PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 90 lir Leto XXVm. Št. '47 (81'40) TRST, petek, 25. februarja 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «L)oberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. V NAPETEM OZRAČJU IN ŠTEVILNIH PREKINITVAH Andreotti je predstavil skop program enobarvne demokristjanske vlade ^da se bo omejila na upravna vprašanja - Obveznosti glede «paketa» 'a južne Tirolce - Posredno priznanje telefonskih prisluškovanj 24. — Predsednik vlade Andreotti je danes najprej v •lot na*° pa v Poslanski zbornici prečiial programsko izjavo svoje 'o ?rvne in že v naprej nezaupnico obsojene vlade. Njegove izjave v)e “ ^ključku pozdravili s ploskanjem demokristjani in liberalci, . °stale skupine pa so negodovale. na* je bil danes poln in ----------------—— !„ Cl® je bilo napeto. Andreottija il g ^at prekinjali ter zlasti, ko »J0v°ril o podpori liberalcev, o jg erz'letni reformi in končno, ko da r re.C*no priznal resnost sumov, Pfi,lua^n'' državni organi še vedno Wlr« . i°i° telefonskim pogovorom n. n'h predstavnikov. nove vlade je bil vse- ■■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUNI r°gram P^nim pogovori se koncu bližajo HbjJRNG, 24. — Kitajsko-a-pogovori se bližajo ti JjvPredsednik Nixon je da-iu r** ogledom kitajskega zi-v J®1 Mingovih grobov prvič l^.10 Previdni oblita nakazal, Wtek° pogovori. Dejal je A je£. da so njegovi pogovo-!o "^tajskimi voditelji «ze-j. desantni«. je Nixon navduševal V ^.^anskim kitajskim zi-Se viJuSa več kot 2.500 >t strme planine, grape *Pet j Ce so s® njegove misli spet vračale k pogovo-% • 1je dejal, da bi tOyL «®ied sadov našega po-^ lahko ta, da poli {j ®®4 zidovi, pa najsi gre e kot je ta-le, ali pa °®ke in filozofske ne bi V .Odvajali narodov. Jetn duhu je Nixon izre-iHj^dPanje, da bodo mnogi , "tneričani, ta radi potujta v- ko imeli priložnost o-1 ta zid. Ah razgledu zida in Mingo-\juf°u°v, po naključnih sre-s kitajskimi ljudmi in "" ‘ 'so se nadaljevali po- ki so dozdaj trajali že % v,.Ur- d utri pa bo predseduj J.X°n Priredil banket svo-ta^sostiteljem. Ta banket pri-ifefti 0. z največjim zanima-Sai 110 to prva priložnost !ttairTr''em, da nekaj več iz-0 pogovorih, ki so ta s Predmet zanimanja vse- ov, v prikazovanju Mj ve§a razpoloženja dosti Nd» ržani kot Američani. r*i g * se očitno trudijo, da Ukazali kar največ V% v°sti pri vsakem njego-^koraku. Vendar niso po-^ razlike, ki obstajajo SfZavama k® danes kdtaj- zopet na več mestih ? Wa ameriški imperializem, rern Kitajska nima do-JtŽj . mnenja. Nedvomno pa se Kitajska danes tru-’ 1 nekakšen «modus vi-s tem imperializmom, de da bi pri tem ka--vm 1 odstopila od svojih lut ki stališč. v ko ameriški predsed-t v kjdkial obisk v Pekingu i to odšel za dva dni » 5rPrfZou in Šanghaj. Za ju-ridevejo še dodatne po-jA kar naj bd pomenilo, “IVf,, ti pogovori danes v J? VfJ- končani in da je zdaj r že priprava skupne- S tega pa utegne- VS^avitd morda tudi v oziroma v Šanghaju. . (Tanjug) binsko omejen, saj je očitno, da gre za volilno vlado, ki ne bo razpolagala z večino v parlamentu in ki ne bo mogla sprejeti nobenega zakona ter se bo morala omejevati na reševanje upravnih vprašanj. Prav glede tega pa je Andreotti v številnih poglavjih prešel ta o-kvir in je govoril o nujnosti določenih gospodarskih in socialnih u-kreipov. Prvi del svojega govora je Andreotti posvetil mednarodnemu položaju in je ugotovil, da se o njem med dosedanjo krizo ni mnogo govorilo, kar naj bd po njegovem v bistvu pomenilo potrditev italijanske politične usmeritve. Andreotti je nato ponovil že tradicionalno znana stališča o atlantskem zavezništvu, o razvoju stikov z vsemi evropskimi državami in o evropski konferenci in o evropskem gospodarskem tržišču. Zanimiv je odstavek, kjer je govoril o obnovljenem koristnem sodelovanju prebivalstva Zgornjega Poadižia. Andreotti je dejal, da bodo tudi nadalje izvajali z največjo točnostjo vse obveznosti, ki jih je sprejela vlada in potrdil parlament v prepričanju, da tako služijo in teresu miru in prebivalstva ob meji. Predsednik vlade je nato zelo obsežno orisal potek vladne krize ter na svoj način razloge za njo, iz česar je izhajal, da je moral sestaviti politično homogeno vlado in da so morali prevzeti odgovornosti predstavniki relativne večine. V tej zvezi je tudi govoril o nekaterih trdnih temeljih političnega vodstva, brez katerih ne bi bilo mogoče govoriti o gospodarskem napredku ter civilnem sožitju. Priznal je, da so proti njegovi vladi komunisti in da vlada ni naletela na razumevanje treh strank, ki so bile dosedaj demokristjanske zaveznice. Pozitivno pa so se izrekli liberalci, katerim je Andreotti izrekel cel slavospev, češ da je treba priznati njih tradicijo svobode in občutek demokratične odgovornosti. Daljše poglavje je bilo posvečeno skrajni desnici. V tej zvezi je Andreotti sprejel obvezo, da bo država ukrepala proti polvojaškim organizacijam fašističnega tipa proti onim, ki jih finansirajo, ki jih vodijo in proti političnim skupinam, ki jih navdihujejo. Seveda pa je tudi tu prišlo do ponavljanja starih stališč o nasprotujočih si ekstremistih, ko je Andreotti izjavil, da ne bodo dopuščali, da bi skrajna desnica, ali skrajna levica, organizirali tolpe ter prirejali nasilne manifestacije z uporabo orožja. Naslednje poglavje se je nanašalo na delovanje vladie ter na oris številnih predlogov, o katerih bi moral razpravljati parlament. V tej zvezi je Andreotti zaključil, da bo govoril predvsem o tem. kar lahko vlada napravi v izvajanju svojih upravnih pooblastil in pooblastil, ki jih je prejela od parlamenta. Tako bo morala vlada izvesti finančno reformo ter rešiti kočljivo vprašanje cen, ko bo stopil v veljavo nov posredni davek na do-riatnost — IVA. Glede gospodarskih vprašanj pa je bil Andreotti skop in se je skliceval na programski dokument, ki Iga je izdelal prejšnji proračunski minister Giolitti in na nekatere druge dokumente, ki pa so v nasprotju s temi stališči. V ospredju gospodarskih zaskrbljenosti pa so vprašanja obrtnikov, kmetov, trgovcev in svobodnih poklicev. Še zlasti pa je bilo ozračje napeto, ko je predsednik vlade rekel, da bo minister za pošto v prihodnjih mesecih zaključil preučevanja dveh zelo važnih vprašanj in to o odnosu z RAI - TV in o ukrepih za zaščito tajnosti telefonskih pogovorov. Glede telefonskih pogovorov je Andreotti obljubil, da bo pooblastil odbor treh ministrov, da ugotovi dejansko stanje, da se prenehajo polemike in nedopustljivi manevri, ki bi «če so resnični, zni žali raven našega sožitja*. Tanassi izvoljen za tajnika PSDI RIM, 24. — Izvršni odbor socialdemokratske stranke je danes izvolil za tajnika poslanca Tanašsija, ki je prejel 19 glasov, 9 glasovnic pa je bilo belih. S tem se je zaključil razkol v stranki, ko je Fer-ri, pa čeprav je imel na kongresu manj glasov, ostal dalj časa na mestu tajnika. Večinska struja je danes tudi sprejela resolucijo, v kateri najprej pravijo, da je treba normalizirati vodstveni položaj, nato pa podčrtujejo, da morajo p»red bližnjimi volitvami podčrtati značaj stranke, ki je «demokratično-levi». V resoluciji izražajo željo, da bi volitve omogočile demokratično sta bilnost, ki bi omogočila politiko reform v interesu ljudskih množic ter zagotovila zaposlitev delavcev in razširila področje blagostanja. V svojem zaključnem poročilu je Tanassi pozval vso stranko k enotnosti, kar je še zlasti pomembno, ko se že pričenja važna volilna kampanja. JE TRST OPORIŠČE «CRNECA TERORIZMA»? PRI NABREŽINI ODKRITO VELIKO SKLADIŠČE OROŽJA IN RAZSTRELIVA 15 kg plastika, 5 kg dinamita, dva samokresa z dušilcem, šest bomb, 190 detonatorjev, 200 metrov zažigalne vrvice: zadostuje za stotine atentatov, ki bi posejali Italijo s smrtnimi žrtvami Za las ni Trst postal v najbližnji bodočnosti odskočna deska za strašno zaporedje zločinskih atentatov, ob katerih Di zbledela celo groza ob okrvavljenih truplih žrtev pokola v kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu. Odskočna deska za «črno reakcijo*, ki bi rada prav v naših krajih vzbudila napetost in sprožila val terorizma v vsej deželi. O tem verjetno ne more biti dvoma. . . Skupina nabrežinskih orožnikov je včeraj zjutraj, malo po zori, odkrila v manjši jami nedaleč od nabre-žinske železniške postaje (kakih 100 m v zračni črti) enega izmed največjih skladišč orožja in razstreliva, kar so jih v zadnjih letih odkrili v Italiji. Petnajst kilogramov eksplozivnega plastika, pet kilogramov že pripravljenih dinamitnih nabojev, av- tomatični samokres kaliber 9 španske izdelave («Star) in 50 nabojev, samokres kaliber 22 ameriške izdelave («H. I. Standard*) z glu-šilcem poka in 50 naboji, 200 metrov zažigalne vrvice za razstreliva visokega potenciala, 80 detonatorjev, 90 detonatorjev na čas («eksploziv-ni svinčniki*), 20 vžigalnikov na pritisk, 20 vžigalnikov za vrvico, 50 «eksplozivnih pasti* (mine proti civilnemu prebivalstvu), 6 zažigalnih granat in še druga razstreliva in orožje: vse to v najboljšem stanju, v glavnem najnovejše izdelave in skrbno shranjeno v dveh katrani-ranih zabojih. S tem materialom bi neznani zločinci lahko priredili na stotine atentatov, posejali naše kraje in druga italijanska mesta s človeškimi žrtvami. Vse to že sedaj jasno kaže na dobro organizirano teroristično mrežo vsedržavnega, ali ......................................mm....nun.. PR V A IZJAVA O POTEKU RAZGOVOROV MED OGLEDOM VELIKEGA ZIDU ZA NIX0NA SO «ZEL0 ZANIMIVA» SREČANJA S KITAJSKIMI VODITELJI Včeraj četrti razgovor s Čuenlajem - Severnovietnamski in partizanski predstavniki so zapustili pariško konferenco v znak protesta proti ameriškim bombardiranjem PEKING, 24. — Predsednik Nixon je skupaj z ženo danes obiskal veliki kitajski zid, ki je kakih 50 km severno od glavnega mesta ter bližnje grobove dinastije Ming. Včeraj je v Pekingu snežilo in- med razgovorom t Čuenlajem so nekateri izrazili zaskrbljenost zaradi vremena, Čuenlaj pa ja bil dober prerok in danes je bilo sicer mrzlo toda lepo vrfeme. Cest« j« Ml« zasnežena, vendar Ni.von z ženo Pat, z ženo podpredsednika kitajske vlade in tajnikom Rogersom pred velikim kitajskim zidom """iiiiiiiiii m, „ uimnunmu, m, uuuiiiuiiui URADNI ZAKLJUČKI OBSEŽNE PREISKAVE P letalu JAT, ponesrečenem 26. jnnuurjn je eksplodirnl peklenski stroj . (Od našega dopisnika) \ v0^AD, 24. — Po najnovej-®«teh in podatkih ni nobe-V°ma več da se je letalo nskega areotransporta 26. P°P°ldne ponesrečilo med L-vzhodno - nemške - češko-meje, ker je v letalu f • ie k-, podtaknjena bomba. Mio ugotovljeno tako z deci-M^Ua • podatkov, ki sta jih za-7 in a. Mstrument za kontrolo le-lnstrument, ki beleži vsak Jlclj v°r v pilotski kabini, kakar bir,,. pregleclom ostankov ponesre-letala. !*t>Sranje J*1«* o, podatkov, ki sta jih omenjena instrumenta v laboratorijih holandske % družbe KLM v Amsterda-^ navzočnosti jugoslovanskih o priporočilih prof letala odtrgala pilotska kabina, ki I Kunca o nadaljnjem zdravljenju, je navpično padla na zemljo. Del Po podatkih švedske državne po-letala s polomljenimi krili in re-1 licije, je dosedanja preiskava ugo-pom je padal vrteč se okrog svoje toviila, da ni osnove za sum, da osi in udaril ob 15 metrov visoko in češkoslovaških strokovnjakov. U-.krog 5 do 6 kilometrov se je od,ljenja gotovili so, da je bil let letala, ki ga je vodil avtomatski pilot na višini 10.500 metrov, vse do eksplozije popolnoma normalen, in da so vsi aparati pravilno funkcionirali. Ostali podatki dokazujejo, da sta pilota po eksploziji storila vse, kar je bilo v njuni moči, da bi rešila letalo, ki je po eksploziji pričelo padati. Pilota so namreč našli v kabini trdno privezana na sedeža. Strokovnjaki pravijo, da piloti sodobnih letal, rabijo pasove samo v najtežjih situacijah, ko rešujejo letalo, ne pa sebe. Čeprav ni še objavljeno uradno sporočilo o vzrokih nesreče, se je izvedelo, da je bomba eksplodirala v srednjem prtljažniku. Kljub naporom pilotov, da rešijo letalo, je letalo naglo padalo. V višini o- skalo. Iz tega dela letala je bila tudi edino preživela hostess Vesna Vulovič, ki jo je pri udarcu letala v steno vrglo nezavestno skozi odprtino na zemljo. Po izjavi zdravnikov praške bolnišnice bodo Vesno Vulovič verjetno konec prihodnega tedna pripeljali v Beograd, kjer bodo nadaljevali zdravljenje. Gre namreč za daljšo dobo fizikalne terapije in klinično nevropsihiatričnega zdravljenja. Verjetno bo z njo prispel v Beograd tudi dr. Fusek, da bi beograjske zdravnike podrobno ob vestil o dosedanjem načinu zdrav- je na štockholskem letališču ponesrečeno letalo podtaknjena bomba. Zanimiv pa je podatek, da je v potniški agenciji v Lundu ne ka oseba na ime Stevana Petroviča 24 .januarja rezervirala in 25 januarja dvignila karto na liniji Kopenhagen - Zag,reb za letalo, ki se je ponesrečilo. Nameščenka a-gencije je dala točen opis osebe, ki je dvignila karto, ki pa ni bila izkoriščena in niti odpovedana. Policija je izsledila več oseb s tem, oziroma podobnim imenom, toda nobena od teh oseb ni dvignila karte v Lundu. B. BOŽIČ so jo ponoči očistili prebivalci, ki so jim pomagali vojaki. Predsednik Nixon si je ogledal restavriran del velikega zidu, ki ga je gradilo 300 tisoč kmetov v razdobju 246 do 209 pred našim štetjem. Kitajski zid je dolg približno 2.500 km ter je služil za obrambo pred Mongoli, vendar pa ga je dvakrat prebil Džingiska, ki je zavzel Kitajsko in so zid ponovno obnovili med vladanjem dinastije Ming. in 17. februarja večkrat napadli močno obljudeno področje Severnega Vietnama ter povzročili smrt številnih civilistov. Stalna krepitev bombardiranj postavlja na laž ameriške izjave 0 miru. Opazovalci menijo, da je današnja prekinitev pariške konference zelo resna in da predstavlja najostrejšo krizo v zgodovini teh zasedanj. Opazovalci so tudi soglasni, da sta sevemovietnamska vlada in južnovietnamski partizani hoteli Nixon si je zid ogledoval približno I podčrtati svojo neodvisnost od vele-eno uro in ob tej priložnosti je dal1 tudi prvo izjavo ameriškemu tisku. Dejal je, da ima tisti, ki je zgradil takšen zid, prav gotovo tudi veliko zgodovino, na katero je lahko tudi ponosen in tisti, ki ima takšno preteklost, inja prav gotovo tudi veliko bodočnost. Izrazil je željo, da bi lahko v prihodnosti — morda kot rezultat začetka, ki ga pričenja to potovanje — mnogi Ame-rikanci, katerim tako dopade potovati, videli ta zid ter da bi se lahko spoznali s kitajskim ljudstvom. Nixon je dejal, da je najpomembnejše, da se ustvari odprti svet. ! , . , . „ . Sedaj gledamo ta zid in želimo, da ] . J" ? nasega op sn a). ne bi bilo zidov nobene vrste med UbBUANA. 24. - V počastitev narodi, ne fizičnih zidov pa tudi sil, ter istočasno tudi podčrtati, da je treba najti skupno rešitev vietnamskega spopada, ki je ne more biti brez pogajanj z zainteresiranim prebivalstvom. Kadar na obisku v Bukarešti BUKAREŠTA, 24. — Romunska tiskovna agencija Agerpress poroča, da je zjutraj dopotoval v Bukarešto prvi sekretar madžarske delavske stranke Janos Kadar, ki je na prijateljskem obisku v Romuniji. Kadar načeljuje delegaciji, ki bo nekaj časa g«st centralnega komiteja romunske vlade. iiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiimimiimiiiiiiiiHuiiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii S PODELITVIJO LITERARNIH NAGRAD Svečonn Prešernovn proslavn v Celovcu ne geoloških, ali filozofskih, ki de lijo narode sveta. Nixon je izrazil tudi željo, da bi lahko Kitajci obiskali ZDA. V razgovoru z novinarji se je Nixon ustavil tudi pri dosedanjih srečanjih s kitajskimi voditelji' in je dejal, da so «zelo zanimivi*. Nato si je Nixon s spremstvom ogledal grobove 13 imperatorjev dinastije Ming, kjer so postavljeni kipi kamel, slonov in levov. Popoldne ob 17. uri se je pričel četrti razgovor med Nixonom in Čuenlajem, ki je trajal tri ure in deset minut. Po razgovoru je bil Nixon gost Čuenlaja na zasebni večerji, katere so se udeležile vse one osebnosti, ki so prisotne tudi na razgovorih. Kot običajno se o vsebini razprav ničesar ne ve. Tudi danes je pekinški tisk objavil na prvi strani fotografije Nixona in Čuenlaja, vendar pa istočasno poročajo o novih napadih kitajskega tiska na ameriško imperialistično politiko ter se govori o ameriških ^imperialistih* in «napadalcih». Agencija «Nova Kitajska* namreč ponovno objavlja ostre komentarje o ameriških napadih v Vietnamu. Nixonov obisk v Kitajski je nedvomno tesno povezan z zapletenim položajem v Aziji in ima svoj odjek glede Vietnama ter je očitno, da vietnamski voditelji nikakor ne pristajajo na kokršnokoli možnost reševanj svojih vprašanj s sporazumom med dvema velikima. Zaradi tega je tudi danes v Parizu sporočil severnovietnamski predstavnik Ksuan Thuy, da njih delegacija ne bo sodelovala na današnjem zasedanju, ker protestira zaradi ameriških bombardiranj. Predlagal pa je, naj bi bila nova seja prihodnji četrtek, kar sta ameriška in južnovietnamska predstavnika zavrnila. Ksuan Thuy je v svoji izjavi ugotovil, da so ameriški bombniki 16. slovenskega kulturnega praznika je Slovenska prosvetna zveza sinoči v Celovcu priredila tradicionalno Prešernovo proslavo. Med gosti so bili na prireditvi poleg predsednikov o-beh osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev dr. Francija Zwit-tra in dr. Jožka Tischlerja tudi slovenski poslanec v koroškem deželnem zboru Janko Ogris in drugi, kot tudi generalni konzul v Celovcu Bojan Lubej. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Hansi Weiss je najprej podelil priznanja nagrajencem natečaja za izvirna literarna dela koroških avtorjev. Posebej imenovana žirija je nagradi za poezijo podelila Milki Hartmanovi in Gustavu Janošu za prozo pa Florijanu Lipušu. Občinstvo v nabito polni dvorani Koroške koncertne hiše je nagrajence, še posebej pa Milko Hartmanovo ob njenem življenjskem jubileju, nagradilo s spontanim aplavzom priznanja. V drugem delu proslave so z deli slovenskih avtorjev Matije Babnika, Marjana Lipovška, Franja Vilharja in Frana Gerbica nastopili violinist Rok Klopčič in pianist Marjan Lipovšek ter operna solista Vanda Gerloviče-va in Ladko Korošec. Zlasti slednji je stari znanec kulturnih prireditev koroških Slovencev, zato je bil aplavz, ki mu ga je sinoči namenilo koncertno občinstvo toliko bolj spontan in željan vnovičnega snidenja. DRAGO KOŠMRLJ celo mednarodnega značaja, ki po-gostoma menjuje svoja skrivališča in načrtno pripravlja svoje zločinske nastope. Kronika včerajšnjega dne je dokaj skopa, tudi zaradi zadržanosti preiskovalnih organov. Vsekakor pa smo izvedeli, da je skupina karabinjerjev iz Nabrežine odšla zgodaj zjutraj, že pred zoro, na pohod. Jih je kdo obvestil? Morda človek, ki je vedel za skladišče novega orožja in eksploziva, morda človek, ki je tudi vedel, kaj se pripravlja in (podobno, kot se je nekajkrat že pripetilo v drugih krajih Italija) zaradi pomislekov vesti skrivaj opozoril policijske organe? Kakorkoli že, karabinjerji so vedeli, kje iskati. Sto metrov po gmajni od nabrežinske železniške postaje so vstopili v manjšo kraško jamo. Zanjo so že vedeli, čeprav je bila izvrstno zamaskirana. Vanjo so namreč že vstopili pred poldrugim mesecem, a v njej niso našli ničesar. Tokrat pa so na dnu opazili tri škatle in dva večja kanramrana zaboja. Na zabojih je pisalo «Raz-streliva — Zažigalni material*. Narednik Antonio Plataroti, ki je poveljeval vodu, je dal poklicati strokovnjake za razstreliva in bombe. Ti so material odnesli in ga pregledali. Vsi so se zaciKrili, Ker je mio razstrelivo zelo sveže in dobro shranjeno v 24 zavojčkih, detonatorji in zažigalniki pa najnovejše izdelave, prav tako avtomatični in navadni samokres. Dušilec pa je bil posebne vrste: takih v Italiji baje sploh ni na razpolago. V vsakem zaboju je bilo tudi več listov s podrobnimi navodili v angleščini, francoščini in italijanščini o uporabi razstreliva in izdelavi peklenskih strojev. Na vsakem listu je bila še pripomba, da je treba list uničiti po «uporabi» materiala. Zanimivo je, da je med razstrelivom bil ze pripravljen naboj 2 kg plastike. Manjkal je le detonator . . . Narednik Plataroti je takoj izjavil, da bo skrbn0 organiziral p»e-isKavo «v vse smeri*. Resnici na ljubo pa vse kaže, da so tudi na-brežinsKi orožniki prepričani o neofašističnem značaju SKupine, ki je hranna teroristični material. Pozanimali smo se pri osrednjem poveljstvu tržastah karabinjerjev, kjer so nam zagotovili, aa tudi sami sodelujejo v preiskavi. «Gre za zelo resno zadevo, saj veste, da živimo v obmejnem pasu . . .», nam je dejal mlad karabinjerski častnik. Mislima, da ima prav. Zato pa se zelo čudimo, da o najdbi skladišča orožja niso vedeli na političnem oddelku tržaške kvesture, ki je poklican, da takim stvarem sledi z vso prizadevnostjo in natančnostjo. Po telefonu smo se pogovarjali z neznanim agentom političnega urada, ki skoraj 12 ur po najdbi skladišča (radio je vest oddajal ves popoldan) ni vedel ničesar. • * « Prepričani smo, da ne more biti dvoma, kdo je lastnik tega strašnega skladišča. Tisti, ki so z bombami pripravili preokret na desno v Italiji. Tisti, ki se stalno vežbajo s svojimi škvadrami na Krasu in še posebej na tistem delu Krasa med Vižovljami in hribom Sv. Lenarta, tisti, ki so že pred leti( ko so v Trstu pokale bombe v sedežih KFl in na domu prof. Schiffrerja) imeli prav tam svoja skladišča. Tisti, ki bi nas radi ie spet ustrahovali, ki nam mažejo spomenike in grozijo, istočasn0 pa govore na svojih sestankih o €končnem obračunu z rdečimi» in «demonstrativnih akcijah*. Fašisti, torej. Policija, karabinjerji, organi državne varnosti morajo storiti vse, kar je njihova dolžnost. Odkriti morajo krivce, čimprej. Dokler so taki zločinci na svobodi so življenja (Nadaljevanje na 6. strani) Orožje in razstrelivo tuje izdelave, ki so ga karabinjerji včeraj zjutraj odkrili v manjši jami pri nabre- žinski železniški postaji ZASKRBLJENOST TRŽAŠKIH TRGOVSKIH IN TURISTIČNIH OPERATERJEV Skrčenje turističnega prometa predvsem na račun Jugoslovanov Po dvojnem razvrednotenju dinarja so se prihodi jugoslovanskih turistov skrčili za 11,09 odst., nočitve pa za 8,14. Nekatere trgovine imajo za 50 odst. manjši pro-Manjši je bil tudi delež nemških in avstrijskih gostov met. Predsednik tržaške pokrajinske nem položaju ni storil. Veindar pa turistične ustanove odv. Mario Ber- ustanova poudarja, da je ustanovi- cč je seznanil časnikarje s potekom lanske turistične sezone v Trstu oziroma v tržaški pokrajini in * dejavn stjo pokrajinske turistične ustanove. Osnovni podatek, ki upravičeno zaskrblja tržaške upravitelje, zlasti pa trgovske in turistične operaterje je, da se je v preteklem letu turistični promet v naši pokrajini skrčil zlasti zaradi manjšega dotoka jugoslovanskega, nemškega in avstrijskega turizma. To skrčenje sicer ni pretirano občutno, je pa boleče v primerjavi z težnjami po njegovi okrepitvi, ki so se kazala v razdobju zadnjega petletja. Zmanjšanje števila prihodov za 0,43 odst. in nočitev za 1,92 odst. med letom 1970 in 1971 gre predvsem na račun zmanjšanja izvenhotelskih dejavnostih, ki ga delno nadomešča povečanje dejavnosti v hotelih tako glede prihodov kot nočitev. Z drugimi besedami je mogoče reči, da se je pove čalo število izbranih gostov zmanjšalo število gostov z manjši mi ekonomskimi možnostmi. Razloge za tako stanje je treba pripi sati v glavnem občutnemu nazadovanju jugoslovanskega turizma, je znašal 11,09 odst. pri prihodih in 8,14 odst. pri nočitvah v primerjavi z letom 1970. Največjo škodo od tega zmanjšanja je imela izven hotelska dejavnost, zlasti oddajalci sob. To zmanjšanje je treba nedvomno pripisati dvojnemu razvred noten ju dinarja, ki je občutno vplivalo na kupno moč jugoslovanskih gostov, saj imajo nekatere trgovi ne sedaj tudi do 50 odst. manjši promet. Nasprotno pa je treba skr čenje avstrijsko - nemškega turizma pripisati našim lastnim pomanjkljivostim in pa alarmistični kampanji o okuženju našega morja, ki je našlai odmev v čezalpskem tisku. V tej zvezi je tržaška pokrajinska turistična ustanova ponovno posredovala pri pristojnih oblasteh, da bi sprejele nujne ustrezne ukrepe kajti ekološki problemi, zlasti oku-ženje oziroma onesnaženje morja, so žal prisotni skozi vse leto in ne le poleti na višku turistične sezone. Pokrajinska turistična ustanova je v sporazumu z milanskim Politecnicom, univerzo v Berkeleyu ▼ Kaliforniji in z inštitutom za vodno inžemjerijo tržaške univerze dala pobudo za mednarodno študijsko srečanje o okuženju morskih obal, ki bo, tudi po zaslugi prispevka, ki ga je dala dežela, v našem mestu še v letošnji spomladi. Drugi problem s katerim se je ukvarjala in se še ukvarja tržaška pokrajinska ustanova, pa je problem snage naših cest v neposredni bližini mednarodnih obmejnih prehodov, kar je privedlo do ustanovitve konzorcija, v katerem so zastopane pokrajina, tržaška občina, pokrajinska turistična ustanova in avtonomna letoviščarska u-stanova z nalogo, da reši to vpra Sanje že v tej turistični sezoni sporazumno . z drugimi občinami naše pokrajine. Tržaška pokrajinska turistična u-stanova se je prav tako zavzemala pri pristojnih ustanovah za večjo zavzetost pri odpravljanju nevšečnosti katerim so izpostavljeni turisti v našem mestu. Med ukrepi, ki bi jih bilo treba sprejeti, so v prvi vrsti ustanovitev posebnih parkirnih prostorov izključno za i-nozemske turiste ter vsaj delna o-mejitev parkiranja avtomobilov na nabrežjih med bivšim pristajali Sčem za hidroplane in pomorsko postajo vsaj v poletnem razdobju, zlasti pa večja zaščita inozemskih kupcev, v prvi vrsti jugoslovanskih. V tej zvezi je tržaška pokrajinska turistična ustanova z zadovoljstvom pozdravila ustanovitev konzorcija tržaških trgovcev, ki se odlikujejo po tradiciji in resnosti, čeprav sodi, da taka zasebna pobuda ne more temeljito rešiti vprašanja. Pokrajinska turistična ustanova ima za svojo prvenstveno dolžnost tudi obrambo interesov, turističnih, hotelskih in sorodnih operaterjev, ki jo je doslej izvrševal odbor za turistične prispevke Co.Oo.Tur. z dajanjem sredstev iz Tržaškega sklada. Za leto 1971 in za naprej pa so upravitelji tega sklada z nerazumljivo odločitvijo sklenili ta sredstva ukiniti. Tudi po posredovanju turistične ustanove je dežela s posebnim zakonom priskočila na pomoč interesom hotelirjev s prispevki v višini okrog 100 milijonov lir, niso pa bili teh prispevkov deležni lastniki javnih lokalov za nove pobude in za razne izboljšave. Ta sklep je toliko resnejši ob upoštevanju hude konkurence ustreznih lokalov onstran meje, kjer so cene za polovico nižje od cen v naši pokrajini. Odv. Bereš je med aktualnimi problemi v zvezi z okrepitvijo turističnih privlačnosti v naši pokrajini načel tudi vprašanje odprtja igralnice in zgraditev kongresne palače. Tržaška pokrajinska turistična ustanova je v ta namen dala pobudo za ustanovitev odbora za obrambo interesov tržaške pokrajine v zvezi z ustanovitvijo 1-gralnice v deželnem okviru, upoštevajoč dejstvo, da se v igralnice onstran meje odtekajo milijarde lir. K temu odboru so pristopile nekatere jevne ustanove in zainteresirana združenja, med katerimi turistični in Ietoviščarski ustanovi v Trstu in Sesljanu, združenje trgovcev, združenje hotelirjev itd. Odbor je tudi pripravil dokument, ki ga je nameraval predložiti oblastem in javnosti, vendar tega spričo zmešnjave v sedanjem politič-, tev deželne igralnice pobuda, kateri se Trst ne more in ne namerava odreči v korist katerega koli drugega kraja v naši deželi. Nič manj važna za Trst je zgraditev kongresne dvorane, ki bi lahko sprejela številna študijska srečanja, ki se v vedno večjem številu vrstijo v našem mestu, saj se je prav zaradi pomanjkanja ustrezne dvorane moral Trst odpovedati celi vrsti kongresov. Začasno rešitev bi bilo mogoče najti v okviru obstoječih gledaliških dvoran zlasti pa v okviru gradnje novega gledališča Teatra stabiie. Idealna rešitev pa bi seveda bila zgraditev dvorane na področju med Bovedom in starim pristaniščem. Druga velika pomanjkljivost je v pomanjkanju velikih kopaliških naprav v loku od Miramara do Lazareta in pa pomanjkanje turističnih pristanov, kar občutno zavira razvoj športne plovbe. Idealno področje za take naprave se ponuja v okviru bivše ladjedelnice Sv. Roka in tržaška pokrajinska turistična ustanova se bo sporazumno z miljsko občino prizadevala za u-resničitev te pobude, ki bi temeljito spremenila turistični itzgled najbolj sugestivne obmorske občine v naši pokrajini. Odv. Bereš je nato govoril tudi o pomanjkljivostih na področju de-vinsko-sesljanske obale, kjer so turistične možnosti še vse premalo izkoriščene. V tej zvezi je dejal, da je ustanova, kaiteri predseduje, posredovala pri miljski in devin-sko-nabrežinski občini, naj bi uredili nekaj teniških igrišč, kar bosta občini v mejah svojih možnosti tudi storili najkasneje v prihodnjem letu. Na zaključku svojega poročila je odv. Bereš dejal, da je pokrajinska turistična ustanova zagotovila za letošnje leto sredstva za tiskanje kataloga za razstavo del iz leta ’700 v Trstu, za tiskanje knjige s Tiepolovimd risbami, ki se je zakasnila iz tehničnih razlogov in da je natisnila 500.000 izvodov nove izpopolnjene turistične publikacije za tržaško pokrajino, ki jo bodo delili turistom zastonj. Pri tem je odv. Bereš poudaril, da so ti izdatki skorarj v celoti izčrpali skromni proračun ustanove, katere dohodki so že pet let ostali isti, medtem ko so se stroški za vzdrževanje in za osebje v tem času znatno povečal«. V breme ustanove pa so tudi trije informacijski uradi, ki jih neposredno upravlja ih katerim se je lani priključil še informacijski urad na avto cesti pri Sesljanu, za katerega je dala pobudo in tud« finančno pomoč letoviščarska ustanova v Trstu in Sesljanu. Odv. Bereš je na koncu dejal, da namerava v bodoče tržaška pokrajinska turistična ustanova, upoštevajoč da v Trstu že učinkovito deluje Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova, posvetiti svojo pozornost v večji meri turističnim problemom v ostalih občinah pokrajine, katerih potrebe je treba zadovoljiti z zgraditvijo novih telskih, zabaviščnih, športnih drugih infrastruktur. Danes uradna izročitev pomola VII svoj zakonski osnutek, ki dodeljuje iz nar ameniarnih fondov 36 milijard političnim strankam. Denar bi razdelili na osnovi parlamentarnega kvocienta, 20 od sto pa vsem enako. Država naj bi tudi prispevala za plačevanje funkcionarjev teh strank na osnovi razmerja «en funkcionar vsakih 15 tisoč voiiicev*. Ob tem osnovnem predlogu se je razvila zanimiva debata, v katero so posegli — z različnimi stališči — prof. Pesante. prof. arh. Costa, dr. Botteri in dr Zimoo. Pesante se je v bistvu strinjal s predlogom. Costa je opozoril na druge iskrite* možnosti finansiranja za vladne stranke in struje, Botteri je govoril predvsem o strukturi proračuna neke stranke, Zi-molo pa o podobnih ureditvah v drugih evropskih državah (K vprašanju se bomo še povrnili). IIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||MIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII„l,l,„ll>(iit,|im„ll„|M||||m|,ll,l||,m||||||im|||m||||||||||||||||||||||||||n||||||||u||||| SKUPŠČINA SINDIKALISTOV PREVOZNIŠKE STROKE Ponovno poudarjena zahteva po novi politiki prevozov Zasebnim prevozniškim podjetjem bi morali odvzeti licence ho- in Zanimiva razprava o finansiranju strank Krožek za kulturo in umetnost je sinoči organiziral razpravo o finansiranju strank. Brez dvoma gre za izredno aktualno vprašanje, če samo za trenutek pomislimo na stotine mili jonov in milijarde, ki jih bodo velike stranke vrele v skorajšnjo parlamentarno volilno kampanjo. Razprava pa je bila zanimiva predvsem zato. ker se je odvijala okoli predloga, naj bi stranke odslej finansirala država in jih s tem «moralizirala». Kaj to pomeni je povedal predstavnik krožka prof. Bartole: socialisti so pred kratkim predložili DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI V ponedeljek je bila pokrajinska skupščina funkcionarjev, aktivistov in zastopnikov sindikata delavcev prevozniških podjetij CGIL. Navzoči so bili delegati prevozniških pod-tjetij SAP, Acegat, ACNA, Car-sica, Saita iz Gorice in Saita iz Pordenona. Skupščine se je udeležil tudi Dario Varin, tajnik deželne koordinacije sindikatov prevozniške stroke. Poročilo je imel Sergio Tremul, ki je govoril o zavzetosti delavcev te stroke za dosego sindikalne enotnosti in za obnovo italijanske družbe. Diskusije so se udeležili Apostoli, Perossa, Varin, Pascutti, Ussai, Benga, Nicolini, Berazi in Fontanot, ki so poudarili nujnost mobilizacije te stroke, da se opozori na resno stanje prevozniških podjetij in zahteva nova deželna politika glede javnih prevozov. Po diskusiji in izvolitvi pokrajinskega vodstva so odobrili resolucijo, v kateri odobravajo poročilo pokrajinskega tajništva ter pozivajo vse- delavce, naj prispevajo svoj delež za dosego sindikalne enotnosti. Skupščina »bsoja ravnanje deželnega odbora glede javnih prevozov ter odobritev, na ravni svetovalske komisije, osnutka deželnega zakona o ukrepih glede javnih prevozov. S tem zakonskim predlogom se namerava nadaljevati po stari poti in še naprej dodeljevati milijonske prispevke zasebnim podjetnikom, ne da bi spoznali obupno stanje prevozniških sredstev in pomanjkljivo izvajanje delovnih pogodb, kakor tudi ukinitve nekaterih važnih prog ob prazniških dneh (Devin - Nabrežina, Bani, Repen-tabor, Konkonel). V takih primerih, ki povzročajo prebivalstvu težave, v drugih deželah odvzemajo koncesije. Delavci te stroke, zagotavlja resolucija, bodo primerno odgovorili na tako stališče deželnega odbora. Skupščina je sklenila, da se zahteva srečanje z deželnimi upravitelji, s katerimi naj bi razčistili vzroke sedanjega resnega sta nja na tem sektorju ter nakazali smernice za bolj odgovorno in primemo stališče v zvezi s sklepi, ki jih namerava podvzeti deželni odbor. Skupščina je pooblastila tajništvo, naj se dogovori s tajništvi drugih dveh sindikalnih organizacij glede protestne manifestacije, ki naj bi bila v prvi polovici meseca marca, da se ponovno poudari nujnost ustanovitve pokrajinskega prevozniškega konzorcija in zahteva odvzem licenc zasebnikom. Skupščina je tudi predlagala, naj bi po tej manifestaciji organizirali deželno zborovanje v Trstu, tako da bodo odgovorni politični krogi spoznali zahteve delavcev za spremembo dosedanje politike javnih prevozov, da bi se upoštevale koristi skupnosti, ne pa špekulacije zasebnih podjetij. iiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiinnuuiiiiiiiiiiiiianiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuii S SINOČNJEGA JAVNEGA AKTIVA STRANKE KPI POZIVA K BUDNOSTI PRED POSKUSI IZZIVANJA Poročilo novega tajnika tržaške federacije KPI G. Rossetlija - Zahvala inž. Cuffaru Sinoči se je v veliki dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina sestal aktiv tržaške federacije KPI, na katerem je prvič kot tajnik federacije nastopil Giorgio Rossetti. V samem začetku sta Vidali in Wilhelm poudarila pomen pomladitve strankinih vodilnih organov in se zahvalila za dosedanjo delo inž. Anto-ninu Cuffaru. Še posebej je Wilhelm poudaril njegov doprinos pri uveljavljanju pravilnih stališč do narodnostne manjšine. Vidali se je spomnil tudi 27-letnice usmrtitve Eugenia Curiela. Rossetti je partijskim aktivistom podal sintetično in umirjeno poročilo. v katerem se je dotaknil predvsem skorajšnjih volitev, ki bodo v trenutku, ko je levi center propadel se KD premika na desno, kot je dokazal tudi govor predsednika Andreottija v zbornicah. Pozval je vse komuniste k mobilizaciji in čimvečji čuječnosti zaradi naraščanja fašističnega nasilja. Kot primer je omenil najdbo skladišča orožja in razstreliva na Krasu (o čemer poročamo na 1. strani), kar dokazuje še enkrat, da vodijo iz Trsta niti fašističnih izzivanj. Policija mora narediti vse, kar je njena dolžnost, komunisti pa naj utrjujejo budnost prebivalstva. Posebej je Rossetti podčrtal pomen boja KPI za uresničitev pravic Slovencev, ki jih še vedno ne uživajo v celoti. Nato je na kratko spregovoril tudi deželni tainik Cuffaro, ki je predvsem Wt(v-;*«n nriliko za zahvalo vsem dosedanjim sodelavcem. Svet Slovenske skupnosti o vprašanju Katinare Z ničimer naj se ne oškoduje slovenskega prebivalstva, ko se načrtuje cestne povezave ali pa vinkulira zemljišča za iavno koristne zgradbe. To je stališče sveta Slovenske skupnosti, ki je v torek, 22. februarja 1972. pod predsedstvom prof. Zorka Hareja razpravljal o vprašanju barkovljanske vpadnice in katinarske urbanistične ureditve. Če bi morala urbanistična ureditev Katinare nepopravljivo prizadeti tamkajšnje prebivalstvo, potem je bolje, da univerzitetne fakultete in ostale .stavbe zgradijo na hribu «Valerio» v neposredni bližini sedanjega univerzitetnega središča. Svet ie nato dal nalogo vsem izvoljenim predstavjiikom Slovfenske skupnosti, da zagovarjajo to stališče v organih, kjer delujejo; izjavlja pa, da je vedno za to, da se Trst krepko poveže z zaledjem z dobrimi in hitrimi cestami ter da dobi moderne in učinkovite znanstvene institute. Daljše poročilo o delovanju Slovenske skupnosti je podal tainik dr. Drago Štqka, ki je omenil nastop Slovenske . skupnosti po televiziji v znani oddaji politična tribuna, kjer je slovenski predstavnik ponovno govoril slovensko Potem je poročal o obisku v zasedeni tovarni Vetrobel, ko je Slovenska skupnost ponesla solidarnostne pozdrave stavkajočim delavcem; prav tako je bil govor o akcijah proti zloglasnemu procesu v Leobnu ter drugih vprašanjih iz redne uprave. Po poročilih ostalih članov izvršnega odbora, in sicer dr. Dolharja, dr. Mljača in prof. Šaha, je svet obravnaval vprašanje slovenskih mlekaric, ki po zakonskih odredbah ne smejo več prodajati mleka na način kot doslej. Ta ukrep bo zelo prizadel precejšnje število živinorejcev. Slovenska skupnost si bo po svojih izvoljenih predstavnikih kot doslej prizadevala, da se to hudo vprašanje zadovoljivo reši za prizadete. V ta namen je imela že nekaj sestankov z našimi mlekarji. Med poročilom o stanju slovenske šole je svet Slovenske skupnosti ugotovil, da se razni ministrski odloki sploh ne izvajajo, kar podaljšuje nevzdržno stanje mnogih profesorjev; in to kljub obljubam pristojnih šolskih oblasti, da se bo položaj kmalu uredil. Na sedežu Neodvisne ustanove za tržaško luko bodo danes dopoldne uradno izročili predstavnikom ustanove novozgrajeni pomol VII. S tem se zaključuje prva faza ures ničitve te pomembne gradnje, na katero poslovni Trst polaga veliko važnost za nadaljnji razvoj pristaniških dejavnosti in zlasti za razvoj tranzitnega prometa z zaledjem. Pomol VII., ki ga je imela v načrtu že bivša Avstro-Ogrska. je še daleč od svoje dovršenosti: ne razpolaga s potrebno opremo, kakor tudi ni še povezan niti s cestnim, niti z železniškim omrežjem. Ustrezna dela so v teku, a napredujejo zelo počasi. Ob novem pomolu bo prostora za 8 velikih ladij, sam objekt pa je kakor zna no - namenjen kontejnerskemu prometu in bodočemu središču za razpečevanje južnega sadja v tržaško zaledje. Pomol nameravajo u-sposobiti tudi za premet s trajektnimi ladjami vrste roli on-roll of, to je z ladjami, ki sprejemajo tovor s tovornjakom vred. V manjšem obsegu se promet roli on-roll of danes odvija na pomolu II v stari luki. medtem ko so za promet s kontejnerji pred časom usposobili pomol V. v novi luki. Tu delujeta dva večja žerjava, ki ju je pristaniška ustanova nabavila v Livornu in ki ju bodo premestili na pomol VII. iiiiiiiiiiiiuniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiifiiiiiiiiaiiHiiiiniHiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiimiiiHiMiiiiiimmi S PROSLAVE V PD «PR0SEK - K0NT0VEL» je držal leve, namesto desne strani in je povozil pešca pred glavno ribarnico. Burlo, ki so ga morali pripeljati v bolnišnico z rešilnim avtom in sprejeli na nevrokirurški oddelek, bo okreval v dveh tednih, če ne bodo nastopile komplikacije. Pobil in ranil se je po glavi, nalomil si je nosno kost, zbil dva zoba ter se ranil po rokah. • Danes ob 19.15 se bo na javni seji sestala rajonska konzulta za Rojan, Greto in Barkovlje. Prav tako danes ob 19. uri pa se bo v Ul. dei Mille sestala na javni seji rajonska konzulta za Kjadin in Rocol, na kateri bodo člani konzulte razpravljali s prebivalci o aktualnih vprašanjih rajona. Prešernova aktualnost O pomenu Prešernovih idej za našo narodno skupnost v Italiji je govorila visokošolka Slava Starc — Sodelovali so proseška godba, šolski otroci in domači pevski zbor »Vasilij Mirk« Novo vodstvo delavskega sveta pristaniščnikov V torek se je na sedežu CCdL-UIL sestal delavski svet Avtonomne pristaniške ustanove in izvolil svoje novo vodstvo. Sestanka so se udeležili predstavniki sindikalnih federacij, pristanišča in pokrajinskih sindikatov, ki so na kratko spregovorili o važ- [ nosti tega organa. Novoizvoljeni izvršni organ šteje 11 članov, ki so: Sellan Marcello, Leban Karlo, Davi Livio, Zaves Mario, Pison Mario, Sepich Franco, Švara Sergio, Capo-bassi Claudio, Satti Giorgio, Renni Amoldo in Zecchini Bruno. Za glavnega tajnika je svet na isti seji izvolil Sellana Marcella. Naslednjega dne so izvolili še člane tajništva, v katerem so poleg Sellana Leban Karlo, Davi Livio in Zaves Mario. Prileten šofer povozil pešca Ko je včeraj popoldne 66-letni Antonio Burolo iz Ul. Sergio Laghi 3 prečkal ulico na obrežju, in to na prostoru za pešce, ga je z avtom povozil 71-letni Ardoe De Boni iz Ul. Carpaccio 12. De Boni ki je vozil proti Sv. Andreju, se Kot smo na kratko že poročali, je prosvetno društvo «Prosek-Kon-tovel* priredilo v torek, 22. t. m. v Prosvetnem domu na Proseku «Prešernovo proslavo», katere se je udeležilo izredno veliko ljudi, kar ponovno dokazuje, kako globoko v zavesti naših ljudi je zasidrana zvestoba narodnim izročilom in idealom, ki jih je izpovedal naš velik pesniški genij. Proslavo je začela domača god za na pihala pod vodstvom. Zdravka Kanteja, ki je zaigrala koračnice Slovenci, Mladi vojaki in Spomladi, nato pa je o pomenu prazno vanja Prešerna oziroma praznika slovenske kulture danes, spregovorila visokošolka Slava Starc. V svojem zelo lepem nagovoru je najprej poudarila, da je sicer res, da se z našimi proslavami klanjamo spominu pesnika, da pa je za nas Slovence prav tako ali morda še bolj nujno, da ne zanemarimo pesnikovega pogleda na problematiko narodne skupnosti ter njenega socialnega reda in kulture. Nato pa je dejala: matičnim norodom mmgo specifičnih problemov in skrbi. Upravno razdeljeni m tri pokrajine ter poleg tega klasificiram m tri kategorije, smo se in, v kolikor se nismo, se moramo sprijazniti z dejstvom, da ne odvisi naš obstoj in razcvet mše skupnosti samo od tega, če bo država po črki in duhu ustave izvajala pošteno zaščito naših naravnih in neodtujljivih pravic, ampak tudi od tega, če se bomo mi svojih pravic zavedali in če bomo pripravljeni složno in o-dločno nastopiti kot moralno homo-gem, čeprav politično razvejam skupnost*. Sledile so recitacije otrok slovenske osnovne šole s Proseka. Nada Milič je recitirala pesem *Vr-ba*, Suzana Furlanič tMemento mori*, Andrej Prašelj in Patricija Štoka «Od železne ceste*, Klavdij Starc in Valter Orel tPovodni mož*, Robert Zuppin «Pod oknom*, vsi učenci 5. razreda pa iUvod h Krstu pri Savici*. Za mladimi recitatorji je proseška godba zaigrala skladbe «Lju bezenske sanje*, sHrvatska daveri-ja», in «Slovenec - Hrvat*, proslavo pa je zaključil domači pevski zbor «Vasilij Mirk*, ki je pod vodstvom dirigenta lgmcija Ote zapel Hajdrihovo «Pod oknom*, beneško mrodno «0 le mamka vi, vi*, Sre-botnjakovo «Bori», Siničevo «Fatiše kolo* in Vrabčevo «Zdravljico*, ki je najlepše in najprimerneje zaključila to lepo proslavo slovenskega kulturnega praznika, ki je navdušila in ogrela vse prisotne. Po proslavi se je nadaljevala družabnost v društveni gostilni, kjer je imela glavno besedo slovenska pesem. # Danes ob 20. uri bo v dvorani v Ul. Madonnina 19 na pobudo krožka za politično-socialne študije «Che Guevara* predaval Paolo Lettis, glavni urednik italijanskega dnevnika «Vo-ce del Popolo*, ki izhaja na Reki. Govoril bo o »Položaju v Jugoslaviji v luči novejših dogodkov*. Sledila bo razprava. UVOZNO - IZVOZNO PODJETJE IŠČE DELAVCA IN URADNIKA Pogoji: a) znanje slovenskega jezika: b) biti mora priznan kot vojna sirota ah sirota po umrlem zaradi nezgode ali bolezni na delu. Ponudbe na oglasni oddelek PRIMORSKEGA DNEVNIKA v zaprti ovojnici z oznako »Sirota*. Včeraj- danes Danes, PETEK, 25. februarja SAŠA Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 17.44 — Dolžina dneva 10.52 — Luna vzide ob 13.52 in zatone ob 4.56 Jutri, SOBOTA, 26. februarja ANDREJ Vreme včeraj: najvišja temperatura 13,7, najnižja 6,7, ob 19. uri 10,3 stopinje, zračni tlak 1010,9 stalen, veter 17 km na uro, vzhodni-severo-vzhodni, sunki vetra 36 km na uro, vlaga 55-odstotna, nebo 7/10 poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. februarja 1972 so se v Trstu rodili 3 otroci, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 74-letna Anita Petra-ni vd. Spazzapan, 75-letna Eugenia Tujach por. Doz, 84-letna Teresa Šušteršič por. Šušteršič, 64-letnj Ric-cardo Coslovi, 83-letni Giuseppe Be-lizzi, 86-letna Rosa Loschdorfer vd. Štrukelj, 82-letni Floriano Cavaletto, 76-letna Frančiška Calzi, 80-letna Giu-seppina Mulli vd. Stresi, 72-letna Fran-cesca Daris vd. Bevilacqua. V galeriji Torbandena razstavlja do 2. marca slikar Cremonini. V občinski galeriji razstavljata svoja dela Bianca Catolia in Silvia For-cessin. Razstava bo odprta do 27. t. m. V umetnostni galeriji «1| trittico* v Ul. S. Nicolo razstavlja do 26. t. m. svoja dela slikar Dan Monic, po rodu iz Brescie. V galeriji Cartesius razstavlja znani tržaški slikar Riccardo Bastianut-to. Predvidoma bo razstava trajala do 3. marca. V umetnostni galeriji «Tcrgeste» bo od 26. t. m. do 10. marca razstavljala svoja dela tržaška slikarka Zora Koren - Škerk. Otvoritev razstave bo v soboto, 26. t. m., ob 18.30. Razna obvestila Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine vabi vse vinogradnike tržaške občine, ki želijo razstavljati svoj pridelek na VI. razstavi domačih vin, da prijavijo svojo udeležbo pismeno na sedež konzorcija — Dom A. Sirk, Sv. Križ št. 61. ah pri Kmečki zvezi. Ul. Geppa 9. do vključno 29. t.m. Mladinski krožek — Trst vabi v soboto, 26. februarja, ob 18. uri v Ulico Geppa 9, na predvajanje diapozitivov ADRIJANA OBERSNELA. Vljudno vabljeni! Moški pevski zbor «TABOR» — Opčine priredi jutri, 26. februarja 1972 ob 21. uri v Prosvetnem domu celovečerni KONCERT umetnih, partizanskih in narodnih pesmi. Dirigent SVETKO GRGIČ Vljudno vabljeni! ODBOR SPD »TABOR* - OPČINE vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO ki bo v Prosvetnem domu v nedeljo, 27. februarja 1972, ob 16.30 — Moški pevski zbor »TABOR* ponovi celotni koncert. Vljudno vabljeni! ODBOR Solistični koncert basista Ladka Korošca in altistke Marije Bitenčeve, napovedan za jutri, 26. februarja 1972, odpade zaradi tehničnih razlogov. GLASBENA MATICA TRST KMEČKA ZVEZA vabi na OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo, 5. marca 1972 ob 9. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio št. 4. Dnevni red: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora. 2. Predsedniško poročilo. 3. Poročilo tajništva. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Pozdravi in diskusija. 6. Volitve. 7. Razno. V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. Slovensko gledališče v Trstu — Kulturni dom SERGEJ VERČ KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JAŠE VELIKI VOZ (Resnična bajka v dveh delih) KRSTNA PREDSTAVA Scena: KLAVDIJ PALČIČ Kostumi: MARIJA VIDAU Glasba: IVAN MIGNOZZI Režija: MARIO URŠIČ ODBOR PARTIZANOV - Boljunec vabi vse Boljunčane, ki so sodelovali v NOB, da se udeležijo VEČERA ob 28. obletnici odhoda v partizane, ki bo v soboto, 26. februarja 1972 v Herpeljah pri Križmanu. Sodelovala bosta godba in pevski zbor — Odhod ob 19. uri s trga v Boljuncu. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4, Di Gret-ta, Ul. Bonomea 93, Godina A11TGEA, Ul. Ginnastica 6, S. Luigi, Ul. Fellu ga (46) Sv. Alojzij. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTAlabarda, Ul. Istria 7, Al Ga-leno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5. Miz-zan. Trg Venezia 2. GledaJJšča 1 / KULTURNI DOM Danes, 25. t. m. ob 18. uri ^ nesse WiUiams «Tramvaj po: iželeni^ V četrtek, 2. marca ob 20.30 P' ired- premiera (Abonma red E — ski v četrtek) Sergej Verč «Ko ^ škili z desnim očesom in jaše >e voz*. V petek, 3. marca ob 21. uri P . miera (Abonma red A) Sergej 'e «Ko luna škili z desnim očesoffl jaše Veliki voz*. , , V nedeljo, 27. t. m. ob 20. uri. ^ nec ob 21.15 Leroi Jones: «Creva» Mala dvorana. Zadnjič v Kulturnem domu. VERDI V gledališču Verdi so v teku prave za uprizoritev tVolf-FerraPJ® opere «11 Campiello*, za katero pripravil libreto Mario GhisalberU r istoimenski Goldonijevi komedij'; Opero bo dirigiral tržaški č'r'č oniJ^r specialist Giovanni Poli, pevci-'!!1*. Nino Verchi, režiser bo pa bodo: Edith Martelli, Edy ^ deo, Alessandro Maddalena, no Andreoili ter Tržačani Fulvia , no. Risa Laghezza, Claudio Ck> Giuseppa Botta. Mario Cariin 'n j Susca. Zbor gledališča je uve! Gaetano Riccitelli, koreografijo Pa zasnovala Fernanda Succo. e|, Prva predstava za red A v v . prostorih bo v soboto ob 20.30-blagajni gledališča se nadaljuj® " daia vstopnic. POL1TEAMA ROSSETTI Danes ob 21. uri Goldonije'’3 medija «Vojaški ljubimec* v igralske skupine «Teatro Insie7^. Predstave do nedelje so izven 8 maja. AVDITORIJ Danes za ciklus «Gledališč® , nes* gostuje skupina Loggetta s P ^ stavo «Dal Trenta ai Ouarant®^ pecora la canta* Nuccia Ambr° ^ in Ettora Capriola. Dogajanja v - tih pred drugo svetovno vojno-vajane bodo pesmi in povzeti -čiini govori takratne dobe. izV,J|V bodo Cesare Ferrario, Salvatore dolina in Clara Zovianoff. Pre Barkovlje - Rojan ob 6.15, Opc"1 g jl). 6.15, Prosek ob 6.20 in Križ 0 gePp» Vpisovanje vsak dan v UJ; Lj,eS. št. 9. Vpisovanje se zaključi ob 12. uri. ci, SPDT priredi v nedeljo, 5- ^ 0(ei° smučarski izlet v Sappado za 1 ^ tržaškega prvenstva Tommasini- ypi-jeno število mest. Cena 1700 i'r- J. sovanje do 1. marca v Ul. Gepp Darovi in pfispe.vki Mario Muženič daruje 200® d šolo - spomenik NOB v Cerk11 Namesto cvetja na grob Ivanu^ , cu daruje družina Rudež 1®®° ,api Dijaško matico. V isti nam®n Dragica Kavčič 1000 lir. Namesto cvetja na grob cu daruje družina Bertini -2000 lir za «Rod modrega va Zofi Ambrozet daruje v sp-- ^ kojne Marije De Paoli roj. Ger lir za P. d. «Ivan Grbec*. SOŽALJE Prof. Aleksandru Vodopiv®0 jo Iskreno sožalje ob izgubi drt* 1" tere profesorski zbor, tajn*’^ le odbor Glasbene matice. SožaH pridružuje Primorski dnevnik« GORIŠKI DNEVNIK VČERAJ V DEŽELNEM SVETU Novi zakoni v prid industriji sleprem in krajevnim ustanovam Dežela prevzame nase 20% bremen za preusmeritev proizvodnje v malih in srednjih industrijskih obratih - 30 milijonov za dom slepcev v Luše-riaccu . Krajevnim ustanovam olajšano najemanje posojil za javna dela ^kjrajšnja seja deželnega sveta I stvenih naprav. Seji je prisostvoval jo ,' a nenavadno plodna: sprejeti I tudi odbornik za zdravstvo Devetag ^ Ul kar trije novi zakoni, in si- SvetovaIri so v crlavnem soglašali o deželni pomoči za in-^n.lska podjetja v težavah, ki d„jna tem. da preidejo na nove n,.'y5*osW, in dva druga zakona ^*»ega ohsega. v- zakonu smo 'ije. pisali v ^ ralšnji in predvčerajšnji števil-’ sa.i se je razprava o njem pre-zavlekla. Tudi med včerajšnjo So ^jo je prišlo do zastoja, ker , se svetovalci pritožili, da jim r^lni organi niso dali pravočasno j^^Polago dokončnega besedila j,. ^ IlOTtVm 1/ o lrrr n rv rT n nn rrtil tik norme, kakršnega ie na seji »red razpravo v deželnem svetu ^avila pristojna posvetovalna ko- k tajništvo deželnega sveta C^lo potreben material, se je fava redno nadaljevala. Svet je tej,..vrsto poprakov, ki so iih l^gotozile svetovalske skupine KPI, ?e ter zavrnil nekatere dru- končnem glasovanju so se ko '“vp normo izrekli svetovalci 1 PSI. PSDI in PLI; proti so K°vali pripadniki KPI. PSIUP in svetovalci Furlanskega giba- % • o> ?» in jg Slovenske skupnosti pa so f^knr smo že zabeležili, name-5® dežela prispevati malim in Hab j®11 industrijam, ki so v za-ki bi rade prešle na proiz-v?01!0 novih izdelkov, nepovračiji-j, Popevke do višine 20 od sto ^“videnih stroškov. Do leta 1974 jir "4a to na razpolago 1 milijarda ni^red glasovanjem o novem zako-2 •'? namesto obolelega odbornika Sg ^dustrijo in trgovino Dulcija Ij/^govoril predsednik deželnega od-jg a Berzanti. Naglasil je, da uvaja- 9ovi zakon vrsto izrednih pose*''’ v prid industriji, ki nai bi Mihovo pomoč.jo rešila iz seleči®. neugodne konjunkture. V polji}1*1 s predstavniki opozicije je dj| 4anti zanikal, da bi dežela vo-povsem zgrešeno politiko pri rijevanju raznih oblik pomoči Podarstvu. Glede predloga, ki m J® vložila KPI. nai bi v Furla-Julijski krajini organizirali po-jh?10 deželno ustanovo za razvoj , iptrije ie govornik dejal, da bi sna ustanova bila le dvojnik fi-df družbe Friulia. Končno je m' Poanti naglasil, da je dežel-odbor pri sestavljanju besedila S(®ga zakona moral upoštevati u-Skz a nav°dila Evropske gospodar-j. skupnosti. a-^Ri zakon ponovno finansira k e[ni normi štev. 17 iz leta 1967 fin .v 8 iz leta 1970 ter določa l®.nčno pomoč, ki jo dežela nudi Vj-^vnim upravam, med temi pred-Haj?1 občinam in pokrajinam, pri djnnniu bančnih posojil za razna dela. S svojimi posegi prev-tgj, a dežela nase bremena, za ka-bi bila pravzaprav pristojna l> a krajevnim ustanovam po ( Desinova se je nekaj pred ome- ! mi smo se temu režimu takoj uprli Qe Prispevke za nabavo zdrav-1 njeno uro peljala s svojim fiatom in smo prvi zgrabili za orožje ter se mu zoperstavili V prepričanju, da tolmačimo Čustva naših vaščanov in čustva celotne slovenske narodnostne skupnosti, dajemo naše brezpogojno privoljenje, da se začne akcija, katere namen je prepričati vse demokratične politične sile, da obsodijo fašista Almiranteja in ga kot nevrednega izključijo iz parlamenta, ki -je sad odporniškega gibanja. Kot volivci okrožij Gorice, Vidma, Trsta in Belluna, pozivamo demokratične senatorje in poslance». se nadaljuje resolucija, «da zavzamejo podobna stališča in tako primerno poudarijo vrednote odporniškega gibanja v luči republikanske ustave.» «Obsodba tega človeka v parlamentu» zaključuje resolucija, tki ie tajnik neofašističnega gibanja, se mora razširiti tudi na organizacijo, katero zastopa; ta mora biti postavljena zaradi svojih nesramnih dejanj izven vsake zakonitosti* ■ To resolucijo, katero so podpisali zastopniki prosvetnega društpa «Jezero», predstavniki ANP1 ter predstavniki antifašističnega odbora iz Doberdoba, bodo poslali poslancem in senatorjem, izvoljenim v zgorai omenjenih volilnih okrožjih na listah KPI. KD, PSI PSDI, PSIUP, PRI in PLI. feremca bo služila kot priprava za vsedržavno konferenco, ki bo od 3. marca dalie v Montecatiniju. Omenjena konferenca je zelo važna, ker je sklicana v trenutku, ko vlada na gradbenem področju precejšnja kriza. Sindikati menijo, da je treba zelo hitro pričeti z izvajanjem zakona o gradbenih dejavnostih; težke milijarde lir so blokirane in ko bi .jih vrgli r.a tržišče, bi bilo dovolj dela na gradbenem področju. Razpravljali bodo tudi o sindikalni enotnosti tako v pokrajinskem kot v vsedržavnem merilu Gradbinci so se že pred časom izrekli za tako enotnost skupno so člani treh sindikatov vodih vse borbe, na njihovem področju se ie enotnost dejansko že ustvarila. Jutrišnji konferenci bo predsedoval tajnik UIL Silvano Bregant. Uvodno poročilo bo imel pokrajinski tajnik sindikata gradbincev CGIL Sergio Donda, zaključke pa bo povzel vsedržavni tajnik sindikata FILCA-CISL Giovanni Oggero. v stanovanjskih hišah; vsa ostala notranja oprema v gostinskih lokalih. Vodstvo ESA je prepričano, da se bo na tak način olepšala notranja oprema v številnih gostinskih lokalih v naši deželi, kjer imajo že sicer lepo urejeno notranjost. Prav tako pa se bo olepšala zunanjost teh lokalov, posebno še na podeželju. Za domače kovače pa bo to znak umetniškega dela v natečaj pa je treba pritegniti tudi umetnike, ki bi izdelali morebitne načrte Podrobnejše informacije o natečaju lahko dobijo zainteresirani na sedežu goriške trgovinske zbornice Ulici Crispd. zadružništvo, da določijo več sredstev za socialne stanovanjske gradnje. Tak je torej program pokrajinske zveze zadrug s katerim hoče ta doseči pospešeno in cenejšo gradnjo primernih ljudskih stanovanj za olajšanje stanovanjske krize in odpravo krize v gradbeništvu. Izpopolnjevalni tečaj za lovske čuvaje V dvorani pokrajinske uprave se je prejšnji teden pričel tečaj za lovske čuvaje, poljske čuvaje in agente policije, ki ga pripravlja pokrajinski lovski odbor v sodelovanju z lovsko zvezo. Prvi dve lekciji sta imela odv. Luigi Luzzatto - Guerini, ki je govoril o juridičnih vprašanjih in prof. Franco Perco iz Trsta, ki je govoril o življenju srnjaka. Lekcij bo še trinajst in bodo vsaki petek ob 18.30 v dvorani pokrajinskega sveta, na Korzu Italija 55. Vstop v predavalnico je prost. znanih s težavami INPS pri kontroli nepopolno izpolnjenih obrazcev. V debati so pojasnili marsikatero sporno ah nejasno točko. Zborovanje so zaključili s splošno ugotovitvijo vseh udeležencev, da bi bili potrebni taki sestanki še bolj pogostoma, kar bi olajšalo in pospešilo reševanje odprtih problemov. Gorica VERDI ob 17.15—22.00: «L’amante del-1'Orsa Maggiore*. Giuliano Gemma in Senta Berger. Italijanski oarvni film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. CORSO ob 17.15 - 22.00: «Viva la muerte... tua», F. Nero in E. VVal-lach; kinemaskopski film v barvah. MODERNISS1MO ob 17.15 — 22.00 : «Rapporto sul comportamento ses-suale delle studentesse*, igrajo študentke in njihovi prijatelji; italijanski kinemaskopski film v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE ob 17.15-22.00: «Una spada per due bandiere* (La fayette). P. Audret in V. De Sica. Italijanski kinemaskop v barvah. VITTORIA ob 17.15-22.00 «Io sono curiosa*, L. Mjraan in O. Ahlstedt: švedski film; mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO ob 17.30: «La corta notte delle bambole di vetro*. I. Thuiin in J. Sorel. Kinemaskop v barvah. EXCELSIOR ob 16.00: *Giu la testa*. R. Steiger in J. Coburn. Barvni film. PRINCIPE ob 17.30: «Gli aristogat-ti», Walt Disneyeva slikanica, dl richiamo della natura*. Dokumentarec v barvah. IMovu Gorica SOČA (Nova Gorica): «Barquero», angleški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter): »Nenavadna zgodba*, italijanski barvni film — ob 18. in 20. PRVAČINA: »Noro srce*, francoski barvni film — ob 20. RENČE: Danes zaprto. ŠEMPAS: »Letališče*, ameriški barvni film — ob 19.30. DESKLE: Danes zaprto. PROSVETNO DRUŠTVO KRAS — Dol - Poljane priredi v soboto, 26. februarja, ob 20.30 v prostorih domače čitalnice v šoli na Palkišču PREŠERNOVO PROSLAVO Na sporedu so: govor, recitacije in nastop domačega pevskega zbora. Vabljeni! Toplice v Salsomaggiore za otroke državnih uslužbencev ENPAS, ustanova za zdravstveno zaščito državnih uslužbencev, bo tudi letos sprejela v toplice v Salso maggiore otroke državnih uslužbencev in upokojencev (od 4 do 12 let za dečke, od 4 do 13 let za deklice). Pripravili so več časovnih razdobij in sicer od 21. junija do 5. juhja, od 7. julija do 21. julija, od 23. juhja d0 6. avgusta, od 8. avgusta do 22. avgusta, od 24. avgusta do 7. septembra, od 9. sep tembra do 23. septembra. Zainteresirani starši morajo iz svojega plačati 15.000 lir. Prošnje morajo interesenti poslati pokrajinskemu uradu ENPAS v Ulici Roma 6 najkasneje do 30. marca za prve tri skupine, do 15. aprila pa za ostale tri. Deželni natečaj za opremo gostišč v kovanem železu Deželna ustanova za razvoj obrtništva — ESA je razpisala tudi v tem letu natečaj za umetnike in obrtnike, ki bi napravili izdelke iz kovanega železa. Prejšnji natečaji so imeli precejšnji uspeh in zaradi ' __ V Gorici so pokopali Zlato Smet Ob številni udeležbi sorodnikov znancev in prijateljev z obeh strani meje so v sredo popoldne pokopali v Gorici Zlato Smet, ki ji je smrt pretrgala nit življenja ko ji je bilo komaj 59 let. Pokojnica se je rodila dne 15. decembre 1913 v Sežani v slovenski uradniški družini. Očeta so ze leta 1923 fašisti premestili v Cervignan, kamor mu je sledila tudi družina in kjer je Zlata nadaljevala strokovno šolo. Leta 1931 so se vrnili v Gorico, kjer se je pokojnica posvetila gospodinjstvu in družini V prvih povojnih letih je kot članica Demokratične fronte Slovencev in AFŽ aktivno sodelovala zlasti pri širjenju naprednega tiska v vzhodnem delu Gorice in obiskovanju bolnikov, dokler ji bolezen ni preprečila nadaljnjega delovanja. Ohranili jo bomo v lepem speminu. Prispevajte ea DIJAŠKO MAHI II! Slovensko gledališče v Trstu — Slovenska prosvetna zveza Gorica — Zveza slovenske Katoliške prosvete - Gorica, v sodelovanju z EMAC iz Gorice GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE BRANISLAV NUŠIČ POKOJNIK Komedija v treh dejanjih V Katoliškem domu v Gorici Poslovenil: MILE KLOPČIČ Režiser: JANEZ POVSE Scenograf: JANEZ LENASS1 Kostumograf: ANJA DOLENC V nedeljo, 27. t. m. ob 16. uri Abonma red B — okoliški V ponedeljek, 28. t. m. ob 20.30 Abonma red A — mestni Vozila bosta naslednja avtobusa: Avtobus št. 1: Vrh odhod ob 15.00 gostilna - Devetak - Grilj Poljane ob 15.00 gostilna Peric Doberdob ob 15.10 pred občino Jamlje ob 15.20 gostilna Pahor Dol ob 15.30 Boneti, Palkišče, gostilna Peric, Rupa Peč, Gabrje ob 15.35 pri gost. Ožbot Avtobus št. 2: Sovodnje odhod ob 14.55 pri občini, pri gostilni Tomšič, Podgora ob 15.10 pred vhodom v tovarno. Števerjan ob 15.20 Bukovje, Števerjan ob 15.25 Dvor, Oslavje ob 15.35 pri kostnici, Pevma - št. Maver ob 15.40 pri spomeniku. DEŽURNI LEKARNI v Gorici Danes je ves dan in ponoči odprta lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 26-76. v Tržiču Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna S. Nicold — dr. Olivetti — Ul. I Maggio 94, tel. 73-328. SPD priredi v nedeljo, 27. t. m. smučarski izlet v Trbiž. Odhod avtobusa s Travnika v Gorici točno ob 6.30. Povratek je predviden od 19.30 do 20. ure istega dne. Razna' obvestila Osrednje predsedstvo EN AL priredi v La Spezii v letošnjem maju državni natečaj za mlade pianiste. Zmagovalcem natečaja bodo podelili devet študijskih podpor v skuj*-ni vrednosti 3,150.000 lir. Natečaja se lahko udeležijo gojenci javnih ah zasebnih šol. Podrobnejše informacije na goriškem sedežu ENAL. V Milanu bo ENAL priredil državno prvenstvo v namiznem tenisu. Tekme bodo konec maja in v začetku junija. Informacije na sedežu ENAL v Gorici. Iz goriškega matičnega urada Dne 22. in 23. februarja so na goriškem matičnem uradu prijavili 7 rojstev in 3 smrti. ROJSTVA: Giada Filiput, Daniela Andrian, Silvio Simonit, Eleria Furlan, Barbara Gregorat, Anna Knezevich in Alessandro Tecovich. UMRLI SO: gospodinja 82-letna Maddalena Leitner vd. Tefatsch, gospodinja 65-letna Valerin Mauri por. Ronchi, gospodinja 59-letna Zlata Smet. Predavanja Društvo študentov medicine in biologije priredi v soboto ob 16.30 dvorani pokrajinskega sveta okroglo mizo o temd «Človek in revolucija okolja: vprašanja ekologije v deželi Furlanija - Julijska krajina*. Sodelovali bodo profesor biologije Elvezio Ghirardelli, profesor higiene Luigi Maiori, sodnik dr. Mauro Losapio in sociolog dr. Raimoodo Strassoldo. Darovi in prispevki Za Dijaški dom namesto cveua na grob pok. Karmele Prinčič por. Cink, daruje družina Pavlin iz Gorice 5 tjsoč lir. Slovenska prosvetna zveza v Italiji izreka svoji dolgoletni uslužbenki Jožici Smet, ob izgubi sestre Zlate, iskreno sožalje. Prosvetno društvo »Danica* in Zveza borcev z Vrha izrekata družini Cotič iskreno sožalje ob izgubi drage mame Frančiške Cotič. ZAHVALA Vsem, ki so ji stali ob strani v bolezni in se udeležili pogreba moje nepozabne sestre Zlate še enkrat najlepša hvala. Posebna zahvala dr. Kazimiru Humarju, darovalcem cvetja, pogrebcem in tistim, ki so mi pomagali ob tej težld izgubi. JOŽICA SMET Gorica, 25. februarja 1972 ČE BO ZAKONSKI PREDLOG V BEOGRADU SPREJET Samo doktor znanosti more postati general Tri možnosti napredovanja v vojski - Komisijsko odločanje Kadrovski sveti • Pravilniki precizirani zaradi objektivnosti Jugoslovansko zvezno tajništvo za narodno obrambo je, kot se je zvedelo, predložilo zvezni skupščini zakonski osnutek, ki naj spremeni dosedanji zakon o oboroženih silah. V obrazložitvi zakonskega predloga je rečeno, da je to treba storiti zaradi drugačne organizacije oboroženih sil, zaradi spremenjenih pogojev izvrševanja vojaške službe in zaradi enakega ravnanja z dr žavljani, kadar so ti v službi oboroženih sil. Kakor je znano, od leta 1969 jugoslovanska ljudska armada ni edina oblika vojaške organizacije, ker spada v ta okvir tudi teritorialna obramba, obe organizirani obrambni sili pa se imenujejo — oborožene sile SFRJ. Ž vojaškimi obvezniki ter s prostovoljci enot teritorialne obrambe bi v času vojaških vaj ravnali enako, kot če bi bili vpoklicani za služenje vojaškega roka v JLA, oziroma na vojaške vaje. Skupne rešitve se predlagajo tudi glede napredovanja častnikov, glede uniforme, glede odgovornosti za kršitev vojaške discipline, nadalje se predlagajo skupne rešitve glede enotnih činov. Za napredovanje aktivnih častnikov se predvidevajo tri možnosti: »obvezno napredovanje* po poteku določenega števila let službe v istem činu (po pravilu dvakrat daljše služenje, kot tiiiimmiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Leonardo Cremonini v Torbandena Galerija Torbandena je tokrat sprejela v goste dela Leonarda Cremoninija, ki je prinesel v Trst svoje grafične liste v povezavi z izidom njegove knjige risb, ki jo je založba Edizioni Nuove pravkar izdala v Firencah. Zato vidimo na tej razstavi poleg mnogih drugih risb, tudi nekaj podob iz te knjige, seveda v večjih oblikah originalov. Cremonini je obiskoval umetniško akademijo v Bologni, torej v mestu, kjer se je rodil, strokovno šolanje pa je dokončal na akademiji Brera v Milanu. Kmalu po končanih študijah pa se je Cremonini izselil iz domovine. Odšel je v Pariz, kjer živi. Doslej je veliko razstavljal v Parizu, v Neva Torku in drugod po svetu, bolj malo pa v Italiji. Kljub temu pa mu je 31. beneški bienale dal na razpolago toliko prostora, da je priredil tam obširno lastno razstavo. To dokazuje, da je Cremonini pomemben slikar, ki ga, žal, v Trstu spoznavamo le v njegovi čmo-beli ustvarjalnosti. Komur niso znana njegova olja, ga njegove risbe sprva puste nekako hladnega. Da bi nas ta dela pritegnila, celo prevzela, je potreben nekakšen globlji razgovor, potrebno je tesnejše spoznanje s temi čudnimi bitji in kraji, ki se nam kažejo v njegovih skrbno dodelanih risbah. Ko Cremonini riše te živali z desetimi nogami, ko prikazuje prav nič sladko mater z otrokom, ko gledamo njegove čudne naslanjače, njegove mačke in druge like, se nam zdi. da išče umetnik v svoji domišljiji možnost pojavljanja novih in novih telesnih oblik neke morebitne verjetnosti v življenjskem razvoju, ki je daleč od našega, vsekakor drugačen od našega. S svojo asketsko plemenito risarsko igro pa Cremonini niti ne skuša pri tem vzbuditi v nas priokus grozljive fantastičnosti. In prav v tem se kaze vsa resnost njegovega likovnega iskanja, njegove skrajno potrpežljive natančnosti pri upodabljanju, pa čeprav tako neznatnega motiva, motiva, ki se kaže na primer v risbi *Ka men je ob morju*. Gre za miniaturni izrez obale, ki pa vzbudi v nas dojem veličastnega razgleda. M. BAMBIČ ga predpisuje zakon za redno napredovanje), nadalje «pospešeno napredovanje* kot stimulans najboljšim ter »izredno napredovanje* kot posebno priznanje za dolgoletno službovanje v JLA. Napredovanje rezervnih častnikov bi bilo odvisno od potreb, od let, ki jih predvideva vsak čin, pa tudi od uspeha, ki ga nekdo pokaže v času vojaških vaj. Pomembno je to, da se z novim zakonom predvidevajo točno določeni kriteriji in pogoji, po katerih se more dati pozitivna oziroma negativna ocena o dejavnosti častnikov in da se o tem komisijsko odloča. Z novim zakonom bi se ustanovili tako imenovani kadrovski sveti, katerih dolžnost bi bila, proučevati vprašanja imenovanja, premestitev, šolanja, napredovanja, odlikovanja, prenehanja službe kot tudi razmer v službi, končno bi ta komisija dajala svoje mnenje višjim organizmom. Prvič bi bil uveden kandidatski seznam za napredovanje oziroma za imenovanje posameznikov na razna službena mesta. Kadrovskim svetom bi pomagali točno izdelani in precizni kriteriji o prednostih za imenovanje in napredovanje: precizirani bi bili razlogi za premeščanje po potrebi službe ali na prošnjo zainteresiranih; nadalje bi kadrovski sveti odločali tudi o pogojih za razreševanje posameznikov z delovnega ali službenega mesta. Vse to bi bilo do podrobnosti določeno z dobro prip-avljenimi merili, tako da bi vprašanja statusa pripadnikov JLA bila rešena kar se da brezosebno in zato tudi kar se da objektivno. Kar se tiče plač in drugih dohodkov, je najbistvenejše to, da je tudi delovno mesto eno izmed «o-snovnih kriterijev*. Toda za sedaj še ni znano, do kolikšne mere bo to vplivalo tudi na plačo častnika oziroma na njegove dohodke. Tudi strokovnost vojaškega starešine, to se pravi častnika in podčastnika, bo prišla bolj do veljave in bo eden izmed pomembnejših pogojev za morebitno napredovanje. Srednja strokovna šola za podčastnike in visoka strokovna šola za častnike sta najvažnejši element za sprejem nekoga v aktivno službo. Po novem zakonskem načrtu bd aktivni podčastniki nemoteno napredovali vse do čina zastavnika, aktivnim častnikom pa bi se zagotovilo napredovanje vse do čina podpolkovnika. V načrtu novega zakona je izrecno rečeno, da se kot poseben pogoj za napredovanje v generalski čin postavlja končana šola za narodno obrambo, magistratura ali doktorat, s tem da bi do konca leta 1975 mogel to doseči tisti polkovnik, ki te kvalifikacije še nima. Ukinjeno pa bo opravljanje iz- pita za čin podporočnika, vendar pride to v poštev šele z začetkom leta 1976. Poleg ostalih, je zanimiv tudi predlog o vojaških obveznostih tistih, ki prejemajo študijsko podporo od JLA. Doslej je zakon predvideval, da mora vojaški štipendist odslužiti v vojski dvakratno dobo, kolikor je dobival štipendijo, odslej bo odslužil le enkratno dobo, vendar pa najmanj tri leta. To bo veljalo tudi za aktivne častnike, ki bi jih iz vojske poslali na univerze zakadi izpopolnjevanja. Računajo, da bo ta zakon prišel pred parlament v obravnavo čez dva, tri mesece. B. P. Kakor smo že poročali, je bil v torek v Slovenskem klubu večer, ki je bil posvečen ljubljanski in koprski radioteleviziji. Na tem večeru so sodelovali Tome, Abram in Škerlavaj za koprsko postajo, ter Cilenšek in Pavček za RTV Ljubljana. Občinstvu jih je predstavil prof. Turina TEMA, KI POSTAJA OD DNE DO DNE DOU AKTUALNA Problem va. V t , mladincev je med bla- 1. izvolitev predsedstva lilne komisije; 2. poročilo predsednika in gajnika; 3. diskusija; 4. razrešnica staremu odboru; 5. volitve; 6. razno. ODBOR športnega življenja treh mejnih dežel, namreč med deželnim odbornikom F-JK za šport Romanom, članom izvršnega sveta SR Slovenije Kocijančičem ter odbornikom za šport pri koroški deželni vladi Wagnerjem. Pogovorili se bodo o možnosti za večje sodelovanje treh dežel na področju športa, izmenjali pa si bodo tudi svoje izkušnje s tega področja. Metdem poročajo iz Trbiža, da so vse tekmovalne naprave v tem kraju ob tromeji v najboljšem redu in tudi s snegom, kot kaže, ne bo večjih težav. Mlade Sokolove igralke so glavni favorit za osvojitev naslova pokrajinskih mladinskih odbojkarskih prvakinj V KOŠARKARSKEM PRVENSTVI! MLAJŠIH MLADINCEV USPEŠEN START OPENSKE EKIPE Polet Don Bosco 48:44 lec moštva. Dosegel je namreč 17 POLET: Adrijan Sosič (k) 17, Jugovič 11, Guštin 9, Dolenc, Gantar 7, Kraus 4, Taučar, Edi So-sič. Prosti meti 16:41. Uspešen start Poletovih mlajših mladincev. Openski košarkarji so namreč v prvenstvu mlajših mladincev iztržili dragoceno zmago na odprtem igrišču ekipe Don Bosco. «Oranžni» so začeli s trdnim sklepom, da si že v prvem srečanju zagotovijo obe točki in to jim je tudi uspelo. Bili so namreč odločni v obrambi, v napadu pa so igrali enostavno in zato učinkovito. Kot običajno je ekipo umirjeno in odločno vodil Adrijan Sosič, ki je bil obenem tudi najboljši stre- iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SMUČANJE Zfl SP V CRYSTAL M0UNTAINU Brez A ugerta zagotovila Avstrijka Annamarie Proll, ki ima 228 točk. Sledi ji Francozinja Mačehi, ki pa zaradi poškodbe ne more tekmovati. Tretja je Avstrijka Monika Aserer, ki pa ima komaj 85 točk. Spored tekmovanja: danes, 25.: smuk za moške, in ženske jutri, 26.: smuk za ženske in moške v nedeljo, 27.: slalom za ženske. NOGOMET n v k MILAN, 24. — Milan je premagal v srečanju za nogometni pokal UEFA belgijsko enajsterico Lierseja z 2:0 (2:0). ★ * * TEL AVIV, 24. — Izraelska nogometna reprezentanca je v prijateljskem srečanju premagala Norveško z 2:1 (1:1). * * * ATENE, 24. - V prijateljskem nogometnem srečanju je 01ympia-kos premagal avstrijsko državno reprezentanco z 2:1 (1:1). Pana-thianaikos pa je izenačil z ekipo Honved iz Budimpešte z 1:1. * * * LONDON, 24. — Žreb za italijansko - angleški nogometni turnir bo 23. marca v Londonu. Tedaj bo znan koledar in sestava kol letošnjega tekmovanja. Po tem turnirju bodo italijanske ekipe nastopile v ZDA. atletika hu 'T‘u zmagal v veleslalomu di-45’* "faurizio Varotto s časom 1’ ,V kku na tri km je osvojil pr-20’4gneste Flavio Loversi s časom . naraščajniki je v ženski iit;ag?riji osvojila veleslalom Makij- . nni s časom 43”. Ista dija- V , - - . . - slal, Sg.,°iila Silvia Russian s časom tv tako je Russianova za-I a tudi prvo mesto v slalomu yas°m 1’45”. sole v.eleslalomu za nižje srednje se]]a I® osvojila prvo mesto Gi-«o m Uraziato s časom 53”, dru-HjJteato je zasedla Daniela Trebiš-, s, časom 57”, tretja je bila ^ k 11®. Morgante r07”, četrta M alar*na Ožbat s časom 1’09”. V d tn°škimi naraščajniki je o-tigj atema osvojil Gilberto Catta- te zasedla prvo mesto tudi 0rnu s časom 1’46”. mladinkami je veleslalom Na naši sliki je skupina mladih slovenskih smučarjev iz Gorice in okolice, članov Slovenskega planinskega društva, ki so sodelovali na občinskih mladinskih igrah v Forni di Sopra, kjer so se uvrstili zelo dobro. Na naši sliki vidimo Maura Dornika, Sašo Ožbata, Livija Rožiča, Rafka Butkoviča, Petra Renerja in Vesno Cargnelovo. Vsi ti tekmovalci bodo sodelovali tudi na nedeljskih zimskih slovenskih športnih igrah v Kanalski dolini GENOVA, 24. — V Genovi se nadaljuje italijansko atletsko prvenstvo in so nadoknadili kar osem točk, a vse premalo, da bi lahko upali na zmago. Poletovci so trdno držali v obrambi pobudo v svojih rokah in so tako zasluženo zmagali. b. 1. KOŠARKA SOMBOR, 24. — Francija je premagala Jugoslavijo z 71:64 (42:30) v prijateljskem ženskem mednarodnem košarkarskem srečanju. * * * TURIN, 24. - Košarkarji Sim-menthala so premagali ekipo Forsta z 82:74 (46:37) v finalnem srečanju tekmovanja za košarkarsko trofejo Forst. Simmenthal je tako osvojil prvo mesto tega turnirja. SMUČANJE MILAN, 24. — Tekmovanje v moškem slalomu in veleslalomu za trofejo Giorgio Armand, ki bi moralo biti v soboto in nedeljo v Li-moneju, so prenesli na 14., 15. in 16. marec. • * * TURIN, 24. — Italijansko prvenstvo v alpskih disciplinah bo od 8. do 12. marca v Sportinii, blizu Turina. TENIS NEW YORK, 24. — Španec Juan Gisbert je proti vsem pričakovanjem premagal Američana Graeb-nerja s 4:6, 6:4 in 6:2 na teniškem turnirju «imdoor» v New Yorku. Riohey pa je premagal Italijana Pietrangelija s 6:1, 4:6, 6:0. KOLESARSTVO MADRID, 24. — Zmagovalec kolesarske dirke po Andaluziji Nizozemec V-ianen je zaradi dopingira-nja nazadoval na drugo mesto. Zmagovalec je tako postal Jan Krekeles. Nizozemec Koeken pa je bil izključen zaradi jemanja poživil. * * * RIM, 24. — Sedma kolesarska dirka od Tirenskega do Jadranskega morja bo od 11. do 15. marca. Razdeljena bo na pet etap, ki bodo skupno merile 876 km. Italsider — Bor: mnego rok krog en* žoge SNEŽNE RAZMERE Črni vrh 35 cm Lokve 25 cm Livek 20 cm Vojsko 117 cm Zaplana 50 cm Velika planina 120 cm Krvavec 150 cm Vogel 260 cm Bohinj 65 cm Ljubelj 94 cm Zelenica 226 cm Pokljuka 150 cm Kranjska gora 70 cm Pohorje 55 cm Jezersko 38 cm Komna 200 cm Žabnice 50 cm Trbiž 50 cm Višarje 150 cm Nevejsko sedlo 120 cm Sappada 70 cm Ravascletto 30 cm Marmolada 140-390 cm Cortina 60-130 cm Auronzo 30-160 cm Nevegal 60-160 cm OBVESTILO ŠD Breg organizira dne 27. t. m., ob priliki 6. ZŠI v Sv. Antonu pri Trbižu, avtobusni izlet. Vpisovanje pri vaških zastopnikih. a##® Sslf t E ■ S *fl? a-~SSS m Jr*. I A& i „ ,w„. -____:: S 2 sssiliiiP *if- •"> _ Vesna — Aurisina: Milič (pred sodnikom) skuša prestreči žogo ^hai utegnemo kdaj najesti.« 15 pečici mu je pogrela srajco. Naglo se je oblekel. Gol te počutil slabo, nekako ogrožen. "|5aj tako hitiš?« aJ veš, da je vojak brez puške v rokah kot ptica brez a- Kaj pa šele gol!« vdgmiia mu je svežo posteljo. Legel je in jo skozi priprte °Pazoval, ko se je slačila. Razčesala si je lase in si z Objj^Pokrila nabrekle prsi. Čutila je njegov pogled in se W^koli ^ jjj videa gole noseče ženske. Bilo mu je skoraj trudno. Opazila je njegovo zadrego. Nasmehnila se mu je. It oblekla široko srajco, obrobljeno s čipkami, je sedla O^teinu na posteljo. V rokah je imela drobno stekleničko. %Tla j° Je in si z nekaj kapljicami oškropila lase. «Samo tako odišavim. Kaj misliš, kdo mi ga je prinesel?« “Najbrž Marko!« kako si tako naglo uganil?!« “Kako ne bi? Saj diši tudi po plastiku!« Nasmejala se je. Potem pa se je naglo zresnila, htjj. “Kfimož, samo on je ostal od treh, ki so se ponudili za >■“ a najinemu otroku. Tudi to srajco mi je prinesel,« je ^ !n pogladila mehko, toplo flanelo. «In tudi nekaj opreme ^jenčka. Dobra duša je Marko,« je mehko dodala. ^“Zakaj si me poprej tako začudeno gledal?« ga je vpra-’ ko je legla k njemu. 'Pomislil sem, če ne bosta morda dva!« 6^'^* Primož, kako bi bilo lepo, 6e bi bila dva! Za vsakega ti]6 K°t vselej( jtadar sta bila skupaj, je položila glavo na ramo in se pritisnila k njemu. “Primož, kako je lepo, če človek lahko živi z zavestjo, te nekomu zvest, da ga ima rad in da nekdo zaupa vanj.« čl^“Ne samo živi, celo umrje laže, kdor ni sam. Težko je ®ku samemu.« “Poglej skozi okno, Primož, tja, kjer se stika vrh kopar ®°Te z nebom! Tja sem gledala vsak dan, vsako noč, mislila nate in čakala na zvezdne utrinke. Primož, to je najina gora.« «Da, to je najina gora. Tudi jaz sem jo gledal vsak dan. Zdaj iz bližine, zdaj iz daljave, in včasih se mi je zdelo, da se je ta čudovita gora iz zemeljskega dne in z oboda neba preselila v mojo dušo.« «Tu sva se shajala. Tu se bova shajala, ko boš spet odšel. Na tem vrhu se bova sešla Primož, če eden umre ali če umreva oba. Dve bitji, ki hočeta biti eno samo, morata imeti oporno točko, ki ju združuje.« «To je dobra misel. Treba je imeti nekaj, kar povezuje spomin, nekaj trdnega, kar je od vekomaj za večnost. Duh je namreč prehoden. Pravzaprav ni prav, da zdaj govoriva o smrti, ko se tebi odpira življenje kot pomlad mlademu brstju. Pustiva smrt, ko si se rešila krvi in umazanije, po kateri brodimo mi in bomo še brodili, dokler ne sesujemo v prah groznega nemškega rajha.« «Primož, verjemi, ne maram smrti in bojim se je. Včasih sem si je želela, mislila sem, da mi lahko prinese odrešitev. Zdaj pa mi je misel na kakršno koli smrt odvratna. Pa kaj hočem!... Ta senca teme me včasih spremlja pri polni svetlobi dneva. Tako čudno sem občutljiva in boječa. Nič več nisem pogumna kot prej. Tako drugačna sem, da se še sama komaj poznam; tudi nisem več takšna, kakor me imaš ti v spominu.« Tesno se ga je oklenila: «Primož, srečna sem. To ni samo nekaj trenutnega, pri meni je to zdaj trajno čustvo. Stvojim otrokom raste v meni moja ljubezen, ki se hrani od tvoje, žetim si vse, do nemogočega, in hkrati ničesar razen tebe. Zdaj, ko te dolgo ni bilo in sem bila mnogo sama, sem vse premislila za nazaj, šele sedaj razumem stvari, ki si jih včasih govoril. Gotovo se še spominjaš, kako sem ti včasih razlagala, kaj pomeni človeku mesto, družba. Ti si mi govoril o nekem drugem svetu, ki mi je bil prej tuj ko domač — ker sem se ga bala, kdove zakaj... Z vami in s teboj sem ga spoznala, in zdaj vem, da sem ga tudi doumela in vzljubila. Zdaj, ko utegnem, tudi jaz zapisujem misli kakor ti. Ne vem, zakaj ti hočem biti podobna. Kdove, ati so vse ženske take, da hočejo bati podobne tistim, ki jih ljubijo.« Segla je pod vzglavje in vzela zvešček. «Kadar se pogovarjam na gori s teboj ali sama s seboj, zapišem. Pišem, da bova razumela samo midva, ker je to namenjeno nama. Tudi jaz pišem bolje, kot govorim. O, oprosti Primož, da ti ne dam do besede. Samo to ti moram povedati, ker si želim, da bi bil vesel, ker vidim v tvojih očeh žalost. Na licu pa se ti je zarisala guba užaljenosti.« Njene oči so obvisele na njegovem obrazu. «Povej mi, kaj se dogaja s teboj? Samo enkrat sem te videla tako žalostnega, čeprav si bili malokrat zares vesel.« Ozrl se je k njej, se zazrl v njene mirne, otroško zaupljive oči, katerim ne bi mogel lagati. «Ana, so stvari, o katerih je najbolje molčati, čeprav same vpijejo. Cernu bi te obremenjeval še s svojimi težavama, ko imaš lastnih dovolj, posebno sedaj, ko pričakuješ otroka.« «Ce boli tebe, boli tudi mene. Napraviti so ti krivico, ki jo skrivaš pred menoj...» «Nič posebnega ni bilo. Samo razrešili so me položaja vodnika, to zdaj sem spet mitraljezec, kot sem vedno bil.« «Opazila sem, da nimaš več zvezd na rokavu.« «Nimam jih na rokavu; tam jih imajo mnogi, v srcu pa ne... Ne gre za zvezde na rokavu. Osramotili so me, ker so me proglasili za bojazljivca.« «Zakaj?» «Ker se nismo dali pobiti do zadnjega kot psi na cesti. Ves moj vod, z Vojkom vred... To me boli.« <* nopoltno revolucionarko s?re% večja skupina njenih pristašev kakih petdeset časnikarjev ter reporterjev. Angela se je takOJT osvoboditvi odpeljala z avtorn®« lom in njeni odvetniki niso povedati, kje bo preživela te s dni, ki jo še ločijo od proce®3. Sodnik je odredil začasno bodo za Angelo pod zelo ost® omejitvami: živeti bo morala domu neke osebe, ki jo je sodišče, ne bo smela zapustiti fije San Raffaela, ne bo sn* potovati z letalom, ne bo sn* imeti orožja in se ne bo udeležiti javnih zborovanj brez voljenja sodišča. Prejšnjo nedeljo, čeprav j® Aj Angela še v zaporu, so jo s0® L.# izvolili za delegatko na kong*^ ameriške komunistične partije. dvema tednoma je Angela v i®1**. vjuju s časnikarjem ameriške levizije pojasnila, da je postala » munistka iz ljubezni do zatiran« naroda, do svojega naroda. «H°j„ pomagati osvoboditi svoj narod . želela bi, da bi se osvobodili V narodi sveta! Za uresničitev želje pa moramo delati za rev® cionarao družbo, v kateri bodo ®F števali potrebe, želje in intereI vseh pripadnikov družbe*, je 1 ključila Angela. ^ Davisovo so aretirali agenti us nove FBI oktobra 1970 in so jo izročili kalifornijskim oblastem. b tožili so jo. da je preskrbela oroZ-. pripadnikom «Črnih panterjev* * sc skušali organizirati beg nekat® voditeljev iz sodišča v San Ra*a lu. Revolucionarji so vzeli kot t®^ tudi sodnika, vendar ameriška P° cija je vseeno streljala proti nJ1 ter je ubila sodnika in ubežnike- TRŽAŠKI DNEVNIK PO DOLGIH POGAJANJIH Dosegli so sporazum za delavce Calza Bloch Doseženi sporazum določa ekonomske izboljšave Po dvanajstih urah pogajanj med sindikalnimi predstavniki in vodstvom tovarne Calza Bloch je bil predvčerajšnjim dosežen sporazum, ki ga je včeraj potrdila skupščina delavk in delavcev omenjenega podjetja. Sindikalni predstavniki so na pogajanjih predložili zahteve, ki so jih sestavili in odobrili na številnih sejah po oddelkih in v raznih izmenah. Pogajanja so bila na sedežu združenja industrijcev in so se jih udeležili člani pokrajinskih tajništev sindikatov tekstilcev UIL, CGIL, CISL (Desenibus, Tomaselli in Gosdan) skupno s tovarniškimi sindikalnimi predstavniki. Vodstvo tovarne so zastopali John Bloch, Bonni in Landoni, ki jih je spremljal dr. Cherini. Doseženi sporazum predvideva naslednje ekonomske izboljšave: letno nagrado 77.000 lir (37.000 ob velikonočnih praznikih in 40 tisoč ob letnem dopustu), odpravo V. in IV. kategorije delovne pogodbe v korist delavcem in uradnikom (od 1. 7. 1972 naprej), zagotovilo ravnateljstva glede birokratskega postopka v primeru bolezni in nesreč na delu, zvišanje nočne doklade na 500 lir, pogajanja s sindikalnimi zastopniki v morebitnih primerih premestitve v drugi oddelek, zajamčena minimalna mezda 60 lir na uro vsem delavcem, ki delajo na akord, in 10.800 Mr mesečno u-radnikom, proučitev določb o akordnem delu, podaljšanje odmora za kosilo za delavce, ki delajo v izmenah, ter priznanje tovarniškega odbora, kot so zahtevale sindikalne organizacije. Danes popoldne bo na sindikalnem sedežu na Trgu Janeza XXIII. skupščina bivših delavcev in uslužbencev tovarne čevljev Lucky Shoe, ki jo sklicujejo pokrajinska tajništva treh sindikalnih organizacij. Sindikalni predstavniki bodo orisali rezultate razgovorov s krajevnimi oblastmi za rešitev zelo perečega problema, ki je nastal po za- Pohitite, pohitite še je čas, da se naročite na Pesniške liste. Vsakemu naročniku umetniško zbirno škatlo v poklon. Izšli so že prvi trije listi: FILIP FISCHER TONE KUNTNER ACE MERMOUA Okusno opremljeni, vsakomur dostopni, dobite jih v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška 20, tet 61-792. prtju omenjene tovarne zaradi stečaja. Govorili bodo tudi o izplačilu odpravnine in drugih terjatvah, ki jih bo treba predložiti sodišču. Prizadevanja za tesnejše kulturne stike z Avstrijo Deželni odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti Giust se je včeraj sestal z avstrijskim generalnim konzulom v Trstu dr. Blechnerjem, s katerim se je pogovarjal o kulturnih stikih med našo deželo in avstrijsko Štajersko in Koroško. Giust in Blechner sta izrazila pričakovanje, da se bodo ti stiki v prihodnje še razširili in poglobili. NAROČITE SE NA Primorski dnevnik! Seja deželnega odbora UIL Pod predsedstvom deželnega nika UIL Rossija se je v P0®30^ ljek sestal deželni odbor sindiK® j UIL, ki ga sestavljajo CorSi L Turo, Fabricci, Fragiacomo, ^ vieri, Lovero, Rugger in Russo Trst, Delle Valentina, Filippi1®. Ponsele za Videm, Pregant, N chesan in Pellicani za Gorico . Carciola za Pordenon. Vsedrža tajnik Ro je poročal o sedanj.e. sindikalnem položaju, nato je želni odbor izvolil za deželo«, tajnika Fabriceija, Zucalli mestnik tajnika, Machesan pravni tajnik. pa Varisco v razgovoru s predstavniki «Alitalie> Te dni je deželni odbornik promet Varisco sprejel predstavi sko letališče ing. Ferrarija. pravljali so o sedanjih zvesta-izhodiščem v Ronkah in o vzp®5 j vitvi nove proge Ronke - Beog*^ (Milan - Ronke - Beograd), ki. sj stekla 31. maja letos. Konzorcij ^ kakor znano prizadeva, da bl s zagotovil' tudi neposredno zvei0 _______________ Prago in Muenchnom. . im Ulil lili IH"1 "V"' NA TRŽAŠKEM SEDEŽU RAI.TV SESTANEK O POMENU ŠOLSKIH TV ODDAJ Namen teh oddaj je predstaviti nekatera nja iz splošne kulture, znanosti in vpraša* umetnost* Na tržaškem sedežu italijanske radiotelevizije so včeraj priredili deželno zasedanje odbora za šolske televizijske oddaje. Poleg ravnatelja RAI ing. Candussija in podravnatelja iste ustanove dr. Gianninija so se razprave udeležili tudi deželni odbornik za javno vzgojo Giust, občinska odbornica za šolstvo Faragu-neva, deželni šolski nadzornik prof. Angioletti, šolski skrbniki iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona, deželni koordinator za šolske televizijske oddaje Miglia, vodja propagandnega odseka RAI dr. Orsini ter številni ravnatelji šol in profesorji. Osrednji sedež RAI sta zastopala dr. Vota in dr. Rossetti, ki sta uvodoma orisala nove šolske televizijske oddaje, ki jih RAI prireja v sodelovanju z ministrstvom za javno vzgojo. Kot znano, so take oddaje na sporedu vsak popoldan, ponovijo pa jih v dopoldanskih urah naslednjega dne. Namen teh oddaj je predstaviti u-čencem nekatera vprašanja iz splošne kulture, kemije, biologije, zgodovine, politike, umetnosti ter vzpodbuditi v razredih dialog med učenci, ki bi želeli sodelovati v tako imenovanih ti nit® državne letalske družbe »Alrtfajj-in predsednika konzorcija za J®/,. a. ^ ygZ3D \l* slušnih grupah. Na sestanku s® r rečno poudarili, da take oddaje . čejo nadomestiti učitelja ali P® _vfl. nistrske programe, ampak samo *zZ ti dialog o najaktualnejših ®Pra njih, ki danes zanimajo mlade- Poudarili so tudi velike te“ skozi katere se mora prebijati 1 e lijanska šola, saj nima ne časa možnosti, da bi se takoj in akt* vključila v take in podobne P®bu Težave pa se pričnejo že pri najo®®^. nejših pogojih, kot je nabava tele zijskega sprejemnika, magnet®*®1* itd. Vsekakor — tako so se izrazili *£ delujoči na sestanku — pobuda _ vredna vsake pohvale in jo je t*!j ba pozdraviti. Televizijski pro£rajL za šole naj bi vključevali tudi daktične in psihopedagoške izpop®ln).( valne tečaje za učitelje, kar b> koristilo izobrazbi učiteljstva. Sestanek sta sklenila deželni ®a zornik za šolstvo prof. Angioletti . deželni odbornik Giust z željo, ** {j se nadaljevalo po tej poti in upoštevalo vse tiste kulturne ^n| ki tako živo klijejo v naši vzh®®1 deželi.