Cilasnik S.H.D. .19/3.4 1999. stran 87
TEMA
S.E.D.
dr. Marjan Drnovšek
amerika v očeh friderika barage in jurija trunka
Misijonarja Friderik Baraga (1797-1868) in duhovnika Jurija Mateja Trunka (¡870-1973) povezuje skupen duhovniški poklic in pisanje o Ameriki ter njenih ljudeh. Napisala sta knjigi, ki še danes veljata za knjižna spomenika: Baraga Popis navad in sadershanja Indijanov Polnozhne Amerike (1837), Trunk pa delo Amerika in Amerikam i (1912). Razlikujeta pa se po časovnem okviru, saj je Baraga deloval v Ameriki v Času prvih slovenskih priseljencev, Trunk pa jo je spoznaval med vrhuncem množičnega priseljevanja Slovencev, to je v letih 1909-1911, in se priselil šele 1921, ko Je zaradi politični razlogov oziroma zaradi za Slovence neuspelega plebiscita (1920) zapustil rodno Koroško. V nasprotju z Misijonarjem Francem Pireem Baraga ni vabil rojakov v Ameriko. To velja tudi za Juriju Trunka, ki jih je v maniri katoliške Miselnosti tistega časa blago svaril pred izseljevanjem in v uvodu svoje knjige zapisal: »Zaradi tega spisa naj bi noben Slovenec po nepotrebnem ne zapuščal domovine in se Podul čez morje. Kdor pa misli, da že mora '*'> naj iz spisa spozna deželo, v katero se Podaja.»' Oba avtorja pa povezuje podoben Pristop oziroma metodu dela, tO je v nadaljevanju predmet mojega razmišljanja.
Po mnenju etnologa Zmaja ami tka je Baragovo delo Geschichte, Charakter, Sitten und Gebräuche der nord-amerikanischcr Indier, ki je izšlo leta 1837 v Ljubljani (s sočasnim prevodom v bohoriČiei pod naslovom Popis nauki in sudershunju Indijanov Polnozhne Amerike in v Parizu v francoskem prevodu Abrégé de l'Histoire des Indiens de l'Amérique septentrionale), pomemben dosežek svojega časa tudi s strokovnega vidika. Zato ga je Šmitek označil kot izčrpno in objektivno delo z vsemi odlikami tovrstnih znanstvenih del in hkrati za Slovence njegovo najpomembnejše delo. pri čemer je poudaril, da je to: i»... tudi prva slovenska knjiga, ki je bila v celoti posvečena opisu kakega tujega ljudstva, ir. ena prvih strokovnih knjig nasploh. Dobili smo jo prav v času, ko se je v svetu izoblikovala etnologija kot samostojna znanost.*2 Deset let kasneje (1847) je Friderik Baraga izpolnil vprašalnik Inquiries, Respecting the History, Present Condition and Future Prospects, of Indian Tribes of the United States, ki ga je za potrebe zvezne vlade sestavil utemeljitelj ameriške etnologije Henry Rowe Schoolcraft. Z njegovimi odgovori dobimo Baragov zaokrožen pogled na zgodovino in trenutno stanje ter življenje staroselcev, predvsem plemena Očipve. Njegovi odgovori niso zadovoljili Sdioolcrafta, zato jih tudi ni uvrstil v objavljeno delo,1 ampak so se v rokopisni obliki ohranili v njegovi zapuščini v kongresni knjižnici v Washingtonu O- C. Širši javnosti so z objavo postali dostopni šele leta 1976.' Ozadje nesoglasja med Barago in Schoolcraftom je pojasnil L. Šmitek, hkrati pa poudaril vrednost Baragovega dela, še bolj pa njegovega odnosa do zaščite Indijancev, ki ni bila po volji ameriške vlade. Obenem je opozoril na pomanjkljivo poznavanje Baragove vloge pri razvoju etnologije.
1	Trunk. Jurij: Amerika in Amerikanci. -Samozaložba. Natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Celovec, 1912. str, 4.
2	Šmitek, Zmago: Klic daljnih svetov. Slovenci in neevropske kulture. -Založba Ilorcc. Ljubljana, 1986, str. 132- 133.
3	Schoolcraft, Henry Rowe: I listurical and Statistical Information. Res p« I i ne the History, Condition, and Prospects of the Indian Tribes of the United States. -LippincOtt Philadelphia, 1X51-1857 (7 vols.)
4	Kotnik, Beri rand: Chippewa Indians as Recorded by Rev. Frederick Baraga in 1847. -Studia Slovenica. League of Slovenian Americans. New York-Washington D. C. I97(i.
5	Šmitek. Zmago: Baraga. Schoolcraft, and the Beginning of American Ethnology. -European Review of Native American Studies, 7 : 1, 1993, str. .19-11.
1£D.
TEMA
(üasnik S.E.D. 39/3.4 1999. stran 14
Baragovo delo med staroselci je zahtevalo tudi njihovo boljše poznavanje. Zato ni naključje, da se je najprej lotil učenja staroselskega jezika (sprva otavščine in nato očipvejščine) - na tem področju je ustvaril tudi nekaj pomembnih del, pomembnih do današnjih dni -,* sočasno pa je preučeval tudi njihovo zgodovino, navade in običaje, kulturo in verstva, sploh njihov življenjski vsakdanjik. Boljše poznavanje staroselcev mu je omogočalo neposrednejši odnos v verskem in siceršnjem življenju. Zato je Baraga svojim naslednikom vedno priporočal učenje indijanskih jezikov in spoznavanje njihovega življenja. Tako lahko povežemo njegov interes za staroselce s poklicno potrebo, ne pa z vsesplošnim zanimanjem zanje. To nam potrjuje pismo Leopoldinini ustanovi z dne 25. januarja 1839, češ da nima nič več zanimivega poročati o njih: »Vse, kar bi nekoliko zanimivega vede! povedati o Indijancih, sem zapisa! ie v knjižici >Zgodovina Indijancev in tako nimam a tem nič več kaj poročati.«1 Tudi v omenjenem vprašalniku iz leta 1847 je ponovil vrsto ugotovitev o staroselcih, ki jih je objavil že leta 1837. V uvodu celo opozori, da se bodo njegovi odgovori nanašati le na pleme Očipvejcev, o katerih nekaj ve, zato nas ne preseneča, da na mnoga vprašanja ni odgovoril. Upoštevati moramo, da je bila prva in najpoglavitncjša naloga slovenskih misijonarjev v Ameriki cvangelizaeija nekristjanov. ohranjanje vere med njimi in katoliškimi belimi priseljenci v ZDA. Vse drugo je imelo drugoten pomen oziroma je bilo v službi temeljnega poslanstva katoliških misijonarjev, kar velja kot splošno načelo, in nc samo za Ameriko.
Na kratko naj omenim, da je bil Baragov pristop k spoznavanju staroselcev trojen, prvič, prek strokovne literature, drugič, kar je slišal od njih samih ali tistih, ki so jih bolje poznali, in tretjič, z lastnim opazovanjem in izkustvom. Verjetno ni treha poudariti, da je najpomembnejši del njegovih spisov in pisem (v njih mnogo piše o staroselcih) tisti, ki je nastal na podlagi lastnega opazovanja in življenja med njimi. Ze pripovedi - »imenitne zgodbe«, kot jih sam imenuje - so marsikdaj nekritično prevzete, da o trditvah iz literature sploh ne govorimo. Baragov zgodovinski uvod (1837) je večinoma povzet po literaturi, zato so mu nekateri očitali površnost," drugi glede celotne knjige celo, da je zamudil priložnost, da bi napisal sodobno in temeljito monografijo o Očipvejcih, in hkrati uvrstili objavljeno v krog poročil o staroselcih, ki so predstavila: »... bolj ali manj uniformna celoto staroselskega življa, ki je bila obravnavana kot - t> dokaj nepomembni meri - razshjena le znotraj sebe ...v" Ponovimo naj, da Baraga ni bil znanstvenik, čeprav je prevzel nekatere sodobnejše teze o prihodu staroselcev na ameriško celino, obenem pa moramo upoštevati, da je Popis navad in sadershan/a Indija nov Polnozh ne Amerike napisal kot informacijo za člane Leopokiinine ustanove na Dunaju, ki je denarno
mumin RnERiKrncr
REI/J'n'TRUnK
V CELOVCU 1912. :
- SAHOrAUOiB* —-—
Notranja naslovnica knjige Jurija Trunka: Amerika in Amerikanci (1012). (iz dokumentacije Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU)
podpirala Baragovo misijonsko delo. hkrati pa jo je namenil popularizaciji svojega dela med Slovenci v stari domovini, saj je knjiga izšla v nakladi 4000 izvodov v slovenskem in 2000 izvodov v nemškem jeziku. Staroselci so bili tema opisovanja tudi pri Baragovih misijonski naslednikih, pa tudi prvih ekonomskih priseljencih. Najbolj se je Baragi približal misijonar Franc Pire. ki je svoje poglede objavil v knjigi Dle Indtaner in Hord Amerika. Izšla je leta 1855 v St. Louisu v državi Missouri. Za zgodnje obdobje slovenskega priseljevanja v ZDA, to je nekako do sedemdesetih let 19. stoletja, ni pisma izpod peresa misijonarjev ali ekonomskih priseljencev, ki ne bi omenilo tudi njihovega odnosa do Indijancev. Že Baragova knjiga in pisma (objavljena zlasti v Zgodnji danici) so imela velik vpliv na Slovence. Sooblikovala so njihov pogled na staroselce in Ameriko kot tako. Za primer omenimo le ameriško pismo kmeta Andreja Resmana. po domače Rojca, doma z Otoka na Gorenjskem, ki je že doma ob dolgih zimskih večerih bral Baragove spise. V spomin so se mu najbolj vtisnile zgodbe o Indijancih, kar pa takrat - to je odkritosrčno zapisal - še ni znal pravilno cenili. Celo strah so mu vzbujali in ga odvračali od nameravanega odhoda v Ameriko. Šele stik z njimi v Minnesoti mu je odkril njihovo pravo podobo, ki gaje celo tako prevzela, da se je namenil pisati o njih «... kolikor mi dopušča moj omejeni razum in okorna delavna rokaTudi v Ameriki
Glasnik S.E.D. 39/3.4 1999. stran 89
TEMA
Si.D.
je vzel v roke knjigo o Indijancih (verjetno Pirčevo iz leta 1855), da bi se bolje seznanil z njihovo zgodovino in Življenjem. Sočasno z odrivanjem staroselcev na obrobje ameriškega ozemlja in družbe seje interes zanje manjšal tudi pri slovenskih priseljencih. V njihovih pismih (in kasneje potopisih) je čedalje manj podatkov o njih ali pa so omenjeni le kot folklorna posebnost. Priseljenci so prihajali v urbana okolja, V mestih niso prevladovali in so bili socialno dno predmestij, zlasti v manjših naseljih. Tako jim je tudi Jurij Trunk v knjigi Amerika in Amerikanci. ki je izšla leta 1912 v Celovcu, namenil le nekaj strani, čeprav v zgodovinskih uvodih k posameznim ameriškim državam omenja tudi njihov delež. Vendar o Trunku nekoliko kasneje. Mnoga zgodnja izseljenska pisma nas presenetijo s podrobnimi opisi priseljenskega okolja, v našem primeru predvsem Minnesote. Podrobno so navedeni podatki o zemljepisnih in klimatskih razmerah, naravi in divjadi in zlasti o razmerah za obdelavo zemlje, kmetijstvu in cenah pridelkov. Številna so se dotaknila tudi plač rokodelcev in obrtnih cen. Marsikdaj se ne moremo izogniti vtisu, da so pisci o tem brali in prepisali oziroma povzeli osnovne podatke. Znano je, da je po slovenskih krajih krožila publikacija Minnesota ah eine Heimatjiir Eimvancierer," v Ameriki pa so posegali po \edno številnejših ameriških časopisih, zlasti tistih v nemškem jeziku,1 Priseljenci so objavljali svoje prispevke tudi v ameriških glasilih. Ohranjen je podatek, da je eden od »srenjčanov* Novega Kranja v Minnesoti v glasilu tyanderer (Popotnik), ki je izhajal v St. Paulu. pisal o svojem kraju. Dopis iz omenjenega glasila je verjetno povzela Zgodnja dantea." Rcsman je tudi zapisal: »Vem *it'er, da težko pričakuješ mojega natančnega pisanja, toda kaj sem hotel popred pisariti, ker mi še ni bilo dosti 'nanega od naše nore zemlje. Primem tedaj še le za pero. Icr Ti naznanujem v sledečem pisanji svoje lastne skušnje 't>. kar sem sam iz verjetnih ust slišal.« ' Kot pri Baragi se tudi v tem primeru srečamo z uporabo ustnih virov in 'astne izkušnje. Preseneti nas vcdoželjnosl vsaj tistih Posameznikov, ki so čutili potrebo po daljšem Opisovanju nove domovine, hkrati pa pripravljenost uredništev Zgodnje da niče in Bleivveisovih Novic, da so ta Pisma tudi objavili in s tem omogočili širitev vedenja o Ameriki ter ameriških Slovencih v domači sredini. Ker bilo ustreznih knjig ali strokovnih prispevkov s to ^mo, so imela objavljena misijonarska in izseljenska PISma, spominski utrinki ter potopisi v času zgodnjega izseljevanja do osemdesetih let 19. stoletja pomembno informativno in kulturno vlogo.
Začetek množičnega izseljevanja na začetku devetdesetih let 19. stoletja je tudi začetek večjega publicističnega in čedalje bolj strokovnega preučevanja Amerike in ameriških Slovenccv. Indijanci so stopili v ozadje tega zanimanja. To je bil tudi čas razcveta časopisnega tiska. Leta 1891 je izšlo prvo slovensko glasilo v ZDA. lo je Amerikanski Slovenec, ki je imel na Prelomu stoletja 2.000 naročnikov, sledila pa so mu Sluvilna glasila. ki so prihajala na mnoge naslove v stari domovini. Tudi časopisi in časniki iz domovine so imeli naročnike v Ameriki. Pretok informacij je bil živahen: lahko trdimo, da m bil nikoli tako živahen kot prav v asu množičnega izseljevanja. Objavljali so številna
izseljenska pisma, dopise, spomine in potopise. Glede zvrsti se ne razlikujejo od objav v zgodnjem obdobju slovenskega priseljevanja v ZDA in tudi glede vsebine so v pismih podobne informacije, na primer opisi krajev priselitve, možnosti zaposlitve, višina plač in cene življenjskih potrebščin in navsezadnje o življenju Slovencev v Ameriki. Seveda pa izražajo podobo tedanjega časa, to je časa industrijskega in trgovinskega razvoja ZDA. države, ki je postajala prva svetovna gospodarska sila, hkrati pa je še vedno potrebovala čedalje več pridnih rok iz Evrope, med katerimi je bilo tudi zmeraj več slovenskih.
To jc bil tudi čas prvih orisov zgodovine in tedanjega življenja ameriških Slovencev. Omenimo le članek duhovnika Franca Šuštcršiča z naslovom Slovenci v Ameriki (¡894)" in knjigo ravno tako delo duhovnika in popotnika - Jurija M, Trunku Amerika in Amerikanci (1912)."
Šušleršičev članek lahko štejemo za prvi poskus orisa izseljevanja v Združene države Amerike in tamkajšnjega življenja slovenskih priseljencev v Združenih državah Amerike, V njem so najprej podatki o geografskih značilnostih in klimatskih razmerah ter poljedelskih kulturah Severne Amerike, nato sledijo podatki o priseljevanju evropskih narodov (tudi Slovencev) v ZDA, življenju misijonarjev in ekonomskih priseljencev, njihovemu verskemu delovanju in življenju, članek pa avtor zaokroži z nekaj navodili in svarili glede izseljevanja v Brazilijo, Poudarek je na opisu takratnih razmer, vendar se ni izognil tudi zgodovinskemu pregledu, ki ga je dopolnil verjetno s prvo risbo
6	Nii primer Theoretical and Practical Grammar (1850) in predvsem Dictionary or the Otchipwe Language ((853). Zadnji ponatis je i/šel leta 1992: A Dictionary of the Ojibway Language by Frederic Baraga (Willi a New Foreword by John D. Nichols}. -Minnesota Historical Society Press, St. Paul.
7	Gregorič. Jože: Baragova misijonska pisma. -Drt!/mu. Ljubljana, 198.1, str. 152.
8	Stanonik, Janez: Oči p ve in Ottawa. -Zgodovinski časopis 50.199ft. 1(102), str. 65-69.
9	Miškovie, Veselin - Šumi, Irena: 12. oktober 1492-1992. Razstava americane v Narodni in studijski knjižnici. -NUK. Ljubljana 1992. sir. 42-4.1.
10	A. Rcsman (Roječi z Otoka na Gorenjskem, -Zgodnja danita (Ljubljana). 1867 (10. 9.), št. 26. str. 209-210.
11	Ctej: Slovenec (Celovec). I8fi6 (21. 4 ), št. .12. str. 128.
12	Kar velik del zgodnjih slovenskih priseljencev jc obvladal vsaj osnove nemškega jezika, zato so se tudi naseljevali v krajih, kjer so bili nemški katoliški priseljenci. Sčasoma so se morali naučiti tudi angleščine kot prevladujočega jezika nove domovine, s tem pa so se jim odprle možnosti za branje njihovih časnikov in časopisov. 1.1 I/ Novega Kranja. 26. 6. 1874. -Zgodnja danica (Ljubljana), 1874 (28. 8,), št. 35, str, 278,
14	11 Amerike. Sv. Jožef, julija 1866. -Zgodnja danica (Ljubljana), 1866 (K). 12.). Št. 35. sir, 278: (20, 12.), št. .16, str. 288-290.
15	Bajee, Jo/.e: Slovensko izseljensko časopisje 1891-1945. -Slovenska izseljenska matica. Ljubljana, 1980.
Ift SuSteršič, Frane: Slovenci v Ameriki. -Mohorjev koledar za leto 1894, str. 15-27.
17 Jurij M. Trunk: Amerika in Amerikanci. -Samozaložba. Celovec 1912.
1£D.
TEMA
(üasnik S.E.D. 39/3.4 1999. stran 14
Coli« h oni» olir.ioi blptUna Iiium §miU per shivljcnji. (Gfc/ firem ft.)
d) IP H
Mtfcl in «a der« h i ri j s
I H D I J A IS 0 V
Polnozlinc Amerike.
fppifal v' ncmflikiin jfiiku
¿Frtcie.fi/i Baraga f
0
intCjnflAr ptrOfhipvA. litriljiiiiib nn nfukii UomuiSJ trditi PajiiiijuAinrrlkR.
T* LJUBLJANI ,
»¡Milni! Jwl.L-l BUmlk, t83j.
r1 r- Ii i ]'"r J ii n c l ii lih-mrii'ii. bidLri>r*M-
Noiranja naslovnica s sliko, kako poglavarjeva hči Pocahomas rešuje Jamesa Smitha pred s m njo. To je edina slika v Baragovem delu i/ leta 1837, ki jo jc kot lesorez p rine« i iz Amerike in posredoval liskarjti Jožefu Blazniku v Ljubljani, (iz dokumentacije Inštituta za slovensko izseljenstvo ZftC SAZU)
»Zjedinjenili držav s kraji, koder so naseljeni Slovenci«." Poleg lastnega znanja je upošteval tudi »nekaj podatkov*, ki so mu jih dali duhovniki Jožef Huh, John Solnce. Josef Zalokar in Peter Zupan, Ti so misijonarili po Ameriki in opravljali dušno pastirstvo tudi med slovenskimi priseijenci. Informacije pa so mu daii še ».nekateri drugi« rojaki, ki jih v članku ne navaja po imenih. Poudariti moram, da izraža oris podobo avtorjevega časa, čeprav ga je napisal v počastitev 400. letnice Kolumbovega »odkritja« Amerike (1492). Osemnajst let kasneje je izdal koroški duhovnik Jurij Trunk likovno bogato in razkošno knjigo Amerika in Amerikanci, ki jo je namenil bodočim izseljencem in ameriškim Slovencem. Sprva je izhajala v snopičih, nato pa je izšla v knjižni obliki. Knjiga ni imela večjega odmeva in tudi s prodajo v domovini ni bil zadovoljen." Pristop k delu je bil podoben kot pri Šušteršiču, Na samem terenu je zbiral ustne vire (v letih 1909-1911 je bil kar štirikrat v ZDA), mnogi so mu kasneje poslali pisna poročila, upošteval pa je tudi strokovno literaturo (zlasti pri zgodovinskem pregledu Združenih držav Amerike). Med drugim je upošteval knjigo Emily Greene Batch Our Slavic Fellow Citiziens, ki je izšla leta 1910. V knjigi omenja Franca Šušteršiča, ne citira pa njegovega članka iz leta 1894. ampak samo njegovo knjižico Poduk rojakom Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriko (I903).:i Pri prebiranju tistega dela, ki ga je pisal na osnovi lastnih doživetij, ustnih informacij in
pisnih poročil, ni mogoče ugotoviti večje kritičnosti do tako pridobljenih podatkov. Glede na hitrost pisanja in pristop mu tudi ni preostalo drugega, kol da je verjel svojim poročevalcem. Zato jih velikokrat citira dobesedno in običajno navede ludi ime poročevalca. Ti citati imajo posebno dokumentarno vrednost tudi za današnjega raziskovalca. Izčrpno je uporabil tudi statistične vire priseljenskega urada ZDA (za leta 1861-1912) in rezultate ameriških ljudskih štetij (1860-1910), od domaČih virov pa le izseljensko statistiko za Kranjsko (1893-1910). Precejšen del vsebine je posvetil zgodovini ZDA in opisu posameznih ameriških držav. Za nas so zanimivi zlasti šesti del (Naseljevanje) s poglavji »V Ameriko!*', »Zakaj v Ameriko?« in >Kako v Ameriko?«, sedmi del. ki je posvečen Slovencem v Ameriki, osmi del, v katerem so kratki zgodovinski pregledi slovenskih naselbin v ZDA. in zadnji de! kot dodatek, v katerem so kratke biografije znamenitih Slovencev v ZDA. V poznavalskih krogih so knjigo sprejeli različno, nekateri so jo hvalili in poudarjali njeno znanstvenost in hkratno mikavnost podajanja tematike, nekateri pa sojo sprejeli kritično, na primer Franko Kerže. ki je v mesečniku Naš gospodar iz Chicaga (I913r zapisal, da je Trunkova ideja o monografiji ameriških Slovencev sicer lepa. toda neizvedljiva z delom enega samega avtorja. Besedilo in oceno je napisal pred izidom knjige, kar je razvidno iz njegovih misli, da se: »... sicer piše neko tako delo o novi

Glasnik S.E.D. 39/3.4 1999. stran 91
domovini», vendar je izrazil dvom o njeni vrednosti, kajti Priti med izseljence za par mesecev in napisati t... knjigo o našem naseljevanju, razvoju in življenju, je v resnici smešno.« Po Kerželovem mnenju bi tako delo zahtevalo nekaj let za pripravo gradiva, dober organizacijski pristop z ustanovitvijo pododborov po naselbinah, sistematično zbiranje ustnih poroči! in obisk starih "naselnikov« (mimogrede: F. Kerže je pripadal levo usmerjenim ameriškim Slovencem, zato moramo njegov odklonilni odnos do Trunkovega dela, ki ga med pisanjem sploh še ni imel v rokah, razumeti tudi v tem okviru; lep primer vmešavanja nazorske ozkosti v strokovno delo je podobna knjiga socialista Jožeta Zavertnika, ki jo je leta 1925 izdal v Chicagtl z naslovom Ameriški Slovenci; v njej Trunkove knjige sploh ne omenja). Kakorkoli že: Trunkovo delo lahko označimo za svojevrstno zgodovinsko in predvsem sociološko ter etnološko študijo, saj odseva zlasti razmere med Slovenci v ZDA na začetku 20. stoletja. Poznavalec slovenskega izseljenskega tiska Jože Bajec je Trunka celo označil za »izseljenskega zgodovinarja«/' kar je nekoliko pretirano. Njegova knjiga ima danes predvsem dokumentarno vrednost in to ne samo besedilo, ampak ludi fotografski del, v katerem najdemo vrsto posnetkov slovenskih piknikov, lova, kulturnih skupin, posameznikov, slovenskih cerkev, hotelov itd. Z ilustracijami jo je bogato opremil slikar in ilustrator Ivan
Vavpotic."
Navedeni vzorčni primeri opisovanja Amerike, njenih Prebivalcev in slovenskih priseljencev, s poudarkom na Baragovem in Trunkovem delu, nam kažejo mnogo skupnega glede pristopa in vsebinskih okvirov. Poteg * zgodovinski h« uvodov sta imela avtorja velik posluh za čas, okolje in ljudi, kar daje njunemu delu pečal Vsebinskega kalejdoskopa, ki ga s težavo opredelimo samo za zgodovinsko, etnološko, sociološko ali kako drugo delo. Gledano z današnjimi očmi, imajo ta dela dokumentarno vrednost v zbranih (objavljenih) Poročilih in zlasti v lastnih interpretacijah, katerih osnova so hila lastna doživetja in izkušnje. Baraga je živel v okolju staroselcev in redkih belih priseljencev, ^ runka pa so zanimali Amerika kot taka (nekateri kritiki so rnu očitali celo preveliko navdušenje zanjo) in ameriški Slovenci. Oba sta zapisala svoje misli in Poglede, da bi biii v tiskani obliki dostopni vsem Slovencem. Poudariti moram, da nista biia znanstvenika. Zalo moramo na njuno delo gledati 7. bolj dobrotljivimi očmi in hkrati kritično. Odmevnost Pragove (IR37) in Trunkove knjige med Slovenci ni bila enaka, čeprav sta pisani poljudno in berljivo. Vedoželjnnsi Slovencev po novicah o Ameriki in 'ndijancih in to. da je med njimi deloval slovenski misijonar Friderik Baraga, pomanjkanje glasil v slovenskem jeziku (Novice so začele izhajati leta 1843. Zgodnja danica pa šele 1848) so bile tudi razlog za razširjenost Baragove knjige med rojaki. Trunkova Miga je izšla v času poplave siovenskega časopisja na °keh straneh Atlantika, obenem pa v katoliških glasilih 111 doživela večje reklame, po mnenju mnogih ocenjevalcev knjige pa je bila ludi predraga. Kljub temu Pa imata obe deli svoje mesto v kulturni knjižni dediščini in sla pomembni za vse, ki jih zanimajo
TEMA
Si.D.
vprašanja slovenske navzočnosti v svetu v tedanjem času, zlasti v Severni Ameriki.
18	V razmerju 1 ; 26.300.000. Vpisi oceanov in jezer so v slovenskem jeeiku (Atlantsko morje. Veliko morje. Gorenje jezero itd.).
19	Drnovšek. Marjan: Odmevnost Trunkove knjige Amerika in Amerikanci v letili 1912-191.1. -Zgodovinski časopis 43. 1989 4. sir. 606-609.
20	l/dala jo je Charities Publication. New York. Leta 1912 je izšla v nemškem prevodu: Emily Greene lia Ich-Step ban Philippovieb: Slavische Einwanderung in den Vereinigten Staaten. Leipzig und Wien. 1912.
21	Založila jo je Zveza slovenskih duhovnikov v Ameriki, .lolliel, Illinois.
22	Glej: Drnovšek, o. iL (1989).
23	Ker/e. Frank: Misli ob korCU leta. -Naš gospodar. Mesečnik ¿a gospodarstvo, gospodinjstvo, poduk in izobrazbo sploh, l.etnik I. Si. 10. januar 191.1.
24	Slovenski biografski leksikon. 13. zvezek. Ljubljana. 1982.
25	Drnovšek. Marjan: Podoba Amerike na ilustracijah Ivana Vavpotiča. -Kronika, časopis za slovensko krajevni) zgodovino 46, 1998. 1-2, str. 83-iIO.