110. številka. Trat, v |>onnIt>ljYk 15. maja 1 M)9. IVaj XXIV. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon »70. 4 nvč. V e^ll.o.tl je „,„*! „Edinost" irhMj« dviiknit nit (ian. raznn nnlelj in pr**niknv, sjutrnj in Jivečer ah 7. uri. »> ponedeljkih in po praznikih iahftjn nh J». uri zjutraj. Naročit iti it /it »3 ti : Obe i/j ian ji na leto . . . g|,|. -ii- — Z« Mamo večerno izilanje , 12*_ Zk pol let«, četrt leta in na meneč razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na naročite l>rez priložene naročnine se uprava ne ozira. Na drobno *e prodajajo v Trutu zjut-ratije Številke po 3 11 vč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake /jutranje Številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. Oglasi »e računajo po v rutah v petitu. 7, a večkratno naročilo * primernim popustom. Pnalana. osmrtnice in javne zalivale, domači offlaai itd. se računajo po nogoilbi. V*i dopiai naj *e poSiljajo nreilnUtvii. Nefrankovani <|n|»i*i s- Ponujal ji je čašo vina. — Dobro vam dene. Morate so malo okrepčati. — Pogledala je še enkrat vanj. V njegovih očeh je gorelo nekaj umazanega. Trdo je sunila njegovo roko v stran, da se mu je vino razlilo po obleki. Ozrla se je še enkrat po vseh, ki so stali okrog nje. Onega, katerega je iskala, ni bilo. Sedel je sam pri mizi in vlival žganje v.se. Krčmarica ga je sunila. — Sprovodi ženo domov, slaba je še. — — Jaz nisem babjek! Primarnim da nisem! Naj gre, če hoče. — — In zopet je prijel za osminko in si natočil žganja v grlo. — Dajmo, zapojmo, tisto, ono . . . In zapel je hripavo z ubitim, pijanim glasom: Stoji, stoji Ljubljanoa, Ljubljanca dolga.... Žena je zaihtela glasno. ('akaj, jaz to spremim, — je klicala krčmarica, a ona je že stekla skozi vrata v noč. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". ne more se razpravljati javno o tem dogodku. Na interpelacijo posl. Kruinpholza glede škode, ki jo provzročnjo vojaki na vajah po poljih v praški okolici, je odgovoril namestnik, da jo Vojaški poveljnik že ponovno izdal ukaz, naj so o vojaških vajah jemlje ozir ne obdelana zemljišča. Kllriiliipestn 13. Nj. Veličanstvo cesar je dospel danes zjutraj sem iz G6dollo-ja in si jo ogledal 4. topničarski polk. Na to je sprejel v avdi-jenoo min. predsednika Szell-a. Proti poludnevu je vsprojel ministra za zunanje stvari, grofa Golu-chovskega. Pelrograd 13. Dnevnik »Rossija« objavlja dopis o antisemitskih nemirih v Nikolajevu. Mesto šteje med 100.000 prebivalcev 3lj in jedino od vladne milosti, in razpade prav hitro, samo če bi vlada začela pastopati resnično nepristransko. Kdor uvažuje, da so italijanski poslanci začeli v državnem zboru opozicijo, (ločim so slovenski in hrvatski poslanci podpirali vlado z vso požrtvovalnostjo in z velikim samozatajcvnnjem, tisti bi mislil, tla so vlada po tem ravna na Primorskem. Ali motil bi so, kdor bi tako mislil. Vlada postopa na Primorskem tako, kakor da so slovenski in hrvatski poslanci v državnem zboru Wolfovi zavezniki, italijanski poslanci pa najtrdnejša zaslomba mini-sterstva. Slovanom na Primorskem se je vedno trda godila. Bili so vedno kruto zatirani in preganjani, ali šo nobena vlada ni tako naravnost, tako očitno fraternizovala z labonsko stranko, kakor Thun — Kaizlova vlada! Kar počenja vlada na Primorskem, je jasen dokaz, da je vlad« solidarna z Lahi, da odobrava njihovo divjanje proti Slovanom in da odobrava njihov konečni namen, uničiti slovenski in hrvatski narod na Primorskem. Le pomislimo! Se prodno jo vlada izvršila svojo obljubo gledo hrvatskega gimnazija v Pazinu, je žo dovolila, da dež. odbor istrski ustanovi v Pazinu laški konkurenčni zavod in — kar je najznačilnejše — dala je temu zavodu že v naprej pravico javnosti. Kaj tacega se doslej šo ni zgodilo. Celo jezuvitje so doslej pravico javnosti dobivali za svoje zavode vedno le naknadno. Lahi psi so jo dobili v naprej! Tudi stališče, katero je zavzela vlada glede preložitve dež. zbora iz Poreča v Pulj, kaže, da želi za vsako ceno ugoditi Lahom in udariti Slovence in Hrvate. In to isto kažejo tudi druge okolnosti. Vlada ne gano prsta, da bi njen zaupnik, istrski deželni glavar, spoštoval jezikovno ravnopravnost, ampak dopušča, da proglaša italijan- Solze so ji lilo čez obraz, v duši pa so jo mučile vso muke. Hladni nočni zrak ji je dobro tlel in čim j bolj so jo bližala domači hiši, tem bolj se je spreminjala njena silovita razburjenost v tiho bol. Na cesti pred vrtom je stal vaški križ. Njuna hiša je bila čisto konec vasi bolj sama za-se. Kilo je vse tiho in mirno. Vaško znamenje se jo črno slikalo izza temnega ozadja noči. Ona jo obstala. Vs«i njena bol jo ^zopet zavrel a v njej, vse se je obnovilo v srcu v novih mukali. Zastokala je in padla na kolena pred Znamenjem. Naslonila je glavo na poklekovalo in so zjokala tamkaj, pol ležeča pod križem. Molila je, tožila, prosila, kakor še nikoli. Vsa njena prikrita bol, vse krivico, vse želje, vse molitve, vse je privrelo na dan v vročih, strastnih besedah med jokom in vzdihovanjem. — O Bog, usmili so me, reši me! O Ti križani .Jezus in Marija in vsi svetniki! - - In molila je, kakor moli duša v smrtnih borbah. Jezik ji je nevedSjecljal besede in molitve, katere je molilo njeno srce. Stopinjo so se začulo. Ona ni slišala. Molila je in jokala dalje in ščino za i/ključno dopustni jezik dež. zbora in morila dopusti tuili, da ne razveljavijo mandatje slovanskih poslancev, dasi bi bilo to povsem nezakonito z oftirom na to, da poziva, naj se vrnejo v dež. zbor, taktično niso prejeli. (No, mej tem se je sklenila kupčija za »milost« našim poslancem. Op. ured. »Kdinonti«.) Slovanski poslanci istrski so začeli abstinenco, a da so bili prisiljeni k temu koraku, tega je največ kriva vlada, kakor je tudi vlada pognala goriške slovenske poslance v abstinenco s tem. da je strupenega sovražnika vsega slovenstva, najstrašnejšega Laha Pajerja postavila na mesto dež. glavarja. Vlaila je to storila z očitnim namenom, da založi slovenskim poslaneem krepko zaušnico. In kaj naj rečemo o Trstu? Za slovenske poslance, kateri so morali zapustiti dež. zbor vsled nečuvenih nasilstev, se ta vlada niti ne zmeni. Popustila je napade na Slovence in Hrvate, dopustila protizakonito razvcljavljenje Nabergojevega mandata in niti besedice ni izgubila zaradi korespondence tržaškega župana Dompierija s preži dentom italijanskega parlamenta, Zanardellijem, česar bi niti najbankerotnejša srednjeameriška republika ne prenesla mirno, a je dala tržaškim Slovencem še posebno slovesno brco s tem, da je po 15 letih neugodno rešila prošnjo 14(K> roditeljev za slovensko šolo. Ti dokazi najsilnejšega nusprotstva vlade proti primorskim Slovanom so pač taki, da nalagajo držat'uhu poslancem dolžnost, nraSevati, da-li jim sjdohkažese nadalje ostati v desnici, ali če hi ne bilo boljše, izstopiti iz desnice, kajti s to Thnn-Kaizlovo vlado se nam zdi da je sploh nemogoče se paktirati. * * * »Slov. Narod« pravi o našem članku »Mera je polna«, da ostro kritiku je vladno postopanje na Primorskem in da navaja zares gorostasne slučaje vladne solidarnosti z Italijani. o * * »Slovenski list« piše: »Mesto (tržaško) bi bilo pač dolžno ustanoviti Slovencem slovenskih šol, kakor Ljubljana na-pravlja za Nemce v mestu drage nemške šole, a tega noče. Ker od tržaških mestnih očetov Slovenci, plačujoči davek v denarjih in v krvi, niso dobili pravice, pritožili so se pred 4 leti v izvrstno podprtem rekurzit do namestništva. Te dni je namestništvo vendar enkrat rekurz rešilo. A kako? Namestništvo je povedalo, da jim slovenskih šol v mestu sploh ni treba, ker imajo take šole v okolici mestni. Nikakor nismo pričakovali, da se vlada, kateri hlapčujejo slovenski poslanci, postavi na stališče pravice, s katero božajo Slovence Čifuti tržaškega mestnega sveta. Kaj bi bilo, ko bi sklenil »radikalni« občinski svet ljubljanski, da naj tukajšnji Nemci pošiljajo svoje otroke v šole v Šiško, na Ježico in v Hrušico? Poprašajo naj vendar naši državni poslanci pri ministrih, čemu ho zastopniki naroda?! Niti najmanjše trohice tega, kar nam gre po pravici, ne dobimo Slovenci. Ako tudi grof Thun podpira to zatiranje slovenskega življa, potem res ne vemo, čemu slovenski poslanci podpirajo njegovo vlado?! Nekdaj so nas pitali z njene solze so padale v prah pod križem! Obleka se ji je zopet razgrnila in kamenje ji je tiščalo v mehke grudi. Ona ni pazila, ni se zakrila. Bila je sama pred svojim Bogom. Ležala je pred njim v prahu in njena duša mu je molila molitve nesrečnih src. Stopinje so se čule bližje. Zdaj so obstale takoj za njo. Ona ni opazila in slišala ničesar. Nekdo se je nagnil nad njo. Zdaj jo je pograbil, potegnil kvišku k sebi, pritiskal ji svoj obraz na lica, na grudi, dušil jo s poljubi in šepetal v pijanem poželenju : — Ti, kako si bila lepa prej, tako lepa, lepa! .laz sem nor za te, čuješ, nor! — In zopet jo je pritiskal na-se. Ona je za hip ostrmela, ni se mogla ganiti, potem pa se je uprla z vso svojo močjo proti napadalcu. Bila mu je s pestmi v obraz, grizla, pehala, a on jo je držal kakor v kleščah. Slednjič se ji je posrečilo z močnim sunkom podreti ga na tla. Vsa vroča, tresočih udov, zbežala je čez vrt v hišo in zapahnila vrata. Pod križem se je pobiral iz prahu mladi Reioh............(Pride še.) obljubami, odkar pa so slovenski jioslanci postali bolj mehki in udani, smo pa začeli dobivati gorke zaušnice. Koliko časa jih bomo še pokorno držali?« * * * Zagrebški »Obzor« objavlja članek, v katerem se bavi s predstoječim sestankom eksekutivnega odbora desnice in pravi, da je temu odboru v dolžnost, da spregovori energično besedo z vlado. »Obzor« priznava sicer, da igra češko vprašanje glavno ulogo v Avstriji in da pripada Cehom glavni beseda v desnici, kakor jim gre prvo mesto v slovanski vzajemnosti. Ali kakor daje ta prednost Cehom neke pravice, tako jim nalaga tudi dolžnosti, v prvi vrsti pa dolžnost, da vzamejo duge Slovane v sv o j o o b r a m h o. Ekseku- 1 tivni odbor ne sme mirno gledati neznosnega stanja v Primorju. Cehi pa ne smejo dovoliti, da bi grof Thun ugodil njih zahtevam glede jezika, a desparatno stanje na Primorskem da bi trajalo še dalje. Sme-li tako stanje trajati dalje, ako pomislimo, da so Hrvatje in Slovenci v krogu one desnice, o kateri pravi vlada, da se opira nanjo! Ako je potrebno, da se jezikovno vprašanje reši na Ce- j škem, je pa hkratu potrebno, da se reši tudi v | primorskih pokrajinah in v Dalmaciji, a najpo-trebneje je, da se stori konec italijanski hegemoniji in prepotenei. Grof Thun bi moral vedeti, da treba zadovoljiti vso desnico in tudi eksekutivni odbor desnice bi moral priti na čisto v tem pogledu. Vlada je sicer v zadnje čase ukrenila nekatere policijske odredbe, a s tem ni še prav nič koristila Hrvatom in Slovencem. Kjer pa je kakov spor med Slovani in Italijani, gre vlada vsikdar Italijanom na roko. Iredentizem se širi svobodno in Italijani uživajo vse mogoče privilegije. Ako se eksekutivni odbor desnice razide, ne da bi odločno naložil vladi, naj stori konec takemu stanju in obvaruje Hrvate in Slovence pred nasiljem Italijanov, potem je težko predvideti, da kake d e s-p e r a c i j e more dovesti Hrvate in Slovence to neprestano preganjanje. Gotovo je, da Hrvatje in Slovenci ne bi bili le opravičeni, ampak da bi bili dolžni, odpovedati vladi in desnici vsako soglasje in vsako podporo. Eksekutivni odbor desnice zastopa večino in nadomestuje parlament. Mi ne trdimo, da je to normalno; ali danes je sila stvarij taka! Grof Thun mora poslušati odbor, a le-ta mu mora zapeti odkrito radi tega, ker žrtvuje iredentizmu naj-elementarneje pravice jednega celega naroda! (Pride še.) Zgodovinske črtice. (Po Jos. Apih-ovi knjigi: Slovenci in 1848. leto.) Pod tem naslovom hočem priobčevati cenjenim čitateljem »Edinosti« zanimivejše stvari iz naše zgodovine, ako bo cenj. čitatelje to zanimalo in ako mi gosp. urednik dovoli primernega prostora. Namen mi je namreč, da se cenj. čitatelji seznanijo z našim položajem, da po minolosti našega naroda premišljujejo o sedanjem in prihodnjem položaju. 1. Slovensko vseučilišče. Leto 1848. je rodilo idejo slovenskega vseučilišča v Ljubljani. To idejo je sprožil dr. Sporer, ravnatelj ranocelniške šole in liceja; soglasno je zahtevalo vseučilišče dne 2. maja učiteljstvo rano-celniško in dijaki licejski; veliki zbor je 11. maja odobril obširno peticijo do magistrata in meščanski odbor ljubljanski je radostno pozdravil idejo vseučilišča. Ljubljansko »Slovensko društvo« se je potem oprijelo te misli in dne 14. septembra je poslalo dotično prošnjo ministarstvu. Ko se je začelo novo šolsko leto, prosili so dijaki, naj vlada dovoli vsaj nekatera medicinska predavanja v Ljubljani; oglasili so se za nje že nekateri učenjaki brezplačno; to prošnjo je podpiralo »Slovensko društvo«, proseče ob jednem, da se naj ne odpravi ranocelniška šola, dokler ni vseučilišča; prosilo je društvo dalje za predavanja o narodnem in državnem pravu. Dne 5. oktobra leta 1848. je vlada obljubila v s e u č i l i š č e v L j u b 1 j a n i; pozvala je »Slovensko družtvo«, naj jej nasvetuje strokovnjake, ki bi hoteli predavati po slovenski o civilnem in kriminalnem pravu. Državni tajnik v mi- nisterstvu za uk je odgovoril slovenskim državnim poslancem, da je želja po slovenskem vseučilišču popolnoma opravičena in da je naravna jw»slediea narodne ravnopravnosti. Za slovenska pravoslovna predavanja se je kmalu oglasilo izdatno število pravosloveev. Pomladi leta 184*,'. sta Ant. Mažgon in dr. Lehmann začela predavati in imela sta dovolj slušateljev. Mažgon je pa umrl še tistega poletja in vlada je takoj ustavila pr e d a vanj a. A zastop mesta ljubljanskega je leta 184U. vnovič prosil za vseučilišče, dr. Blei weis je sestavil peticijo in vlada jo je rešila dne 11. oktobra 1849.; s to rešitvijo je pozivala mesto, da naj pove, koliko bi plačevalo za realko — vseučilišče pa da se mora odložiti zaradi velikih stroškov. Tako je vlada srečno rešila vprašanje slovenskega vseučilišča, da-si se je zatrjalo v državnem zboru od mize ministerskega predsednika le malo časa poprej : »Vlada se je uverila, da je vseučilišče v Ljubljani koristno in potrebno in da njega ustanovljenje zahteva tudi strogo spoštovanje načela narodne ravnopravnosti in jednakomernega varovanja vseh interesov«. (Pride še.) Politični pregled. TRST, 15. maja 1899. K položaju. In sedaj zopet ne vemo za gotovo, da-li se esekutivni odbor desnice snide že ta mesec ali ne. »Vaterland« pravi vsaj, da jo bilo že poprej pomislekov proti temu, da bi se ta sestanek vršil o binkoštnih praznikih. Sploh pa da bi vlada sedaj ne bila še v položaju, podati členom odbora natančnih poročil o svojih načrtih. Sosebno da utegne to veljati za pogajanja za pogodbo z Ogersko. Pa tudi deželni zbor tirolski da ne bo še gotov dotlej se svojim delom. Iz izvadkov, ki smo jih pričeli danes objavljati iz raznih hrvatskih in slovenskih novin, se morejo uveriti čitatelji, kako se dogodki na Primorskem jeli obračati nase pozornost vseh naših krogov in kako se širi in utrja prepričanje, da je narod hrvatsko-slovenski doživel s Thunovo vlado morda svojo najbritkejo prevaro v vsej dobi ustavnega življenja. Padalo je po njem že hujih udarcev, ali vedeli smo, da so od sovražne roke, in smo morali biti tudi pripravljeni na-nje ; ali sedaj pada udarec za udarcem od roke, od katere smo pričakovali pomoči; od roke, iz katere smo pričakovali kruha, nam prihaja kamen. To boli. Ćut, da smo ljuto prevaljeni, je tako inteziven na vseh straneh, da sodijo vsi, daje pretrgana zadnja vez, ki je vezala naš rod na sedanjo vlado in na sedanjo konstelacijo. Kakor je bilo pričakovati, prihajajo pa tudi gasilci, ki bi hoteli, po stari navadi, z lepimi — besedami gasiti navstali plamen. Prvi nas tolaži »Der Siiden«, prosč nas, naj si ohranimo hladno kri vsaj dotlej, dokler se snide eksekutivni odbor, a »Politik« pri naš« na uvodnem mestu dolg članek, katerega dobršen del je posvečen nam Jugoslovanom. Na lepa in za nas — to treba priznati - jako simpatična izvajanja v »Politiki« hočemo reagovati jutri. Le toliko bi hoteli že danes opozoriti spoštovano praško glasilo, da se jako moti, ako meni, da je le našemu novinstvu počila struna potrpežljivosti. Nevolja je splošna in baš naš list mora čuti dan na dan celil očitanja, ker je — premiren. Da bo vedela javnost soditi, kako vre v naših parodnih krogih radi najnovejih dogodkov na Primorskem, hodi naveden tu vsklik nekega rodoljuba istrskega: »Naj storć drugi, kar hočejo, ali naša dva, ako ostaneta v večini, ju sprejmemo, ko se bosta vračala — s kamenjem!« Tako je naraslo ogorčenje. Ni kdo naj ne misli torej, da bo tudi to pot zadoščala le lepa beseda poslancev, da se pomirijo duhovi. Predaleč je se-gnila grof Thunova vlada, da bi bilo misliti na to, da bi naša »Zveza« v svoji dosedanji sestavi mogla ostati v večini, ako ne pride, in hitro, radikalna remedura in satisfikacija. Iz našega mesa. Zadnjič smo izrekli slutnjo in bojazen, da bo iz mesa naših interesov izrezljano ono plačilo, ki jo dobe istrski Italijani za to, da so se pokazali »zmerne« in niso uničili mandatov manjšine. Sedaj imamo že gotovost r rokah, da je določeno tako med vlado in večino deželnega zbora istrskega, da bomo (in sicer drago) morali mi poplačati to laško »zmernost*.! ! Za danes ne moremo reči več, ali v par dneh pride morda že kaj na dan. Od sklepa večine, da se mandati manjšine ne uničijo, bomo imeli mi dvojno škodo: Italijani bodo blesteli v svetlu »zmernosti« in poleg tega so napravili dobro kupčijo na — naš račun. (»g. uredniki »Siulena« naj nam povedo blagohotno, kako nuj ohrani mirno kri oni, ki mora od bližine gledati vse te vnehovpijoče dogodke. Krisa ▼ Italiji je rešena. Novo ministarstvo je sestavljeno tako-le: Pelloux predsedništvo in ministersvo za notranje stvari, Visconti-Venesta vnanje stvari, Bona« pravosodje, Carmine finance, Boselli zaklad, Barceelli pouk, Salandra poljedelstvo, Lacava javna dela, Mirrijvojsko, Hettolo mornarico, I)i Sangiuliano pošto in brzojav. Javno me-nenje je jako hladno vsprejelo to novo ministerstvo in vse se čudi, kako bo mogel isti ministerski predsednik voditi novo ministerstvo, čegar ideje so dijamentralno nasprotne onim prejšnjega. «I)on Chiseiotte» pravi, da je to ministerstvo že staro v tem hipu, ko se je porodilo. Sosebno pa očita novemu ministru za vnanje stvari, da je klerikalec in m»i predbaciva, da se je v Milanu kakor kraljevi komisar sprehajal roko v roki z — nadškofom. Seveda, to je najhuji madež v «svobodni» Italiji. Domače vesti. t Josip TomaŽIČ. Včeraj zjutraj se je bliskoma raznesla po mestu vest, ki je v vseh slovenskih krogih vzbudila globoko odkritosrčno žalost. To je bila vest o nagli, nenadejani, žalostni smrti gospoda c. kr. finančnega svetnika Josipa T o-m a ž i č a. Iz finančnih krogov smo prejeli včeraj nastopno vest: »Danes ob 8 uri zjutraj si je finančni svetnik Josip Tomažič v svojem stanovanju, via Lazza-retto vecchio št. 18., končal življenje, vstrelivši se v srce. To naglo smrt obžalujejo iskreno vsi njega uradni tovariši, ki so pokojnika cenili in ljubili zbok njega pravičnega značaja, njega nenavadnih vrlin, srčne dobrote njegove in njega gorečnosti v izpolnjevanju svojih dolžnosti. »Se le pred malo tedni jim je bila prijetna prilika, da so mu čestitali na zasluženem povišanju in nadejali so se, da to mora lično zadoščenje pripomore k temu, da se pokojnik reši nervozno-s t i, trajajoče že dlje časa. Ali te nade so se pokazale goljufive, kajti njega bolezen ne le da se ni zboljšala, temveč se je pozneje shujšala tako, da ga je slednič privela do tega obupnega koraka«. Od druge strani nam poročajo, da je pokojni Tomažič bolehal že dlje časa. In tožil da je vedno: radi svojega osebnega stanja, radi njegovega razmerja v uradu in radi — danes že smemo povedati to — groznih krivic, ki jih trpi naš rod tu v Primorju. Često je kar obupaval. Zadnje čase, po imenovanju svčtnikom, pa je bil Tomažič ves razburjen zato, ker je bil premeščen iz davčnega oddelka, kjer je deloval z vso vnemo, v administracije. To si je vzel k srcu še sosebno potem, ko je bil rečenemu oddelku imenovan načelnikom neki — sekretar. Bolezen se mu je hujšala, tako, da so se domačini bali najhujšega. In vzlie vsej skrbi in vsej ljubezni, s katero ga je negovala in obsipala zlasti njegova sestra, prišlo je včeraj zjutraj, kar — je prišlo. Naša sodba o pokojnem finančnem svčtniku Tomažiču je kratka : bil je zlata duša, kristalno čist značaj in ljubil je svoj rod z vsem srcem. Nujveče veselje mu je bilo, ako je mogel pomagati ubogemu ljudstvu, in naj veča žalost, ko mu je izpod le tel kakov tak plemenit namen. O njem moremo izreči sodbo, ki je najčastneja za uradnika, v prvi vrsti pa finančnega: bil je kapaciteta v svoji stroki, pripoznana od prijateljev in neprija-teljev, a vsikdar, kolikor in kjer se je le dalo, spravljal je v harmonijo korist države s ko r i s tj o da v koplč e v a 1 ca! Oast njegovemu spominu, njegove nesrečne sorodnike, zlasti pa zvesto mu sestro, tolaži sam mili Bog! Pogreb pok. lili unč*, svetnika Toiuažiča bo jutri dne 10. t. m. ob 4. uri popoludne. Sprevod se prične pred mrtvašnico pri sv. Justu. Bastardi hujši od Italijanov. »Information«, piše: Tržaški in istrski Lahoni, katerih imena se končujejo po največ na »ič« nočejo dopustiti rabe slovenskega in hrvaškega jezika v primorskih rastopili, ker Iti to motilo »italijaniteto« »julskih krajev«. Ti bastardni Lahi l»očejo biti bolj laški, nego pravi Italijani, (.'len 02 italijanske ustave, ki je še sedaj veljavna, dovoljuje zastopnikom onih krajev, kjer se rabi francoščina, posluževati se svojega jezika. To se je določilo v ustavi z ozirom na Savovarde, dasi znašajo le-ti, ako štejemo na debelo, komaj desetino prebivalstva starega sardin-skega kraljestva. A vendar je bila njih zastopnikom dovoljena raba francoskega jezika. Na Primorskem pa zastopnikom većine prebivalstva ne dovoljujejo rahe svojega jezika ! Za poni u ož cilje osebja na tukajšnjem Iiailirstllistvil. «Piccolo» ve povedati, da se je tržaško namestništvo obrnilo do ministerstva za notranje stvari v ta namen, da bi se osebje na tem namestništvu pomnožilo. Ministerstvo pa da je odgovorilo, da ne more nadalje obremenjevati proračuna brez dovoljenja parlamenta. Temu nasprotno pa zatrja «Fremdenblatt», da ministerstvo še ni ničesar ukrenilo glede rečene prošnje namestništva. Nekoliko Zgodovine. Pišejo nam: Dovolite mi, gosp. urednik, pod zgorenjim naslovom malo primero. Primerjati hočem nič več in nič manj : sedanjega tržaškega namestnika in neposrednje prednike istega z onim namestnikom, ki je vladal pred petdesetimi leti v Trstu, primerjati hočem takratnega namestnika, grofa Stadion-a, se sedanjim grofom Goessom in neposrednjimi predniki istega. Slovenski zgodovinar Apih piše o Stadion-u sledeče: »Stadion je bil nemški centralist, a ko je prevzel vlado Primorske, odkazal je takoj v svojem učnem načrtu za osnovne šole odlično mesto tudi slovenščini. Prišedši v Trst je sklical strokovnjake, in spisali so mil v dveh letih blizo (50 šolskih knjig v Štirih jezikih ; sam Stadion jim je bil so-trudnik pri tem poslu : stopil je tukorekoč v vrsto šolnikov. Tu so se morali potiti njegovi svetovalci, večjidel trdi Nemci; eden izmed njih je še pozneje tožil: »Nisem vedel, naj se li naučim najprej italijanščine, kranjščiue ali ilirščine«. YTedoč, da bi na Dunaju njegove nasvete in vprašanja pokopali nerešene, ni maral Stadion pisariti tja, nego je sam vse uredil v Trstu. V Trstu je pomnožil šole od 2 na 1(> in razmerno tudi na kmetih. Razumeva se, da so tudi duhovniki in učitelji z večjim veseljem poprijel! se težavnega dela, videči neumorni trud guvernerjev.« Tako je delal tržaški namestnik pred dobrimi 50. leti. Kako pa delajo sedanji nasledniki njegovi ? Rekel sem, da hočem primerjati grofa Stadion-a z grofom Goessom. O Stadionu govori zgodovina, kako je pospeševal pred 50 leti slovensko šolstvo. Irredentisti so bili od nekdaj nasprotni slovenskim šolam v Trstu in v okolici. V spodnji okolici, kakor tudi v gorenji poučujejo laščino. YT laškem jeziku so sestavljene vse vloge, katere pošiljajo učitelji šolski oblasti in nasprotno. In kako mora učitelj delati, da pride v milost na šolski oblasti, to ni več tajnost. Se morejo-li take šole imenovati slovenske ? Prepričan sem, da bi nam irredentisti ne dovolili niti teh šol, ko bi ne bili uverjeni, da se naša mladina — bodisi tudi s poučevanjem v slovenskem jeziku — polagoma nav-zimlje laškega duha! In irredentisti naj bi nam dovolili slovensko šolo v mestu?! »Za vas je dosti šol v bližnji okolici« — dejali so irredentisti, ko se je predrznilo 1400 slovenskih starišev že pred petnajstimi leti prositi slovensko šolo. Po petnajstih letih pa je prišel tudi gospod grof Goess do takega uverjenja in pravi slovenskim roditeljem: »Za vas je dosti šol v bližnji okolici.« Radovoljno prepuščam cenjenemu čitatelju, naj premišlja nekoliko o primeri mej grofom Stadionom in grofom Goessom. Zu družbo sv. Cirila In Metodu. V petek zvečer se je zbralo v Zagrebu nad 100 vseučilišč-nikov, da bi se dogovorili o načinu, kako bi se hrvatsko občinstvo vzbudilo iz brezbrižnosti do družbe sv. Cirila in Metoda, kar bi bilo potrebno zlasti z ozirom na naraščajoči pritisk irede.ite na brate v Istri. Taka brezbrižnost ni v čast narodu hrvatskemu, ko preti skrajna poguba pojedinim delom domovine/ Tem zaslužneje je, da so se zbrali hrvatski akademiki v lepi slogi, pustivši na strani vse strankarske prepire. Razprave so se vršile mirno, trezno in pozno v noč. Predsednik Dragič je slikal žalostne razmere v Istri in je rekel, da čim Hrvatje in Slovenci dobe potrebno število šol, neha se tudi glavna ovira, katere se poslužujejo Italijani. Izvolil se je začasen odbor, ki naj določi, kako naj bi se uredilo pobiranje prispevkov za družbo sv. Cirila in Metoda za Istro in naj stavi potem svoje predloge. Veselica bratovštine sv. Cirila i u Metoda pri sv. Jakobu je v spela najsijajneje. Na šolskem vrtu je bilo zbranih do 2000 ljudij. Ta vnema ljudij žuljavih rok je pač sladko tolažilo v teh britkih časih. Čemu naj se čudimo šef! O stari prorok Ben Akiba, ki si tolažil sodobnike svoje, da vsaka stvar je že bila kedaj, srečen ti, da počivaš v grobu! Kajti dan danes ne bi ti umel sveta in svet ne bi umel tebe. Kako bi se ti smejal svet, ako bi rekel, da je deželni glavar goriški uzor zmernosti, a kako bi te loputnili po zobeh, ako bi hotel dandanes vztrajati pri svoji trditvi, da vsaka stvar je že bila kedaj, kajti kaj tacega pa gotovo še ni bilo, kar se je dogodilo v »Reiehs\vehr« od minole sobote v dopisu iz Trstu. Pomisli vendar in se čudi: nekdo — Bog mu odpusti ta greh — priporoča goriškim Italijanom, naj se tudi oni pokažejo tako spravoljubivc, kakor so — čuj! — gospodje večine v deželnem zboru istrskem! Istrski mogotci priporočani kakor — uzor zmernosti! Ne, dragi Ben Akiba, tega pa še ni bilo ! Sreča tvoja, da ležiš v grobu, sicer bi bil doživel grozno blamažo se svojim prorokovanjem ! Za fTllovojnlke. Vsi oni, ki so bili rojeni v letih 1855—1850 ter pripadajo v Tst in ki so bili uvrščeni v črno vojsko, se poživljajo, naj tekom meseca pridejo na magistrat (oddelek 1. v justični palači v ulici S. Martiri), kjer dobe odpustni list. Seboj naj prineso svojo knjižico. Oni pa, ki so bili potrjeni v vojake v letu 1880. in so prestopili torej v črno vojsko, a nimajo še dotične knjižice, so pozvani, naj pridejo na magistrat (V. oddelek v gori imenovan paiačii). Le-ti morajo prinesti seboj svojo dosedanjo vojaško knjižico. Kcdo bo prvi ? Pišejo nam: Minoli teden sem bil na tuk. centralni pošti ter čakal uradno ure hotd odposlati nekoliko drobiža. Bilo je okolo 88/4, ko je prišel neki elegantno opravljeni gospod, ki jo začel trkati na okna pisarne. Neki mimoidoči sluga ga je uljudno vprašal v nemškem jeziku, česa da želi. Gospod je odgovoril, da bi rad nekaj opravil, toda je rekel: ti uradniki me gledajo skozi zaprta okna, ne da bi mi odgovorili. Mej tem govorjenjem se je naš gospod zelo razburil in dostavil: «Da, da, čakajte, ko pride Prusija sem, bomo plesali drugače«. — Poštni sluga, ki, mimogrede rečeno, nima vode v žilah, je posnemal gospoda, ter ga vprašal: je-li je neumen ali sanja! Ko je še Prusjak ponovil prejšnje besede, je sluga tako zarolmel nad njim, da ga je, gospoda namreč, kar strah obšel, osobito pa še zato, ker mu je sluga zapreti I, da ga da takoj aretirati, ako se no pobere! Pruski mogočnež je bežal osvedo-čivši se, da Trst vendar še ni — prusko mesto! Sedaj pa nastaje vprašanje : Kedo iz mej dveh * prijateljev« našega Trsia bo tako srečen, da ga vdobi — prvi?! Lahi pravijo: Trst pripada nam! Prusi pa že napovedujejo svoj bližnji (!) prihod! Sedaj res ne vemo: kdo bo prvi?! E se non ridi itd. N e k d o. Nežuucem! Pišejo nam: O nas primorskih Slovanih bi si morali pač misliti da mlatimo prazno slamo, ko vidimo, kako pošiljamo pritožbo na pritožbo na razna mesta in dobivamo potem same kratke in suho — ne! Te dni sem bil v Sežani, kjer sem opazil na svojo žalost, da imajo tam še vse, kakor — nekdaj. „Sessana" „Capo stazione" „Vendita biglietti" i. t. d., so napisi na tamkajšnjem kolodvoru in to vklub nebrojnim pritožbam našim ! Sedaj se bo gradila nova proga Trst-Sežana in ako Sežanska občina ne stori svoje dolžnosti o pravem času, bomo gotovo videli na kolodvoru slovenske narodne Sežane napis: „Cesianok* in Bog ve kake spake! Xa Sežančanih je torej, tla nas obvarujejo te sramote. Potovalee. Naznanil«. Oiltlej je v vožno-i>»>stnem prometu (s postnimi in poAtnt »-tovorni mi poiiljatvami) 7. Norveško <1<»voljeno, da smejo olairdaleua v Mariboru. Odbor za zidanje farne cerkve naznanja, da se je srečkanjc preložilo in se bo nepreklicno vršilo dno .'11. avgusta t. I. Ovljar slepar, Čedalje več »čudesnih« slučajev sleparskega doktorja Jaksona prihajajo na dan. — Tako je prišla grbaata deklica k temu sleparju prosit za svet, kako naj bi odpravila svoj prirasek. Čevljar jo je dal stisniti z dvema deskama na hrbtu in prsih, zavezal ji vrv pod roke ter jo pustil iih tej vrvi viseti, dokler ji ni skoro zastala kri. — Neki starki je ukazal, naj si stavi graha v Čevlje ter naj takt* hodi ttkrat na dan v cerkev. Starka je ubogala, a da bi jej grahovo zrnje preveč ne ožulilo kože, denila je v čevelj — kuhanega graha. — Zopet drugim je ukazal, naj skakajo po četrt ure na eni nogi, ali pa jim dajal raznih kosov stekla ali razbitih kožic, da so to nosili v žepu proti nesrečni — ljubezni. Kakor se vidi, je bilo »delovanje« tega »doktorja« res plodovito, mnogostrankarsko in -»čudežno«. Nesreča v kamenolomu. V kamenolomu ('almrije v Velikem Repnu se je minole sobote dogodila huda nesreča. 30-letni kamnosek Josip Justin se je trudil, da bi premaknil velik kamen po valjarjih. Ko se mu je posrečilo to in je kamena plošča zdrsnila z valjarjev, zvalila se mu je na desno nogo in jo zlomila. Ponesrečenca so sproveli v tukajšnjo bolnico. Po desetih letlll. Desetletje že tega, odkar je težak Luka K. ločen od svoje žene. Zadnje čase je živel na Reki, ona pa je ostala v Trstu. Ali ves ta čas in v toliki daljavi je vendar še mislil nanjo. Ce je le videl kakega znanca, poizvedoval je o njej. A ko je čul te dni, da hoče ona postati luteranka, da bi se mogla poročiti z nekim drugim, mu njegovo srce ni dalo več miru in primahal jo je v Trst. Lahko si mislimo, kakovo je bilo to svidenje. Le z silo ga je spravila iz hišo, a 011 je obstal na ulici in je kričal razno, in mej tem tudi to, tla jo hoče ubiti, v njegovih rokah tla mora poginiti. I11 potem se je stvar zaključila po tistem običajnem rodu: ona po redarja, redar je prišel in Luka je romal v ulico Tigor. Po dolgih 10 letih ločitve je bil mož še ljubosumen. Tudi takih gostov je še 11a tem svetu. Loterijske .številke, izžrebane dno 13. t. m.: Dunaj 2 11 20 75 1« Gradec ;J8 47 70 33 l(i Različne vesti. Pes, posredovalec zakona. Neka sirota je morala zapustiti dom, da si prisluži kruha za življenje. Najtežjo se je ločila od majhnega psička, ki se ji je zelo prikupil in katerega je izročila neki prijateljici svoje matere. (Jez nekaj časa ji je pripadla veča dedščina, vsletl česar se je mogla vrniti na dom. Vrnivši so jo je psiček spoznal takoj in ji po pasje izražal svoje veselje na povrnitvi prijateljice. A objednem se je v tem času navadil 11a sina stare gospo, kateri je bil pes izročen. Sin ni hotel več izročiti psa siroti, a Je-ta so tudi ni hotela ločiti od preljubijene živali. Naposled sta so domenila, naj žival sama odloči. Šla sta nekaj časa skupaj in se potem ločila, vsak na eno stran. Tisti, kateremu bi sledil pes, naj bi ga posedoval za naprej. Toda, ko sta se ločila, je začel pes skakati od onega do drugega, vlekel njega za hlače, njo za krilo. Slednjič sta so oba, iz usmiljenja do psa, vrnila skupno, iu iz ljubezni do psa, bila sta kmalo potem — srečna zakonska. In zdaj ju ima psiček oba, njo in njega. Kako se dobi «terno>. Neki pismonoša v Voslau-u blizu Dunaja si je zaznamoval pred kratkem tri številke na koščeku papirja, katerega je spravil v svoji usnjati mošnji, ker je ravno imel nujnih poslovnih opravil. Papirček se je zmešal meti časopis, katerega je dostavil pismonoša neki 1 gostilničarki v istem kraju. Ta je smatrala to za migljaj osmle, ter je pttekusila svojo srečo. Stavila je številke in dobila res — tisoč goldinarjev. štedljiv berač. Tetini je bil aretovan v Kra-bipu na Češkem suh in onem«»gel berač, zavit v razcapanih cunjah, ki je z šibkim glasom, že na pol nezavesten vsletl gladu, prosjačil. Berač, v dobi .")<» let, ........m Fran Polil in Ledea, je imel, kakor se j" pokazalo o preiskovanju njegove obleke, zašitih v svojih capah nič manje, nogo 1?12 jrld. nove. v gotovini in hranilno knjižico glnsečo se na ;><)(> gld. Stedljivega berača je žandarmerija izročila sodišču. Uzoren sodnik. IM-etl sodnika v (ruildhallen (v Londonu) so dovedli nedavno temu mlado in kt ■asno deklico. Ista je bila skočila v Temzo, a redarstvo jo je rešilo iz vode. Morala se je torej braniti na sodišču radi poskušenega samomora. Na vprašanje, zakaj je skočila v reko, ni hotela odgovoriti. Sodnik je skušal na vsaki način izvabiti iz nje besedo, ali odgovora vendar ni dobil. Ko-nečno je izjavil nekdo izmed poslušalcev, tla 011 ve za vzrok. Sodniku se je predstavil mlad človek: «Ime mi je James Parrot in hotel sem se poročiti s to-le deklico. Pred tremi dnevi se jo omožila njena sestra, a ona je poskočila v vodo iz žalosti, ker se ni mogla poročiti isti dan». — »Zakaj se niste poročiti ž njo?» je vprašal sodnik. — «Ni 011a ni jaz nimavn potrebnega denarja za to !« — «A koliko bi potrebovala ?» — «Eden Bouvereigne (12 gld.) bi nam bil dovolj.* — «A se ljubita?« — «Da, spoštovani gospod!* sta odgovorila oba enoglasno. «Torej dobro!» je rekel sodnik, »odvedite si to deklico in priredite svatbo. Kadar mi donesete od župnika »pričalo, poplačam jaz vse svatbene troške in vam dam še povrh en souve-reigne za bodočo gospodarstvo*. Čez štiri dni je prinesel Parrot spričalo o o svojoj ženitbi. Sodnik jo plačal vse troške in mu je dal obljubljeni souvereigne, a za tem je rekel mlademu zaročencu : Povodom vesti v novinah poslali so mi mnogi dobri ljudje za vas svoje darove, ki iznašajo 280 funtov šterlingov (3400 gld.), katere Vam izročam. Prosim vas za potrdilo in voščim vam in vaši soprogi srečo in mnogoštevilne družine. — Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Koper 15. (Deželni zbor.) Manjšina ni došla. Po predlogu šolskega odseka se je naknadno odobril sklep deželnega odbora o skrčenju šolskih taks za 1. 1897—1H{)8. in za prvi semester 1898. in 18iH>. V razpravo je došel novi lovski zakon za Istro in je bilo 1 I prvih paragrafov vsprejetih po živahni razpravi. Prihodnja seja bo v četrtek iu bo nadaljevanje razprave o lovskem zakonu. Lrov 15. Včeraj je bil tu katoliški shod. V sprevodu jo bilo do desettisoč oseb, tako, da niso mogli vsi na zborovališče. Vsprejele so se resolucije za posvečevanje praznikov. Soe. demokratje so hoteli udreti na zborovališče. 14 njih je bilo aretiranih. Množica soeijalistov je jela groziti tako, da so redarji morali potegniti sablje. Pozvali so jeden ba talij on vojakov na pomoč. Vojaki so razgrnili množico. ()<| aretiranih jih je bilo pet izročenih sodišču. Madrid 14. Glasom oficijelne brzojavke so ustaši na Filipinih napadli špansko gnrnizijo v Zomboanga. General Montero, dva častnika in trije vojaki so bili ranjeni, 011 vojak ubit. Ustaši so si osvojili vodovod. Spanci odidejo, čim pride amerikanska garnizija. New-York 15. «Ne\v-York-Herald» je dobil iz \Vasehingtona brzojavko, tla oblasti niso povsem zadovoljne s položajem na Kubi. Uprava ni volje dovoliti Kubancem še nadalje posebno vojaško organizacijo, marveč hoče razpustiti ' ubansko vojsko in jo razorožiti. Nakupovanje orožja in streljiva od strani Kubancev se smatra kakor znamenje priprav za oboroženo listajo, ki je namerjana za slučaj, ako Amerikam ne zadovolje vsem željam Kulmnov. Brzojavke iz Havane pravijo, da so vojaške oblasti nejevoljno radi vedenja vodje ustašev Gomeza. Po-loženje je tako napeto, da je skoro pričakovati spora. Stv. 40. c. 1 m i h. Razglas. ( V/, hudournik Sušit....... skladovni cesti Lokev-MiiOivun-Skorijo so zgradi HOV lllost. Dotičnu dela in dobave so proračun jene llil potmijsttisor osemsto (15.800) goldinarjev. To delo se odda potom javne konkurence. Dotična pismene zapečatene, s podpisom ponudniku previđene ponudbo, katerim jo pridejami f>°/o varščina« v znesku 790 H., sprejema cestnega odbora načelnik v Lokvi (Corgnale), A1110II Milili!, «lo 12. ure dopolndne. Načrti, prevdarki stroškov in pogoji so razpoloženi vsakemu na županstvu na ogled v Naklem v občinskem uradu ob uradnih urah. Cestni odbor v Sežani, dne 14. maja 1899. Načelnik : Anton Muha. „AGRICOL" Patent T. 49/1008. Privilegov&no mehko kalijako milo la uničevanje mrdeaov raztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih T r e n t i n a, Istre, Goriške in pri tu k. p o 1 j e d e 1 j s k i d r u ž b i izkušeno kot uspešno sredstvo z zatiranjem vseh parasi-karnih in kriptogamičnih bolezni in žuželk v obče ki okužujejo trte, sadna drevesa in zelen jad. Navodilo, kako rabiti »A g r i o o l«, na željo poštnine prosto. Milamica F. Fenderl i dr. v Trstu. Vla Llmltanea itv. 1. Zašto p in zaloga na Gorttkem pri gosp. Frideriku Primas-u v Gorici, Veliki trg 1<>, na dvorišču ; pri Petru Debelich-u v Kopru in Izoli, v Trstu v drogeriiah: Bolle, Via Farneto ; Cillla, Ponterosno ; Cumar, V iu Belve-dere; Jellersitz, Burriera vecchin; Mlzzan, San Giu-romo; Ongaro, Vi« dell'Orologio; Petrone, Via Giulia in Cumar, Opčina. Pomladansko zdravlijene. ZDRAVLJENJE KRVI Čaj „Tlsočernl cvet" (Mlllellorl). i inti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor uroti slabemu preliavlja-nju iu bemoroitlum. — Jeuen omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter He dobiva v odlikovani lekarni PRAIMARER „Al due Mori" t TRSTU, Telila trg. Tudi za 55 nvč. v murkah dopofilje se fruuko. mM* mš* ^ 4» A A »a >i» A »|> A Um m F. Petecli-a W Via delle Poste št. 10. H Vina dalmatinska, Istrijanska in italijanska iz slo-večih kleti po cenah da se ni bati konkurence, pristna in najboljše kakovosti. Istrsko fino po gld. 32, in 34 — Dalmatinsko po gld. 30 in 32. — Opollo fin po gld. 34, italijansko po 28 in 32 v vsakej množini v sodčkih iu buteljkah od litra. Vse prosto na dom v kateremkoli kraju mesta. NB. Naročbe vzprejemajo se direktno v zalogi po poitnlh dopisnicah. VVTTVVVTVTVVTVVVTT Dve slovenski gostilni v Trstu sti na prodaj. Natančneja ust mena tli pismenu pojasnila daje Jože Vodopiveo v kavarni Commercio.