Naročnina
ctjaša letno 30 Din, polletno 15 Din, —- za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna Štev. 1 Din
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54
štev. rač. poštne hran. 12.549
šsSial® vsa&e nedello
H. LET©
SRHUNS
Murska Sobota, 24. septembra 1933.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopis! se ne vraiajo ŠTEV. 39
Noši kmetje so bili $ Ojurdjem.
Preteklo nedeljo, 17. t. m. je bi! pcučni izlet naših kmetov v Djur-djevac, v hrvaški Podravini. Točno ob 3 zjutraj so se odpeljali izletniki iz Murske Sobote na 3 autobusih preko V&raždina v Virje in Djurdjevac.
Tam so si ogledali delovanje živinorejskih zadrug, ki so najstarejše in najbolj organizirane v državi. V \ vsaki občini je tam živinorejska zadruga in nje člani zredijo prvovrstno živino simodolske pasme. V teh zadrugah se vrši poleg kontrole molže tudi preiskava mleka glede maščobe.
Izletniki so videli tam, da mali kmet z 4—6 plugov zemlje zredi s pomočjo zadruge tako lepo živino, da dobi prvo nagrado v Zagrebu in da jo lahko proda v plemenske svrhe za prav d<-?g denar.
V Podravini pa je zemlja bolj suha in zraste malo krme. Brez travnikov pa ni uspešne živinoreje. Kako so si tedaj pomagali zadrugarji v Djurdjevscu ?
Na pobudo tamošnjega odličnega kmetijskega strokovnjaka g. Dr. Turine si je vsaki kmet sezidal silose, to so okrogle cementne jame, 3 m globoke, 1 6 m široke, v katere se v jeseni spravi sečka iz kuruznice, repne nati in druge zelene hrane. Tu se hrana prekvasi in je v zimi odlična za živino. Za 1 silos je potrebno 600 kg cementa in za 10 glav živine zadostuje 5 silosov.
Povsod so bili izletniki kar naj bolj prisrčno sprejeti. V več grupah sa hodili od zadrugarja do zsdrugarja in slednjič so si ogledali v Djurdjevcu tudi njivo, kjer raste kuruza nalašč za silose.
Ob 3. popoldne je bil skupni obed, kjer je g. Dr. Turina imel prekrasno poučno predavanje o silosih
Izletnikov je bilo 111 in sicer 64 iz sreza M. Sobota, 13 iz Dolnje Lendave in 28 iz Ljutomera. Vožnja je stala 100 Din, polovico je plačal izletnik sam, a ostalo pa sreski kmetijski odbor.
Pobudo za izlet je dal živino-zdravnik g. Samec, a priredila ga je zveza rodovnššk h društev v Beltincih.
Slednjič je povdariti, da se dela navadno take poučne izlete na kmetijske šole ali veleposestva. Po takšnem izletu pa pravi naš kmet: tej
gospodi je lahko tako napredno gospodariti, ker ima denarja. A mi ? Naši izletniki pa so videli pri tem
izletu napredno gospodarstvo pri kmetih, ki imajo poprečno 4 6 plugov zemlje.
POLITIČNI PREGLED
Jugoslavija. Ker so bile razpi sane občinske volitve tudi za zetsko in vardarsko banovino, kjer se bodo vršile enako kakcr prš nas, dne 15 oktobra, bodo s tem izvršene občin ske volitve po vsej državi. — Pred dnevi so se mud li člani poljskega parlamenta v Jugoslaviji, kjer so prepotovali vse važnejše kraje. Povsod kjer so bili so jih navdušena sprejeli ter prirejali navdušene manifestac je za poljsko-jugoslovensko prijateljstvo.
—	V Ljubljani se je mudil minister za javna dela in zgradbe. Prepotoval je tudi vse druge kraje in si je ogledal vse pomembnejše tehnične naprave in gradnje. — Po poročilih iz Prijavora, je tamcšnji Srpski kreditni zavod uvedel plačevanje dolgov v blagu. V posebnem proglasu je zavod pozval svoje dolžnike, naj plačujejo svoje dolgove in obresti, če nimajo gotovine, v žitu. — V Ljubljani so se vršile velike proslave v spomin dogodkov 1908. 1. ko so nemški vojaki streljali na slovensko ljudstvo, ki je ogorčeno protestiralo radi dogodkov v Ptuju, kjer je nemška druhal napadla skupščinarje C. M. družbe. Ob priliki demonstracij v Ljubljani sta poleg rnncgh ranjenih bila ustreljena Lunder in Adamič. Obema so odkrili po 25 letih lepo spominsko ploščo, grob pa so žrtvam postavili krasen spomenik. — Po posetih, bolgarskega kralja Borisa in kraljice Ivane po raznih prestolnicah, sta na povratku v Sof jo prispela tudi v Beegrad, kjer sta ju na kolodvoru pozdravili naš kraljevski par.
Avstrija. Socialna demokratska stranka je zbrala nac^ miljon podpisov za adreso, v kateri prosijo avstrijski državljani, naj predsednik republike skliče parlament k zasedanju.
—	Vesti o možnosti uvedbe fašističnega režima v Avstriji, so izzvale v političnih krogih veliko vznemirjenje. Posebno podkancelar je odločno proti temu, ker smatra, da bi ta akcija ne pomenila ničesar drugega, kakor vzpostavitev narodnega socializma. Na Dunaju je imel zvezni kancelar dr. Dollfuss velik shod na katerem je govoril o svojem bodočem delovanju. Med drugim je tudi izjavil, da parla-
ment kakoršen je bil še pred kratkem, se ne sme več vrniti. Treba je avstrijsko katoliško državo na stanovskih temeljih in pod močnim vodstvom. — V političnih krogih se trdovratno vzdržuje govorica, da bo dr. Dollfuss najstrožje začel nastopati proti socialnim demokratom. Za to je "erjetiip, da bo socialna demokratska stranka v kratkem v Avstriji prepovedana, dunajski občinski svet raz-puščen in na njegovo mesto postavljen vladni komisar. — Vedno več je slučajev, da avstrijski vojaki pobegnejo v Nemčijo. — V Avstriji je izbruhnila velika stavka v premogovnikih. Delavci so se zabarikadirali v rovih, ki jih nočejo zapustiti poprej, preden rudarska podjetja ne sprejmejo njihovih zahtev. Ce bo stavka trajala še nekaj časa, bo to izzvalo krizo celokupne avstrijske industrije, ker se že sedaj pojavlja občutno po-pomanjkanje premoga.
Madžarska. Na zadnji seji ministrskega sveta je poročal finančni minister Imredy o izidu plačevanja davka z žitom. Izid je popolnoma izpolnil pričakovanje in država je dobila okoli 500 metrskih stotov žita. Z ozirom na ta izredno ugoden re zultjft je vlsda sklenila, da bo še bolj izpopolnila sistem plačevanja davkov z žitom. — V svrho razgovorov o splošnem mednarodnem položaju in o važnih vprašanjih, ki se tičejo Francije in Madžarske je prejšni teden madžarski žunanji minister Kolo-man K&nya, nenadoma odpotoval v Pariz. Njegov odhod so do zadnjega trenutka držali v najstrožji tajnosti. Potovanje je izzvalo v madžarski javnosti tem večje zanimanje, ker je to po dolgih letih prvič, da član madž. vlade službeno poseti Pariz. Ves pariški list pa je enodušno zahteval, da v teku svojega bivanja ne sme Kinya niti z eno besedo načeti po-političnih vprašanj, ter povdarjajo, da bo Francija brezpogojno držala obljubo, ki jo je dala Mali antanti. — Madžarski minist. predsednik Gombos bo odpotoval v Turčijo. Ob priliki njegovega poseta se bodo vršile ve. like manifestacije turško-madžarskega prijateljstva.
Bolgarija. Sodišče v Sumenu je obsodilo 16 komunistov na smrt, 42 pa na ječo od 1 do 15 let. Njihcva tajna organizacija je bila odkrita pred enim letom. — V sodnih zaporih v Slivni, kjer je zaprtih več makedon-stvujuščih, je prišlo do upora. Jetniki so se uprli in straža je morala uporabiti orožje. Deset jetnikov je bilo pri tem hudo ranjenih.
Anglija. Dne 6 t. m. je na svojem posestvu na Nordhmuberlandskem umrl lord Edvard Grey, ki je bil dolga leta zunanji minister Velike Britanije. Pokojni je bil eden izmed onih državnikov, ki so bili na krmilu svojih držav, ko je izbruhnila svetovna vojna. Imel je moč v rokah, da bi laqko preprečil svetovno klanje. V zgodovini pa bo Greyevo ime ostalo napisano med državniki, ki so obvarovali Evropo pred zasužnjenjem po nemškem imperjalizmu.
Skladišče za kmetijstvo.
Že dugo zaželjeno i tak potrebno skladišče Kmetijske družbe se je vendar ednok spunilo s tem, da je v Puconcih faktično otvorjeno. Vsak nje član dobi tam — za enkrat — vsa potrebna umetna gnojila po niskoj ceni. kasneje pa vsa druge potrebščine tudi. To je bilo vzrok, da se ni dovolila ustanovitev svoječasno zamišljene zadruge, ki bi bila v današnjih težkih časih za kmeta draga i risantna. Z malim zneskom i z še manjšo odgovornostjo je vsak mali kmet lahko član te i to svoje stanovske zadruge, gde vživa lahko vse ugodnosti brez rizike.
V lastni režiji je tak v Puconci odprla Kmetijska družba svoje skladišče. Na zalogi ima Thomašovo žlindro po Din 138, Superfosfat 95, Kostni superfcsfat 118, Nitrofaskaj 140, Kalijeva sol 168 in Apneni dušik po Din 180. Zamenja se za to blago pšenica po Din 110, f.žol (črešnjevec) po Din 210 V kratkom pridejo plugi, razni mašini, sadjarske, vrtnarske in čebelarske potrebščine tudi.
To je tedaj ta istinska zadruga za kmeta, štere se naj vsak član po-služi. Če je što ešče ne član lehko pristopi i to če je bil lajnsko leto član plača Dn 10, če pa pristopi na novo, ali plača po 1. januari, plača Din 10 in pristopnino Din 30 za enkrat in vselej. Pristopajte!
Hiraly Josip
česalni salon za dame in gospode
se preseli s 1. okttBSKij Nemešovo hišo
poleg Hotel KRONE
Murska Sobota
—	Osebna vest Učiteljica na tukajšnji osnovni šoii ga. VelnajvAma-lija je premeščena v Šmartno pod Šmarnp ...gpro_pti Ljubljani. Odlični učiteljici, ki po večijL-Jetih zapušča Prekmurje, žglimo^na novem službe nem mestu kar največ uspehov in za dovoljstva! — Uradnik pri tukajšnji davčni upravi g. Fabič Stanko, ki je bil premeščen iz Vrhnike, je že nasto pil svoje službov?nje. — Na novo službeno mesto v Šmarje pri Jelšah se je podal davčni uradnik g. Lotrič.
Poroka. V sredo se je poročil v tukajšnji rim. kat. cerkvi g. Dittrich Gustav z gospodično Etelko Radiče vo iz Poiane. Med poročnimi obredi je igral Sokolski orkester, saj je bil g. Dittrich njegov dolgoletni član. Simpatičnemu mlademu paru želimo mnogo sreče in zadovoljstva I
—	Apoteka »pri Angelu" se preseli s 1. oktobrom v hišo g. Čeha (poleg pošte).
—	Nesreče. Z lestve je padel ci gan Baranja Anton izGerlinecin sije močno poškodoval lobanjo. — Močno se je poštcodoval Cener Ivan iz Černelavci. V temi je spodrsnil na hišnem pragu in si je pri padcu zlomil več reber. — Vogrin Marija, hči dninarice iz Bogojine je padla tako nesrečno z voza, da si je izpahnila roko. Delavca Brunčič Janeza iz Babincev je zasul gramoz. Dobil je občutne poškodbe na nogi. Prav tako je dobil resne poškodbe pri ko panju gramoza Jančar Jakob iz Babincev. Gramoz, ki se je nenadoma usul na njega, mu je poškodoval noge.
—	Angleščina. Angleški list South Slav Herald, ki izhaja v Jugoslaviji, je uvedel dopisni tečaj za učenje angleškega jezika. Tečaj traja eno leto. Omenjeni list pošilja tedensko eno lekcijo. Plačuje se mesečno 100 Din. Kdor izmed začetnikov ima vese.je in vztrajnost, naj se tekom meseca javi pri Dr. Vadnalu. Skupno z njim bi predelali posamezne lekcije in čim več učencev, tem manjši bi bil prispevek posameznika.
—	Francoski krožek. Tukajšnji Francoski krožek začne z rednim poukom v svojih tečajih, prve dni oktobra. Kdor želi posečati začetni ali nadaljevalni tečaj, naj se čimpreje prijavi.
—	Sokolski nastop. V nedeljo se je vršil nastop prekmurskega sokolskega okrožja, ki nam je pokazal, da je naše sokolstvo stopilo zopet korak naprej in z največjim zadovoljstvom moramo zaznamenovati napredek, posebno pri naših četah. Tokrat so nam bile vremenske prilike naklonjene in brez motenj se je izvršil nastop, ki se je moral že enkrat radi dežja od ložiti. Kakor vedno, se je tudi tokrat mesto odelo v zastave. Na kolesih, z vlakom in peš so prihiteli naši vrli četaši že v zgodnjih dopoldanskih urah v M Soboto in dali nedeljskemu vrvežu svoj poseben izraz. Z jutranjim vlakom je prispela tudi ljutomerska mestna godba in započe-le so se skušnje oddelkov pri Sokolskem domu za popoldanski nastop. V popoldanskih urah pa je krenil izpred Sokolskega doma veličastna so-kolska armada po soboških ulicah. Na čelu sprevoda so vihrali prapori domačega društva, moščanske in bre-zovske sokolske čete. članstvo v krojih, četaši, članice, oddelek vojske, naraščaj so tvorile sprevod, v katerem je korakala tudi strukovska sok.
godba. Po obhodu na ulicah in po govor.h br. star. Pertota in prosve-tarja br. Velnarja na telovadišču, se je začel javen nastop vseh oddelkov. Nastopilo je vsega okrog 200 telovadcev različnih oddelkov, ki so izvajali vaje v splošno zadovoljstvo številnega občinstva. Posebej je treba ome niti strumen nastop moškega naraščaja in lepo izvajane težke vaje moške in ženske dece. Z le njim enako sti umnostjo je četa vojakov, pod vodstvom br. pp. Lepenaca, izvajala vaje z puškami Njih nastop ie bil manif.steci-ja naši vojski, ki rame ob ramenu koraka z našim Sokolstvom. Po končanem sporedu, ki je delal čast društvenemu načelniku br. Bračku, se je razvila v prostorih Sokolskega doma, ob igranju društvenega orkestra, nad vse animirana zabava, ki je zapustila pri vseh najboljši vtis.
Premovanje konjev v Beltincih, dne 14. septembra t. 1- je prav dobro uspelo. Dogona je bilo 120 konjev. Za premije je bilo izdano 8200 Din. Konjski materijal je bil slabši k' t druga leta.
—	Reorganizacija konjoreje. Za reorgan;zac;jo konjereje je izdelalo sedaj kmetijsko miuisterstvo obširen načrt za celo državo. V tem načrtu ni več predviden belg jec, mesto njega pride noriker ali medjimurec oz. konjske pasme lažjega tipa v kolikor bo mogoče napraviti večje strnjene okoliše.
—	Premovanje rodovniške živine se vrši 26. t. m. v Markovdh, 27. t. m. dopoldne pa v Puconcih. Vsi interesenti se vabijo.
Rogaševci
Nesreča. Zadnji teden je prodal mlinar g. Forjanič iz Dol. Slaveč svojo lokomobilo za mlin g. Čehu iz M. Sobote. Lokomobilo je peljalo k novemu gospodarju 5 parov konj. Na strmem bregu v Pertoči so odpovedale zavore in je vsled nagle vožnje prišel eden konj pod lokomobilo, ki ga je tako razmrcvarila, da so ga morali na licu mesta ubiti.
Občinske volitve. Po novem občinskem zakonu se združijo občine Kramarovci, Ocinje, Serdica, Sotina, Nuskova, Sv. Jurij in Rogaševci v eno občino z sedežem v Rogaševcih. Vse priprave za volitve, ki bodo v nedeljo 15 oktobra t. 1., vodi Serdiški župan g Unger. Imenovani daja tudi vsa pojasnila glede kandidiranja czir. kandidatnih listin. Potrjeni volilni imenik za vse zgor. imenovane občine so na vpogled v občin, uradu Serdica. Upravičeni volilci, ki so na karšenkoli način izostali v imenikih, naj pravočasno reklamirajo pri obč. uradu Serdica. O tej zadevi spregovorimo še drugič več.
dopisi
Strukovci. Gasilska župa Strukovska, ki je najmočnejša župa v Prekmurju, priredi dne 24. t. m. popoldne ob pol 2 uri v Strukovcih, za tamošnje okrožje okrožne gasilske vaje z bogatim sporedom. Po končanih vajah priredi gas. društvo v Strukovcih pri domači gostilni plesno veselico. Podpirajmo naše vrle gasilce moralno in tudi gmotno, da lažje izvršijo svojo zvišeno nalogo.
Gor. Slaveča. Občinsko cesto od Strukovec preko obeh Slaveči in Kuzme je Sreski cestni odbor v M. Soboti predlagal za banovinsko cesto drugega razreda Prizadete občine so dobile nalog, naj se zjavijo jeii smatrajo to cesto za potrebno, da se uvrsti med banovinske ceste. Kakor se sliši so v veliki večini toplo pozdravile ta načit. Vsi pa, ki pcznamo to cesto vemo, da je to najkrajša pot ki nas veže s centrumom, to je z M. Soboto. Celokupnemu sreskerru cestnemu odboru se za to skrb in dober namen izreče od strani prizadetih občin najlepša hvala. Posebno se pa zahvaljuje občina Gor. Slaveča, Sreskemu cestvemu odboru in njegovemu predsedniku gosp. notarju Kodru, ki je na našo prošnjo posredoval in dosegel to, da smo za pot proti cerkvi in šoli dobili izredno podporo v znesku 1000 Din. Iz kamnoloma v Gor. Slaveči, iz katerega vozijo kamen na banovinsko cesto, dovažajo sedaj tudi občani na to cesto. Lahko upamo, da bo prejšnja, v jeseni in zimi skoraj nadostop-na cesta v kratkem dobra m primerna za vožnjo ob vsakem času.
DOMA IN DRUGOD
V	bližini mesteca Vercellija v Italiji je padel na zemljo meteor, (kamen ki pade iz ozračja na zemljo) težak kakšnih 50 kg. Meteor je izkopal lijak, globok 5 m in 3 metre širok.
V	Budimpešti sta živele dve sestri dvojčici, ki sta se rodili in omožili ob istem času. Te dni je starejša sestra zaradi protina sklenila izvršiti samomor in je svojo namero izdala sestri. Ko je ta slišala, da si sestra namerava vzeti življenje, jo je pregovorila, da je z njo skočila v vodnjak, kjer sta obe utonili.
Na pristavi Mate Čokalovca iz Gradišta se je petletni sinček Božo igral na slami z vžigalicami. Nenadoma so ženske, ki so delale v bližini opazile, da slama gori, niso pa vedele, da je v slami otrok. Ko so prihiteli sosedi na pomoč so sredi ognja opazili otroka. Vsaka pomoč pa je bila zaman. Nesrečni oče, ki se je pognal v plamen, je izvlekel iz slame mrtvega sinčka.
Vas Niš in okolica sta pod vtisom strahotnega razkritja. Pred kratkim so našli v bližini mesta umorjeno Slovenko Agato Fileš. Bile so takoj izvedene poizvedbe po morilcu in ne brez uspeha. Orožnikom se je posrečilo da so aretirali sicer mirnega in na najboljšem glasu živečega poročenega železniškega delavca Vidanoviča. Pri hišni preiskavi so doma našli okrvavljeni nož in slednjič je Vi-danovič priznal svoj zločin. Še več. Po daljšem oklevanju je naposled izjavil, češ da mu vešala
itak ne uidejo, še pet nadaljnih umorov. Njegove žrtve so bile same ženske.
V	okolici Gline v savski banovini je te dni volk napadel pastirje, ravno ko so bili zbrani, da použijejo južino. Volk je planil na nje ter izpraskal sedemdesetletnemu starcu Mttroviču oči in obraz, neki deklici je potegnil kožo z obraza, nekega dečka pa hudo ogrizel. Seljaki, ki so prihiteli s sekirami, so volka ubili.
Pred budimpeštanskim sodiščem se je moral zagovarjati zaradi beračenja bivši peštanski odvetnik dr. Tibor Szilassy. Aretiran je bil zaradi beračenja. Stražniku, ki ga je vprašal po poklicu, ni hotel dati zahtevanega pojasnila, zato ga je odvedel na policijo. Tam je izjavil, daje priberačil 58 par in je bil zato obsojen na 24 ur zapora.
V	Ameriki se je pojavila spalna bolezen. V St. Louisu je doslej obolelo 60 ljudi. Bolezen so povzročile neobičajno velike jate moskitov. Osemnajst bolnikov je že umrlo.
Londonska oddajna postaja je pred dnevi prvič prenašala potek neke boksarske tekme tudi v sliki. Na televizijskih aparatih so bil dogodki nenavadno jasni in živi.
Vihar, ki je divjal pred tednom ob vshodni ameriški obali je zahteval 40 človeških žrtev. Več sto oseb je bilo hudo ranjenih. Škoda znaša več sto miljonov dolarjev.
Antonija Benkovič, ki je prišla k svojim sorodnikom v Zagreb na obisk, jim je odvedla njihovo šestletno hčerko. V nekem praznem stanovanju jo je na to na zverinski način umorila. Na policiji je izjavila, da je ubila dete, ker ji je tako ukazal Bog, radi neke krive prisege. Ker so spoznali, da je Benkovičeva zblaznela, so jo oddali v bolnišnico.
Organizacija.
Vsem obiinskim organi-zaciiam INS! Vse občinske organizacije JNS opozarjamo, da mora imeti vsak delegat, ki ga pošljejo v sresko tajništvo, bodisi po kandidatne liste, bodisi po kak nasvet, podpisano pooblastilo od predsednika in tajnika, ker drugače ne dobi nobenih informacij. To pa radi tega, da ne bodo nastale kake zmešnjave. Pri sestavi kandidatnih list pa opozarjamo vse organizacije na § 28. s posebnim ozirom na točko 8., to j«, da ne sme biti odbornik tisti, ki je s predsednikom ali člani uprave v krvnem sorodstvu do četrtega kolena ali v svaštvu do drugega kolena. Lahko pa so v sorodstvu odborniki med seboj, to je po šestem mestu. Poročajte o stanju, kako so se izvršile priprave, koliko kandidatnih list je, kdo je nosilec liste, opozicija i. t. d.
S. oktobra 1933 v Murski Soboti za 3 Din - Z000 Din.
!ŠTEFAN
trg. z železniiio
l
l l l
Točna postrežba!
MURSKA SOBOTA
LENDAVSKA CESTA
Oblastveno odobrena zaloga smodnika (praja) vseh vrst šiber (šprij) patronov in drugih lovskih
potrebščin.
SOKOL
Vabimo vse članstvo, da se udeleži javnega nastopa br. čete v Ge-derovcih v nedeljo, dne 24. t. m. ob 13. uri na vrtu gostilne Štivan v Ge-derovch. Zdravo! UppaVB S. D. M. S.
Iz delovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Cene svežemu sadju v Pragi in na Dunaju.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je dal za 7. sept. sledeče poročilo o stanju na tujih sadnih trgih.
Praga: Prodanih je bilo 23 vagonov naših češpelj za ceno 140 Kč, kar znaša okoli 305 Din za 100 kg. Nekatere češpije so prišle mokre. Cene so čvrste. Naše grozdje se prodaja v Pragi po 540 Kč. ali 1182 Din za 100 kg.
Dunaj: Nj dunajskem trgu je bilo prodanih 17 vagonov naših češpelj po ceni 28 do 30 grošev, kar odgovarja 2 41 do 2 58 Din za kg. Nekaj naših češpelj je bilo prodanih tudi dražje in sicer po 32 grošev ali 2 75 Din. Povpraševanje je precej živahne, zahteva pa se samo zdravo in zrelo sadje. Češplje slabejše vrste so se plačevale po 25 grošev ali po 2.15 Din.
Pregledovanje in žigosanje sodov.
Združba trgovcev je prejela od Sreskega načelstva, dopis v katerem poroča, da se bo po odobrenem delovnem programu Ministrstva trgovine in industrije, Osrednje uprave za mere in dragocene kovine v Beogradu z dne 23. II 1933. št. 1163/33 vršilo pregledovanje in žigosanje sodov v področni postaji za kontrolo sodov v Murski Soboti dne 13. in 14. oktobra t. I., dne 2. in 13 novembra t. 1. in 13. decembra t. 1.
Jajčni trg.
Izvoz v Nemčijo se še ni začel, ker še nimajo izvozniki vseh iistin. Pričakuje pa se, da se izvoz v kratkem prične, kar kaže tudi dvig cen. Potem bo cena jajc še narasla. Danes se plačujejo na Štajerskem po 12 — do 12 50 Din za kg.
Za Francijo se morajo jajca žigosati.
Po naredbi francoske vlade se morajo jajca, ki se izvažajo iz Jugoslavije v Francijo, žigosati z 2 milimetra velkim ž gom »Jugoslavija*. Ravno tak žig mora biti tudi na vsakem zaboju. Ni treba, da so žigi vžgani, temveč zadostuje, če so natisnjeni. Giede barve žiga ni nobenega predpisa. Od 9. oktobra dalje morajo biti na vseh jajcih inzabojih žigi.
Sestanek sadnih trgovcev.
Dne 8. septembra 1933 ob 2. uri popoldan se je vršil na Cankovi sestanek za trgovce, ki se pečajo s sadjem, kateri je bil zelo dobro obiskan in sicer se ga je udeležilo 29 trgovcev interesentov ter gg. Čeh Franc, predsednik, inž. E. Eiselt, sreski kmetijski referent in Dular A. ekonom kmetijske šole Rakičan, kot člana komisije za pregled svežega sadja namenjenega za izvoz.
Predsedujoči Ceh Franc je otvo-ril ob 14. uri 30 minut zborovanje, pozdravil vse navzoče ter poročal o ukrepih in o delu v teku zadnje pred-sezonske in sezonske dobe, slasti v interesu za naSe sadje. Pozval je trgov-
ce, da se bolj pobrigajo za to široko, da se mora postaviti na trg ie res kvalitativno blago.
Gospod inž. E Eiseit kot komisar za pregled svežega sadja namenjenega za izvoz je poročsl o odredbah ministrstva trgovine in industrije glede kvalitete, pakovanja ter o drugih odredbah, ki se nanašajo na izvoz zadja.
Gospod Dular ekonom Kmetij ske šole Rakičan, ki je takisto član komisije, je podal obširno poročilo o seznamu posameznih vrst jabolk, ka kor jih je sestavila Viničarsko-sad jarska šola v Mariboru v smis'u dolgoletnih opazovanj kedaj se naj trgajo poedine vrste jabolk, in sicer:
Beličnik (žitne ali pšenične) 15. julija
Charlamovsky 25 julija.
Pisani kardinal (Rambur) 20. avg.
Grafensteine 20. avgusta
Car Aleksander 5. septembra
Ovčji nos 15. septembra
Herzapfsl (Remenice) 20 septembra
Bismark 15. septembra
Zlata reneta (Goldranette) 20 sept.
Boskopski kosmač 20. sept.
Kanadka 20. sept.
Letni mašanegar 20. sept.
Damasonov kosmač 20 sept.
Batul 20. septembra
Baumanova reneta 20. septembra
Harbertova reneta 20. septembra
Zeleni štetinec 20. septembra
Rdeči štetinec 20. septembra
Kasselska reneta 1. oktobra
Pogačne 1. oktobra
Jonathan 10. oktobra
Zimski raašancgar 10. oktobra
Bobovec 10. oktobra
vse druge pa takrat, ko bodo popolnoma zrele.
Pozval je trgovce na to, da se ne pobira in izvaža sadje v zelenem stanju, ker bi to škodovalo naši zunanji trgovini, a komisija za pregled svežega sadja namenjenega za izvoz, pa ne bo pustila izvažati sadja pred terminom, ki se določi za posamezne vrste.
Pri slučajnostih so posamezni trgovci kritizirali postopanje teh mnogih nakupovalcev, a se je po daljši debati soglasno sklenilo, da se na prihodnji skupščini Združbe trgovcev sklene, da se nakupovalcev za sadje, suhe gobe in med ne bo več dovolilo, ker je treba za te predmete nekaj strokovnega znanja, zakar je pa dovolj trgovce? in to skoraj v vsaki vasi po 2 do 3, ki pač zmorejo sami v času sezone sadno trgovino.
Ker se ni nikdo več oglasil k besedi, je zaključil predsednic g. Čeh Franc zborovanje ob 17. uri ter se vsem zahvalil za udeležbo.
KMETIJSTVO
Konserviranje zelene krme. (Silo.)
VIII.
Topio kvasenje.
Pri toplem kvasenju hočemo doseči v silosu toploto od 40 do 50° C, ki je za razvoj mlečnih bakterij jako ugodna. Rastline določene za toplo ensilažo morajo biti uvenjene, nekaj časa še mora imeti zrak dostop, ki je potreben, da lahko nastane taka toplota. Krma nesme biti mokra, ker bi v tem slučaju toplota tako počasi nastajala, da bi se med tem lahko razvili za kvasenje škodljivi bakteriji.
Da to dosežemo postopamo takole; Tla silosa se pokrijejo s četrt metra debelo plastjo slamine sečke, to pa radi tega, da bi nizka temperatura iz zemlje ne vplivala na kvasenje. Priporočljivo je rastline, ki pridejo v silo, razrezati, ni pa potrebno
tako na kratko, kot pri mlačnem kvasenju. Krma se v silo samo nameče, ne pa stlači. Posebno spodnje plasti se nesme preveč stlačiti, da se hitreje in bolj ogreje. Ta naj bo debela do enega metra in še le, ko se ta razgreje do 50° C. se sme silo naprej polniti. Spodnja plast ima nalogo, da razgreje potem naslednje plasti. Nemci jo imenujejo radi tega ogrevalna plast. Potem, ko se ta plast zadosti cgreje, kar se zgodi navadno že v 24 urah, se jo dobro stlači, da se odstrani iz nje zrak, ki je sedaj nepotreben.
Na to razgreto plast se potem nsprei vlaga, dokler se ne napolni s;lo. Stiači se še pa le, ko se tudi gornje plasti zadostno segrejejo. Silo se potem pokrije na isti način, ko pri mlačnem kvasenju.
Pri mokrih rastlinah se pa to plota le težko razvije, posebno, če se silo prehitro napolni. Vendar je pa mogoče tudi v tem slučaju ensilirati, vlagati pa se mora polagoma in napraviti vmesne ogrevalne plasti.
V Nemčiji ensilirajo po tej metodi s pomočjo elektrike. Inštalacijski stroški so pa tako veliki, da mi na kaj tacega nesmemo misliti. Dobro ensilažo dobimo tudi brez take drage aparafure, če pravilno vlagamo in pazimo, kako se toplota razvija.
Toplo kvasenje je pripravno za kmetijske obrate v poletnih mesecih. Vsak dan se nameče v silo po nekaj vozov uvenjene trave, ki se hitro zadostno zagreje. V hladnejših in deževnih dneh je pa ta način kvašenja pri nas nemogoč. Krma mora biti zadosti uvenjena, silo se mora polniti stopnjema, to pa ni mogoče v deževnih dneh in v jeseni.
Pri tem kvasenju so tudi zgube na hranilnih snoveh, posebno na Škrobu, večje in če je silo slabo pokrit, lahko nastane toplota do 60° C, ki napravi beljakovine težko prebavljive.
Pri polnjenju s starejšo brmo, nastane, če se jo pusti ležati dalje časa v silosu, ogljikov dvokis v taki množini, da se lahko delavci zastrupijo. Radi tega se mora spustiti v silo gorečo svečo, predno se nadaljuje z delom, če sveča ugasne, se mora silo prezračiti. Zračenje je pa navadno precej težko, mesto tega se vrže v silo par snopov slame namo-šene v apneno vodo, ki ogljikov dvokis veže.
Prednosti toplega kvaseoja pa so, da poboljša okus in prebavnost slabe krme, posebno take iz mokrih travnikov.	(Dalje sledi.)
Prodam posestvo arP£
ni pogoji so iako ugodni. Reflektanti naj se javijo pri GUMILAR JANEZU krojaču v Gornji Lendavi.
TON-KINO
Lastnik G. DITTRICH
v MURSKI SOBOTI
9nny Ondra, samostanska učenka, kot igralka pikantne operete
M1M5ELLE MTR0UCHE
Igralci: Georg Aleksander, Hans Junkerman in Oskar Karlvveis. Režija: Kari Lamač.
Predstave se vrSijoi
v NEDELJO, dne 24. septembra popoldne ob 724 uri in zvečer ob i/29 uri.
Razglas.
Občina v Šalovcih bo dala dne 22. okt. 1933 ob 11. uri po javni ustmeni dražbi v zakup svojo gostilno v Šalovcih hšt. 66., za dobo 3 let od 1. jan. 1934 do dec. 1936. Vsi tozadevni pogoji so na vpogled (vsaki čas) pri obč. županu. ODBOR.
Suhe gobe kupuje lZinX.
M. GORŠAK & Co. Ljubljana, Prečna ul. 4.
Odda se opremljena soba
z separatnim vhodom. Naslov se po-izve v PREKMURSKI TISKARNI.
I R 120/33
Prostovoljna javna dražba.
Na predlog dedičev ležeče zapuščine po pokojni Gomboc Heleni, posestnici v Gerlincih št. 1 se vrši dne 2. oktobra 1933 ob 9. uri dopoldne na licu mesta v Gerlincih prostovoljna javna dražba nepremičnin in sicer: pare. št. 3/a/29 njiva, pare. št. 3/a/30 njiva, pare. št. 3/a/7 njiva travnik, pare. št. 3/a/6 trav_ nik, pare. št. 3/a/5 travnik, pare. št. 3/a/4 travnik in pare. št. 3/a/3 gozd travnik pripisane vi. št. 3 d. o. Ger-linci. Izklicna cena, pod katero se ne prodaje znaša za oral 3000—500 Din.
Dražbene pogoje se lahko vpogleda pri podpisanem sodišču med uradnimi uradnimi urami v sobi št. 20.
ZA GOSPODINJE
Mestna ali rastlinska hrana.
Pred letom je prinesel neki ča-sopis sliko vegetarijancev, ki so imeli svojo veliko skupščino v Edenu. Vedno znova in znova tudi slišimo v novejšem času klic, naj ljudje oputte dosedanji način prehrane, naj opuste predvsem vsako uživanje mesa in naj se oprimejo zgolj rastlinske prehrane. Po drugi plati pa so še vedno ljudje, ki zagovarjajo predvsem mesno hrano, češ, da je človeku bolj prirodna in da je bil človek prvi dobi svojega obstanka, v dobi, ko je še živel po votlinah predvsem mesojedec. Tako se bije boj med obema strujema že nekaj let in ljudje se begajo in ne vedo ne kako in kaj. naj se li obrnejo za vegeterijanci ali naj slede mesojedcem ; oziroma ostanejo pri svoji dosedanji prehrani. Katera obeh struj ima torej prav?
Pameten človek bo odgovoril: obe in nobena. Lahko, da je za kakega človeka rastlinska prehrana edino primerna, pa je vendar tak človek lahko bolj ali manj bolan. Prav tako pa so tudi ljudje, ki se hranijo samo z mesom, pa tudi taki so lahko bolniki. Prevelika enostranost škoduje v vsaki stvari, tako tudi v naši prehrani ne more biti kaj prida. Vse stvar-svo, sredi katerega živimo, nam nudi tako živalsko ko tudi rastlinsko prehrano. čemu naj bi potem imeli domačo živino, kam z divjačino, kaj z ribami? Le zato, da žive in poginejo, jih Stvarnik gotovo ni ustvaril. Ustvarjene so bile, da se človek lahko z njimi okoristi. Prav tako napačno bi bilo tudi, če ne bi rabili sadja in drugih rastlinskih pridelkov, ki nam jih narava tako bogato nudi. Že to bi bil en vzrok, ki nam govori, naj bo naša prehrana mešana. Pa tudi naša narava sama je tako ustvarjena. Že
zobje kažejo na to, da človek ni ustvarjen samo za rastlinsko hrano. Saj imamo tri vrste zob: sekavec, podočnike in kočnike. Sekavce in podočnike imamo — tudi zveri jih imajo in jih rabijo v to, da z njimi raztrgajo svoj plen. Ostali zobje pte so mlinski kamni, ki hrano razdrobe in zmeljejo. Kako naj bi človeštvo dobilo dovolj hrane, če bi se vsi ljudje samo z rastlinsko hrano preživljali ?
(Dalje sledi.)
Tržne cene.
Murska Sobota: biki kg od
3	do 4 do 4 50 Din, telice od 3 do
4	50 Din, teleta od 3 do 4 do 5 50, krave od 150 do 2 do 3 Din, svinje 6 do 8 Din.
V nadrobni prodaji so cene sledeče: govedina kg 8 do 10 D, svinje-tlna kg 10 do 16 Din, teletina kg 8 do 14 Din, moka pšenična ogg. kg 3 Din, moka V. kg 2 50 Din, moka rže-na kg 1*50 do 2 Din, kava surova kg 50 do 90 Din, kava pražena kg 56 do 140 Din, riž kg 7 do 14 Din, sladkor kristalni kg 14 50 Din, v glavah kg 15 Din. kocke kg 16 Din, bučno olje 1 it. 18 Din, olje olivno 1 it 16 do 24 Din, sol Kreška kg 2 50 Din, sol
Pravilno gnojenje—bogata žetev!
Gnojiti moramo v jeseni, pred setvijo! Gnojilo zaorati. Za ozimna žita, travnike, vinograde priporočamo :
Nitrnfrrcbal-Rircpz 40/° dušika> fosf°™e
IliirUIUannrnUaC kisline,8<>/0kalijain33»/oapna
Nifnnfncbstl I z 8% dušika, 6% fosforne SllUUiUanai 1. kisline, 8»/o kalija in 33% apna
ffitPOfOS z 4% dušika in 12% fosforne kisline dUŠili z 16% dušika in 70% apna.
Naročujte skupno, ker je ceneje radi prevoza! — Naročila sprejema:
Tgornica za dušift d. d. Ruše
■—iM——
v SšuSah pri Mariboru.
morska mleta kg 2 75 Din, soi jodi rana kg 3 50 Din, sol živinska kg 185 Din, milo navadno l:g 9 D n, milo Ziatorog in Gazeia Vg 12 Din, milo terpentinsko kg 14 Din, petrolej lt. 7 Din, sveče pkt. 9 Din.
Cene deželnim pridelkom v teko čem tednu so sledeče: pšenica 1 q 110 Din, žito 1 q 90 Din, koruza debela 1 q 100 Din, koruza čcquat«na 1 q 110 Din, oves 1 q 110 Din, ajda 1 q 160 Din. ječmen 1 q 90 Din, proso 1 q 100 Din, krompir 1 q 40 do 55 Din, seno 1 q 30 do 35 D;n, slama 1 q 20 Din.
Umetna gnojila: superfosfat 16 % 1 q 105 D n, Tomažova žlindra 18 do 20X 140 do 150 Din, Nitro-foskal 1 q 148 Din, kalijeva sol 1 q 182 Din, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18 Din.
Cement Trboveljski 1 q 70 Din, cement Splitski 1 q 70 Din, apno žgano 1 q 36 Din.
Novi Sad : pšenica bačke okolice Novi Sad 105 do 107 Din, bč. okol. Sombor, slav. 103 do 105, srbč. grbn. 105 do 107, grbč. bč. potiska, bč. ladja Tisa 109 do 111, sr. 102 do 104, bč. ladja Dunava in Begej 104 do 106, Fižol bč. sr. beli 117 50 do 122 50. Ostalo neizpremenjeno. Ten denca mirna. Promet 62 vagonov.
Sombor: Pšenica bč. 104 do 106, grbč. 108 do 110, sr. slav. 100 102 50, bn. 105 do 107, bn. potisje 108 do 110, bč. potiska 108 do 110, oves bč. sr. 50 do 52 50, moka bč. Og. ogg. 200 do 220. 2 180 do 200, 5 160 do 180, 6 130 do 150, 7 90 do 100, 8 42 do 44, fižol bč. uzančni 120 do 125. Ostalo ne^zoremenjeno. Tendenca mirna. Promet 54>/2 vagonov.
Živina.
Mariborski sejem : (12 septembra). Prignanih je bilo 11 konjev, 14 bikov, 230 volov, 497 krav, 11 te let; skupaj 763 glav. Cene so bile sledeče: (1 kg. žive teže:) debeli voli 3 50 do 4 25, poldebeli 2 50 do 3, plemenski 3 do 3 25, biki za klanje 3 25 do 3 50 krave klavne debele 2 25 do 4, plemenske 175 do 2 25, kloba-basarice 175 do 2 55, molzne 3 do 3 25, breje 3 do 3 25, mlada živina 3 do 4, teleta 5 50 do 6 Din. Prodanih je bilo 441 glav, od teh za izvoz v Italijo 14.
Mesne cene: Volovsko meso I. kg. 10 do 12, II. 8 do 10, meso od bikov, krav in telic 5 do 7, telečje
meso I 10 do 14 II- 8 do 10, svinjsko meso sveže 10 do 16 Din.
Na sinjski sejem 15. septembra je bilo pripeljanih 411 svinj; cene so b le slrdeče: mladi prašiči 5-6 tednov stari komad 85 do 130 Din, mladi prašiči 7-9 tednov stari komad 200 do 230 Din, mladi prašiči 3-4 mesece stari komad 250 do 300 Din, mladi prašiči 5—7 mesecev stari komad 550 do 600 Din, mladi prašiči stari 1 leto komad 700 do 750 Din, 1 kg. žive teže 7 do 8 Din, za 1 kg mrtve teže 10 50 do 11 Din. Prodanih je bilo 164 svinj.
Križevci na Hrvatskem. Na sejem dne 14 septembra 1933 je bilo dognanih 2675 glav razne živine in sicer: 83 bikov, 348 telet, 955 juncev in krav, 394 volov, 810 konjev in kobil ter 85 žrebetov. Cena je bila: biki 3 50 do 4 75 Din, voli 3 50 do 4 50 Din, krave 150 do 2 75 Din, junci 3 50 do 4 50 Din, telice 3 do 4 Din, teleta 4 do 4 50 Din, konji 800 do 1000 Din, žrebeta 700 du 1200 Din.
Uprava veleposest-va v Rakičanu Se3-
sentom lastno odgojeno selekcionirano žito posebne vrste Pridela se do 14 q na katasterskem oralu. Proda se tudi losdorferska rž in različne vrste semenske pšenice. — Oddaja se vsak pondeljek in petek zjutraj od 8. ure naprej.	2
Draibeni oklic
Dne 3. novembra 1933 ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, njive in dvor.
Zemljiška knjiga Brezovci vi. št. 2.
Cenilna vrednost: 7016 Din.
Vrednost pritikline: 950 Din.
Najmanjši ponudek: 4678 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v M. Soboti,
dne 12. IX. 1933.
Draibeni oklic
Dne 31. oktobra 1933 ob 9 uri bo pri podpisanem scdišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin hiše, njiv, travnikov itd.
Zemljiška knjiga Kančevci 1/3 vi. št. 27, 271, 272 in 434, 1/5 vi. št. 31. celi vi št. 78, 139, 192, 299, 1/2 vi štev. 165 in 1/24 vi. štev. 421.
Cenilna vrednost: 22382 D. 25 p.
Vrednost pritikline : ni.
Najmanjši ponudek: 14921 Din. 50 par.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škcdo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
v M. Soboti,
dne 12. IX. 1933.
krajevne Z3StOPIlik6 dajo
za pro-
, PROVANDEIN-a" redilnega praška za prašiče, iščemo. Pišite na: „PROVANDEIN" Josip Junc Ljubljana Dvorakova ul. 3.
IfAUa^ z izvršenim izpitom strojnika S\UWaii in večletno prakso, se sprejme na marof v stalno službo. Naslov se izve v Prekmurski tiskarni v Murski Soboti
V najem se da
enonadstropna trgovska hiša obstoječe iz 2 velikih lokalov, (1 lokal za manufakturno in špecerijsko trgovino, drugi za trgovino z železom) s kompletno opremo (stelaže in pulti) magazinom in kletjo ter stanovanjem obstoječe iz 5 sob in postranskih prostorov na najpromftnejšem mestu na glavnem trgu v Štrigovi.
Ista hiša se tudi proda.
Vprašati pri lastniku
A. BRODNJAK v Čakovcu
ali pri gosp.
KOVAČ apotekarju v Štrigovi.	2