SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 14	Ljubljana, petek 11. maja 1979	Cena 14 dinarjev	Leto XXXVI
706.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa Krajevne skupnosti Zasip o krajevnem prispevku pred izdajo soglasja za novogradnje, na seji dne 17. aprila 1979
odločilo:
Razveljavi se sklep skupščine Krajevne skupnosti Zasip o krajevnom prispevku pred izdajo soglasja za novogradnje z dne 16. marca 1976.
Obrazložitev
Krajevna skupnost Zasip je s sklepom o uvedbi krajevnega samoprispevka za asfaltiranje in rekonstrukcijo krajevnih cest (Uradni vestnik Gorenjske, št. 28/74) določila osnovo, višino in zavezance plačila samoprispevka. Po uveljavitvi navedenega sklepa je skupščina Krajevne skupnosti Zasip sprejela sklep o krajevnem prispevku pred izdajo soglasja za novogradnje z dne 16. marca 1976 ter z njim določila, da so prispevek dolžni plačati tudi občani, ki gradijo stanovanjsko-hišo. Ta prispevek znaša za občane Krajevne skupnosti Zasip 3000 dinarjev, za druge občane, ki gradijo na območju Krajevne skupnosti Zasip pa 6000 dinarjev.
S sklepom ustavnega sodišča št. U1101/77 z dne 27. novembra 1978 je bil začet postopek za ocenb ustavnosti in zakonitosti v izreku te odločbe navedenega sklepa.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da, navedeni sklep skupščine krajevne skupnosti ni v skladu z zakonskimi določbami o samoprispevku, kakor tudi ne z določbami, ki urejajo prispevek investitorjev k urejanju stavbnega zemljišča.
Zakon o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) določa, da se samoprispevek lahko uvede, če sp občani na ustreznem območju z referendumom vnaprej izrečejo za njegovo uvedbo (3. člen). V aktu o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka mora biti poleg drugega navedena vrsta, osnova in višina samoprispevka (6. člen). V postopku uvajanja samoprispevka v Krajevni skupnosti Zasip ni bilo določeno, da se samoprispevek uvaja tudi za tiste občane, ki gradijo stanovanjsko hišo. Skupščina krajevne skupnosti pa ni organ, ki bi lahko v lastni pristojnosti predpisala plačilo prispevka.
Povezava izdaje soglasja za novogradnje s predhodnim plačilom prispevka tudi ni v skladu z ustavo in zakonom. Med področja, ki jih po določbi 321. člena ustave ureja Skupščina SR Slovenije, je določeno tudi urejanje razmerij na področju graditve objektov. Pogoje in postopke za izdajo lokacijske odločbe določa zakon o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78). V 22. členu tega zakona so določene listine, ki jih mora priložiti investitor zahtevku za izdajo lokacijske odločbe. Med temi listinami ni določeno soglasje krajevne skupnosti^ ki je izdano po
predhodnem plačilu prispevka. Iz navedenega izhaja, da sklep krajevne skupnosti tudi ni v skladu z navedeno ustavno in zakonsko določbo.
Na podlagi navedenega je ustavno sodišče po 413. členu ustave SR Slovenije in na podlagi 3. odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) na seji odločilo, kot je navedeno v izreku te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: sodnik Franc Simonič, ki nadomešča predsednika in sodniki: dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 101/77-10
Ljubljana, dne 17. aprila 1979.
Sodnik
ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije.
Franc Simonič 1. r.
707.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa sveta Krajevne skupnosti Gorje o uvedbi krajevnega samoprispevka za izvedbo komunalne in ostale ureditve po sprejetem programu, na seji dne 17. aprila 1979
odločilo:
Razveljavijo se:
—	določba 5. točke 5. člena sklepa sveta Krajevne skupnosti Gorje o uvedbi krajevnega samoprispevka za izvedbo komunalne in ostale ureditve po sprejetem programu (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/76), kolikor se nanaša na lastnike gozdov, ki nimajo na območju KS Gorje stalnega bivališča, ter
—	določbe 6. in 8. točke 5. člena istega sklepa.
Obrazložitev
a)	Občan iz Zasipa pri Bledi) je vložil pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 5. točke. 5. člena v izreku te odločbe navedenega sklepa sveta Krajevne skupnosti Gorje, ki določa, da plačujejo krajevni samoprispevek tudi lastniki gozdov, katerih parcele se nahajajo na območju navedene krajevne skupnosti, prebivajo pa izven tega območja, kakor tudi lastniki gozdov, ki sicer prebivajo v KS Gorje, svoje gozdove pa imajo izven njenega območja. Pobudnik meni, da navedena določba ni v skladu z zakonom o krajevnem samoprispevku, ki določa, da le občinska skupščina lahko pod določenimi pogoji razširi obveznost plačevanja sa-prispevka na občane s prebivališčem izven območja, na katerem je uveden samoprispevek. Zavezovanje k
plačilu samoprispevka lastnikov, ki imajo gozdove izven območja navedene krajevne skupnosti pa omogoča uvedbo plačevanja samoprispevka od posesti istega gozda dvema krajevnima skupnostima, kar ustvarja neenakost med zavezanci.
b)	Ob obravnavanju pobude je ustavno sodišče hkrati ugotovilo, da se z določbami 6. in 8. točke 5. člena istega sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka zavezujejo k plačilu samoprispevka tudi graditelji stanovanjskih hiš ter posestniki in lastniki počitniških hišic, ki nimajo stalnega bivališča na območju KS Gorje, njihove nepremičnine pa se nahajajo na njenem območju. Ustavno sodišče je na seji dne 15. februarja 1979 prišlo do zaključka, da je treba oceniti tudi te določbe.
c)	Določbe 5., 6. in 8. točke 5. člena obravnavanega sklepa sveta KS Gorje, s katerimi se zavezujejo k plačilu samoprispevka občani, lastniki oziroma posestniki gozdov, stanovanjskih hiš in počitniških hišic, ki nimajo stalnega bivališča na območju KS Gorje, njihove nepremičnine pa se nahajajo na območju te krajevne skupnosti, niso v skladu z ustavo in zakonom.
Ustava SR Slovenije določa, da za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoprispevkom združujejo svoja sredstva (74. člen). Zakon lahko določi temeljna načela za financiranje skupnih potreb v krajevni skupnosti in občini (2. točka prvega odstavka 324. člena).
Po zakonu o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) je zavezaneč samoprispevka občan, ki ima na območju, na katerem je uveden samoprispevek, stalno bivališče (1. odstavek 8. člena). Lahko pa občinska skupščina razširi obveznost plačevanja samoprispevka, ki se plačuje od posesti oziroma od dohodkov od nepremičnin, tudi za občane, ki na območju, na katerem je uveden samoprispevek, nimajo stalnega bivališča, imajo pa nepremičnine, če se bodo s samoprispevkom izvajala dela, s katerimi bodo izboljšani pogoji za izkoriščanje teh nepremičnin (tretji odstavek 8. člena).
Samo Skupščina občine Radovljica bi lahko s svojim odlokom uveljavila konkretno obveznost plačevanja samoprispevka za tiste lastnike, ki prebivajo izven območja Krajevne skupnosti Gorje.
d)	Po pobudniku izpodbijana določba 5. točke '5. člena obravnavanega sklepa sveta KS Gorje o uvedbi samoprispevka, s katero se zavezujejo plačevanju samoprispevka lastniki, ki stalno prebivajo na območju KS Gorje, njihovi gozdovi pa se nahajajo izven območja te skupnosti, ni v neskladju z zakonom o samoprispevku. Ta v prvem odstavku 8. člena določa, da je za status zavezanca odločilno stalno bivališče občana na območju, na katerem je uveden samoprispevek. Sicer pa ti zavezanci pri gospodarjenju s svojimi gozdovi neposredno uporabljajo tudi krajevne ceste na območju KS Gorje, ki se financirajo iz sredstev samoprispevka.
e)	Glede na vse navedeno je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: sodnik Franc Simonič, ki nadomešča predsednika in sodniki dr. Viktor Damjan,
dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. UI 52/78-13
Ljubljana, dne 17. aprila 1979.
Sodnik
ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije
Franc Simonič 1. r.
708.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 37. člena statuta DO »Gorenje« TGO Velenje, 88. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v DO »Gorenje« TGO Velenje, samoupravnega sporazuma o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih iste delovne organizacije in samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanj v uporabo iste delovne organizacije, na seji 17. aprila 1979
odločilo:
a)	Razveljavijo se:
—	samoupravni sporazum o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih DO »Gorenje« TGO Velenje z dne 14. oktobra 1976,
—	samoupravni sporazum o dodeljevanju stanovanj v uporabo DO »Gorenje« TGO Velenje z dne 27. junija 1974, ter
88. člen samoupravnega sporazuma o združitvi v DO »Gorenje« TGO Velenje, sklenjenega 31. januarja 1978.
b)	Ugotovi se, da 37. člen statuta podjetja »Gorenje« TGO Velenje, sprejetega 27. februarja 1974, ni bil v skladu z ustavo in zakonom.
Obrazložitev
I
Občan iz Velenja je vložil pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 8., 29., 30. in 31. člena samoupravnega sporazuma o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih DO »Gorenje« TGO Velenje in določb 4, člena, prvega odstavka 15. člena ter 17. in 20. člena samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanj v uporabo iste delovne organizacije. Glede prvo-navedenega samoupravnega splošnega aktu pobudnik meni, da je sporen predvsem njegov 8. člen, s katerim se omogoča odločanje o pravicah in obveznostih delavcev iz naslova inventivne dejavnosti v komisiji delovne organizacije, ker obstoji možnost, da so delavci posamezne temeljne organizacije preglasovani. S tem je kršena neodtujljiva ustavna pravica delavca, da tudi o navedenih pravicah odloča v temeljni organizaciji. Z določbami 29., 30. in 31, člena pa inovacijski prispevek delavca ni ustrezno vrednoten glede na njegovo dejansko gospodarsko koristnost in je celo vnaprej določena naj višja letna odškodnina v višini 3-kretnega poprečnega osebnega dohodka ne glede na realno vrednost Inovacije.
Glede drugonavedenega samoupravnega splošnega akta je pobudnik tudi mnenja, da je odločanje o pra-'
vici delavca do stanovanja iz sredstev skupne porabe v komisiji za družbeni standard delovne organizacije v nasprotju z ustavnim načelom, da delavci odločajo o svojih neodtujljivih pravicah v temeljni organizaciji združenega dela. Tudi v tam organu je podana možnost, da so delavci posamezne temeljne organizacije preglasovani. Določbe 20. člena, s katerimi je delavec, ki mu je bilo dodeljeno stanovanje, dolžan ostati še najmanj 10 let na delu v delovni organizaciji, pa so v nasprotju z ustavno pravico' delavca do svobodne izbire poklica in dela.
Pobudi glede prvonavedenega samoupravnega splošnega akta se je iz enakih razlogov pozneje pridružil še občan iz Celja.
Med obravnavanjem pobude pa je ustavno sodišče ugotovilo, da je" DO »Gorenje« TGO Velenje vsa razmerja na področju inovacijske dejavnosti in vsa razmerja na področju dodeljevanja stanovanj delavcem, uredila skupno in celovito za delavce vseh temeljnih organizacij v sestavi delovne organizacije z obravnavanima samoupravnima sporazumoma kot splošnima aktoma delovne organizacije. Ugotovilo je tudi, da je pravna podlaga za skupen organ, ki odloča o posameznih pravicah delavcev iz navedenih razmerij, podana v 37. členu prejšnjega statuta podjetja »Gorenje«, in v 88. členu veljavnega samoupravnega sporazuma o združitvi v DO »Gorenje« TGO Velenje.
Glede na to je ustavno sodišče na seji dne 27. junija 1978 sklenilo, da je treba poleg spornih posamičnih določb navedenih samoupravnih sporazumov oceniti ustavnost in zakonitost obeh teh sporazumov v celoti glede na to, kako sta bila sprejeta.
V zvezi s postopkom sprejemanja obravnavanih samoupravnih sporazumov oziroma načinom urejanja navedenih razmerij je ustavno sodišče ugotovilo, da je bil samoupravni sporazum o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih DO »Gorenje« TGO Velenje sklenjen dne 14. oktobra 1976, potem ko je bil izglasovan v vsaki temeljni organizaciji v sestavi delovne organizacije na zboru delavcev temeljne organizacije z navadno večino. Tudi samoupravni sporazum o dodeljevanju stanovanj v uporabo iste delovne organizacije, je bil sklenjen 27. junija 1974, potem ko je bil izglasovan na enak način.
Navedena samoupravna sporazuma sta bila sprejeta v času veljavnosti zveznega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73) in v nasprotju z njegovimi naslednjimi določbami:
—	da se pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij urejajo v temeljni organizaciji z enim ali več samoupravnimi sporazumi (2. odstavek 4. člena),
—	da predlog takega samoupravnega sporazuma določijo delavci z večino glasov vseh delavcev v temeljni organizaciji ter da je tak samoupravni sporazum sklenjen, kadar 2/3 vseh delavcev v temeljni organizaciji pismeno izjavita, da se strinjata z njim (3. in 4. odstavek 5. člena), ter
—	da lahko delavci temeljnih organizacij s samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organizacijo enotno uredijo le pravice in obveznosti iz solidarnosti ali določijo skupne osnove in merila za njihovo ureditev (7. člen).
Skupno in celovito urejanje inovacijske dejavnosti in zadovoljevanja stanovanjskih potreb s samoupravnim splošnim aktom delovne organizacije, ki je bil v obravnavanem primeru v temeljnih organizacijah spre-
jet z navadno večino glasov, ni bilo v skladu s cit. določbami zakona. Ni pa tudi bilo v skladu z ustavnim položajem delavca v temeljni organizaciji združenega dela, opredeljenim v 16. do 23, in 36. členu ustave SR Slovenije, po katerih je temeljna organizacija združenega dela osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenega položaja. .
Takšno urejanje medsebojnih odnosov s samoupravnim splošnim aktom delovne organizacije tudi ni v skladu z določbami 13., 179., 180. in 463. člena zakona o združenem delu. Po teh zakonskih določbah delavci v temeljni organizaciji združenega dela odločajo o svojih neodtujljivih pravicah, medtem ko s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo, ki ga sprejmejo v vsaki temeljni organizaciji z referendumom, določajo le skupne osnove in merila za urejanje posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti. Obravnavana samoupravna sporazuma bi morala biti usklajena s cit. določbami zakona o združenem delu do roka določenega v 660. členu istega zakona.
II
No glede na povedano je ustavno sodišče izrazilo svoje stališče glede ustavnosti in zakonitosti navedenih posamičnih določb obravnavanih samoupravnih splošnih aktov.
Z določbami 8. člena samoupravnega sporazuma o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih;
4.	člena, prvega odstavka 15. člena in 17. člena samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanj v uporabo; z določbo 37. člena statuta DO »Gorenje« z dne 27. februarja 1974 in z določbo 88. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v DO »Gorenje« TGO Velenje z dne 31. januarja 1978 sta komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge podjetja in komisija za družbeni standard podjetja pooblaščeni, da odločata o vseh posamičnih pravicah delavcev iz navedenih razmerij/ Delavci v temeljnih organizacijah o pravicah iz navedenih razmerij ne odločajo, niti deloma, ker so vsa sredstva iz dohodka temeljnih organizacij namenjena za pospeševanje inovacijske dejavnosti oziroma za zadovoljevanje stanovanjskih potreb delavcev, združena v delovni organizaciji. Z obravnavanimi samoupravnimi sporazumi so se delavci v nasprotju z določbami 16 in sledečih členov ustave SR Slovenije, 6. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in 181. člena zakona o združenem delu dejansko odrekli svoji neodtujljivi pravici, da svoje pravice iz združevanja dela in sredstev uresničujejo v temeljni organizaciji. Tudi združevanje sredstev skupne porabe za zadovoljevanje stanovanjskih potreb delavcev po 118. členu zakona o združenem delu ne more biti podlaga za odtujitev odločanja delavcem glede na 235. člen istega zakona, po katerem sredstva za skupno porabo upravljajo delavci, ki so ta sredstva združili iz čistega dohodka temeljne organizacije, v kateri delajo.
Določbe 20. člena obravnavanega samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanj v uporabo, ki zavezujejo delavca, do ostane še najmanj 10 let neprekinjeno na delu v delovni organizaciji, so v nasprotju z 202. členom ustave SR Slovenije, ki zagotavlja svobodo dela, izbire poklica in zaposlitve. V nasprotju so tudi s 67. členom zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74, 8/75 in 10/76), po katerem organizacija združenega dela kot stanodajalec ne more
odpovedati stanovanjsko pogodbo imetniku stanovanjske pravice, ki mu je na njegovo željo prenehalo pri njej delovno razmerje, če je dopolnil 10 let delovne dobe, od tega 5 let neprekinjeno pri stanodajalcu.
Pravica do odškodnine oziroma nagrade izumiteljem oziroma avtorjem tehničnih izboljšav in koristnih predlogov, opredeljena v členih 29, 30 in 31 sporazuma o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih je urejena v določbah 2., 38., 83., 85. in 86. člena zakona o patentih in tehničnih izboljšavah (Uradni list SFRJ, št. 44/60, 28/72 in 24/74). Po teh določbah ima izumitelj oziroma avtor pravico do pravične odškodnine, ki jo mora plačati organizacija združenega dela, ki izkorišča izum oziroma tehnično izboljšavo. Pri odmeri odškodnine se upošteva tehnični in gospodarski pomen izuma, koristi, obseg in trajanje izkoriščanja, osebni prispevek izumitelja oziroma avtorja. Pravica do odškodnine gre avtorju tehnične izboljšave največ za 3 leta njene uporabe v organizaciji združenega dela, dočim za izumitelja zakon ne predpisuje podobne omejitve. Zakon o združenem delu v 129. in 130. členu določa, da gre delavcu, ki prispeva k povečanemu dohodku temeljne organizacije združenega dela z inovacijo, racionalizacijo ali drugo obliko ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi, poleg osebnega dohodka še posebno nadomestilo ob pogojih, določenih v samoupravnem splošnem aktu v skladu z zakonom. Vnaprejšnje omejevanje odškodnine oziroma posebne nagrade inovatorju, kot je to storjeno z določbo 30. člena samoupravnega sporazuma o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih, ni v skladu z navedenimi določbami 129. in 130. člena zakona o združenem delu in z navedenimi določbami zakona o patentih in tehnič- x nih izboljšavah, ki zagotavljajo pravično odškodnino glede na uspeh oziroma rezultat inovacijskega prispevka. Ostale določbe vsebovane v členih 29, 30 in 31 obravnavanega samoupravnega sporazuma o izumih pa vsebujejo podrobnejša merila v okviru cit. zakonskih načel, katerih ustreznost in primernost ustavno sodišče ne more ocenjevati.
Statut podjetja »Gorenje« z dne 27. februarja 1974 je prenehal veljati s sprejemom novega statuta z dne 25. oktobra 1978, ki pa nima več sporne določbe 37. člena prejšnjega statuta.
Glede na vse navedeno je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo na seji tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče SR Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi- sodnik Franc Simonič, ki nadomešča predsednika in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Glo-bevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U 1 130/77-20
Ljubljana, dne 17. aprila 1979.
Sodnik
ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije Franc Simonič 1. r.
709,
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 1) sa-
moupravnega sporazuma o stanovanjskih razmerjih TOZD Zastopstvo IBM Ljubljana, in 2) samoupravnega sporazuma o skupnem urejanju nekaterih vprašanj s področja medsebojnih razmerij in delitve dohodka v podjetju Intertrade Ljubljana, na seji dne 17. aprila 1979
odločilo:
I.	Razveljavi se samoupravni sporazum o stanovanjskih razmerjih TOZD Zastopstvo IBM Ljubljana, ki je bil sprejet od 25. junija do 3. novembra 1976.
II.	Ustavi se postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnega sporazuma o skupnem urejanju nekaterih vprašanj s področja medsebojnih razmerij -in delitve dohodka v podjetju Intertrade Ljubljana, ki je bil sprejet v času od 23. februarja do 24. marca 1976.
Obrazložitev
1)	Ustavno sodišče SR Slovenije je s sklepom z dne 5 oktobra 1978 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti obeh v izreku navedenih samoupravnih sporazumov, ker nista bila sprejeta po postopku in načinu. ki ga določa zakon.
2)	Samoupravni sporazum o stanovanjskih razmerjih TOZD Zastopstvo IBM so delavci sprejeli z večino glasov na zborih delavcev v času od 25. junija do 3. novembra 1976. Zato so se morali ravnati po zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (v nadaljnjem besedilu. ZMRD — Uradni list SFRJ, št. 22/73). Po določbi 5. člena cit. zakona se je sporazum štel za sklenjenega tedaj, kadar sta dve tretjini vseh delavcev pismeno izjavili, da .se strinjata s pravicami in obveznostmi določenimi v predlogu sporazuma. Iz tega izhaja, da je ob sprejemanju obravnavanega sporazuma bila kršena določba 5. člena ZMRD. Tudi po določbi 463. člena zakona o združenem delu morajo delavci toVrstne splošne akte sprejeti na referendumu.
Ne glede na povedano je v neskladju z ustavo in zakonom določba 12. a točke 11. člena sporazuma, ki določa kot merilo za sestavo prednostnega reda oceno uspešnosti dela, katero poda direktor. Merila za sestavo prednostnega reda morajo biti opredeljena tako, da se lahko objektivno ugotovi in točkovno ovrednoti uspešnost delavca pri delu kot dodatni kriterij za sestavo prednostnega reda pri dodeljevanju stanovanj. Vendar ta ocena ne more biti prepuščena individualnemu poslovodnemu organu, marveč je ta ocena ustavna pravica vseh delavcev v temeljni organizaciji (15. in 16. člen ustave). Le-ti v samoupravnem splošnem aktu določijo, ali bodo o tem odločali z osebnim izjavljanjem na ustreznih zborih, ali preko svojih delegatov v delavskem svetu temeljne organizacije, oziroma v komisiji tega delavskega sveta (181. in 470. člen ZZD).
3)	Samoupravni sporazum o skupnem urejanju nekaterih vprašanj s področja medsebojnih razmerij in delitve dohodka v podjetju Intertrade je prenehal veljati z uveljavitvijo samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke z dne 10. januarja 1978 in samoupravnega sporazuma v združitvi v delovno organizacijo Intertrade z dne 27. februarja 1978. Oba nova samoupravna sporazuma sta bila sprejeta na referendumu in je s tem bila odpravljena neustavnost in nezakonitost, zaradi katere je bil začet postopek.
Glede na navedeno je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije ter 22. in 25. člena za-
kona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče SR Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: sodnik Franc Simonič, ki nadomešča predsednika in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Glo-bevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 27/78-20
Ljubljana, dne 17. aprila 1979.
Sodnik
ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije Franc Simonič 1. r.
710.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za rešitev spora o pristojnosti, nastalega zato ker sta Medobčinski inšpektorat Idrija, Logatec, Vrhnika v Idriji in občinsko sodišče v Idriji zavrnila, da odločita o sporu za odstranitev materiala na parceli, ki je javno dobro, na seji dne 17. aprila 1979
odločilo:
Za odločanje v sporu med Andrejem Flandrom, Jesenica 12 in Markom Rejcem, Jesenica 13, zaradi odstranitve materiala na parceli štev. 489/1 k. o. Jesenica, ki je vpisana v zemljiškem seznamu javnega dobra za k. o. Jesenica kot javno dobro, je pristojen upravni organ občine Idrija.
Obrazložitev
1)	Andrej Flander je predlagal ustavnemu sodišču, da reši spor o pristojnosti, ker sta upravni organ Skupščine občine Idrija in sodišče zavrnila odločanje o zahtevku za odstranitev na dovozno pot navoženega materiala, ki ga ovira pri uporabi javne poti.
2)	Ustavno sodišče je v pripravljalnem postopku ugotovilo, da se je komunalno-cestni inšpektor medobčinskega inšpektorata Idrija-, Logatec, Vrhnika s sklepom št. 352/49-76-11 z dne 4. 4. 1977 izrekel za nepristojnega za odločanje o zahtevku Andreja Flandra ter predlagatelja napotil na sodno pot. Občinsko sodišče v Idriji pa se je s sklepom P 37/77 z dne 11. 4. 1978, katerega je potrdilo s svojim sklepom št. Gž 91/78-2 z dne 21. 6. 1978 tudi Okrožno sodišče v Novi Gorici, prav tako izreklo za nepristojno in vlagateljevo tožbo za odstranitev ovire na javni poti, zavrglo. Ker tako vlagatelj zaradi zavračanja pristojnosti ne more uveljaviti svoje pravice, je po 34. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije upravičeni predlagatelj za rešitev spora o pristojnosti, ustavno sodišče pa je po 5. alineji 408. člena ustave SR Slovenije pristojno odločiti o sporu.
3)	Iz podatkov spisa Občinskega sodišča v Idriji št. P 37/77 je razvidno, da je občinsko sodišče z vpogledom v zemljiško knjigo pri občinskem sodišču ugotovilo, da je pare. št. 489/1 k. ol Jesenica, na kateri je sporni nasip, vpisana v seznamu javnega dobra v k. o. Jesenica. Tako Flander kot Rejc pa sta v postopku pri občinskem sodišču tudi izjavila, da je omenjena parcela, glede rabe katere obstaja med njima spor, »občinska« oziroma javno dobro.
Po pojasnilu Geodetske uprave Idrija k mapni kopiji št. RP 37/55, ki zajema območje parcele št. 489/1 k. o. Jesenica, javno dobro — pot, vodita k tej parceli dve poti, ena s severa in druga z južne strani, ki sta označeni v zemljiški knjigi kot pare. št. 491/1 — pot in pare. št. 489/2 — pot in so vpisane kot javno dobro k. o. Jesenica.
Na podlagi navedenih ugotovitev povzema ustavno sodišče, da je sporna parcela kot javno dobro družbena lastnina v splošni rabi. Dobrine v splošni rabi so kot dobrine splošnega pomena pod posebnim varstvom in se uporabljajo pod pogoji in na način kot to določa zakon (102. člen ustave SRS). Z dobrinami, ki so v splošni rabi upravlja občina, v kateri je nepremičnina (3. odstavek 248. člena ZZD).
Z nasutjem materiala na parcelo, ki je javno dobro je prišlo do posega v družbeno lastnino in so bili kršeni predpisi o javnih cestah.
Področje javnih cest kot družbene lastnine v splošni rabi urejata temeljni zakon o javnih cestah (Uradni list SFRJ, št. 27/65, 7/67 in 10/70) in zakon o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51/71). Tako po temeljnem zakonu o javnih cestah, kot po republiškem zakonu o javnih cestah, so upravljale! javnih cest dolžni zagotoviti izvrševanje določb zakonov in drugih predpisov, ki se nanašajo na javne ceste ter zagotoviti nadzorstvo nad stanjem na javnih cestah. Po temeljnem zakonu o javnih cestah opravljajo inšpekcijo javnih cest upravni organi, ki so pristojni za inšpekcijo javnih cest (62. člen zakona). V 97. členu republiškega zakona o javnih cestah pa je določeno, da lokalne in nekategorizirane javne ceste nadzorujejo občinski ali medobčinski inšpektorati za ceste.
Glede na vse navedeno je ustavno sodišče na podlagi določbe 3. alinee 3. odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: sodnik Franc Simonič, ki nadomešča predsednika in sodniki: dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U II 89/78-9
Ljubljana, dne 17. aprila 1979.
Sodnik
ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije Franc Simonič 1. r.
711.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji in nomenklature zdravstvenih storitev in njihova faktorska razmerja, na seji dne 25. aprila 1979
sklenilo:
Ustavi se postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe tretjega odstavka 2. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za uresniče-
vanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16/77.1 in nomenklature zdravstvenih storitev in njihova faktorska razmerja z dne 19. 7. 1977.
Obrazložitev
ustavno sodišče je po vloženi pobudi s sklepom z dne 11. maja 1978 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku tega sklepa navedene določbe samoupravnega sporazuma, s katero je bil pooblaščen izvršni odbor skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije, da na predlog komisije Zdravstvene skupnosti Slovenije za normative in standarde v zdravstvu sprejme časovne in delovne oziroma faktorske normative. Na tej podlagi je izvršni odbor Zdravstvene skupnosti Slovenije sprejel Nomenklaturo zdravstvenih storitev in njihova faktorska razmerja dne 19. 7. 1977. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je sprejemanje samoupravnih splošnih aktov, s katerimi se urejajo osnove in merila za uresničevanje svobodne menjave dela, po določbah 390. in 1. odstavka 586. člena zakona o združenem delu in 161. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76) v pristojnosti skupščin zdravstvenih skupnosti, to je zborov uporabnikov in zborov izvajalcev in da skupščine zdravstvenih skupnosti po določbah 136. člena ustave SR Slovenije lahko poverijo svojim izvršilnim organom le določene izvršilne funkcije, med katere pa ne sodi podrobnejše določanje osnov in meril za svobodno menjavo dela. Po takšnih ugotovitvah je ustavno sodišče določilo skupščini Zdravstvene skupnosti Slovenije in vsem skupščinam občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji rok do 31. 12. 1978, v katerem lahko same odpravijo neustavnost in nezakonitost v izreku sklepa navedene določbe samoupravnega sporazuma in nomenklature.
Skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti so po ugotovitvi skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev 27. 12. 1978 (Uradni list SRS, št. 2/79) sklenile samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah ter merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 21 79). Z njim je bila spremenjena in dopolnjena določba tretjega odstavka 2. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16/77) tako, da se glasi: »Občinske zdravstvene skupnosti soglašajo, da je sestavni'del osnov in meril za uresničevanje svobodne menjave dela iz tega sporazuma tudi nomenklatura zdravstvenih storitev in njihova faktorska razmerja, ki jo sprejmejo uporabniki in izvajalci zdravstvenega var_ stva v občinskih zdravstvenih skupnostih. Pri tem se dogovorijo, da do sprejema nove nomenklature uporabljajo nomenklaturo zdravstvenih storitev in njihova faktorska razmerja, ki so jo v letu 1978 uporabljale v procesu svobodne menjave dela.« S sprejemom navedene spremembe samoupravnega sporazuma je bila odpravljena ureditev, po kateri je izvršni odbor skupščine zdravstvene skupnosti Slovenije sprejel nomenklaturo zdravstvenih storitev in njihova faktorska razmerja, zaradi katere je ustavno sodišče začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti. Obstoječa nomenklatura pa je bila sprejeta na zborih skupščin občinskih zdravstvenih skupnosti.
Ustavno sodišče je glede na povedano na podlagi 22. in 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) sklenilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
St. U I 105/77-20 Ljubljana, dne 25. aprila 1979.
Sodnik,
ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije
Franc Simonič 1. r.
712.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o določitvi gradbenega okoliša za zemljišča, ki so namenjena za stanovanjsko gradnjo na »Jaršah« na Bledu na seji dne 25. aprila 1979
sklenilo:
Ustavi se postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka Skupščine občine Radovljica o določitvi gradbenega okoliša za zemljišča, ki so naplenjena za stanovanjsko gradnjo na »Jaršah« na Bledu (Uradni vestnik Gorenjske, št. 7/77).
Obrazložitev
Občinska skupščina lahko po določbah zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št, 19/76) sprejme odlok, na podlagi katerega preneha lastninska pravica na zemljiščih v mestu ali naselju mestnega značaja oziroma na drugem območju, za katerega je sprejet zazidalni načrt, ki določa družbeno usmerjeno in organizirano stanovanjsko ali drugačno kompleksno graditev. Ker za zemljišča, ki so bila zajeta v odloku navedenem v izreku tega sklepa ni bila določena družbeno usmerjena in organizirana stanovanjska gradnja, je ustavno sodišče s sklepom št. U I 61/77 z dne 17. 5. 1978 omogočilo Skupščini občine Radovljica, da v določenem roku odpravi neustavnost in nezakonitost svojega odloka.
Skupščina občine Radovljica je v roku, ki ga je določilo ustavno sodišče, sprejela za del območja Jarš nov zazidalni načrt z odlokom o potrditvi zazidalnega načrta Bled—Jarše (Uradni vestnik Gorenjske, Št. 29/ 78). Po tem zazidalnem načrtu je gradnja na Jaršah skrčena na 4 stanovanjske bloke. Na sejah zborov dne
3.	10. in 4. 10. 1978 je občinska skupščina sprejela program stanovanjske graditve v občini Radovljica za obdobje 1976—1980, po katerem je na Jaršah določena gradnja 4 stanovanjskih blokov. V obsegu tako določene gradnje je Skupščina občine Radovljica sprejela odlok o določitvi zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko in komunalno kompleksno graditev na Jaršah na Bledu (Uradni vestnik Gorenjske, št. 33/78). Po določbi
1.	člena navedenega odloka se za potrebe družbeno usmerjene stanovanjske in komunalne kompleksne graditve na Bledu določijo zemljišča, ki jih zajema zazidalni načrt ter so našteta v odloku. S tem odlokom je prenehala lastninska pravica na 1,68 ha zemljišč, kolikor ga je potrebnega za realizacijo programa stano-
vanjske graditve. Po določbi 5. člena navedenega odloka je z uveljavitvijo tega odloka prenehal veljati izpodbijani odlok o določitvi gradbenega okoliša za zemljišča, ki so namenjena za stanovanjsko gradnjo na »Jaršah« na Bledu, ki ga je sprejela občinska skupščina v letu 1977. Po isti določbi sedaj veljavnega odloka se glede lastništva tudi vsi zemljiškoknjižni vpisi v zemljiški knjigi in katastrskem elaboratu vzpostavijo v prejšnje stanje, v kolikor jih ne zajema veljavni odlok. Občina je tudi sporočila, da na zemljišču, ki ga je zajemal razveljavljeni odlok iz leta 1977, niso bili opravljeni nobeni gradbeni posegi.
Glede na navedeno so izpolnjeni pogoji za ustavitev postopka. Zato je ustavno sodišče na podlagi določb 22. in 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) sklenilo, kot je navedeno v izreku tega sklepa.
St. U I 61/77-34
Ljubljana, dne 25. aprila 1979.
Sodnik,
ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije Franc Simonič 1. r.
713.
Na podlagi 41 člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, st. 21/77) izdaja Republiški komite za tržišče in cene
ODREDBO
o pogojih in načinu plačevanja kupnine za kmetijske pridelke
1
Ta odredba določa pogoje in način plačevanja kupnine za kmetijske pridelke, ki jih pridelajo individualni kmetijski proizvajalci in ki so odkupljeni po določbah prvega odstavka 38. člena in prvega odstavka 40. člena zakona o blagovnem prometu.
2 /
4
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 330-045/78
Ljubljana, dne 13. oktobra 1978.
Predsednik
Republiškega komiteja za tržišče in cene
Stefan Korošec, mgr. oec., L r.
J—
714.
Po 25. členu zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19-906/76) in po sklepu 25. sej e'dne 16. aprila 1979 predpisuje Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
PREDMETNIK IN UČNI NAČRT za osnovno šolo za slušno prizadete otroke
Predpisani učni načrt začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. SS-87/6-79-DN
Ljubljana, dne 25. aprila 1979.
Predsednik
Strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SRS
Stane Kranjc 1. r.
715.
Na podlagi 54. člena statuta zdravstvene skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 21/77) je skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije na seji zbora uporabnikov in na seji zbora izvajalcev 17. aprila 1979. leta sprejela
SKLEPNI RAČUN Zdravstvene skupnosti Slovenije za leto 1978
Organizacije združenega dela, ki izpolnjujejo pogoje za promet s kmetijskimi pridelki, veliki potrošnik!, enote JLA in teritorialne obrambe ter delovni ljudje, ki opravljajo prodajo na drobno po 47. členu zakona o blagovnem prometu, plačujejo individualnim kmetijskim proizvajalcem kupnino za odkupljene kmetijske pridelke na podlagi odkupnega bloka (listka).
Odkupni blok mora vsebovati firmo oziroma ime in sedež kupca, polno ime in naslov prodajalca, vrsto, kakovost, količino in ceno kupljenega kmetijskega pridelka ter datum odkupa. Odkupni blok mora biti potrjen s pečatom kupca ter podpisi oseb, ki so opravile nakup in prodaje blaga.
3
Z denarno kaznijo od 500 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma posameznik iz prvega odstavka prejšnje točke, če plača individualnemu kmetijsKemu proizvajalcu kupnino za odkupljene kmetijske pridelke, ne da bi izdal odkupni blok ali če izda nepopolni odkupni blok.
Z denarno kaznijo od 100 do 3000 dinarjev se kaz-. nuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
I
Zdravstvena skupnost Slovenije je v letu 1978 dosegla tele prihodke (v dinarjih);
1.	Združena sredstva za solidarnost pri uresničevanju enotnega programa zdravstvenega varstva
1.1	obračun po aneksu št. 1 za leto 1977
1.2	po obračunu za leto 1978
2.	Združena sredstva za skupni program
3.	Prenos sredstev iz leta 1977 za obveznosti po skupnem programu
Vsi prihodki skupaj
18.259.000
128.370.000
193.365 000
3.866 049 343,860.049
n
Po odločitvah skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije ter njenih organov so bili v skladu s finančnim načrtom v letu 1978 doseženi nasledim odhodki Zdravstvene skupnosti Slovenije iv dinarjih)
1.	Solidarnostne in skupne naloge na področju zdravstvenega varstva
1.1	Obračunana in razdeljena sredstva za solidarnost:
—	po obračunu za leto
1977
—	po obračunu za leto
1978
1.2	Solidarnostna pomoč občinskim zdravstvenim skupnostim zavoljo izpada prihodkov za enotni program ob neurju 1978
1.3	Prispevek za zdravstveno varstvo borcev NOV iz zamejstva
1.4	Naložbe skupnega pomena
1.41	gradnja medicinske fakultete
1.42	gradnja onkološkega inštituta
1.43	gradnja Zavoda SRS za rehabilitacijo invalidov
1.5	Naložbe v osnovno zdravstveno dejavnost na manj razvitih območjih
1.51	ZD Mokronog
1.52	ZP Radlje
1.53	ZD Šentjur pri Celju
1.54	ZD Kozje
1.55	ZD Majšperk (rezervirano za porabo v letu 1979)
1.56	ZD Ormož
1.57	ZD Murska Sobota (prizidek)
1.58	ZD Ljutomer (prizidek)
1.59	ZP Apače (adaptacija)
1.60	ZP Križevci (adaptacija)
1.6	Zdravstveno varstvo tujcev, oseb neznanega prebivališča in oseb, ki jim je po zakonu o izvajanju kazenskih sankcij izrečen varstveni ukrep
1.7	Dejavnost zavoda SR Slovenije za socialno medicino in higieno
1.8	Republiške naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite
1.9	Dejavnost družbenih organizacij in mladinski periodični tisk
		1.91 Slovensko zdravniško	
		društvo	1,100.000
		1.92 Zveza društev medicin-	
		skih sester	260.000
		1.93 Republiški odbor Rde-	
		čega križa Slovenije	430.000
		1.94 Zveza društev diabe-	,
	18,259.000	tikov SR Slovenije	100.000
	121,301.000	1.95 Društvo zobozdrav-	
		stvenih delavcev Slovenije	125.000
			
		1.96 Društvo SRS za boj	
		proti raku	90.000
		1.97 Zveza društev duševno	
	6,319.000	prizadetih	35.000
		1.98 Zveza društev invali-	
		dov	80.000
	750.000	1.99 Društvo multipleskle-	
		roze Slovenije	30.000
	127,760.000	1.100 Društvo terapevtov za	
		alkoholizem SR Slove-	
56,770.000		nije	20.000
		1.101 Zveza društev slušno	
58,290.000		prizadetih SR Sloveni-Je	35.000
		1.102 Zveza društev slepih	
12,700.000		in slabovidnih Slovenije	40.000
		1.103 Zveza civilnih invali-	
		.	dov vojne Slovenije	40.000
	26,221.000	1.104 Društvo mišično in	
1,270.000		živčno-mišično obolelih	80.000
4,318.000		1.105 Zveza za rehabilitacijo	
2,032.000		in šport invalidov	40.000
7,239.000		1.106 Društvo paraplegikov	
		Slovenije	60.000
3,810.000		1.107 Komisija za medna-	
		rodno izmenjavo štu-	
2,980.000		dentov medicine in stomatologije	23.000
2,469.0000		1.108 Revija »Otrok in dru-	
1,920.000		žina«	169.980
92.000 91.000		1.109	Revija »Tabor« 1.110	Revija »Priroda, člo-	38.608
		vek in zdravje«	20.000
		1.111 »Pionirski list«	43.412
		1.112 »Medicinski razgledi«	30.000
		1.10 Raziskovalne naloge s	
	6,534.969	področja zdravstvenega varstva	2,130.000
		1.101 nepoklicno prostovolj-	
		no delo pri varstvu duševnega zdravja	68.200
	11,790.000	1.102 alkoholizem in možni	
		ukrepi za njegovo preprečevanje	37.000
			
	2,010.000	1.103 zbornik del iz 6. jugo-	
		slovanskega simpozija o zdravstvenem varstvu na ravni zdrav-	
			
			
	2,950.600 *	stvenega doma	70.000
1.104	raziskave in meritve radioloških sevanj v SR Sloveniji
1.105	gravitacijska območja bolnišničnih oddelkov v SR Sloveniji
1.106	dinamika bolniškega staleža v SR Sloveniji in predlogi ukrepov za obvladovanje tega pojava
1.107	fiziološke obremenitve v rudarstvu
1.108	ekološke obremenitve v rudarstvu
1.109	mehanizmi idiopatske skolioze
1.110	telesni razvoj šolskih otrok in mladine
1.111	perinatalna umrljivost v SR Sloveniji leta 1976
1.112	raziskovanje uspešnosti cepljenja proti ošpicam, rdečkam in mumpsu
1.113	proučevanje imiunske-ga odziva po vakcinaciji s trovaletno vakcino proti poliomielitisu
1.114	aflatoksini in drugi mikotoksimi kot poten-cionalni inhibitorji oksidativnih procesov v metabolizmu sporo-genih in nesporogenih bakterij
1.115	sofinanciranje raziskovalne naloge o strokovnih službah SIS
1.116	predvidene pa še ne opravljene obveznosti na področju znanstveno raziskovalnega dela
1.11	Zdravstveno varstvo udeležencev mladinskih delovnih akcij
1.12	Povračila stroškov plačilnega prometa (storitve SDK)
Skupaj I
2.	Izdatki za delovanje Zdravstvene skupnosti Slovenije in njenih organov (skupščina, izvršni odbor, odbori, komisije, druga delovna telesa in posvetovanja)
2.1	gradiva za seje in drugi stroški v zvezi s sejami
2.2	»Delegatski obveščevalec«
2.3	prispevki Zvezi skupnosti zdravstvenega zava-
400.000
44.956
500.000
85.000
123.000
84.000 103.937
78.810
184.710
120.943
101.280
34.000
94.164
rovanja in zdravstva Jugoslavije
2.4	osebni dohodki funkcionarjev s prispevki
2.5	prispevek za preureditev sejnih prostorov v klubu delegatov
Izdatki za delovanje strokovne službe Zdravstvene skupnosti Slovenije
3.1	materialni stroški
3.2	amortizacija
3.3	zakonsko in samoupravno dogovarjanje obveznosti
3.4	osebni dohodki
3.5	obvezna rezerva
3.6	poslovni sklad za osnovna sredstva
3.7	sredstva sklada skupne porabe
3.8	sredstva sklada skupne porabe za stanovanjsko gradnjo
1,080.000
878.026
60.000
6,220.000
1,554.802
146.264
505.543
3,671.241
9.901
150.000
128.390
53.859
Vsi izdatki skupaj
337;56K3SO
III
V letu 1978 so bili uresničeni prihodki v predvidenih zneskih. Upoštevaje odhodke po tem sklepnem računu ostanejo neporabljena sredstva v znesku 6,294.699 dinarjev.
Neporabljena sredstva iz prejšnjega odstavka te točke bodo vrnjena občinskim zdravstvenim skupnostim tako, da bodo sorazmerno zmanjšani prispevki za skupni program v letu 1979.
IV
Ta sklepni račun se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 21/6-1/79-Go
Ljubljana, dne 17. aprila 1979.
Predsednik skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije dr. Stane Zupančič 1. r.
1,280.000
139.400
327,444.369
3,900.981
1,310.547
716.
Na podlagi 30. člena zakona o temeljiti sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76), na podlagi odloka Skupščine SR Slovenije o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 17/78) ter na podlagi 6. člena statuta Zdravstvene skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 21/77) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije 17. aprila 1979. leta sprejela
SKLEP
o	pripravi dolgoročnih planov zdravstvenega varstva v SR Sloveniji za obdobje od leta 1986 do leta 2000
572.408	1- člen
Dolgoročni plani zdravstvenega varstva v SR Sloveniji se pripravijo in bodo sprejeti za obdobje od leta
1986 do leta 2000 (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plani zdravstvenega varstva).
2.	člen
Izvršni odbori skupščin občinskih in regionalnih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji in izvršni odbor skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije pripravijo in v prvi polovici leta 1983 predložijo skupščinam zdravstvenih skupnosti osnutke, do konca istega leta pa tudi predloge dolgoročnih planov zdravstvenega varstva.
3.	člen
Izvršni odbori skupščin občinskih in regionalnih zdravstvenih skupnosti in izvršni odbor skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije določijo skupni program dela za pripravo dolgoročnih planov zdravstvenega varstva.
Skupni program dela iz prejšnjega odstavka zagotavlja sočasno pripravo in usklajevanje dolgoročnih planov zdravstvenega varstva pri vseh nosilcih priprave in sprejemanja teh planov.
4.	člen
Dolgoročne plane zdravstvenega varstva sprejemajo delavci in drugi delovni ljudje ter občani v temeljnih samoupravnih okoljih na območju občinske zdravstvene skupnosti, na območju medobčinske oziroma regionalne zdravstvene skupnosti in za območje SR Slovenije.
5.	člen
Strokovni nosilec priprav dolgoročnih planov zdravstvenega varstva so delovne skupnosti strokovnih služb, ki ppravljajo naloge za občinske in regionalne zdravstvene skupnosti, in delovna skupnost strokovne službe Zdravstvene skupnosti Slovenije.
6.	člen
Potrebna sredstva za pripravo dolgoročnih planov zdravstvenega varstva določijo občinske in regionalne zdravstvene skupnosti in Zdravstvena skupnost Slovenije v vsakoletnem finančnem načrtu.
7.	člen
S pripravo dolgoročnih platiov zdravstvenega varstva je potrebno pričeti takoj.
8.	člen
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 15-11/37-79
Ljubljana, dne 17. aprila 1979.
Predsednik skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije
dr. Stane Zupančič 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE
717.
Na podlagi 46. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva Občinske zdravstvene skupnosti Celje je izvršilni odbor
skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje na seji
13.	aprila 1979 sprejel
UGOTOVITVENI SKLEP
o valorizaciji nadomestila osebnega dohodka za čas-od 1. 1.1979 dalje
1.	člen
Po objavljenih podatkih Zavoda za statistiko SRS se ugotavlja, da so življenjski stroški v obdobju 1. 7.— 31. 12. 1978 porasli za 6,9 “/o.
2.	člen
Ugotovi se, da je porast življenjskih stroškov v času od 1. 7. do 31. 12. 1978 večji kot 5 ”/n in je s tem izpolnjen pogoj za povečanje nadomestila OD.
3.	člen
Delavcem, ki so začasno zadržani od dela po 2. in
3.	točki 46. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, se za čas od 1. 1. 1979 dalje po izpolnitvi pogoja poveča nadomestilo OD za 6,9 %>.
4.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi' v Uradnem listu SRS, uporablja pa s od 1. 1. 1979 dalje.
St. 022-1/1979
Celje, dne 13. aprila 1979.
Predsednik IO skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje
Alojz Potočnik 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBLJANA
718.
Na podlagi 2. odstavka 79. člena samoupravnih sporazumov o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Informacije št. 7 z dne 12. 4. 197Š) so skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Mo-ste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik, Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje na sejah obeh zborov v času od 25. 1. 1979 do 12. 4. 1979 sprejele
SKLEP
o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva
1
Prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, določeni v listi prispevkov iz 1. odstavka 79. člena samoupravnega sporazuma v pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva se uskladijo z gibanjem stroškov zdravstvenega varstva tako, da se zneski pri-* spevkov povečajo za 20°/o in zaokroženo znašajo:
din
1.	Za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja	25
din
2.	Za prvi obisk zdravnika na domu, ki je
opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovega svojca	70
3.	Za zobozdravstvene storitve ter pripomočke
—	za	prvi pregled pri stomatologu	specialistu 25
—	za	vsak rentgenski posnetek	zob	5
—	za	vsako zalivko	25
—	za	polno kovinsko prevleko	180
—	za	vse druge prevleke	215
—	za	inlay nazidek	120
—	za	vsako krono	265
—	za	vsak člen v mostovni konstrukciji	120
—	za vsako nadomestilo fasete, cementiranje
stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, od-delitev vmesnega člena ali gredi	40
—	za začasno prevleko ali člen v začasnem
mostičku	55
—	za	gred, opornico ali jahač	145
—	za	vsako totalno protezo	385
—	za	vsak obturator	55
—	za	vsako parcialno protezo	480
—	za vsako začasno protezo	•	360
—	za vsako bazo kovinske proteze	600
—	za snemni ortodonski aparat pri uporabnikih starejših od 18 let	420
—	za vsak fiksni ortodonski aparat pri uporabnikih starejših od 18 let	600
—	za vsako reparaturno prilagoditev stare
proteze, podložitev ali reokluzijo	60
4.	Za vsak prvi pregled pri zdravniku specia-
listu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana	60
5.	Za vsak rentgenski posnetek v ambulantah in dispanzerjih za največ 6 posnetkov pri snema
nju	5
6.	Za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah,
specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu — dnevno	35
7.	Za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik
v zvezi s posameznim primerom zdravljenja	70
8.	Za zdravilo, kontracepcijska sredstva (oralna in lokalna), ki so registrirana kot zdravila, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni
na recept	20
9.	Za dietetični preparat za dojenčke ob prevzemu v lekarni na recept	20
10.	Za intrauterina kontracepcijska sredstva, ki
niso registrirana kot zdravila in jih posredujejo dispanzerji za žene	120
11.	Za proteze, ortofcične pripomočke, aparate za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez, invalidski voziček in mehanične dvigalne priprave 180
12.	Za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo, in navleke za km po ampu-
taciji	180
13.	Za	ortopedsko	obutev	360
14.	Za	kilni pas	180
15.	Za	bergle	35
16.	Za	inhalator,	aparat	za	aerosol	50
17.	Za	očala	50
18.	Za	kontaktna	stekla,	kadar	so	nujno potrebna za opravljanje poklica	110
19.	Za očesno protezo	120
din
20.	Za lasulje zaradi trajno izražene plešavo-
sti traumatskoga izvora, posledice jemanja določenih zdravil in umetne dojke	110
21.	Za ojačevalni slušni aparat	180
22.	Za aparat za omogočanje glasnega govora 240
23.	Za umetno prekinitev nosečnosti, kadar ni
medicinsko indicirana	300
2
Ta sklep začne veljati, ko ga sprejmejo skupščine skupnosti in se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1979 dalje.
1.	Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Mo-ste-Polje
St. 190-4/78
Datum, 20. 2. 1979	'
Predsednik skupščine
Marko Osredkar 1. r.
2.	Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Vič-Rudnik
St. 190-4/78 Datum, 10. 4. 1979
Predsednik skupščine
Anton Dolničar 1. r.
3.	Občinska zdravstvena skupnost Cerknica St. 190-4/78
Datum, 26. 2. 1979
Predsednik skupščine
Franc Hvala L r.
4.	Občinska zdravstvena skupnost Domžale St. 190-4/78
Datum, 12. 4. 1979
Predsednik skupščine
Franc Jeraj L r.
5.	Občinska zdravstvena skupnost Grosuplje St. 190-4/78
Datum, 23. 2. 1979
Predsednik skupščine
Melita Nevljam 1. r.
6.	Občinska zdravstvena skupnost Hrastnik St. 190-4/78
Datum, 23. 2.1979
Predsednik skupščine
Adi Zaletel 1. r.
7.	Občinska zdravstvena skupnost Idrija St. 190-4/78
Datum, 26. 2.1979
Predsednik skupščine
dr. Ana Koc 1. r.
8.	Občinska zdravstvena skupnost Kamnik St. 190-4/78
Datum, 11. 4. 1979
Predsednik skupščine
Ivan Motnikar 1. r.
9.	Občinska zdravstvena skupnost Kočevje St. 190-4/78
Datum, 13. 2. 1979
Predsednik skupščine
inž. Marjan Kozinc 1. r.
10.	Občinska zdravstvena skupnost Litija St. 190-4/78
Datum, 26. 2. 1979
Predsednik skupščine
Ivan Boh 1. r.
11.	Občinska zdravstvena skupnost Logatec SL 190-4/78
Datum, 27. 2. 1979
Predsednik skupščine
inž. Jože Omerzu 1. r.
12.	Občinska zdravstvena skupnost Ribnica St. 190-4/78
Datum, 5. 4. 1979
Predsednik skupščine Milena Borovac 1. r.
13.	Občinska zdravstvena skupnost Trbovlje Št. 190-4/78
Datum, 26. 2. 1979
Predsednik skupščine Pavla Jeršin 1. r.
14.	Občinska zdravstvena skupnost Vrhnika St. 190-4/78
Datum, 25. 1. 1979
Predsednik skupščine ’
Andrej Lutman 1. r.
15.	Občinska zdravstvena skupnost Zagorje St. 190-4/78
Datum, 26. 2. 1979
Predsednik skupščine
Ivan Zore 1. r.
719.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Center je na seji dne 12. aprila 1979 sprejela
SKLEP
o osnovah in višinah prispevkov za financiranje zdravstvenega varstva občinske zdravstvene skupnosti Center
1
Prispevke za zdravstveno varstvo plačujejo, obračunavajo in odvajajo organizacije združenega dela oziroma nosilci samostojnega osebnega dela iz bruto osebnega dohodka po stopnji 7,90 °/o in iz dohodka po stopnji 1,80 "/o.
2
Delovni ljudje, ki niso navedeni v 1. točki tega sklepa plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevke za zdravstveno varstvo po osnovah in višinah prispevkov za financiranje zdravstvenega varstva, ki so bile objavljene v Uradnem listu SRS, št. 6-296/79 (od 2. člena do 20. člena).
3
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-1/78
Ljubljana, dne 21. aprila 1979
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Center
Niko Isajevič 1. r.
720.
Na podlagi 24. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Cerknica za obdobje 1976—1980, ter na predlog skupščine občinske zdravstvene skupnosti, sprejemamo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih prek svojih delegatov v samoupravnem organu delovne organizacije ali na zboru delavcev
ANEKS
k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Cerknica v obdobju 1976—1980 (spremembe in dopolnitve) za leti 1979 in 1980
1	člen
S tem aneksom določamo delavci način in obseg združevanja sredstev v občinski zdravstveni skupnosti za leti 1979 in 1980 ter dodatne ukrepe za uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana zdravstvene skupnosti za obdobje 1976—1980, ki ostaja osnova za načrtovanje nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva v letih 1979 in 1980.
Enako delavci s tem aneksom načrtujemo uresničevanje nalog, ki smo jih sprejeli v letu 1978 s sprejetjem samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva in samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji.
2.	člen
V letih 1979 in 1980 so potrebni odločnejši in učinkovitejši ukrepi zdravstvene skupnosti in zdravstvenih organizacij združenega dela s ciljem izboljšanja dostopnosti zdravstvene službe ter za nadaljnje zboljšanje odnosov med uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva.
Pri izvajanju zdravstvenega varstva v letih 1979— 1980 bomo dali prednost:
1.	vsestranskim ukrepom za izboljšanje zdravstvenega varstva delavcem v združenem delu ter zmanjšanju neupravičenih odsotnosti z dela, pri čemer je potrebno dosledno in sistematično izvajati preventivne preglede delavcev, skladno s predpisi; zmanjševati število neupravičenih izostankov od dela na račun zdravstvene skupnosti na podlagi programov odgovornih zdravstvenih delavcev in organizacij združenega dela; v teh letih povečati število zdravstvenih delavcev v dejavnosti medicine dela najmanj do dogovorjenih in sprejetih normativov v zdravstvu; spodbujati odpiranje obratnih ambulant v TOZD materialne proizvodnje zaradi zagotovitve zdravstvenega varstva v okviru neposredne menjave dela;
2.	ustanoviti službe dispanzerja za zdravstveno varstvo borcev, kjer bo v letu 1979 organizirana posebna ambulanta v okviru tovrstnega dispanzerja pri področnem zdravstvenem domu;
3.	izboljšanju zobozdravstvenega varstva za odrasle s ciljem skrajševanja čakalne dobe s posebnimi sporazumi med uporabniki in izvajalci v okviru neposredne menjave dela in zagotavljanju možnosti zobozdravstvenega varstva na osnovi neposredne menjave dela med uporabnikom in zobozdravstveno službo (ambulante za samoplačnike);
4.	sistematičnemu razvoju in utrjevanju zdravstvene službe v pogojih ljudske obrambe in družbene samozaščite;
5.	postopnemu ustanavljanju ambulant za starostnike kot nadaljnji razvojni obliki ambulant in dispanzerjev za borce ter izpopolnitev dejavnosti nege bolnika na domu;
6.	izdelavi konkretnega programa za zdravstveno vzgojo v organizacijah združenega dela, katerih nosilec je TOZD zdravstva v občini.
3.	člen
Delavci s tem aneksom zagotavljamo sredstva za uresničevanje izvajanja tistega dela programa zdravstvenega varstva iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana zdravstvene skupnosti, ki zadeva naložbe v izgradnjo nadaljnjih prostorskih zmogljivosti in nabavo opreme, predvsem v osnovnem zdravstvenem varstvu. Tako združena sredstva se lahko opredelijo v te namene le ob zagotovitvi sredstev iz samoprispevka in iz drugih občinskih virov vsaj do 50 %> vrednosti posamezne naložbe. Hkrati ugotavljamo tudi sredstva za naložbe, dogovorjene v aneksu za leto 1978 in valorizacijo teh sredstev, kakor se sicer valorizirajo sredstva za zdravstveno varstvo.
4.	člen
Delavci v združenem delu na območju zdravstvene skupnosti združujemo sredstva za uresničevanje programa zdravstvenega varstva, preračunano na cene
—	v letu 1979	48,371.000
in
—	v letu 1980	50,512.000
5.	člen
Če bomo s prispevno stopnjo združili v 1979. letu več sredstev kot smo jih določili s tem aneksom, bomo presežek združenih sredstev, potem, ko bodo poravnane vse obveznosti za dogovorjeni obseg programa in za druge obveznosti, ki jih določa samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela in obveznosti, ki neposredno izhajajo iz samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, šteli kot izvršeno obveznost združevanja sredstev za program v nasled-njepn letu.
Ce bomo s prispevno stopnjo združili manj sredstev kot smo določili s tem aneksom, bomo razliko zagotovili v naslednjem letu; začasno kritje pa zagotovili iz sklada skupnih rezerv v občini.
6.	člen
Delavci soglašamo, da se potrebna sredstva za nadomestila osebnega dohodka za začasno odsotnost z dela, za pogrebnine in posmrtnine obračunavajo po dejanskih izplačilih, upoštevaje rast osnov za nadomestila in spremembe števila upravičencev.
7.	člen
Delavci soglašamo s predlogom skupščine občinske zdravstvene skupnosti, da združimo dodatna sredstva za funkcionalno preureditev in pridbbitev novih prostorov za potrebe ždravstva:
din
—	leta	1979 (nominalni	znesek)	1,665.000
—	leta	1980, izraženo v	cenah 1979	1,665.000
Prav tako soglašamo s predlogoma skupščine občinske zdravstvene skupnosti, da združimo sredstva za naloge ljudske obrambe in družbene samozaščite
din
—	leta	1979 (nominalni	znesek)	160.000
—	leta	1980, izraženo v	cenah 1979	167.000
8.	člen
Delavci smo bili seznanjeni z ugotovitvijo skupščine občinske zdravstvene skupnosti, da sredstva, ki so za leti 1979 in 1980 predvidena v 4. členu tega aneksa, ne bodo zadoščala za celovito uresničevanje programa zdravstvenega varstva. Predvidena razlika (v cenah leta 1979) znaša:
din
—	v	letu	1979	2,322.000
in
—	v	letu	1980	7,501.000
9.	člen
Delavci soglašamo s predlogom skupščine občinske zdravstvene skupnosti, da se za potrebna dodatna sredstva iz 7. in 8. člena povečajo zneski iz 4. člena tega aneksa, tako da skupaj znašajo:
din
—	v	letu	1979	52,518.000
—	v	letu	1980	59,845.000
Zneski iz prejšnjega odstavka so izračunani na
osnovi mase bruto osebnih dohodkov kot jo je opredelila Občinska zdravstvena skupnost Cerknica, na predlog izvršnega sveta SOB Cerknica.
10.	člen
Delavci se sporazumemo, da bomo za zagotovitev uresničevanj^ programa zdravstvenega varstva v okviru devizne bilance SR Slovenije namenili potrebna devizna sredstva za uvoz opreme, reprodukcijskega materiala, zdravil in drugih sredstev, ki so potrebna za izvajanje dogovorjenega obsega zdravstvenga varstva.
11.	člen
Zneske za leto 1980, ki so v tem aneksu določeni v cenah iz leta 1979, bo na tekoče cene valorizirala skupščina občinske zdravstvene skupnosti.
Pri tem bo upoštevala predvidevanja letne resolucije Skupščine SR Slovenije, in sicer:
—	za zneske iz 4., 7. in 8. člena tega aneksa predvideni porast cen na drobno,
—	za zneske iz 6. člena tega aneksa pa porast osebnih dohodkov.
12.	člen
Delavci bomo z odločitvami v skupščini občinske zdravstvene skupnosti združevali ustrezen del sredstev za solidarnostne in skupne naloge v regiji in v republiki.
Občinska zdravstvena skupnost predvidi z letnim finančnim načrtom vse vrste prihodkov, sredstva iz solidarnosti na regionalni in republiški ravni in vse vrste odhodkov, vključno s prispevki za solidarnost in skupni program v regiji in republiki.
Načrtovani odhodki, predvideni z letnim finančnim načrtom ne morejo presegati načrtovanih prihodkov.
Prispevke občanov k stroškom zdravstvenih storitev (participacija), zdravstvena skupnost posebej prikaže ob letnem finančnem načrtu.
13.	člen
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti ugotovi ali so aneks sprejeli v večini temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnostih in obenem predlaga skupščini občine potrebne ukrepe za tiste organizacije in skupnosti, ki aneksa niso sprejeli.
Ta aneks velja od dneva, ko skupščina občinske zdravstvene skupnosti sprejme ugotovitveni sklep, da je bil aneks sprejet v večini organizacij združenega dela in v delovnih skupnostih.
St. 010/78-3
Cerknica, dne 14. decembra 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti
Franc Hvala 1. r.
721.
Na podlagi samoupravnega sporazt*ma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Cerknica v obdobju 1976—1980 je zbor uporabnikov občinske zdravstvene skupnosti Cerknica na svoji seji dne 14 decembra 1978 sprejel naslednjo
ugotovitev
1
Delegati zbora uporabnikov občinske zdravstvene skupnosti ugotavljamo, da je aneks, št. 2 k samouprav-
nemu sporazumu o temeljih srednjeročnega plana, s katerimi se Združeno delo opredeljuje za financiranje programov občinske zdravstvene skupnosti Cerknica za leti 1979 in 1980 — sprejet v večini temeljnih organizacij združenega dela na območju občine Cerknica.
Obenem soglašamo, da se sredstva za zagotovitev izvedbe programa OZS za leto 1979 zbirajo:
—	iz BOD po prispevni stopnji 8,10 %>,
—	iz dohodka (osnova BOD) po stopnji 1,80 %>.
Skupna prispevna stopnja za 1979. leto znaša 9,90 odstotka.
2
Delegati soglašamo s samoupravno opredelitvijo združenega dela, da se iz dela presežka izvirnega priliva za leto 1978 prenese znesek 1,416.000 din občinski skupnosti socialnega skrbstva, namensko za pokrivanje nekritih obveznosti za leto 1978.
3
Preostala sredstva za investicije iz izvirnega priliva po stopnji 0,30 %> se ob koncu poslovnega leta prenesejo na investitorja — ZD Cerknica namensko za adaptacijo ZD.
St. 010/78
Cerknica, dne 19. decambra 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Cerknica
Franc Hvala 1. r.
722.
Na podlagi sistemskih izhodišč svobode menjave dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinsk zdravstvene skupnosti v obdobju 1976—1980 in z dopolnili k temu sporazumu za leti 1979 in 1980 ter na podlagi samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Cerknica na seji zbora uporabnikov 12. februarja 1979 sprejela
NORMATIVE
za osnovno in dispanzersko zdravstveno dejavnost na območju Občinske zdravstvene skupnosti Cerknica
1
Za ovrednotenje družbeno potrebnega dela delavcev v zdravstvu, ki opravljajo osnovno in dispanzersko zdravstveno dejavnost za uporabnike zdravstvenega varstva na območju občinske zdravstvene skupnosti Cerknica so dogovorjeni med uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva kadrovski, materialni in delovni normativi, kot sledi v naslednjih točkah.
2
Kadrovski normativi
Dejavnost
Normativ
SA, OA in borci NOB predšolsko varstvo šolsko varstvo varstvo žena pneumof tiziologij a preventivno delo psihologija psihiatrija
polivalentno-patronažna služba sanitarni tehnik šofer — reševalec zobozdravstveno varstvo odraslih
1 zdravnik na 2424 prebivalcev 1 zdravnik na 1933 otrok 1 zdravnik na 4598 otrok 1 zdravnik na 8513 žensk 1 zdravnik na 36.707 prebivalcev 1 zdravnik na 10.987 aktivnih zavarovancev 1 zdravnik na 75.000 prebivalcev 1 zdravnik na 73.600 prebivalcev 1 sestra na 2936 prebivalcev 1 sanitarni tehnik na 29.400 prebivalcev 1 šofer — reševalec na 2940 prebivalcev 1 zobozdravnik na 3182 prebivalcev
St. 14 — 11. V. 1979	URADNI LIST SRS	Stran 855
•		
Dejavnost	Normativ	
zobozdravstveno varstvo otrok in mladine ortodonti j a višje medicinske sestre v dispanzerju srednje medicinske sestre v dispanzerju srednje medicinske sestre v ambulanti zobotehnik zobozdravstveni asistent laboratorij	1 zobozdravnik na 1600 otrok 1 ortodont na 8700 otrok 1 sestra na 0,9 zdravnika , 1 sestra na 0,9 zdravnika 1 sestra na 1,4 zdravnika 1 zobotehnik na 1 zobozdravnika 1 zobni asistent na 1,2 zobozdravnika 1 laborant na 0,55 zdravnika	
3
Normativ materialnih stroškov
Dejavnost	Normativ
splošna medicina	0,891 din na F
zobozdravstvena služba	1,065 din na F
reševalna služba	1,996 din na km
	4 '
Delovni normativi	
Dejavnost	Letni normativ
zdravnik v SA, OA ter NOB	124.020 F
zdravnik v predšolskem varstvu	166.947 F
zdravnik v šolskem varstvu	164.947 F
zdravnik v varstvu žena	151.180 F
pneumof tiziol og	212.000 F
medicina dela	144.614 F
psiholog	89 666 F
psihiater	124.382 F
patronažna sestra	39.810 F
babica, nega'bolnika	33.609 F
laboratorijski tehnik	55.650 F
Dejavnost	Letni normativ
zobozdravnik	80.000 F
zobotehnik	32.000 F
ortodont	83.200 F
Normativi iz 2., 3. in 4. točke se uporabljajo kot sestavni del osnov in meril za sklenitev samoupravnega sporazuma o	svobodni	menjavi	dela	med občinsko
zdravstveno skupnostjo	in	zdravstvenimi	organizaci-
jami, ki izvajajo osnovno in dispanzersko zdravstveno dejavnost.
6
Ti normativi so veljavni, ko jih sprejme skupščina občinske zdravstvene skupnosti in se objavijo v uradnem glasilu občine.
St. 06-I/197&-ZU
Cerknica, dne 12. februarja 1979.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Cerknica
Franc Hvala 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
723.	,
LJUBLJANA
Na podlagi 54. in 91. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 7. člena odloka o postopku in načinu označevanja imen ulic, cest, trgov in naselij ter zgradb na ureditvenem območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 26/75) je Skupščina mesta Ljubljane na 13. seji zbora občin dne 25. aprila 1979 sprejela
ODLOK
o določitvi imena mostu prek Grubarjevega prekopa
1.	člen
Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik se novemu mostu prek Grubarjevega prekopa, ki povezuje Karlovško cesto z Dolenjsko cesto določi ime: »Dolenjski most«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 015-1/79
Ljubljana, dne 25. aprila 1979.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r.
724.
Na podlagi 632. člena zakona o združenem delu (Uradni lis; SFRJ, št. 53/76) ter 63. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne 25. aprila 1979 in na 14. seji zbora občin, dne 25. aprila 1979 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o imenovanju začasnega organa v TOZD Center za kulturo mladih ,	v Ljubljani
1.	člen
Odlok o imenovanju začasnega organa v TOZD Center za kulturo mladih v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 20/78) preneha veljati z dnem, ko bo v sodni register vpisan novi individualni poslovodni organ delovne organizacije Pionirski dom — Center za kulturo mladih.
2.	člen
Prenehanje veljavnosti odloka o imenovanju začasnega organa v TOZD Center za nul turo nnadih v Ljubljani se vpiše v sodni register.
1
3.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 111-27/78
Ljubljana, dne 25. aprila 1979.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r.
725.
Na podlagi 632. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) ter 63. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela, dne 25. aprila 1979 in na 14. seji zbora občin, dne 25. aprila 1979 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o začasnih ukrepih družbenega varstva na Šoli za živinorejsko-veterinarske tehnike v Ljubljani
1.	člen
Odlok o začasnih ukrepih družbenega varstva na Soli za živinorejsko-veterinarske tehnike v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 3/78) preneha veljati z dnem, ko bo v sodni register vpisan novi ravnatelj šole.
2.	člen
Fre* ■	r. vnosti odloka o začasnih ukrepih
družbenega	u na Šoli za živinorejsko-veterinarske
tehnike v Ljubljani se vpiše v sodni register.
3.	člen	,
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 111-31/77
Ljubljana, dne 25. aprila 1979.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič 1. r.
726.
Na podlagi 5. člena odloka o pooblastilu Ljubljanskega geodetskega biroja in Ljubljanskega urbanističnega zavoda za opravljanje storitev v zadevah geodetske službe na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 4/77) ter 76. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne 25. aprila 1979 in na 14. seji zbora občin dne 25. aprila 1979 sprejela
SKLEP
o soglasju k najvišjim cenam za opravljanje storitev v zadevah geodetske službe na območju mesta Ljubljane
1
Ljubljanskemu geodetskemu biroju in Zavodu za družbeni razvoj mesta Ljubljane — TOZD Urbanizem se daje soglasje k najvišjim cenam za opravljanje storitev v zadevah geodetske službe na območju mesta Ljubljane.
Urne cene v storitvah, ki so normirane (2. člen odloka o pooblastilu Ljubljanskega geodetskega biroja in Ljubljanskega urbanističnega zavoda za opravljanje storitev v zadevah geodetske službe na območju mesta Ljubljane, Uradni list SRS, št. 4/77) so:
din
a)	za geodetska dela pri opazovanju horizon-
talnih in vertikalnih pomikov tal in objektov, pri gradnji industrijskih in poslovnih objektov, razvijanju geodetskih mrež, zakoličenju industrijskih in poslovnih objektov ter kompleksa stanovanjske gradnje	250
b)	za parcelacije zemljišč, nove izmere in re-ambuacije geodetskih načrtov, izmere komunalnih vodov, zakoličenje posameznih individualnih
hiš, prizidkov, garaž	204
c)	za geodetske posnetke pri izdelavi lokacij-
ske dokumentacije posameznih stanovanjskih objektov, operaterskih del pri novih izmerah in re-ambulacijah geodetskih načrtov, operaterska dela pri izmeri komunalnih vodov	180
d)	za geodetska risarska opravila	114
e)	za figurantska opravila	72
Posebej se zaračunajo pripadajoči dejanski stroški
za porabljeni material.
2
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k najvišjiim cenam za opravljanje storitev v zadevah geodetske službe na območju mesta Ljubljane objavljen v Uradnem listu, št. 22/77.
St. 38-1/78
Ljubljano, dne 25. aprila 1979.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič 1. r.
727.
Na podlagi 9. člena statuta Skupnosti za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin (v nadaljnjem besedilu: Skupnost) je skupščina Skupnosti na svoji 8. seji dne 27. februarja 1979 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa Skupnosti za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin za leto 1978
I
Zaključni račun, ki izkazuje
stanje sredstev 1. 1. 1978 sredstva — prihodki razpored sredstev — odhodki stanje žiro računa 31. 12. 1978
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. SS-2-46/79-MM Ljubljana, dne 24. aprila 1979.
Sekretar skupnosti	Predsednik
Ludvik Cinč 1. r.	skupščine skupnosti
Olga Vipotnik 1. r.
din
82,747.209,4(f 344,146.644,45 215,056.557,65 211,837.296,20
T
728.
Na podlagi 53. člena statuta Skupnosti za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin je skupščina Skupnosti na svoji 7. seji dne 28. decembra 1978 sprejela
SKLEP
o potrditvi finančnega načrta Skupnosti za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin za leto 1979
1
Finančni načrt izkazuje:
I. Prihodki
1. Krajevni samoprispevek	din 256,800.000
2. Skupnost PIZ SRS	68,625.144
3. Stanovanjske skupnosti občin in mesta Ljubljane	34,591.536
4. Regionalna zdravstvena skupnost in občinske zdrav, skupnosti Lj.	131,388.070
5. Izobraževalne skupnosti občin in mesta Ljubljane	19,100.458
6. Mestna skupnost otroškega varstva in občinske skupnosti otroškega varstva	75,855.032
Skupaj prihodki	586,360.240
II. Razhodki	
1. Osnovne šole	627,273.000
2. Vzgojnovarstveni zavodi	256,267.000
3. Zdravstveni objekti	351,305.000
4. Domovi za starejše občane	139,482.000
Skupaj razhodki	1.374,327.000
5. Pokrivanje primanjkljaja je zagotovljeno s krediti 2	787,966.760
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. SS-2-46/79-MM Ljubljana, dne 24. aprila 1979.
Predsednik
Sekretar skupnosti	skupščine skupnosti
Ludvik Cinč 1. r.	Olga Vipotnik 1. r.
BREŽICE
729.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72) in 152. ter 158. člepa statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. aprila 1979 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o urbanističnem redu za območje občine Brežice
1.	člen
Odlok o urbanističnem redu za območje občine Brežice se dopolni in spremeni v 7. točki tega odloka in sicer tako, da se v grafičnem delu urbanističnega
reda za naselje Bukošek dopolni cestna povezava v Bu-košku in sicer se razširi obstoječa kolovozna pot na 4,00 m široko cesto v dolžini 170 m po par. št. 313 k. o. Bukošek.
2.	člen
Grafični prikaz dopolnitve cone urbanističnega reda za Bukošek je izdal Projektivni biro Region Brežice v avgustu 1978 pod številko 61-L/78 in je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-7/78-4/5
Brežice, dne 23. aprila 1979.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Stanko Rebernik 1. r.
730.
Skupščina občine Brežice izdaja na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 152. ter 158. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. aprila 1979 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu za Dobovo — sever
1.	člen
Sprejme sc zazidalni načrt Dobova — sever, ki leži severno od ceste mimo industrijske cone Dekor lesa in zahodno od ceste Dobova—Kapele ter meri 9,5 ha.
2.	člen
Zazidalni načrt Dobova — sever je izdal Projektivni biro Region Brežice pod št. 813-U/78 v avgusta 1978 in je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Zazidalni načrt je na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim pri upravnem organu Skupščine občine Brežice, ki je pristojen za urbanizem.
4.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-1/78-4
Brežice, dne 23. aprila 1976.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Stanko Rebernik 1. r.
731.
Skupščina občine Brežice izdaja na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 152. ter 158. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. aprila 1979 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu za Zakot
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt Zakot, ki leži severno od ceste Brežice—Bizeljsko, na severozahodni strani pa je kompleks omejen z elektro rezervatom. Zazidalni načrt obsega kompleks 4,90 ha.
2.	člen
Zazidalni načrt za Zakot je izdal Projektivni biro Region Brežice pod št. 913/U-78 v tebruarju 1979 in je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Zazidalni načrt je na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim pri upravnem organu Skupščine občine Brežice, ki je pristojen za urbanizem.
4.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-5/78-4/5
Brežice, dne 23. aprila 1979.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Stanko Rebernik 1. r.
732.
Na podlagi določil 8. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 32/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS. št 3/73), 90., 91. in 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) ter na podlagi sklepov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja kulture, zdravstva, socialnega varstva in komunalne ter cestne dejavnosti z dne 3. aprila 1979, je Skupščina občine Brežice na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnega zbora, dne 23. aprila 1979 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Brežice
1.	člen
Razpisuje se referendum za uvedbo občinskega samoprispevka v denarju za sofinanciranje gradnje šolskih objektov, objektov otroškega varstva, objektov
zdravstvenega centra, knjižnice v Brežicah, godbe na pihala Kapele, večnamenskega prostora v Pišecah in komunalnih objektov.
2.	člen
Referendum se razpisuje za celotno območje občine Brežice.
3.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 3. junija 1979 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija.
4.	člen
»
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, se bo financirala gradnja objektov po naslednjem programu:
A. Vzgoja in izobraževanje
Predračunska Udeležba samo-vrednost din prispevka din
1. dograditev učilnic pri OS Velika Dolina	4,970.000	4,970,000
2. gradnja I. faze osnovne šole Dobova	18,626.000	18.626.000
3. dograditev učilnic pri OŠ Globoko	5,925.000	5,925.000
4. dograditev posebne osnovne šole pri osnovni šoli v Brežicah	10,468.000	10,468.000
5. Šolski center — dograditev pri Trgovski šoli	5.070 000	1.600.000
	45,059.000	41,589.000
B. Otroško varstvo 1. Dograditev prostorov otroškega vrtca v Brežicah	2,.500.000	2,500.000
C. Kulturna dejavnost		
1. Namensko za godbo na pihala Kapele	1,000.000	1,000.000
2. sofinanciranje izgradnje matične knjižnice		
v Brežicah	5,650.986	2,300.000
3. gradnja večnamenskega prostora v Pišecah	4,600.000	1,500.000
	11,250.986	'4,800.000
D. Komunalna dejavnost 1. modernizacija občinskih cest iz nerealiziranega programa tretjega referenduma	29,331.000	29,331.000
2. izgradnja prosekture v Brežicah	4,500.000	2,960.000
	33,831.000	32,291.000
E. Zdravstvena dejavnost		
1. izgradnja II. faze Zdravstvenega doma	10,500.000	
2. izgradnja zdravstvene postaje ambulante v Pišecah	800.000	
3.	izgradnja .tričtažnega bolniškega objekta in ambulantno
polikliničnega trakta 43,500.000
54,800.000	22,600.000
5.	člen
Skupna investicijska vrednost objektov navedenih v prejšnjem členu znaša 147,440.986 din. Od tega zneska se bo s samoprispevkom zbralo din 103,780.000.
6.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let in sicer od 1. januarja 1980 do 31. decembra 1984. Samoprispevek bodo plačevali:
—	občani, ki imajo dohodek iz delovnega razmerje, v višini 2 % od neto osebnega dohodka;
—	občani, ki prejemajo pokojnino po stopnji 2 %,
—	kmetijski proizvajalci 5,81 °/o od katastrskega dohodka,
—	občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost oziroma intelektualno storitev 5 °/o od osnove, od katere se plačujejo davki in prispevki;
—	občani, lastniki osebnih avtomobilov v višini
do 1000 cm3	500 din letno
od 1001 cm3 do 1500 cm3	700 din letno
nad 1501 cm3	1000 din letno
—	občani, lastniki motornih koles 250 din.
Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov,
navedenih v prejšnjem odstavku, plačujejo za vsak vir dohodkov posebej.
7.	člen
Pri sofinanciranju programa IV. referenduma iz 4. člena tega sklepa bodo sodelovale tudi temeljne organizacije in organizacije združenega dela ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo obrtno in drugo gospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve.
O sofinanciranju programa IV. referenduma sklenejo subjekti iz 1. odstavka tega člena poseben samoupravni sporazum.
Sredstva, zbrana po 6. in 7. členu tega sklepa bodo znašala 103,780.000 din.
8.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od invalidnin, socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek se tudi ne plačuje od regresa za letni dopust in od dohodkov, za katere velja oprostitev po zakonu.
9.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni:
—	delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja in pokojnine, ki ne presega 3500 'dinarjev osebnega dohodka;
•— občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katasterski dohodek nezgodnih površin in osebni dohodek od dohodka iz gozdov ne presega 2000 din.
i
10. člen
Sredstva se bodo zbirala na zbiralnem računu samoprispevka in usmerjala na posebne račune za namene določene v 4. členu tega sklepa in točke 6. III. poglavje programa IV. referenduma v razmerju:
— vzgoja in izobraževanje	' •/. 40,07
— cestno komunalna dejavnost	31,11
— zdravstvo	21,78
— kultura	4,63
— otroško varstvo	2,41
Skupščina občine Brežice in izvršni svet si naj pri-	
zadevata, da se naložbe otroškega varstva in kulture, glede na postavljeni program realizirajo v prvem letu.
11.	člen
S samoprispevkom, ki ga bodo plačevali zavezanci od osebnih dohodkov in od pokojnin, obračunavajo in odtegnejo izplačevalci ob izplačilu. Od kmetijskih proizvajalcev, obrtnikov in svobodnih poklicev pa davčna uprava Skupščine občine Brežice na osnovi ugotovljenih osnov, ki so opredeljene v 6. členu tega sklepa.
Od osebnih avtomobilov in motornih koles bodo plačevali lastniki ob registraciji vozil.
12.	člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se bo samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
13.	člen
Skupščina občine in izvršni svet ter Skupščine interesnih skupnosti ter njihoVi organi so odgovorni za izvajanje sprejetega referendumskega programa.
14.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Skupščina občine Brežice
Glasovnica za referendum dne 3. junija 1979 o uvedbi občinskega samoprispevka v denarju za sofinanciranje gradnje šolskih objektov, objektov otroškega varstva, objektov zdravstvenega centra, knjižnice v Brežicah, večnamenskega prostora v Pišecah in komunalnih objektov, ter godbi na pihala Kapele.
Program je bil obravnavan na zborih občanov v krajevnih skupnostih, na zborih delovnih ljudi v delovnih skupnostih in sprejet na seji Skupščine občine Brežice, dne 23. aprila 1979.
Samoprispevek v občini se uvede za obdobje petih let in sicer od 1. januarja 1980 do 31. decembra 1984 in ga bodo plačevali:
—	občani, ki imajo dohodek iz delovnega razmerja v višini 2 °/o od neto osebnega dohodka;
—	kmetijski proizvajalci 5,81 e/o od katastrskega dohodka;
—	občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost oziroma intelektualno storitev 5 “/o od osnove, od katere se plačujejo davki in prispevki;
—	občani, lastniki osebnih avtomobilov v višini
do 1000 cm3	500 din letno
od 1001 cm3 do 1500 cm3	700 din letno
nad 1501 cm3	1000 din letno
—	občani, lastniki motornih koles 250 din,
—	občani, ki prejemajo pokojnino, po stopnji 2*1».
Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov navedenih v prejšnjem odstavku, plačujejo prispevek za vsak vir dohodkov posebej.
Samoprispevek se ne plačuje od invalidnin, socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek se tudi ne plačuje od regresa za letni dopust in od dohodkov, za katere velja oprostitev po zakonu.
Z uvedbo IV. referenduma določenega v 6. členu tega sklepa, preneha obveznost plačevanja sedanjega samoprispevka za modernizacijo občinskih cest v občini Brežice.
Po nakazanem namenu in izhodiščih glasujem
za	proti
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži »za«, če se strinja z uvedbo občinskega samoprispevka, besedo »proti« pa obkroži, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
15.	člen
Glasovnice morajo biti overjene s pečatom Skupščine občine Brežice.
16.	člen
Občinska skupščina sprejme odlok o uvedbi samoprispevka, če sc bo večina vseh upravičenih glasovalcev na območju občine Brežice na referendumu izjavila za uvedbo samoprispevka.
17.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 014-1/79
Brežice, dne 23. aprila 1979.
Predsednik Skupščine občine Brežice
Stanko Rebernik 1. r.
GROSUPLJE
733.
2.	člen
Zaključni račun obsega: bilanco, bruto bilanco, pregled skupno doseženega prometa ter pregled dolgov in preplačil zavezancev.	>
3.	člen
Zaključna računa izkazujeta za leto 1978 sledeči promet:
Zaključni račun davkov in prispevkov
din
Zaključni
račun
prispevka za star. zavarovanje kmetov din * 1 2
zaostanek iz leta 1977
predpis po odmeri
predpis obresti in str.
pris. izter.
odpisi
plačila
zaostanek na dan 31. 12. 1978
1,842.745,85
45.914.926.45
144.861,80
330.526,40
43.468.093.45
4403.914,25
1,237.178,85
3,403.686,00
14.943,00
1,108.765,80
2,311.042,30
1,235.999,75
4.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-6/79
Grosuplje, dne 18. aprila 1979.
Predsednik Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
734.
Na podlagi 7. člena zakona o referendumu (Uradni list 23/77) in 24. ter 25. člena statuta KS Višnja gora je Skupščina krajevne skupnosti Višnja gora na svoji seji dne 6. maja 1979 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo plačevanja krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje šolskega centra v Ivančni gorici, sofinanciranje gradnje vzgojnovarstvene ustanove v Višnji gori in ureditve komunalnih dejavnosti na območju KS Višnja gora
1.	člen
Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) in 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) ter 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. aprila 1979 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa davkov, in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1978
Razpiše se referendum za uvedbo plačevanja krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje šolskega centra v Ivančni gorici, sofinanciranje gradnje vzgojnovarstvenega zavoda v Višnji gori, ureditev komunalnih dejavnosti na območju krajevne skupnosti:
—	sofinanciranje ureditve krajevnih cest in poti
—	sofinanciranje vodovodov
— ureditev pokopališča z mrliško vežico.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let, od
1.	julija 1979 do 30. junija 1984.
1.	člen	3. člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov ob-	Samoprispevek bodo plačevali zavezanci, ki stalno
čanov in zaključni račun prispevka za starostno zava- prebivajo na območju Krajevne skupnosti, ki zajema rovanje kmetov za leto 1978.	naslednja naselja:
Višnja gora, Dedni dol, Gornje Brezovo, Kamno brdo, Kriška vas, Leskovec, Nova vas, Peščenik, Podsmreka, Polje pri V. g.. Pristava, Sela, Spodnje Brezovo, Stari trg, Velika Dobrava, Vrh pri V. g., Zavrtaše. Zgornja Draga;
—	po stopnji 2% od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja, vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu
—	zavezanci, ki imajo dohodke od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev po stopnji 2 »/o od neto osebnega dohodka, zmanjšanega za prispevke SIS in 1 °Zo od presežka nad BOD zmanjšanega za davek
—	po stopnji 1 °/o osebni, invalidski in družinski upokojenci, če jim mesečni izplačani znesek presega 2000 din
—	po stopnji 3 %> delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti.
4.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani, katerih mesečni dohodek ne presega 2000 din in kmetje, katerih katastrski dohodek ne presega 500 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, ter od dohodkov, ki jih določa zakon o samoprispevku.
5.	člen
S	samoprispevkom bo zbranih 6,300 000 din in je uporaba strogo namenska.
6.	člen
Namen sredstev:
1 °/o zbranih sredstev iz 1., 2. in 4. alineje, ter 0,50 odstotka iz 3. alinee 3. člena za obdobje od 1. julija 1979 do 31. decembra 1981 za sofinanciranje gradnje šolskega centra v Ivančni gorici.
Ostala sredstva zbrana po 3. členu za obdobje od
1.	7. 1979 do 30. 6. 1984 se delijo:
—	30 %> za sofinanciranje gradnje vzgojnovarstve-nega zavoda v Višnji gori
—	70 IVo za ureditev komunalnih dejavnosti na območju KS Višnja gora
—	ureditev krajevnih cest in poti
—	sofinanciranje vodovodov
—	ureditev* pokopališča in postavitev mrliške vežice.
7.	člen
Pravico do glasovanja imajo vsi občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku ter zaposleni občani krajevne skupnosti, ki so starejši od 15 let.
8.	člen
Referendum bo 27. maja od 7. do 19. ure na voliščih KS Višnja gora.
9.	člen
Volilna komisija KS vodi referendum, ugotovi rezultate glasovanja in izdela zaključno poročilo.
Glasovanje na referendumu vodijo volilni odbori, ki jih imenuje komisija. Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah.
10.	člen
Na referendumu glasujejo volilni upravičenci z glasovnico neposredno in tajno, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Višnja gora
Na referendumu dne, 27. maja 1979 za uverioo Krajevnega samoprispevka v denarnih zneskih za:
—	sofinanciranje gradnje šolskega centra v Ivančni gorici
—	sofinanciranje gradnje vzgojnovarstvenega zavoda v Višnji gori
—	ureditev komunalnih dejavnosti v krajevni skupnosti:
ureditev krajevnih cest in poti
ureditev pokopališča in mrliške vežice
sofinanciranje vodovodov ' za čas od 1. julija 1979 do 30. junija 1934 glasujem
»za«	' »proti«
Pečat
11.	člen
Z lastniki počitniških hišic na območju KS Višnja gora se bo odbor KS posebej dogovarjal za denarni prispevek za sofinanciranje vodovodov in ureditev cest in poti na območju KS Višnja gora.
12.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Višnja gora, 6. maja 1979.
Predsednik
Skupščine krajevne skupnosti Višnja gora Anica Zupančič 1. r.
LENART
735.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) in 6. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS št. 21-224/74, 39-468/74, 5-180/76, 10-381/76, 31-1393/76 in 8-483/78) je Skupščina občine Lenart na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. marca 1979 in na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1979 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Lenart
1.	člen
V odloku o davkih občanov v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 29-1521/75, 6-279/77, 24-1595/77 in 10-700/78) se 10. člen spremeni in dopolni tako,' da se glasi:
Davek od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega bruto dohodka (davek po odbitku), plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
e/o
1.	Od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov pd domače obrti in od dohodkov potujočih zabavišč	20
2.	Od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig,
revij in podobno in od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno	10
3.	Od provizij poslovnih agentov in poverjeni-
kov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti	30
4.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve in druge točke, od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 40
Občani, ki dosegajo dohodke kot zbiralci odpadnega materiala ali dohodke od domače obrti, če gre za ročno delo se oprostijo davka po odbitku.
2.	člen
V	drugem odstavku 11. člena se stopnja 25 °/o nadomesti s stopnjo 40 °/o.
3.	člen
V	12. členu se stopnja 35% nadomesti s stopnjo
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 422-18/64-126
Lenart, dne 30. marca 1979.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.
736.
Na podlagi tretjega odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27-253/72, 29/72, 19-909/76, 8-477/78, 23-1512/78), in 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74, 3-149/78) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1979 sprejela
ODLOK
o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini
Lenart
1.	člen
S tem odlokom se določa poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za leto 1979 na območju občine Lenart.
2.	člen
Poprečna gradbena cena objekta je osnovni element za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče in se določi za celotno območje na 4.370 din za m;, poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih
zemljišč pa predstavljajo 30 % gradbene vrednosti objekta. Tako znaša odškodnina za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča 34,85 din.
3.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 51-988/71, 31-923/74, 13-624/75, 11-480/76, 11-603/77 in 10-701/78).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-5/71-19
Lenart, dne 30. marca 1979.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.
737.
Na podlagi 2, člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13-98/74), pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja (Uradni list SRS, št. 18-818/76) ter 165 člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74, 4-149/78) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1979 sprejela
ODLOK
o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja v občini Lenart
1.	člen
S tem odlokom se določa vrednost posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja v družbeni lastnini, ki se prodajo občanom in civilnopravnim osebam.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine znaša 4.563 din.
3.	člen
Za izračun prometne vrednosti zemljišča in gradbene vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja veljajo določila pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja (Uradni list SRS, št. 18-818/76) s tem, da se zviša vrednost stavbnega zemljišča za tista zemljišča, ki jih zajema urbanistični načrt mestnega naselja Lenart v smislu tabele 9 tega pravilnika.
4.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 21-473/72, 31-924/74, 13-522/75, 11-481/76, 8-441/77 in 10-702/78).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-3/72-12
Lenart, dne 30. marca 1979.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.
738.
Na podlagi 52. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1057/76) in 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1979 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o številu učnih ur za pouk o obrambi in zaščiti prebivalstva ter enot civilne zaščite občine Lenart
1
Odlok o številu učnih ur za pouk o obrambi in zaščiti prebivalstva in enot civilne zaščite (Uradni list SRS, št. 5-41/70) preneha veljati.
2
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 5/4 810-30
Lenart; dne 30. marca 1979.
Predsednik	#
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.
739.
Na podlagi 134. člena statuta krajevne skupnosti Lenart je konferenca krajevne skupnosti Lenart po opravljeni javni razpravi na zborih delovnih ljudi in občanov na svoji seji dne 20. februarja 1979 sprejela
SKLEP
o sprejemu statuta krajevne skupnosti Lenart
1
Konferenca krajevne skupnosti Lenart je ugotovila, da so bile spremembe in dopolnitve statuta krajevne skupnosti Lenart v javni razpravi na zborih delovnih ljudi in občanov. Javno razpravo so vodile krajevne konference socialistične zveze delovnih ljudi Lenart in Hrastovec.
2
Vsi zbori delovnih ljudi in občanov so sprejeli predloge sprememb • in dopolnitev statuta krajevne skupnosti Lenart.
3
Konferenca krajevne skupnosti Lenart ugotavlja, da je sprejet statut krajevne skupnosti Lenart v prečiščenem besedilu.
Sklep o sprejemu statuta se razglasi v Uradnem Ustu SRS.
4
Statut krajevne skupnosti Lenart prične veljati osmi dan po objavi tega sklepa in se s tem dnem preneha uporabljati statut krajevne skupnosti Lenart, ki nosi oznako številka 99/78 z dne 7. avgusta 1974.
St. 111/79
Lenart, dne 20. februarja 1979.
Predsednik konference krajevne skupnosti Lenart Branko Kos 1. r.
LITIJA
740.
Na podlagi določil družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/78) in plana stanovanjske graditve v občini Litija, sklenejo Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija, Samoupravna komunalna skupnost občine Litija, Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, Litija, Krajevna skupnost Litija — desni breg, GIP »Beton-Zasavje« Zagorje ob Savi, GIP »Beton-Zasavje« Zagorje ob Savi TOZD Gradmetal Litija
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o družbeno usmerjeni gradnji stanovanj na Valvazorjevem trgu v Litiji
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Udeleženci tega sporazuma sklenejo sporazum za izgradnjo stanovanj v poslovno-stanovanjskem centru na Valvazorjevem trgu v Litiji na osnovi sprejetega zazidalnega načrta in s tem opredeljujejo;
a)	medsebojne pravice in dolžnosti pri izgradnji stanovanj,
b)	osnove in merila za oblikovanje cene.
2.	člen
Zazidava zemljišča med Jerebovo ulico, Valvazorjevim trgam in Ulico Mire Pregljeve je v skladu s sprejetim srednjeročnim programom graditve stanovanj v občini Litija in obsega skladno s potrjenim zazidalnim načrtom:
—	16 stanovanj, poslovne prostore in prostore za kulturno dejavnost.
II.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI PODPISNIKOV
a) skupne pravice in dolžnosti
3.	člen
Skupne pravice in dolžnosti podpisnikov =o-
—	spremljanje in koordiniranje termin. k- -a plana,
—	sklepanje o delitvi stroškov za urejanje stavbnega zemljišča in odvisnih stroškov,
—	usklajevanje načrtov financiranja izgradnje stanovanj in spremljajočih objektov ter zunanje ureditve.
b) pravice in dolžnosti posameznih podpisnikov
4.	člen
1.	Samoupravna stanovanjska skupnosti občine Litija:
—	je nosilec organiziranega vključevanja pričako-valcev stanovanj v času izgradnje stanovanj;
—	je nosilec samoupravnega dogovarjanja pri sprejemanju izhodiščnih in končnih prodajnih cen stanovanj;
—	izvede evidentiranje kupcev stanovanj in jim predloži v podpis pogodbe o prodaji in nakupu stanovanj;
—	za račun kupcev stanovanj organizira strokovni in kvalitetni nadzor pri izgradnji stanovanj;
—	skrbi za javnost cene in obveščanje Zavoda- za cene SRS o izhodiščni in končni prodajni ceni stanovanj.
2.	Samoupravna komunalna skupnost občine Litija:
—	pripravi stavbno zemljišče in odda stavbno zemljišče s posebnim sporazumom;
—	sodeluje v procesu samoupravnega dogovarjanja o izhodiščnih in končnih prodajnih cenah stanovanj, zlasti za tisti del cene, ki vključuje stroške priprave zemljišča in urejanje.stavbnega zemljišča.
3.	Občinski svet Zveze sindikatov Litija:
—	se bo zavzemal za izpolnjevanje tega sporazuma ter za javnost in realnost cene izgradnje stanovanj in ureditve zemljišča ter zunanje ureditve;
—aktivno bo sodeloval pri dogovarjanju med uporabniki in izvajalci stanovanj.
4.	Krajevna skupnost Litija — desni breg:
—	spremlja realizacijo sporazuma;
—	sodeluje pri dogovarjanju o zunanji ureditvi centra.
5.	GIF »Beton-Zasavje« Zagorje <!>b Savi in TOZD Gradmetal Litija:
—	sta nosilca in investitorja družbeno usmerjene proizvodnje stanovanj za znanega kupca, spremljajočih objektov, komunalnih objektov ter kotlarne zadostne kapacitete z razvodi in zaklonišč';
—	sta nosilec projektiranja za gradnjo stanovanj, spremljajočih objektov ter kotlarne zadostne kapacitete z razvodi in zaklonišč;
—	zagotavljata projektantski nadzor nad gradnjo objekta;
—	zagotavljata vse potrebne zmogljivosti za realizacijo plana gradnje;
—	predlagata izhodiščno ceno stanovanj po metodologiji Biroja za gradbeništvo Slovenije;
—	predlagata dokončno prodajno ceno za stanovanja (najmanj dva meseca pred končanjem);
—	sodelujeta z lastnimi finančnimi sredstvi pri izgradnji stanovanj s pripadajočimi priključki, ogrevalnimi napravami in zunanjo ureditvijo zemljišča;
—	pridobita potrebna soglasja, gradbeno dovoljenje in organizirata komisijske oglede za pridobitev uporabnega dovoljenja ter sodelujeta s stanovanjsko skupnostjo pri kvalitetnem pregledu stanovanj in primopredaji stanovanj v uporabo;
—	nosita odgovornost za kvaliteto izvršenih del za čas trajanja garancijskih rokov za vsa dela na stanovanjskem objektu; dogovorjeni garancijski rok je 4 leta;
—	pred pričetkom gradnje predložita stanovanjski skupnosti časovni plan gradnje celotnega objekta;
—	sta obvezna dosegati poprečno produktivnost in v smislu 140. člena zakona o združenem delu prikazati dosežene poslovne učinke pri gradnji stanovanj;
—	predložiti stanovanjski skupnosti pogodbe o prodaji in nakupu stanovanj.
5.	člen
GIF »Beton-Zasavje« Zagorje ob Savi in TOZD Gradmetal Litija se obvezujeta, da bosta stanovanja v poslovno-stanovanjskem centru zgradila in izročila kupcem v 14 mesecih po pridobitvi gradbenega dovoljenja.
Po planu pridobitve dokumentov z dne 6. 2. 1979 bo gradbeno dovoljenje pridobljeno 26. 3. 1979.
6.	člen
V primeru, da GIF »Beton-Zasavje« Zagorje ob Savi in TOZD Gradmetal Litija ne bosta izročila kupcem stanovanja v roku določenem v prvem odstavku prejšnjega člena se obvezujeta:
—	kupcem plačati 7,5 °/o obresti na vplačane avanse in sicer od vplačila do predaje stanovanj;
—	kupcem plačati kazenske 12 %> zamudne obresti za ves čas od roka določenega za predajo stanovanj pa do dejanske predaje stanovanj.
Te obveznosti se vpišejo v predpogodbi in pogodbi o nakupu stanovanj.
7.	člen
GIF »Beton-Zasavje« Zagorje ob Savi in TOZD Gradmetal Litija bosta gradila in opremila stanovanja v skladu z dogovorom s predstavniki stanovanjske skupnosti, ki je bil izveden dne 5. 1. 1979.
8.	člen
Cena m2 stanovanja se oblikuje v smislu določil družbenega dogovora o oblikovanju cen stanovanjske
graditve v SR Sloveniji in obsega:
dln/m'
a)	gradbena, obrtniška in instalacijska
dela	7.480,00
b)	delež za izgradnjo skupnega zaklonišča
v objektu	454,91
c)	delež za izgradnjo skupne kotlovnice
v objektu	430,44
d)	delež za	projekte	295,86
e)	delež- za	engineering	posle	67,49
f)	delež za	soglasja in	prispevke	33,28
8.761,98
Cena za gradbena, obrtniška in instalacijska dela je oblikovana na dan 1. 7. 1978.
9.	člen
V ceni m2 stanovanja iz prejšnjega člena niso zajeti stroški deleža za zunanjo ureditev, ker stanovanjska skupnost ne soglaša s predlogom cene GIF »Beton-Zasavje« Zagorje (448,54 din/m2), ker je občutno višja od urejanja za Rozmanov trg.
Udeleženci tega sporazuma ugotavljamo, da projekt zunanje ureditve še ni izdelan.
Po izdelavi projekta in izdelanih kalkulacijah ter predračunih bodo udeleženci ugotovili sorazmeren del stroškov zunanje ureditve, ki odpade na stanovanja.
Ta strošek bo naknadno vključen v izhodiščno ceno.
10.	člen
Za obračun 60 % podražitev v času gradnje bomo uporabili indekse za obračun razlike v ceni gradbenih
storitev, katere spremlja Biro za gradbeništvo za Slovenijo, Ljubljana.
Podražitve za stanovanja se obračunavajo samo za 12 mesecev od pridobitve gradbenega dovoljenja.
IV. EVIDENTIRANJE KUPCEV IN FINANCIRANJE IZGRADNJE STANOVANJ
11.	člen
Po podpisu samoupravnega sporazuma opravi stanovanjska skupnost evidentiranje kupcev stanovanj.
12.	člen
Evidentirani kupci morajo v roku dveh mesecev od evidentiranja podpisati predpogodbo o prodaji in nakupu stanovanj.
13.	člen
Kupci so dolžni vplačati sredstva za nakup stanovanj :
a)	najmanj v višini 50 “/o vrednosti po kupoprodajni pogodbi do 30. 6. 1979,
b)	razliko po kupoprodajni pogodbi do 30. 11. 1979.
14.	člen
Kupci so dolžni za razliko v ceni zaradi priznanih podražitev skleniti aneks k osnovni kupoprodajni pogodbi in razliko v ceni poravnati v zakonitem roku.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15.	člen
Sestavni del sporazuma so:
—	potrjena investicijsko tehnična dokumentacija z zunanjo ureditvijo,
—	potrjena in naknadno izdelana investicjsko tehnična dokumentacija za skupno kotlovnico z razvodi,
—	časovni plan gradnje poslovno-stanovanjskega centra,
—	dokumentacija izhodiščnih ceh in prodajne cene za stanovanja.
16.	člen
Udeleženci so soglasni, da se postopek za spremembe ali dopolnitve tega sporazuma lahko začne na predlog kateregakoli izmed udeležencev.
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma sprejemajo udeleženci po istem postopku kot sporazum.
17.	člen
Morebitne spore bodo podpisniki reševali prvenstveno sporazumno. Ce to ne bo mogoče pa prek gospodarskega sodišča v Ljubljani.
18.	člen
Ta sporazum prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Sporazum se objavi v Uradnem listu SRS, ko ga podpišejo vsi udeleženci sporazuma.
St. 010/79-6/1
Litija, dne 24. marca 1979.
Udeleženci
LJUBLJANA CENTER 741.
Skupščiha občine Ljubljana Center je na podlagi 617., 622., 624. in 631. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 173. ter 174. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) na seji zbora združenega dela dne 24. 4. 1979 in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 24. aprila 1979 sprejela
ODLOK
o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Volan, Ljubljana, Kersnikova ulica 6
1.	člen
Ugotovi se, da so v delovni organizaciji Volan, Ljubljana, Kersnikova ulica 6, nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih, da so huje oškodovani družbeni odnosi in delovna organizacija ne izpolnjuje v zakonu določenih obveznosti do družbene skupnosti, ki jih kot take izrecno določajo 619., 620. in 621. člen zakona o združenem delu.
2.	člen
V	delovni organizaciji Volan Ljubljana se zaradi bistvenih motenj v samoupravnih odnosih in huje oškodovanih družbenih interesov ter neizpolnjevanja v zakonu določenih obveznosti do družbene skupnosti imenuje začasni organ.
3.	člen
V	začasni organ se imenujejo:
za predsednika:
K ra m že r Stevo, generalni direktor delovne organizacije Avtotehna, Ljubljana, Titova 36
za člana:
Naglič Milan, generalni direktor delovne organizacije Autocommerce, Ljubljana, Trdinova 2 in
Kavčič Iztok, dosedanji direktor sektorja notranje trgovine delovne organizacije Volan, Ljubljana, Kersnikova 6.
4.	člen
Začasni organ se imenuje za čas od uveljavitve tega odloka do 31. decembra 1979.
5.	člen
Ko začne z delom začasni organ v delovni organizacij i Volan:
—	preneha opravljati funkcijo individualnega poslovodnega organa direktor delovne organizacije — Lojze Oblak;
—	se razpusti delavski svet;
—	prenehajo veljati pooblastila delavcem s posebnimi pooblastili.
6.	člen
Začasni organ prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa delovne organizacije, ki jih ima po ustavi, zakonskih in drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih delovne organizacije.
Začasni organ prevzame funkcijo delavskega sveta delovne organizacije.
Začasni organ prevzame pooblastila delavcev s posebnimi pooblastili.
7.	člen
Predsednik začasnega organa zastopa in predstavlja delovno organizacijo Volan.
8.	člen
Začasni organ je dolžan zagotoviti dopolnitev sanacijskega programa, oziroma izdelavo in sprejem novega sanacijskega programa po predpisanem postopku, zagotoviti izvajanje sanacijskega programa in predlagati ustrezne ukrepe za njegovo izvajanje ter predlagati poslovno politiko delovne organizacije z namenom združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije v druge oblike združevanja dela in sredstev.
Začasni organ je dolžan zagotoviti, da se odpravijo nepravilnosti in pomanjkljivosti pri poslovanju delovne organizacije, da se odpravijo nepravilnosti pri samoupravnem organiziranju delavcev v delovni organizaciji, da se zagotovi uresničevanje samoupravnih pravic delavcev, obveščanje delavcev o poslovanju, o ma-terialno-finančnem stanju, c* rezultatih dela in o vseh drugih vprašanjih, ki so bistvenega pomena za delavce v združenem delu.
9.	člen
Začasni organ je dolžan sproti obveščati občinsko skupščino in njen izvršni svet o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravi motenj v samoupravnih odnosih in izpolnjevanju obveznosti do družbene skupnosti.
. 10. člen
Začasni organ in delavci delovne organizacije lahko predlagajo občinski skupščini, da preneha mandat začasnemu organu pred pretekom časa za katerega je imenovan, če prenehajo razlogi zaradi katerih je bil imenovan.
11. člen
Začasni organ je dolžan razpisati volitve delavskega sveta delovne organizacije v šestih mesecih od pričetka dela začasnega organa.
12' člen
Začasni organ in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register.
13.	člen
'Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 023-48/79
Ljubljana, dne 24. aprila 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Miroslav Samardžija 1. r.
742.
Na podlagi 6 točke prvega odstavka 107. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74),
52.	in 201. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 116. ter 177. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 13. seji zbora združene-
ga dela dne 24. aprila 1979 na 14. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. aprila 1979 in na 13. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. aprila 1979 sprejela
ODLOK
o organizaciji In delovanju civilne zaščite v občini Ljubljana Center
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok ureja ustanavljanje, organizacijo in delovanje občinskih enot in občinskega štaba za civilno zaščito, enot in štabov civilne zaščite v krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
2.	člen
V občini Ljubljana Center se kot posebno organiziran ter tehnično in strokovno usposobljen del civilne zaščite ustanovi specializirane in splošne enote civilne zaščite, namenjene zaščiti in reševanju ljudi ter materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah.
3.	člen
Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov za samozaščito, za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov se ustanovijo štabi za civilno zaščito.
11. OBČINSKE ENOTE IN ŠTAB ZA CIVILNO ZAŠČITO
4.	člen
Zahtevnejše naloge in ukrepe pri zaščiti ter reševanju prebivalstva in materialnih dobrin izvajajo občinske specializirane enote civilne zaščite. Te enote ustanovi izvršni svet skupščine občine, delujejo pa pod vodstvom občinskega štaba za civilno zaščito.
5.	člen
Na podlagi ocene ogroženosti ter v skladu s potrebami in možnostmi se v občini ustanovi specializirane enote civilne zaščite s področja reševanja iz ruševin, nudenja prve medicinske pomoči, gašenja požarov, ra-diološko-biološke-kemične zaščite, zvez v civilni zaščiti, identifikacije, uničevanja eksplozivnih teles in za izvajanje drugih ukrepov civilne zaščite.
6.	člen
Občinske specializirane enote iz prejšnjega člena ustanovijo tiste temeljne organizacije združenega dela, ki jih določi na predlog občinskega štaba za civilno zaščito izvršni svet skupščine občine. Pri tem se določi tudi velikost enote.
7.	člen-
Temeljne in druge organizacije združenega dela morajo dati občinskemu štabu za civilno zaščito na voljo strokovne kadre, prostore in materialna sredstva za
reševanje in odpravljanje posledic vojnih akcij naravnih ali drugih hudih nesreč ali drugih izrednih razmer.
8.	člen
Za odpravljanje nalog iz 3. člena tega odloka se ustanovi občinski štab za civilno zaščito. Imenuje ga izvršni svet skupščine občine.
Občinski štab je operativni in strokovni organ za organizacijo, pripravljanje in vodenje civilne zaščite v vojni, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v izrednih razmerah. Za svoje delo je odgovoren izvršnemu svetu in svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine.
Občinski štab izdela načrt civilne zaščite v občini in opravlja druge naloge, določene z zakonom.
Občinski štab ima poveljnika, načelnika in člane, katerih število se določi ob njihovem imenovanju.
Poveljnik, načelnik in člani štaba imajo namestnike oziroma pomočnike.
9.	člen
Občinski štab za civilno zaščito odloča o razporeditvi obveznikov civilne zaščite v posamezne enote in štabe za civilno zaščito v občini v primerih, če gre za dvojno razporeditev istega obveznika civilne zaščite.
III.	ENOTE IN ŠTABI ZA CIVILNO ZAŠČITO V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
10.	člen
V krajevnih skupnostih ustanove sveti krajevnih skupnosti praviloma specializirane enote za gašenje požarov. za nudenje prve medicinske pomoči, za radio-loško-kemično-biološko zaščito, za vzdrževanje reda, za socialno delo, za zveze v civilni zaščiti in enote za izvajanje drugih ukrepov civilne zaščite.
11.	člen
Krajevne skupnosti, ki nimajo pogojev za ustanovitev specializiranih enot, ustanovijo splošne enote civilne zaščite.
12.	člen
Štabi za civilno zaščito krajevnih skupnosti'ustanovijo v skladu z načrti civilne zaščite krajevnih skupnosti splošne enote v večjih stanovanjskih in drugih stavbah ali po ulicah za več stavb skupaj skladno s samoupravno organiziranostjo stanovalcev.
13.	člen
Število in opremljenost specializiranih in splošnih enot v krajevni skupnosti se določi v načrtu civilne zaščite krajevne skupnosti na osnovi ocene ogroženosti.
14.	člen
Svet krajevne skupnosti ustanovi štab za civilno zaščito krajevne skupnosti. Štab je za svoje delo odgovoren odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito krajevne skupnosti, ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni pa svetu krajevne skupnosti.
Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti lahko ustanovi štabe za civilno zaščito tudi v stanovanjskih stavbah, ki sc za svoje delo prav tako odgovorni odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito krajevne skupnosti.
15.	člen
štab za civilno zaščito krajevne skupnosti vodi delo civilne zaščite na vsem območju krajevne- skup-
nosti, skrbi za usposabljanje štabov in enot civilne zaščite in za usposabljanje prebivalstva za izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ter, opravlja druge naloge, določene z zakonom.
Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti usklajuje, ob reševalnih akcijah pa tudi vodi delo vseh štabov za civilno zaščito na območju krajevne skupnosti. Sodeluje s štabi za civilno zaščito sosednjih krajevnih skupnosti in služb za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje v reševalnih pripravah in akcijah.
16.	člen
Štab za civilno zaščito v krajevni skupnosti ima poveljnika, načelnika in določeno število članov.
Število članov štaba se določi ob imenovanju glede na potrebe usmerjanja m izvajanja ukrepov' civilne zaščite ter vrste in števila enot civilne zaščite.
Poveljnik, načelnik in člani štaba imajo namestnika oziroma pomočnika.
IV.	ENOTE IN ŠTABI ZA CIVILNO ZAŠČITO
V	ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA,
DRUGIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJAH
IN SKUPNOSTIH
17.	člen
V	temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ustanovijo delavski svet oziroma drugi ustrezni organi upravljanja enote in štabe civilne zaščite na osnovi ocene ogroženosti.
V	državnih organih ustanovi enoto civilne zaščite svet delovne skupnosti v soglasju s predstojnikom, štab za civilno zaščito oz. poveljnika enote civilne zaščite pa imenuje predstojnik organa.
18.	člen
Vsaka temeljna in druga organizacija združenega dela in druga samoupravna organizacija in skupnost ustanovi na vsakih 50 zaposlenih najmanj eno splošno enoto civilne zaščite.
Temeljne organizacije, združene v delovno organizacijo, ustanovijo praviloma poleg enot iz prejšnjega odstavka še specializirane enote za skupne potrebe.
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti z do 50 zaposlenimi se samoupravno dogovorijo o ustanovitvi skupnih splošnih enot civilne zaščite v poslovni ali sta-novanjsko-poslovni stavbi oziroma krajevni skupnosti. Nosilec organizacije civilne zaščite je lastnik ali upravljalen objekta oziroma organizacija ali skupnost z največ zaposlenimi.
19.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti lahko ustanove specializirane enote civilne zaščite za gašenje požarov, za r.eševatije iz ruševin, za prvo medicinsko pomoč, za radiološko-biološko-kemično zaščito, za vzdrževanje reda, za zveze v civilni zaščiti in za izvajanju drugih ukrepov civilne zaščite.
20.	člen
Specializirane enote civilne zaščite morajo ustanoviti temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, če to do.
/
loča občinski načrt ali načrt civilne zaščite v krajevni skupnosti v skladu s 6. členom tega odloka.
21.	člen
Štab za civilno zaščito temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti je za svoje delo odgovoren organu, ki ga je imenoval in odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
22.	člen
Štab za civilno zaščito temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti ima: poveljnika, načelnika in določeno število članov. '
Število članov se določi ob imenovanju glede na potrebe usmerjanja in izvajanja ukrepov civilne zaščite ter vrste in števila enot civilne zaščite.
Poveljnik, načelnik in člani štaba imajo namestnike oziroma pomočnike.
V organizacijah, kjer se ustanove samo splošne enote civilne zaščite, opravlja naloge štaba za civilno zaščito poveljnik te enote.
23.	člen .
Štab za civilno zaščito v temeljni in drugi organizaciji združenega dela. samoupravni organizaciji in skupnosti izdela načrt civilne 'zaščite, vodi delo civilne zaščite v svoji organizaciji, skrbi za usposabljanje enot civilne zaščite in za usposabljanje delavcev za izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ter opravlja druge naloge, določene z zakonom.1
Štab sodeluje s štabi za civilno zaščito sosednjih organizacij, s štabom za civilno zaščito v krajevni skupnosti in občinskim štabom za civilno zaščito ter ob reševalnih akcijah tudi izvršuje naloge štaba za civilno zaščito krajevne skupnosti in občine.
V.	KONČNE DOLOČBE
24.	člen
Izvršni svet skupščine občine izda potrebne predpise in druge akte za izvajanje določb tega odloka.
Občinski upravni organ za ljudsko obrambo skrbi za izvajanje tega odloka in v ta namen izdaja strokovna navodila.
25.	člen
Za kršitev določb tega odloka se uporabljajo kazenske določbe zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74) in kazenske določbe zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76).
26.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Številka: 850-26/79
Ljubljana, dne 24. aprila 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Miroslav Samardžija 1. r.
743.
Na podlagi 2. odstavka 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/ 77 in 2/78) in 9. člena odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 25/78) ter 200. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2-74/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na seji, dne 25. aprila 1979 sprejel
ODREDBO
o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline
1.	člen
S to odredbo se pa območju občine, kot neposredno ogrožene s steklino, odreja kontumac psov in mačk ter prepoveduje lov s psi.
2.	člen
V	času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom.
Mačke morajo biti v času kontumaca zaprte.
3.	člen
V	času kontumaca psi in mačke ne smejo zapustiti območje občine. Določba ne velja za rodovniške živali, ki se odpremljajo na razstavo ali vzrejni pregled z dovoljenjem veterinarske organizacije, ki mora žival pregledati in izdati potrdilo.
Določbe iz 2. in 3. člena ne veljajo za pse organov za Notranje zadeve, carinske in reševalne službe, JLA ter vodiče slepih, če gre za neodložljive zadeve.
4.	člen
Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini, takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti.
Cepljenje opravi veterinarska organizacija na podlagi prijave posestnika psa.
5.	člen
Na območju občine je treba pokončati vse pse in mačke katerih posestniki ne upoštevajo predpisanega kontumaca.
Člani lovskih organizacij in veterinarsko-higienska služba so dolžni pokončati:
—	neregistrirane in necepljene pse,
—	pse brez znamkice,
—	pse, ki niso privezani ali zunaj bivališča niso na vrvici in z nagobčnikom,
—	mačke, ki niso zaprte.
6.	člen
Lovske družine so dolžne dokončevati zveri in piž-movke.
7.	člen
Trupla pokončanih zveri in pižmovk morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela, oz. najdbe takoj poslati najbližji veterinarski organizaciji.
Veterinarska organizacija preskrbi za laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarska-higien-ska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla.
V izjemnih primerih, ko je zaradi velike oddaljenosti ali nedostopnega zemljišča transport trupla po-
ginjene ali ubite divjadi iz 1. odstavka tega člena težaven, se sme truplo zakopati na kraju odstrela ali najdbe. Jama mora biti tako globoka, da je truplo pokrito z najmanj 1 m visoko plastjo zemlje ali kamenja.
8.	člen
Prepovedano je odirati trupla divjadi iz 1. odstavka prejšnjega člena in jemati lovske trofeje te divjadi.
9.	člen
Lovska organizacija mora prijaviti pristojnemu občinskemu organu veterinarske inšpekcije odstrel druge divjadi, ki se je nenaravno vedla in ravnati s truplom v smislu 7. člena odredbe.
10.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
11.	člen
Kršitev določb te odredbe se kaznuje po zakonu o varstv.u živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76).
12.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-2/79-06
Ljubljana, dne 25. aprila 1979.
Predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center Nuša Kcrševan 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE 744.
Na podlagi 180. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) in v skladu s spremembami in dopolnitvami družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne^ vojne in drugih vojn, katere urejajo občinskč skupščine s svojimi predpisi, je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. aprila 1979 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane
Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane (Uradni list SRS, št. 19/77 in 22/77) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
ODLOK
o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne
vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane 1
1.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim
dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka.
2.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeli priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči, če jim ta ni zagotovljena po drugih zakonitih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih in imajo stalno bivališče na območju občine Ljubljana Moste-Polje
3.	člen
Pravico do stalne priznavalnine imajo:
1.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943, oziroma
13.	10. 1943 in ki jim je po prddpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943;
2.	žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
3.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
4.	udeleženci'narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. 9. 1943 oziroma 13.
10.	1943 in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15.
5.	1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
5.	izjemoma tudi aktivni sodelavci v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v dejanskem trajanju v času narodnoosvobodilne vojne;
6.	borci za severno mejo v letih 1918—1919, slovenski vojni dobrovoljci iz yojn 1912—1918.
4.	člen	i
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
1.	stalna priznavalnina,
2.	stalna družbena pomoč,
3.	občasna priznavalnina,
4.	enkratna družbena pomoč,
5.	pomoč za zdravljenje,
6.	zdravstveno varstvo,
7.	sosedska pomoč,
8.	pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj.
5.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in
3.	točke 3. člena tega odloka, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so prido-
bitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji in družinskega člana.
Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca In družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in Invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo 80 odstotkov mejnega zneska naj-nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine in do drugih oblik družbene pomoči po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje 40 odstotkov katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek iz kmetijske dejavnosti ne upošteva.
6.	člen
Za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za udeležence narodnoosvobodilne vojne in borce iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka pa 80°/o vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
Pri določanju višine stalne priznavalnine, se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec preživlja, zdravstveno stani e upravičenca in njegove družine, udeležba upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost.
Pri določanju višine stalne priznavalnine osebam iz 5. točke 3. člena tega odloka se razen socialno-eko-nomskih okoliščin iz 2. odstavka tega člena upošteva še čas aktivnega sodelovanja in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilnem gibanju.
7.	člen
Pravico do stalne družbene pomoči pod pogoji, ki so določeni za priznavalnino iz 5. člena tega odloka imajo tudi družinski člani padlih ali umrlih borcev in aktivistov narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalldskam zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se lahko doda tudi občasna ali enkratna družbena pomoč.
8.	člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določeno z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance — delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
9.	člen
Stalna priznavalnina se lahko izjemoma podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne, če so bili naj-
kasneje od 1. julija 1944 neprekinjeno do 15. maja 1945 v oboroženih enotah narodnoosvobodilne vojske, člani komitejev KP ali člani rajonskih odborov OF, če nimajo lastnih dohodkov.
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne iz prejšnjega odstavka tega člena se ne glede na skupni dohodek družine lahko podeli priznavalnina do višine vsakokratnega zneska naj nižjih pokojninskih prejeemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
10.	člen
Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki po dose-daj veljavnem odloku prejemajo priznavalnino ali stalno družbeno pomoč, jo obdržijo, dokler ne presežejo v tem odloku določenega odstotka mejnega zneska naj-nižjih pokojninskih prejemkom v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
11.	člen
Ce se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine ali stalne družbene pomoči iz 5.,
9.	in 11. člena tega odloka, se stalna priznavalnina ali stalna družbena pomoč lahko zviša, zniža ali ukine.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine ali stalne družbene pomoči, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Uživalci stalne priznavalnine ali stalne družbene pomoči so dolžni med letom obvestiti pristojno službo za varstvo borcev NOV Skupščine občine Ljubljana Mo-ste-Polje o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje priznavalnin ali družbene pomoči. Spremenjeni pogoji učinkujejo od 1. dne naslednjega meseca, ko so nastali.
V primerih, ko bi bilo treba zaradi spremenjenih socialno-ekonomskih okoliščin uživalcu stalno priznavalnino občutno znižati ali celo ukiniti, se izjemoma lahko uživalcu prizna priznavalnina v enakem znesku tudi vnaprej, če bi znižanje ali ukinitev imela negativne posledice zanj ali za okolje v katerem živi.
12.	člen
Naj višja stalna priznavalnina, navedena v 6. členu tega odloka, je lahko Izjemoma, tudi višja od vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
13.	člen
Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko dodeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne s priznano posebno dvojno dobo najmanj od 1. 1. 1945 neprekinjeno do 15. 5. 1945, če jim je po mnenju pristojne zdravniške komisije takšno zdravi j en j e' potrebno.
Izjemno se lahko odobri pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliših v celoti ali delno tudi drugim udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne.
Za zdravljenje v naravnih zdraviliščih sc lahko dodeli pomoč po naslednjih kriterijih:
— udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki se preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino in
—upravičencem, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130 %> vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko plača celotni znesek računa za hotelske storitve;
—	upravičencem katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 150 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko plača 50 o/o zneska računa za hotelske storitve;
—	vsem drugim upravičencem se lahko, ne glede na dohodek, plača znesek računa za hotelske storitve v višini 25 %>.
14.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne se lahko dodeli denarna pomoč za 10-dnevno preventivno zdravljenje ali okrevanje.
Izjemoma se lahko upravičencu iz prejšnjega odstavka dodeli denarna pomoč tudi za več kot 10 dni preventivnega zdravljenja ali okrevanja.
15.	člen
Občasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč se po tem odloku lahko v izjemnih primerih dodeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna priznavalnina ali enkratna družbenapo-moč znaša največ 120 "/o vsakoletnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Občasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč se lahko podeli ne glede na pogoje iz 5. člena tega odloka.
V posebnih primerih upravičenca je občasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč lahko tudi višja.
Enkratna družbena pomoč se izjemoma lahko dodeli tudi drugim sodelavcem v narodnoosvobodilni vojni.
16.	člen
Ce udeležencem iz 1., 2., 3. in 4. točke 3. člena tega odloka, ki so oskrbovanci v domovih počitka po poravnavi celotne domske oskrbnine ne ostane od dohodkov 50 %> vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko dodeli priznavalnina za osebno rabo v višini razlike med 50 Vo mejnega zneska in ostankom dohodka.
17.	člen
Krajevnim organizacijam zveze borcev NOV in zveze vojaških invalidov se lahko dodeli denarna pomoč za organizacijo sosedske pomoči za bolne in osamele borce. Način dodelitve te pomoči se ureja po predhodnem dogovoru z občinsko organizacijo zveze borcev NOV in zveze vojaških invalidov.
18.	člen
Komisija razpolaga s stanovanjskimi enotami v družbeni lastnini, ki jih izpraznijo borci NOV ali njihovi družinski člani.
t	19. člen
O vseh pravicah iz tega odloka odloča v skladu z njegovimi določbami komisija za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov Skupščine občine Ljubljana Mo-Ite-Polje po prosti presoji in z večino glasov.
Komisija odloča po predlogih krajevnih organizacij ZZB NOV ter občinske organizacije ZZB NOV Ljubljana Moste-Polje kot tudi na lastno pobudo.
20.	člen
Zoper upravno odločbo, ki jo izda upravni organ Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje pristojen za varstvo borcev NOV na podlagi sklepa komisije za zadeve borcev NOV in vojaške invalide in podpiše predsednik komisije, je dovoljena pritožba na Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije.
21.	člen
Strokovna in upravno-administrativna opravila za komisijo za zadeve borcev NOV in vojaške invalide opravlja pristojna služba za varstvo borcev NOV Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
22.	člen
Finančna sredstva za priznavalnine in druge oblike družbene pomoči po tem odloku zagotovi občina Ljubljana Moste-Polje iz lastnih sredstev v svojem proračunu.
23.	člen
Določbe tega odloka se uporabljajo od 1. januarja 1979.
24.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-2/77-S
Ljubljana, dne 25. aprila 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polj«
Marjan Moškrič L r.
745.
Na podlagi 2. odstavka 28. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/ 77 in 2/78) in 9. člena odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 25/78) ter 214. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 42. seji dne 24. aprila 1979 sprejel
ODREDBO
o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline
Komisija za zadeve borcev NOV in vojaške invalide Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje skupno z občinskim odborom ZZB NOV in samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine rešuje stanovanjske probleme borcev NOV ter njihovih družinskih članov.
1.	člen
S to odredbo se na območju občine, kot neposredno ogrožene s steklino, odreja kontumac psov in mačk ter prepoveduje lov s psi.
2.	člen
V	času kontumaca morajo biti psi privezani ati zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in 7 nagobčnikom.
Mačke morajo biti v časti kontumaca zaprte.
3.	člen
V	času kontumaca psi in mačke ne smejo zapustiti območje občine. Določba ne velja za rodovniške živali, ki se odpremljajo na razstavo ali vzrejni pregled z dovoljenjem veterinarske organizacije, ki mora žival pregledati in Izdati potrdilo.
Določbe iz 2. in 3. člena ne veljajo za pse organov za Notranje zadeve, carinske in reševalne službe, JLA ter vodiče slepih, če gre za neodložljive zadeve.
4.	člen
Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini, takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti.
Cepljenje opravi veterinarska organizacija na podlagi prijave posestnika psal
5.	člen
Na območju občine je treba pokončati vse pse in mačke katerih posestniki ne upoštevajo predpisanega kontumaca.
Člani lovskih organizacij in veterinarsko-higienska služba so dolžni pokončati:
—	neregistrirane in necepljene pse,
—	pse brez znamkice.
—	pse, ki niso privezani ali zunaj bivališča niso na vrvici in z nagobčnikom,
—	mačke, ki niso zaprte.
6.	člen
Lovske družine so dolžne pokončevati zveri in piž-
mevke.
7.	člen
Trupla pokončanih zveri in pižmovk morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela, oz. najdbe takoj poslati najbližji veterinarski organizaciji.
Veterinarska organizacija preskrbi za laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarska-higien-ska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla.
V izjemnih primerih, ko je zaradi velike oddaljenosti ali nedostopnega zemljišča transport trupla poginjene ali ubite divjadi iz 1. odstavka tega člena težaven, se sme truplo zakopati na kraju odstrela ali najdbe. Jama mora biti tako globoka, da je truplo pokrito z najmanj 1 m visoko plastjo zemlje ali kamenja.
8.	člen
Prepovedano je odirati trupla divjadi iz 1. odstavka prejšnjega člena in jemati lovske trofeje te divjadi.
9.	člen
Lovska organizacija mora prijaviti pristojnemu občinskemu organu veterinarske inšpekcije odstrel druge divjadi, ki-se je nenaravno vedla in ravnati s truplom v smislu 7. člena odredbe.
M. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
11.	člen
Kršitev določb te odredbe se kaznuje po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76).
12.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-1/79-IS
Ljubljana, dne 25. aprila 1979.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Poije Jože Kavčič 1. r.
LJUBLJANA SISKA 746.
Na podlagi 42. in 189. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/^8) in v zvezi s 16. členom sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem NOV in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi, je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju zbora združenega dela, družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti dne 23. aprila 1979 sprejela
O D I. O K
o spremembi in dopolnitvi odloka o družbeni skrbi za udeleženec narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane
Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane (Uradni list SRS, št. 2/78) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
ODLOK
o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter njihove družinske člane
1.	člen
Udeležencem NOV, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih.
2.	člen
Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko podeli samo udeležencem NOV in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Ljubljana Šiška.
3.	člen
Pravico do stalne priznavalnine imajo:
1.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v NOB pred 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943 in ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od od-
hoda v NOB do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci NOV, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca NOV pred 9. 9. 1943 oz. do 13. 10. 1943.
2.	žene udeleženke NOV, ki so vstopile v NOB do
1.	7. 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v NOB do 15. 5. 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo,
3.	udeleženci NOV, ki so vstopili v NOB do 1. 7. 1944, preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v NOB do 15. 5. 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo,
4.	udeleženci NOV s priznano posebno dobo iz 1., 2. in 3. odstavka tega člena, ki so bili borci NOV, ilegalci ali vodili po liniji KP organizirano delo na terenu in nimajo svojih lastnih dohodkov, ne glede na dohodek zakonca,
5.	udeleženci NOV, ki so vstopili v NOB po 9. 9. 1943 oz. do 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokoj nihskem zavarovanju čas od odhoda v NOB do 15.
5.	1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo,
6.	izjemoma tudi aktivni sodelavci v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju.
7.	borci za severno mejo v letih 1918—1919, slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918.
4.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so-
1.	stalna priznavalnina
2.	občasna priznavalnina
3.	enkratna priznavalnina
4.	pomoč za šolanje otrok
5.	pomoč za zdravljenje
6.	zdravstveno varstvo
7.	pomoč oskrbovancem v domovih počitka
8.	tovariška pomoč, ki se dodeljuje preko združenj ZZB NOV.
5.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo upravičenci iz 1„ 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne presega na osebo vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: mejni znesek).
Upravičenci iz 5., 6. in 7. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne presega na osebo 80 odstotkov mejnega zneska.
Za'dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem dogovoru, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje 40 ”/« katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva.
ti. člen
Za udeležence NOV iz 1., 2., 3. in 4. točke 3. člena tega odloka je naj višja .stalna priznavalnina enaka vsa. kokratnemu mejnemu znesku, za udeležence NOV in borce iz 5., 6. in 7. točke 3. člena tega odloka do 80 'Ve vsakokratnega mejnega zneska.
O višini stalne priznavalnine odloča komisija za vprašanja borcev NOV občinske skupščine ali drugo pristojno telo, ki ga določi občinska skupščina.
Pri odločanju višine stalne priznavalnine se upoštevajo premoženjske razmere upravičenca in oseb iz
5.	člena tega odloka, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, čas udeležbe in osebni prispevek upravičenca in, njegove družine, čas udeležbe in osebni prispevek upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge okoliščine, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost.
7.	člen
Dodeljevanje občinskih priznavalnin aktivnim sodelavcem narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo med narodnoosvobodilno vojno priznano v dejanskem trajanju, se dodelijo priznavalnine le izjemoma. Pri določanju višine stalne priznavalnine osebam iz tega člena, se upošteva poleg socialno-ekonomskih okoliščin iz 3. odstavka 6. člena tega odloka še čas njihovega aktivnega sodelovanja in osebnega prispevka v narodnoosvobodilnem gibanju:
8.	člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca NOV in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in čč izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi občasna 'ali enkratna priznavalnina.
9.	člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določeno z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance-delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
10.	člen
Če se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka, se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine, se ugotavljajo y začetku vsakega leta ali najkasneje do 31. 1. v letu.
Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ Skupščine občine Ljubljana Šiška o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin.
Spremenjeni pogoji učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca, ko so nastali.
11.	člen
Občasna al*i enkratna priznavalnina se po tem odloku v izjemnih primerih podeli udeležencem NOV in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega čla_
na, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 %> vsakokratnega mejnega zneska. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka.
12.	člen
Naj višja stalna priznavalnina, navedena v 6. členu tega odloka, je lahko izjemoma tudi višja od vsakokratnega mejnega zneska.
13.	člen
Udeleženci družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencev narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi so se sporazumeli, da bodo v primerih, ko bi bilo potrebno zaradi spremenjenih socialno-ekonomskih okoliščin upravičencu stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, izjemoma pridržati priznavalnino v enakem znesku tudi v naprej, če bi po presoji organa, ki o tem odloča, znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oz. v okolju, v katerem živi.
14.	člen
Pomoč udeležencem NOV za šolanje otrok se lahko podeli v mesečnih zneskih, če otroci ne prejmejo štipendije ali druge pomoči za redno šolanje, razen učencev v gospodarstvu.
Pomoč za šolanje otrok se lahko upravičencem podeli, če njihov povprečni mesečni dohodek na družin, skega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 120 "/o vsakokratnega mejnega zneska.
Pomoč za šolanje se lahko podeli:
—	za dijake srednje in poklicnih šol do 60 °/o
—	za študente višjih ali visokih šol do 75 “/o vsakokratnega mejnega zneska.
Upravičencem, ki so samohranilci družine, se pomoč za šolanje otrok lahko zviša za 20 °/o nad merili iz prejšnjega odstavka.
15.	člen
Pomoč za' zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko podeli udeležencem NOV s priznano posebno dvojno dobo pred 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943 neprekinjeno do 15. 5. 1945, če jim je po mnenju pristojne zdravniške komisije takšno zdravljenje potrebno.
Izjemoma se lahko odobri pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih v celoti ali delno tudi drugim udeležencem NOV in drugih vojn, staršem in vdovam padlih udeležencev NOV.
Za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se podeli pomoč po naslednji premoženjski lestvici:
—	udeležencem NOV, ki se preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino, se lahko plača polni znesek računa za hotelske storitve,
—	upravičencem katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130 "/o vsakokratnega mejnega zneska, se lahko plača polni znesek računa za hotelske storitve.
—	upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 140 °/o vsakokratnega mejnega zneska, se lahko plača 50”/o zneska računa za hotelske storitve,
—	vsem drugim upravičencem se lahko plača znesek računa za hotelske storitve v višini 25 Vo ne glede na dohodek.
16.	člen
Udeležencem NOV, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, staršem in vdovam padlih udeležencev NOV, se lahko podeli denarna pomoč za 10-dnevno zdravstveno preventivo ali okrevanje. Izjemoma se lahko podeli denarna pomoč upravičencem tudi za več kot 10 dni.
Upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska, se za hotelske storitve zdravstvene preventive ali okrevanja lahko plača ves znesek.
Upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 150 "/o vsakokratnega mejnega zneska, se lahko za hotelske storitve zdravstvene preventive ali okrevanja plača 50 »/o zneska računa.
Udeležencem NOV, ki se preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino, se lahko za hotelske storitve zdravstvene preventive ali okrevanja plača ves znesek.
Izjemne primere obravnava komisija individualno.
17.	člen
Če upravičencem do stalne priznavalnine, ki so oskrbovanci v domovih počitka po poravnavi celotne domske oskrbnine ne ostane od dohodkov 50 u/o vsakokratnega mejnega zneska, se lahko podeli pomoč za osebno rabo v višini razlike med 50 u/u mejnega zneska in ostankom dohodka.
18.	člen
Krajevnim organizacijam zveze združenj borcev NOV in združenj vojaških vojnih invalidov se lahko podeli denarna pomoč za organizacijo tovariške pomoči za bolne in osamele borce do 30 %> vsakokratnega mejnega zneska. Način delitve te pomoči se ureja po predhodnem dogovoru s krajevno organizacijo zveze združenj borcev NOV.
19.	člen
Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV Skupščine občine Ljubljana Šiška skupno z občinskim odborom ZZB NOV rešuje nerešene primere stanovanj borcev NOV s stanovanjskimi enotami, s katerimi razpolaga.
Komisija razpolaga s stanovanjskimi enotami, ki jih izpraznijo borci NOV ali njihovi družinski člani, če se preselijo v novo stanovanje, ki so ga dobili iz sklada za borce NOV ali zgradili s sredstvi tega sklada.
20.	člen
Komisija za zadeve borcev NOV Skupščine Ljubljana Šiška odloča po določilih tega odloka in po pred. logih krajevnih in občinske organizacije ZZB NOV Ljubljana Šiška, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov z večino glasov.
Komisija lahko odloča tudi na lastno pobudo.
Komisija je za svoje delo odgovorna Skupščini občine Ljubljana Šiška.
21.	člen
Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije za zadeve borcev NOV, ki jo izda upravni organ Skupščine občine Ljubljana Šiška, pristojen za varstvo borcev NOV, je možna pritožba na republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Siove-nije.
22.	člen
Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih pravic iz naslova priznavalnin po tem odloku se zagotavljajo na podlagi dogovorjene porabe v vsakoletnem proračunu občine Ljubljana Šiška iz lastnih sredstev občine ali republiških dopolnilnih sredstev.
23.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane Skupščine občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78 z dne 30. 1.
1978).
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči po odloku o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918 do 1919 ter dobrovoljce iz vojn 1912—1918 je treba uskladiti z določbami tega odloka najpozneje v 90 dneh po objavi odloka v Uradnem listu SR Slovenije.
24.	člen
Ta odlok začne veljati' osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje.
Št. 1-59-011/79
Ljubljana, dne 23. aprila 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Dejak 1. r.
LJUBLJANA VlC-KUDNIK 747.
Na podlagi 2. odstavka 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list'SRS, št. 18/ 77 in 2/78) in 9. člena odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS št. 25/78) ter 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 25. aprila 1979 sprejel
ODREDBO
o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline
1.	člen
S to odredbo se na območju občine, kot neposredno ogrožene s steklino, odreja kontumac psov in mačk ter prepoveduje lov s psi,
2.	člen
V	času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom.
Mačke morajo biti v času kontumaca zaprte.
3.	člen
V	času kontumaca psi in mačke ne smejo zapustiti območje občine. Določba ne velja za rodovniške živali, ki se odpremljajo na razstavo ali vzrejni pregled z dovoljenjem veterinarske organizacije, ki mora žival pregledati in izdati potrdilo.
Določbe iz 2. in 3. člena ne veljajo za pse organov ža Notranje zadeve, carinske in reševalne službe, JLA ter vodiče slepih, če gre za neodložljive zadeve.
4.	Člen
Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini, takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti.
Cepljenje opravi veterinarska organizacija na podlagi prijave posestnika psa.
5.	člen
Na območju občine je treba pokončati vse pse in mačke katerih posestniki ne upoštevajo predpisanega kontumaca.
Člani lovskih organizacij in veterinarsko-higienska služba so dolžni pokončati:
—	neregistrirane in necepljene pse,
—	pse brez znamkice,
—	pse, ki niso privezani ali zunaj bivališča niso na vrvici in z nagobčnikom,
—	mačke, ki niso zaprte.
6.	člen
Lovske družine so dolžne pokončevati zveri in piž-movke.
7.	člen
Trupla pokončanih zveri in pižmovk morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno vre-$o in jo z označbo kraja in dneva odstrela, oz. najdbe takoj poslati najbližji veterinarski organizaciji.
Veterinarska organizacija preskrbi za laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarska-higien-ska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla.
V izjemnih primerih, ko je zaradi velike oddaljenosti ali nedostopnega zemljišča transport trupla poginjene ali ubite divjadi iz 1. odstavka tega člena težaven, se sme truplo zakopati na kraju odstrela ali najdbe. Jama mora biti tako globoka, da je truplo pokrito z najmanj 1 m visoko plastjo zemlje ali kamenja.
8.	člen
Prepovedano je odirati trupla divjadi iz 1. odstavka prejšnjega člena in jemati lovske trofeje te divjadi.
9.	člen
Lovska organizacija mora prijaviti pristojnemu občinskemu organu veterinarske inšpekcije odstrel druge divjadi, ki se je nenaravno vedla in ravnati š truplom v smislu 7. člena odredbe.
10.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
11.	člen
Kršitev določb te odredbe se kaznuje po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76).
12.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-4/79
Ljubljana, dne 25. aprila 1979.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec 1. r.
LOGATEC
748.
Na podlagi 3. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 29/76) in 164. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Izvršni svet Skupščine občine Logatec na seji 11. aprila 1979 sprejel
SKLEP
o soglasju k cenam prispevka za priključitev na javno kanalizacijo v KS Naklo in KS Tabor Logatec
I
Daje se soglasje k cenam prispevkov za priključitev na javno kanalizacijo v KS Naklo in Tabor Logatec, katere je predlagala Samoupravna-komunalna cestna skupnost občine Logatec.
II
Cene prispevka za priključitev na javno kanalizacijo v KS Tabor in Naklo Logatec znašajo:
1.	za vsako stanovanjsko enoto, poslovni prostor, garažo v'več kot dvostanovanjski zgradbi 5000 din;
2.	za individualno stanovanjsko hišo do 90 ms koristne stanovanjske površine 6000 din;
3.	za individualno stanovanjsko hišo nad 90 m2 koristne stnovanjske površine 7900 din;
4.	za stanovanjsko hišo z vgrajeno obrtno delavnico do 90 m2 se obračunava tako, da se stanovanje obračuna posebej po zgoraj navedenih postavkah, poslovni prostor pa 5000 din. Kolikor poslovni prostor presega 90 m2 se obračuna kot samostojna delavnica;
5.	za individualno obrtno delavnico ali poslovni prostor 9500 din;
6.	za pridobitev stanovanjskih površin v adaptiranem objektu. Kadar pridobljene površine presegajo velikost standardnega enosobnega stanovanja se upošteva prispevek kot je navedeno pod točkami 1, 2 in 3;
7.	za pridobljene poslovne površine v adaptiranem objektu se obračuna kot je navedeno v točki 4;
8.	za objekte otroškega varstva, šolstva in zdravstva 0,30 °/o končne investicijske vrednosti objekta;
9.	za druge objekte 1 %> investicijske vrednosti objekta.
Cene kanalščine, čiščenja ter prispevkov za izgradnjo čistilne naprave in sekundarnih vodov v občini Logatec znašajo za m2 porabljene vode v KS Naklo in Tabor:
10.	kanalščina — 0,90 din/m2 se plačuje od dneva priključitve na javno kanalizacijo;
11.	čiščenje — 0,71 din/m3 se plačuje od dneva priključitve na javno kanalizacijo;
12.	prispevek — 2,42 din/m3 za izgradnjo sekundarnih kanalov se plačuje deset let ne glede na čas priključitve na javno kanalizacijo;
13.	prispevek — 1,14 din/m8 za izgradnjo čistilne naprave se plačuje deset let ne glede na čas priključitve na javno kanalizacijo.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS
St 38-37/79
Logatec, dne 24 aprila 1979.
Predsednik IS SO Logatec
Peter Petkovšek Inž. 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU 749.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na osnovi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih" skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela, na sej,i zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1979 in seji družbenopolitičnega zbora dne 28. marca 1979 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1979
.	1. člen
Skupni prihodki proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1979 znašajo 45,745.801 dinarjev.
Od tega: — razporejeni prihodki	45.315.801
—	tekoča rezerva	430.000
(nerazporejeni prihodki)
2.	člen
V rezervni sklad proračuna se vlaga 1 °/o od tekočih dohodkov proračuna, kar za leto 1979 znaša 430 000 dinarjev.
3.	člen
Za izvrševanje proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1979 je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju (v nadaljnjem besedilu: »Izvršni svet«). Izvršni svet sme spreminjati namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne na_ mene v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev.
Izvršni svet skrbi, da se med letom delijo dohodki v skladu z njihovo realizacijo.
4.	člen	" •
Kolikor bo pritekanje proračunskih prihodkov zaostajalo za načrtovano dinamiko zaradi nedokončno usklajenega obsega dopolnilnih sredstev za leto 1979, bo Izvršni svet zaradi ohranitve proračunskega ravnotežja začasno zmanjševal zneske po posebnem delu proračuna za leto 1979.
5.	člen
Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se nakazujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim porabnikom:
—	upravnim in drugim organom (državni organi),
—	družbenopolitičnim organizacijam in društvom,
—	krajevnim skupnostim.
Sredstva za redno dejavnost po prejšnjem odstavku se nakazujejo mesečno za nazaj.
6.	člen
Sredstva za nakup novih poslovnih prostorov za potrebe dela skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov, se lahko koristijo po predhodni odobritvi sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun SR Slovenije.
7.	člen
Sredstva za izvajanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih se bodo razdelila med krajevne skupnosti v skladu s podpisanim programom krajevnih skupnosti za leto 1979.
8.	člen
Državni organi in drugi uporabniki sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog s svojega delovnega področja v mejah sredstev dodeljenih iz proračuna občine.
Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki presegajo zneske določene za leto 1979.
9.	člen
Za proračun pristojni organ občine Šentjur pri Celju tekoče spremlja gibanje dohodkov in izdatkov proračuna in o tem obvešča tekoče Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju.
10.	člen
Izvršni svet se pooblašča, da določa uporabo sredstev rezerve za namene iz 1. točke, 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do višine dinarjev 300.000.
O uporabi sredstev rezerve za namene iz 2. točke
39.	člena zakona o financiranju, odloča izvršni svet.
11.	člen
Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v obdobju januar—marec 1979 da-
na posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene se poračunajo v smislu določb tega odloka.
12.	člen
Oddelek za gospodarstvo in finance kot pristojni upravni organ opravlja proračunski nadzor in kontrolo finančnega in računovodskega poslovanja uporabnikov sredstev proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1979.
13.	člen
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1979 sta sestavni del tega odloka.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979.
St. 400-1/79-4
Šentjur pri Celju, dne 29. marca 1979.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Stanko Lesnika, kmet. inž., 1. c.
BILANCA
prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1979
Vrsta prihodkov	Znesek
1	Davki iz OD na dohodek
2	Prometni davek, davek na premoženje in davek na dohodke od premoženja
3. Takse
4 Dohodki po posebnih predpisih
6	Dopolnilna sredstva
7	Dohodki upravnih organov____________
Skupaj:	__________________45,745.901
Vrsta odhodkov	Znesek
01	Dejavnost organov družbenopolitične	
	skupnosti	25,947.302
02	Ljudska obramba	2,565.650
03	Dejavnost družbenopolitičnih	
	organizacij in društev	2,074.800
04	Negospodarske investicije	4,379.180
08	Socialno skrbstvo	5,348.280
09	Zdravstveno varstvo	60.000
10	Komunalna dejavnost — urbanizem	2,657.804
16	Intervencije v gospodarstvu	1,152.785
17/1	Tekoča proračunska rezerva	430.000
17/a	Blagovne rezerve	700.000
18	Vezana izločena sredstva rezerv	430.000
	Skupaj:	45,745.801
11.390.000
11.190.000 2,034000
180 000 20,301 801 650.000
VRHNIKA
750.
Na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o druženem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) in v skladu z 152. členom statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74. 18/77 in 24/77) je Skupščina občine Vrhnika na 11. seji zbora združenega dela dne 12. aprila 1979, na 10. seji zbora krajevnih skupnosti dne 12. aprila 1979 in na 11. seji družbenopolitičnega zbora dne 11. aprila 1979 sprejela
ODLOK
o obvezni pripravi srednjeročnega plana občine Vrhnika za obdobje 1981 do 1985
1.	člen
S tem odlokom Skupščine občine Vrhnika, skupno, sočasno in usklajeno z nosilci razvoja Skupščine občine Vrhnika ter skladno s sistemom družbenega planiranja določa obvezno pripravo srednjeročnega družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1981—1985 (v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan).
2.	člen
Izdelava srednjeročnega plana mora potekati skladno z določili odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 22/78).
3.	člen
Skladno z načeli začasnega, usklajenega in celovitega planiranja, sprejmejo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sklepe o pripravi svojih srednjeročnih planov ter elementov za samoupravne sporazume in dogovore o temeljih srednjeročnih planov.
Organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti, ki delujejo na področju posebnega družbenega pomena, sprejmejo tudi sklep o pripravi svojih srednjeročnih planov, skladno z načeli družbenega planiranja.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je odgovoren za pripravo plana iz 1. člena tega odloka, za usklajevanje in dogovarjanje o razvojmh usmeritvah nosilcev planiranja v občini.
5.	člen
Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo svoje programe dela za pripravo svojih planov s katerimi zagotovijo, da bo celoten potek aktivnosti za pripravo srednjeročnih planov potekal časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana občine Vrhnika.
Samoupravni sporazumi in dogovori o temeljih planov morajo biti pripravljeni po delovnem programu, ki ga izdela Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika.
6.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika bo določil delovni program aktivnosti za izdelavo plana iz 1. člena tega odloka.
Program iz prejšnjega odstavka upošteva pripravo prostorskega plana v občini Vrhnika po odloku o pripravi prostorskega plana v občini Vrhnika (Uradni list SRS, št. 21/78).
Sredstva za izdelavo srednjeročnega plana se zagotovijo v proračunu občine (ali iz drugih virov).
Nosilci planiranja (organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti) sklenejo samoupravni sporazum o usklajenih delovnih programih in o medsebojno usklajenem pristopu k izdelavi strokovnih planskih gradiv.
S samoupravnim sporazumom in delovnim programom se posebej opredeli metodološko in usklajevalno vlogo nosilca izdelave srednjeročnega plana glede na sočasno pripravo planov samoupravnih organizacij in skupnosti in obveznost udeležencev planiranja, da posredujejo potrebne podatke nosilcem izdelave plana. 7
7.	člen
Udeleženci planiranja bodo uporabljali skupno obvezno metodologijo in skupne obvezne kazalce, ki jih predpiše Zvezni izvršni svet oz. Izvršni svet skupščine SRS.
Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika po potrebi predpiše dopolnitev skupne obvezne metodologije in obveznih kazalcev, ki so za občino posebej pomembni.
8.	člen
Nosilec izdelave srednjeročnega plana občine je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika, ki mora pri pripravi gradiv sodelovati z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi- skupnostmi, Zavodom za načrtovanje, Kmetijsko zemljiško skupnostjo, Medobčinsko gospodarsko zbornico ter s pristojnimi službami.
Obseg in vsebina dela na izdelavi srednjeročnega plana občine bo opredeljena z delovnim programom.
9.	Člen
Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika bo za srednjeročni plan iz 1. člena tega odloka predložil:
—	skupščini občine: osnutek smernic do 20. septembra, predlog smernic do 20. oktobra 1979;
—	udeleženem dogovora o temeljih planov: osnutek dogovora o temeljih DP in PP plana do 20. marca 1980, predlog dogovora o temeljih DP in PP plana do 20. aprila 1980;
—	skupščini občine: osnutek plana do 31. avgusta 1980, predlog plana do 31. decembra 1980.
Nosilci planiranja iz 3. člena bodo pripravili osnutek posameznih faz svojih planov v rokih določenih v prejšnjem odstavku.
Roki iz prvega odstavka se bodo po potrebi uskladili s programom priprave srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985.
10.	člen
S pripravami za izdelavo in sprejemanje srednjeročnega plana občine Vrhnika se prične takoj.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/4-010-06/79
Vrhnika, dne 12. aprila 1979.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r
751.
Na podlagi 13. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9/68, 12/68, 14/69, 31/72, 18/74) in 153. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74, 18/77, 24/77) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. aprila 1979 sprejela
SKLEP
o potrditvi statuta osnovne šole Borovnica 1
Potrdi se statut osnovne šole Borovnica.
2
Ta sklep velja takoj.
St 1/1-02-3/79
Vrhnika, dne 12. aprila 1979.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r.
752.
Na podlagi 13. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9/68, 12/68, 14/69, 31/72, 18/74) in 153. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74, 18/77 in 24/77) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. aprila 1979 sprejela
SKLEP
o potrditvi statuta osnovne šole Janeza Mraka Vrhnika
1
Potrdi se statut osnovne šole Janeza Mraka Vrhnika.
2
Ta sklep velja takoj.
St. 1/1-02-2/79
Vrhnika, dne 12. aprila 1979.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač L r.
753.
Na podlagi 13. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9/68, 12/68, 14/69, 31/72, 18/74) in 153. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št, 11/74, 18/77, 24/77) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. aprila 1979 sprejela
SKLEP
o potrditvi statuta osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika
1
Potrdi se statut osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika.
2
Ta sklep velja takoj.
St. 1/1-02-4/79
Vrhnika, dne 12. aprila 1979.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r.
754.
Na podlagi 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74, iS/77 in 24/77) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela dne 12. aprila 1979. na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 12. aprila 1979 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 11. aprila 1979 sprejela
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju novih članov volilne komisije občine Vrhnika
1
Razrešijo se dosedanji člani volilne komisije občine Vrhnika.
2
V volilno komisijo se imenujejo:	*
1.	predsednica: Albina Zupan, sodnica Temeljnega sodišča v Ljubljani — enota Vrhnika,
2.	namestnik predsednice: Janez Obreza, sodnik Temeljnega sodišča v Ljubljani — enota Vrhnika,
3.	tajnica: Marija Miklič-Ogrin, sodnica za prekrške občine Vrhnika,
4.	namestnik tajnice: Stane Stupica, upravni delavec SO Vrhnika,
5.	član: Cveta Kukec, medobčinski tržni inšpektor,
6.	namestnik člana: Lučka Kenk, socialna delavka pri skupnosti socialnega skrbstva,
7.	član: Peter Gabrijel, gozdarski tehnik, iz LIKO Borovnica,
8.	namestnik člana: Zorka Prvinšek, upravna delavka SO Vrhnika,
9.	član: Zlatoje Blaževič, upokojenec,
10.	namestnik člana: Miloš Rijavec, načelnik oddelka za notranje zadeve SO Vrhnika.
3
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, ko preneha veljati sklep objavljen v Uradnem listu SRS, št. 2/78 z dne 30. 1. 1978.
St. 1/1-02-011/79
Vrhnika, dne 12. aprila 1979.
,	Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r.
ŽALEC
755.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprila 1979 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Žalec za leto 1978
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Žalec za leto 1678.
2.	člen
Zaključni račun proračuna izkazuje
din
—	prihodke	58,833.75$95
—	odhodke	49,438.323,45
—	presežek	prihodkov nad odhodki	9,395:429^0
3.	člen
Zaključni račun stalne proračunske rezerve izka-
zuje
din
—	prihodke	1,483.210,85
—	odhodke	—
—	ostanek sredstev	1,483.210,85
4.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki iz 2. člena tega odloka v znesku 9,395.429,50 din se uporabi za naslednje namene:
—	za lastno udeležbo pri najetju kredita za izgradnjo prizidka k upravni stavbi
—	za nabavo opreme v prizidku upravne stavbe
—	za nabavo nove telefonske centrale v upravni stavbi
—	za sofinanciranje I. faze izgradnje doma SLO
—	za sofinanciranje nabave telefonske centrale za območje krajevne skupnosti Žalec in Griže
— Komunalno podjetje Žalec — TOZD Komunala — za izgradnjo garaž in nabavo mehanizacije za vzdrževanje cest	1,00.0.000,00
5.	člen
Ostanek sredstev iz 3. člena tega odloka vi znesku . 1,483.210,85 din se prenese kot dohodek stalne proračunske rezerve v leto 1979.
6.	člen
Zaključni račun proračuna občine Žalec za leto 1978 je sestavni del tega odloka.
7.	člen ,
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400.-3/79-3
Žalec, dne 25. aprila 1979.
Predsednik Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
756.
Na podlagi zvezne in republiške ustave, zakona o združenem delu in družbenega dogovora' o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske pplitike v SR Sloveniji ter sklepov in stališč družbenopolitičnih organizacij so delovni ljudje in občani v temeljnih organiza. cijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v žalski občini, občinska konferenca ZKS, občinska konferenca SZDL, občinski svet zveze sindikatov, občinska konferenca ZSMS, občinski odbor zveze borcev NOV, občinska skupščina, samoupravna stanovanjska skupnost Žalec, samoupravna komunalna interesna skupnost Žalec, občinska skupnost vartva pred požarom Žalec, občinska izobraževalna skupnost Žalec, občinska raziskovalna skupnost Žalec, občinska kulturna skupnost Žalec, občinska telesnokulturna skupnost Žalec, občinska skupnost otroškega varstva Žalec, občinska skupnost socialnega skrbstva Žalec; skupnost za zaposlovanje
Celje — enota Žalec, občinska zdravstvena skupnost Žalec, občinska skupnost socialnega varstva Žalec in kmetijska zemljiška skupnost občine Žalec (v nadaljnjem besedilu udeleženci) sprejeli
DRUŽBENI DOGOVOR o osnovah kadrovske politike v občini Žalec
I. NAČELA ZA OBLIKOVANJE IN IZVAJANJE KADROVSKE POLITIKE
1.	člen
Ob spoznanju, da je kadrovska politika kot sestavni del politike družbenoekonomskega razvoja neodtujljiva pravica delovnih ljudi in zato sestavni del socialističnih samoupravnih odnosov, smo se delovni ljudje in občani združeni v temeljnih ovganizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih dogovorili, da bomo v svoji samoupravijalski ih delovni aktivnosti uresničevali dogovorjeno kadrovsko politiko ter s tem zagotavljali hitrejši družbenoekonomski razvoj, razvoj socialističnih samoupravnih odnosov in vsestransko razvijali svobodno socialistično osebnost, kot temeljnega ustvarjalca samoupravnih odnosov.
2.	člen	,
Delovni ljudje in občani bomo v družbenopolitičnih organizacijah v skladu s svojo družbenopolitično vlogo in družbeno funkcijo skrbeli za uresničevanje sprejetih načel in meril razredne kadrovske politike, ustvarjali pogoje in mobilizirali delovne ljudi za vsestransko izvajanje načel in določil tega dogovora.
3.	člen
Udeleženci dogovora se s tem družbenim dogovorom dogovarjamo o enotnih načelih in merilih pri oblikovanju, demokratične, načrtne, dolgoročne kadrovske politike ter o postopkih za njeno uresničevanje. Udeleženci dogovora bomo medsebojno sodelovali in zagotavljali uresničevanje skupnih interesov. Zato se bomo dogovarjali o enotnem reševanju zadev s področja kadrovske politike.
4.	člen
Udeleženci družbenega dogovora bomo pri uresničevanju temeljnih smotrov in načel kadrovske politike skrbeli zlasti za:
—	vzgojo, razvoj in uveljavitev človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki v združenem delu skladno z družbenimi potrebami in s svojimi sposobnostmi ter pridobljenim znanjem tvorno sodeluje pri ustvarjanju, delitvi in porabi ustvarjenih dobrin socialistične samoupravne družbe.
—	zagotavljanje delovanja delegatskega sistema, tako da bomo aktivno delovali pri zagotavljanju kadrovskih in vseh drugih pogojev za učinkovito delovanje delegacij v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter krajevnih skupnostih,
—	dolgoročno načrtovanje sestava kadrov, ki je potreben za obstoječi in dolgoročni razvoj udeležencev dogovora,
—	sprejemanje letnih, srednjeročnih in dolgoročnih kadrovskih načrtov in programov,
3.000.	000^)0 1,495.429,50
1.500.000.	00
1.400.000.	00
1.000.	000.00
—	sprejemanje programov strokovnega, idejnopolitičnega in družbenoekonomskega izobraževanja kadrov,
—	programiranje razvoja družbenega standarda in varnosti zaposlenih,
—	vodenje kadrovske evidence,
—	sporazumevanje o ustanavljanju in razvijanju kadrovskih služb organizacij združenega dela ali skupnih kadrovskih služb za strokovno izvajanje kadrovske funkcije za več manjših organizacij združenega dela ter kadrovske službe skupščine občine,
—	preverjanje izvajanja demokratično sprejete kadrovske politike ter učinkovitosti posameznih kadrov, skih odločitev in to neposredno preko samoupravnih organov, delavske kontrole in družbenopolitičnih organizacij ter skupščine udeležencev družbenega dogovora in njenih organov.
Pri izvajanju kadrovske politike v zvezi z volitvami in delegiranjem delegatov si bomo udeleženci prizadevali za uresničitev načela demokratične zamenljivosti v skladu z ustavo.
II.	RAZVIDI DEL OZIROMA NALOG V TEMELJNIH ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA IN DELOVNIH SKUPNOSTIH
5.	člen
Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti — udeleženci tega dogovora bomo zaradi us. pesnega opravljanja dejavnosti, zaradi racionalne in smotrne delitve dela, razmejitve dolžnosti, pravic in odgovornosti, na osnovi ugotovitev o potrebnem opravljanju dela izdelali razvid del in nalog.
Samoupravni sporazum o osnovah plana, plani, naloge ter cilji, ki iz teh planov izhajajo, so osnova za določanje sestave in obsega dela, ki je potrebno, da bi bile naloge in cilji iz tega plana uresničeni.
Sestava m obseg dela sta osnova za določanje sestave in števila kadrov.
6 člen
Razvid del in nalog bo osnova za vrednotenje del in nalog.
Opravila, ki imajo vsebinsko podobnost oziroma vrednost, bomo opredelili kot naloge in dela, v okviru katerih bomo določali pogoje za opravljanje del in nalog ter razporejali kadre.
7. člen
Udeleženci bomo glede na, vsebino in zahtevnost dela določili tudi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati delavci za uspešno opravljanje del in nalog. Te pogoje bomo opredelili zlasti kot zahtevano strokovno izobrazbo, ozroma z delom pridobljeno delovno zmožnost in ustrezne delovne izkušnje (strokovno usposobljenost v smislu 37. člena tega dogovora).
Pri določanju pogojev glede strokovne izobrazbe oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti ter delovnih izkušenj, bomo upoštevali naslednja načela:
—	dela in .naloge v okviru skupine del in nalog lahko opravlja le delavec z določeno stopnjo strokovne izobrazbe oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti.
Kadar je za opravljanje del in nalog zahtevana določena stopnja in smer strokovne izobrazbe, je dopust, no odstopanje le za eno stopnjo,
—	praviloma bomo za opravljanje del in nalog določili samo eno stopnjo strokovne izobrazbe,
—	v okviru stopnje usposobljenosti bomo določili najustreznejši poklic oziroma smer strokovne izobrazbe,
—	pri opredeljevanju zahtevanih delovnih izkušenj bo najdaljša zahtevana doba 5 let, vendar bo le-ta uporabljena za opravljanje najzahtevnejših in najodgovornejših del in nalog.
.	8. člen
Tako določeni razvid del in nalog bo služil za:
—	smotrno in racionalno delitev dela,
—	načrtovanje, pridobivanje, izobraževanje in stroškovno izpopolnjevanje delavcev v skladu z naravo
opravil in nalog,
—	izbiro, zaposlovanje in razporejanje kadrov po njihovi strokovni izobrazbi in z delom pridobljenimi delovnimi zmožnostmi ter morebitnimi posebnimi zahtevami v skladu z naravo del in nalog,
—	smotrno organizacijo in izvajanje varstva pri
delu,	,
—	urejanje drugih odnosov v zvezi z delom.
9.	člen
Udeleženci se dogovorimo, da bomo posebej opredelili tiste naloge s področja družbene samozaščite, ki se nanašajo na kadrovsko politiko in jih vnesli v samoupravne splošne akte.
— Posebej bomo opredelili individualno in kolektivno odgovornost,
—	določili dela in naloge, ki so zaradi narave na-"log izpostavljena sovražnim in negativnim dejavnostim
in p od vzeli ukrepe za zaščito le-teh,
—	za opravljanje takih del in nalog bomo sprejemali le delavce, ki so moralnopolitično neoporečni, ki niso bili kaznovani za kazniva dejanja zoper temelje socialistične samoupravne družbene ureditve in varnosti SFRJ. človečnost in mednarodno pravo, zoper oborožene sile SFRJ, uradno dolžnost in javna pooblastila, zoper samoupravljanje ter kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje,
—	pri zaposlovanju delavcev, ki varujejo premoženje (vratarji, čuvarji, gasilci, nadzorniki) bomo pozorni na to, da bodo imeli ti delavci neoporečno preteklost ter da bodo fizično in psihično sposobni opravljati zaupane jim naloge.
10.	člen
, Udeleženci tega dogovora bomo posebej opredelili tista opravila, ki so primerna za zaposlovanje invalidov in za delo manj zmožnih oseb ter bomo v skladu z zakonom upoštevali prednostno pravico teh oseb pri izbiri za opravljanje prostih del in nalog, če izpolnjujejo posebne in splošne pogoje.
III.	NAČRTOVANJE POTREB PO KADRIH IN PROGRAMIRANJE KADROV
11.	člen
Udeleženci dogovora bomo pri načrtovanju potreb po kadrih upoštevali predvsem naslednje:
—	razvojni program in letni načrt,
—	organizacijo in delitev dela.
—	tehnologijo dela in tehnično opremljenost,
—	sestavo kadrov in njihov razvoj,
—	predvidene odhode kadrov (upokojitve, povprečne fluktuacije, vojaške obveznosti...),
—	kadrovske vire.
12.	člen
Udeleženci dogovora bomo v skladu z razvojnim načrtom organizacij združenega dela in družbenoekonomskim načrtovanjem v občini, samoupravno sprejemali tudi program potrebnega števila kadrov, kot obvezno sestavino razvojnega načrta.
13.	člen
V skladu s programom potreb po kadrih bomo udeleženci dogovora sprejemali odločitve in ukrepe za:
—	notranje razporeditve delavcev v skladu s potrebami organizacij združenega dela in njihovo usposobljenostjo,
—	izobraževanje iz dela ob delu ter funkcionalno izobraževanje delavcev,
—	usposabljanje novih profilov, ki jih zahteva uvedba nove tehnologije,
—	štipendiranje dijakov, študentov in delavcev,
—	vključevanje v uk in stimulativno nagrajevanje učencev,
—	izdelavo načrta o sprejemanju pripravnikov,
—	kadrovanje novih delavcev.
14.	člen
Skupnost za zaposlovanje bo nosilec usklajevanja načrtov razvoja kadrov in zaposlovanja za območje občine. Samoupravno sprejet načrt potreb po kadrih bo osnova za načrtovanje in izvajanje izobraževalne dejavnosti.
15.	člen
Udeleženci dogovora bomo vodili evidenco kadrov v skladu z določili odloka skupščine SRS (Uradni list SRS, štev. 26/75), vzporedno pa bomo vodili stalno evidenco perspektivnih kadrov.
IV.	VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
16.	člen
Udeleženci dogovora se bomo zavzemali, da bomo v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v skladu s kadrovskimi* potrebami omogočili vsakemu delavcu uresničevanje njegovih pravic in obveznosti za pridobivanje znanja, ki naj prispeva k njegovim ustvarjalnim sposobnostim in izvrševanju samoupravnih obveznosti in pravic.
Pri oblikovanju politike izobraževanja bomo upoštevali tako kadrovske potrebe organizacij združenega dela kot delavčev odnos do dela, delovne sposobnosti ter njegove osebne sposobnosti in nagnenja.
17.	člen
Da bi zagotovili kvalitetno izobraževanje in usposabljanje delavcev na vseh področjih združenega dela,
za njihovo uspešno opravljanje delovnih, samoupravnih in družbenopolitičnih nalog, bomo udeleženci programirali potrebne oblike izobraževanja.
Pri tem bomo težili:
—	da bo izobraževanje dostopno vsem delavcem pod enakimi pogoji,
—	da se s permanentnim izobraževanjem omogoča uspešnejše uveljavljanje delavca — samoupravljavca In njegov razvoj.
18.	člen
Upoštevajoč programe in letne načrte razvoja organizacij združenega dela ter v skladu z načrti družbenega in gospodarskega razvoja se udeleženci obvezujemo, da bomo:
—	omogočili delavcem stalno izpopolnjevanje strokovnega znanja,
—	omogočili delavcem pridobivanje družbenopolitičnega in družbenoekonomskega znanja,
—	pred začetkom vsake investicije izdelali:
a)	načrt izobraževanja in usposabljanja potrebnih kadrov,
b)	program reševanja družbenega standarda.
c)	program prerazporeditve in morebitne prekvalifikacije delavcev.
—	omogočili usposabljanje novih profilov, ki jih zahteva sodobna tehnologija,
—	spodbujali, organizirali in razvijali vse tiste oblike izobraževalne, kulturne dejavnosti, ki bodo bogatile znanje delavcev, njihovo delovno in splošno kulturno raven.
19.	člen
Udeleženci dogovora bomo vrednotili družbenopolitično izobraževanje kot sestavni del celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema in pri tem upoštevali določila družbenega dogovora o družbenopolitičnem izobraževanju občine Žalec in programe izobraževanja družbenopolitičnih organizacij občine Žalec.
20.	člen
Zavzemali se bomo za dosledno izvajanje družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike, katerega 'konkretizacija je samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov občine Žalec, določila navedenega sporazuma pa bomo vključili v samoupravne splošne akte s področja izobraževanja.
Uveljavili bomo tako politiko štipendiranja, poklicnega usmerjanja in svetovanja, ki bo zagotavljala vključevanje mladine in odraslih v izobraževanje glede na dolgoročne kadrovske potrebe združenega dela.
21.	člen
V skladu s sprejetim planom potreb po kadrih bomo razpisali kadrovske štipendije.
Skupen razpis bomo objavili vsako leto v dogovorjenem roku, s kadrovsko službo skupščine občine bomo vzpostavili tak sistem komuniciranja, ki ji bo omogočal usmerjanje prosilcev za štipendiranje v organizacije združenega dela.
22.	člen
Udeleženci bomo zagotovili tudi ustrezne oblike permanentnega izobraževanja za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, le-ti so dolžni izpopolnjevati svoje strokovno, funkcionalno in družbenoekonomsko znanje.
23.	člen
Udeleženci bomo namenili posebno pozornost osnovnošolskemu izobraževanju in za zaposlene delavce, ki so stari manj kot 40 let in nimajo dokončane osnovne šole, programirali in organizirali osnovnošolsko izobraževanje
24.	člen
Udeleženci dogovora ugotavljamo, da smo bili v skladu z določili 16 člena družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike v občini Žalec, ki je bil podpisan dne 10. junija 1976 dolžni odpraviti razlike med zahtevano in dejansko kadrovsko strukturo, zato bomo pod vzeli vse ukrepe, da bo naloga v predvidenem roku realizirana, to je junij 1981 za pridobitev ene stopnje manjkajoče strokovne izobrazbe ter junij 1983 za pridobitev dveh stopenj manjkajoče strokovne izobrazbe.
Udeleženci dogovora bomo tudi v bodoče, zlasti ob spremembah zahtevanih pogojev za opravljanje del in nalog analizirali kadrovsko zasedbo in sprejeli plan za odpravo razlik med dejansko in zahtevano kadrovsko strukturo.
Udeleženci dogovora lahko oprostimo delavce, ki so bili 30. 3. 1973, ko je začel veljati prvi družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike sprejet v občini Žalec. stari najmanj 40 let oziroma so opravljali ista ali podobna dela in naloge že 20 let, dela in naloge pa uspešno opravljajo, obveznosti, da si pridobijo manjkajočo strokovno izobrazbo.
Uspešnost dela takih delavcev bo ugotavljal pristojni organ samoupravljanja.
25.	člen
V skladu z vodenjem evidence o perspektivnih kadrih se udeleženci sporazumemo, da bomo usmerjali v študij na III. stopnji evidentirane perspektivne kadre za morebitno prevzemanje najodgovornejših nalog na področju gospodarskega in družbenopolitičnega dela v občini, republiki in federaciji.
26.	člen
Delavec, ki se izobražuje ob delu v skladu s kadrovskimi potrebami udeleženca ima pravico do študijskega dopusta po določilih samoupravnih splošnih aktov udeleženca tega dogovora. Studijski dopust traja najmanj 2 delovna dneva in praviloma ne več kot 4 delovne dni za uspešno opravljen izpit, največ 7 delovnih dni za opravljanje zaključnega izpita na srčdnji šoli ter največ 15 delovnih dni za opravljanje zaključnega izpita na višji oziroma visoki šoli.
27.	člen
Udeleženci dogovora se sporazumemo, da bomo uporabljali sredstva, namenjena za izobraževanje v skladu s sprejetim programom posameznih oblik izobraževanja.
28.	člen
Sredstva, namenjena za izobraževanje morajo biti v letnem finančnem načrtu prikazana v posebni postavki in naj ne bodo nižja od višine določenih sredstev za te namene v povprečju v SR Sloveniji.
29.	člen
Udeleženci dogovora se dogovorimo, da bomo vsaj enkrat na leto na sejah samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij razpravljali o rezultatih vseh oblik izobraževanja, v okviru strokovnih služb pa bomo določili konkretnega nosilca, ki bo skrbel za izvajanje programov izobraževanja.
30.	člen
Za hitrejše uveljavljanje koncepcije usmerjenega izobraževanja so organizacije združenega dela s področja materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti dolžne omogočati svojim delavcem intenzivnejše vključevanje v izobraževanje ob delu oziroma iz dela.
V sodelovanju z izobraževalnimi organizacijami pa je potrebno, da
—	sodelujemo pri oblikovanju programov na podlagi katerih se izobražujejo poklici, pomembni za dejavnost udeležencev,
—	sodelujemo pri izvajanju vzgojnoizobraževalnih programov zlasti programov proizvodnotehničnega pod-dročja, proizvodnega dela in proizvodne prakse,
—	vključujemo učence, ki smo jih usmerili v izobraževanje f red no, ob delu ali iz dela) v proizvodno delo in delo samoupravnih organov,
—	organiziramo usposabljanje pripravnikov pri uvajanju novih delavcev.
31.	člen
Udeleženci dogovora bomo v samoupravnih splošnih aktih opredelili sistem izobraževanja in usposabljanja v organizaciji združenega dela, predvsem pa določili nosilce in roke za:
—	planiranje in programiranje izobraževanja,
—	izdelavo osnov in kriterijev za izbiro delavcev, ki se bodo izobraževali,
—	opredelili bomo obveznosti udeležencev različnih seminarjev za prenašanje obravnavane tematike v delovno sredino,
—	opravljanje drugih nalog v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem.
V.	OBVEŠČANJE
32.	člen
Udeleženci bomo zagotavljali vsestransko, pravočasno in objektivno obveščanje vseh članov delovne skupnosti, da bomo lahko ustvarjalno sodelovali pri oblikovanju samoupravnih odločitev na področju uresničevanja kadrovske politike.
33.	člen
Za komuniciranje in obveščanje med delavci, delegati in delegacijami, samoupravnimi organi in stro-
kovnimi službami bomo vzpostavili take postopke in metode, ki bodo zagotavljali hitrejše uveljavljanje delegatskega sistema znotraj organizacije združenega dela in delovnih skupnosti ter družbenopolitične skupno, šti.
Prizadevali si bomo, da bodo vsi zaposleni pravočasno in objektivno obveščeni o vseh zadevah, pomembnih za uresničevanje samoupravljanja.
VI.	KADROVANJE IN IZBIRA KADROV
34.	člen
Udeleženci dogovora bomo načrtovali tako politiko zaposlovanja, ki bo v skladu z razpoložljivimi delovnimi potenciali ali zagotavljala hitrejšo rast produktivnosti dela, racionalno izvedbo del in nalog ter omogočala zagotavljanje življenjskih in kulturnih pogojev zaposlenim.
35.	člen
Dela in naloge bomo udeleženci objavili z oglasom oziroma javnim razpisom. V oglasu oziroma javnem razpisu bomo objavili pogoje, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za opravljanje objavljenih del oziroma nalog ter rok v katerem se morajo prijaviti kandidati kot tu, di rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o izidu izbire. Kadar se oglas oziroma javni razpis nanaša na dela in naloge delavcev, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti, bomo navedli tudi čas, za katerega bo delavec izbran za opravljanje teh del oziroma nalog.
Oglase oziroma javne razpise bomo udeleženci dogovora objavili v sredstvih javnega obveščanja v smislu določil zakona.
36.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo v vsebini oglasov oziroma javnih razpisov določili: dela in nalo, ge, stopnjo in smer strokovne izobrazbe ali z delom pridobljeno delovno zmožnost, delovne izkušnje in moralnopolitične lastnosti.
Za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi bomo opredelili enega izmed razpisnih pogojev, pogoj družbenopolitične aktivnosti.
17. člen
Pri kadrovanju delavcev za opravljanje nalog in opravil v okviru skupine del bomo udeleženci upoštevali dejansko strokovno usposobljenost kadrov, moral, ne in politične kvalitete kot temeljne pogoje za prevzem del oziroma nalog.
Pod strokovno usposobljenostjo v smislu prejšnjega odstavka, razumemo pridobljeno znanje z rednim izobraževanjem za delo, izobraževanjem ob delu in delovnimi izkušnjami ter delovno zmožnost v smislu 20. člena zakona o delovnih razmerjih. Za opravljanje vseh del in nalog mora biti konkretno opredeljeno, kdaj je pogoj za opravljanje del in nalog določena stopnja strokovne izobrazbe in kdaj delovna zmožnost ter kako se ta delovna zmožnost ugotavlja.
38.	člen
Za opravljanje del oziroma nalog bomo pri izboru kadrov po potrebi predhodno preizkusili strokovno usposobljenost, ali pa v skladu z zakonom določili poskus, no delo.
39.	člen
Če na podlagi oglasa oziroma javnega razpisa nihče od prijavljenih kandidatov ne bi bil izbran, lahko pristojni organ odloči, v primeru če je taka zaposlitev neogibna zaradi nemotenega opravljanja del oziroma nalog, da se sklene delovno razmerje za določen čas, vendar največ za eno leto z enim izmed prijavljenih kandidatov.
V	primeru pa, da na mesto individualnega poslovodnega organa oziroma predsednika kolegijskega poslovodnega organa ni bilo mogoče pravočasno imenovati novega individualnega poslovodnega organa oziroma predsednika kolegijskega poslovodnega organa, bo na to mesto brez razpisa imenoval delavski svet temeljne organizacije vršilca dolžnosti in to najdalj za razdobje 6 mesecev.
40.	člen
Kdor začne prvič opravljati dela oziroma naloge po končani šoli pa v okviru programa izobraževanja za poklic ni imel programa praktičnega pouka, proizvodnega dela ali proizvodne prakse v takem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo v svoji stroki, sklene delovno razmerje za dela svoje stroke kot pripravnik.
V	samoupravnih splošnih aktih bomo v zvezi s pri-pravniki opredelili organizacijo, trajanje in potek pripravniške dobe, program, vodstvo pripravništva ter način preizkušanja pridobljenih delovnih zmožnosti med trajanjem pripravniškega dela.
41.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo vsakemu pripravniku določili mentorja iz vrst delavcev, ki imajo sposobnost prenašati znanje in izkušnje na sodelavce.
Preizkus usposobljenosti pripravnikov je osnova za razporeditev k opravljanju del in nalog.
42.	člen
Udeleženci dogovora se sporazumemo, da bomo pri izbiri kadrov za dela in naloge, pri katerih imajo delavci posebna pooblastila in odgovornosti, strokovnih kad, rov za področje zunanjetrgovinskega poslovanja, za narodno obrambo in pri evidentiranju kadrov za dela v diplomatskokonzularni službi, razen dokazil o izpolnjevanju formalnih pogojev razpisa ocenili njihovo ustvarjalnost in kako pri svojem delu uveljavljajo načela samoupravljanja in socialistične morale.
43.	člen
Udeleženci dogovora se sporazumemo, da je velikost temeljnih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter doseženi družbeni proizvod merilo za razvrščanje v določene skupine, na osnovi katerih se določajo s tem družbenim dogovorom izobrazbeni pogoji za opravljanje del in nalog delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
/
V	prvo skupino se razvrščajo temeljne organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki izpolnjujejo enega izmed navedenih pogojev:
a)	število zaposlenih nad 400 ali
b)	ustvarjajo nad 40 milijonov družbenega proizvoda.
V	drugo skupino se razvrščajo temeljne organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki izpolnjujejo navedene pogoje:
a)	število zaposlenih do 400 in
b)	ustvarjajo do 40 milijonov družbenega proizvoda.
Navedena merila pa ne veljajo za temeljne organizacije združenega dela. druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki imajo status posebnega družbenega pomena, za tiste, ki opravljajo intelektualne storitve oziroma so iz področja družbenih dejavnosti ter držav, ne uprave.
Za naštete bomo uporabljali zakonska določila, ki določajo pogoje za opravljanje del in nalog delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, vendar bomo zahtevali najmanj višjo strokovno izobrazbo.
V	smislu zgoraj navedenih določil bomo med zaposlene šteli tudi učence v gospodarstvu.
44.	člen
V	temeljnih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki se razvrščajo v prvo skupino morajo imeti delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi visoko strokovno izobrazbo, v izjemnih primerih višjo strokovno izobrazbo.
V	temeljnih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki se razvrščajo v driiCTo skupino morajo imeti delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi višjo strokovno izobrazbo, v izjemnih primerih srednjo strokovno izobrazbo, v primerih, ko gre za delavce, za katere je ugotovljena primerna delovna zmožnost.
Kot izjemni primeri glede 'zahtevanih pogojev, za opravljanje del in nalog delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi iz prvega in drugega odstavka tega člena, zaradi katerih je mogoče upoštevati za eno stopnjo nižjo strokovno izobrazbo, bomo smatrali dosedanjo uspešnost, prizadevnost, ugotovljeno primerno delovno zmožnost ter širšo družbeno aktivnost.
Izjemoma lahko udeleženci določimo, da so lahko ponovno imenovani za opravljanje del in nalog individualnih poslovodnih organov, predsednikov in članov kolegijskih pošlovodnhi organov ter ostalih delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi delavci, ki ne izpoln jujejo izobrazbenih pogojev, če so opravljali taka dela in naloge, ko je začel veljati prvi družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike sprejet v občini žaleč, to je 30. 3. 1973 in so opravljali do tedaj dela in naloge najmanj 20 let (od tega najmanj polovico ustrezna strokovna dela), dela in naloge pa uspešno opravljajo. Uspešnost dela teh delavcev bo ugotavljal pristojni organ samoupravljanja.
45 člen
Udeleženci dogovora bomo v samoupravnih splošnih aktih opredelili kot delavce s posebnimi pooblastili
in odgovornostmi: individualne poslovodne organe, predsednika in člane kolegijskega poslovodnega organa, namestnike in pomočnike individualnega poslovodnega organa, vodje sektorjev, lahko pa tudi delavce, ki opravljajo druge pomembne naloge.
Določila prejšnjega odstavka se nanašajo na delav. ce s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti.
46.	člen
Udeleženci tegu dogovora se sporazumemo, da se pri oblikovanju stališč za kadrovanje individualnih poslovodnih organov, predsednikov in članov kolegijskih poslovodnih organov poleg samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v organizacijah združenega dela aktivno vključijo tudi družbenopolitične organizacije in organi družbenopolitične skupnosti v občini.
V tem pčstopku kadrovanja bodo družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v organizacijah združenega dela in skupnosti pripravili oceno o primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje in glede na dotedanjo delovno uspešnost. Mnenje družbenopolitičnih organizacij posreduje sindikalna organizacija po posvetu z organizacijo ZK in ZSMS. V kolikor gre za imenovanje delavcev, ki prihajajo iz druge organizacije združenega dela zagotovi mnenje o njihovi aktivnosti koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL bo s svojim stališčem seznanil glede vseh prijavljenih kandidatov skupno razpisno komisijo, kar ji bo služilo kot usmeritev pri pripravi predloga imenovanja.
47.	člen
Udeleženci se bomo zavzeli, da bomo v praksi uveljavili spremljanje uspešnosti dela delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi predvsem, ko gre za uresničevanje samoupravnih • odnosov, uresničevanje sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, uresničevanje razvojnih in planskih nalog in da samoupravni organi organizacij združenega dela v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami pripravijo kriterije in merila za objektivno ocenjevanje uspešnosti teh delavcev.
48.	člen
Udeleženci dogovora se bomo zavzeli, da bomo v medsebojnem sodelovanju skrbeli za načrtno, stalno in pravočasno kadrovanje kadrov za najodgovornejše funkcije v telesih družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitične skupnosti, v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih, družbenih organizacijah in društvih ter v vseh drugih organizacijah in skupnostih.
Y
49.	člen
Udeleženci dogovora se bomo zavzeli, da bomo pri kadrovanju iz prejšnjega člena dosledno uveljavili načela demokratičnosti in javnosti, celovitosti moralnopolitičnih kvalitet ter ustreznih znanj in ustrezne zastopanosti neposrednih proizvajalcev in drugih delov.
nih ljudi in občanov, žensk ter mladih neposredno iz združenega dela ter iz družbenega življenja.
VII.	STROKOVNO DELO ZA URESNIČEVANJE KADROVSKE POLITIKE
50.	člen
Udeleženci dogovora bomo zagotovili pogoje za strokovno opravljanje nalog na področju kadrovske politike in bomo v ta namen organizirali strokovno delo v vseh organizacijah združenega dela, kar bo zagotavljalo:
—	družbeno načrtovanje in usmerjanje kadrov
—	skrb za smotrno zaposlovanje in racionalno razporejanje kadrov
—	programiranje in izvajanje stalnega izobraževanja In usposabljanja kadrov za delo, za samoupravljanje in vsestransko oblikovanje in izpopolnjevanje člo. vekove osebnosti
—	skrb za urejanje življenjskih, kulturnih, socialnih in delovnih razmer zaposlenih	,
—	skrb za samoupravno organizacijo dela, komuniciranje in informiranje
—	skrb za socialistično vrednotenje dela in uresničevanje načela delitve po delu.
51.	člen
Udeleženci tega dogovora se zavezujemo, da bomo za strokovno opravljanje kadrovskih nalog ustanovili kadrovske službe, ki bodo ob upoštevanju znanstvenih in teoretičnih spoznanj kadrologije sposobne opravljati zahtevane naloge, ki izhajajo iz dogovorjene kadrovske politike.
52.	člen
Pri opredelitvi zahtevanih pogojev za opravljanje del in nalog v kadrovskih službah bomo upoštevali, da gre za tako odgovorno strokovno in politično delo, ki ga lahko opravlja le delavec z ustrezno strokovno izobrazbo, z ustreznimi moralnopolitičnimi vrlinami in s * pravilnim odnosom do samoupravljanja.
Udeleženci se dogovorimo, da morajo imeti strokovni delavci v kadrovski službi najmanj višjo strokovno izobrazbo in morajo biti usposobljeni za delo na tem področju (npr.: sociolog, kadrolog, psiholog, pravnik, socialni delavec, ing. organizacije dela ipd.).
53.	člen
Udeleženci, ki imamo okrog 100 zaposlenih bomo za opravljanje nalog s področja kadrovskih zadev zaposlili enega strokovnega delavca, do 300 zaposlenih dva strokovna delavca ter za vsakih 300 več praviloma nadaljnjega enega strokovnega delavca.
Zaradi racionalnosti dela, zagotavljanja principa strokovnosti lahko udeleženci oblikujemo . strokovne kadrovske službe v okviru skupnih služb. Ta organizacijska oblika pa ne sme omejevati samoupravnega vidika izvajanja kadrovske funkcije v temeljnih organizacijah združenega dela.
54.	člen
V	sladu z določili družbenega dogovora o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji in 114. členom statuta občine Žalec opravlja strokovna dela in naloge s področja kadrovskih zadev kadrovska služba skupščine občine.
55.	člen
Kadrovska služba Skupščine občine Žalec ima nalogo, da povezuje in razvija naloge kadrovske dejavno, sti in pripravlja gradiva kot podlago za obravnavanje in odločanje o vseh vprašanjih s področja kadrovske politike v občini.
56.	člen
Občinske družbenopolitične organizacije in občinska skupščina se bodo zavzemale, da ta dogovor sklenejo vsi nosilci kadrovske politike na območju občine.
Družbenopolitične organizacije in njihova vodstva v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih se bomo vedno in povsod aktivno zavzemale, da bomo uresničevale kadrovsko politiko po demokratični poti v skladu z določbami tega dogovora.
3
VIII.	IZVAJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA
57.	člen
Udeleženci dogovora bomo svoje samoupravne splošne akte uskladili s tem družbenim dogovorom v roku 6 mesecev po sprejemu tega dogovora.
58.	člen
Za spremljanje izvajanja tega družbenega dogovora bomo izvolili delegate v skupščino udeležencev družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike v občini Žalec. V skupščino udeležencev izvoli Vsak udeleženec po enega delegata. Mandat delegatov traja štiri leta.
Skupščina udeležencev bo aktivno spremljala uresničevanje tega dogovora, dajala pobude za spreminjanje dogovora in izrekala ukrepe zoper kršilce določil dogovora.
■'	59. člen
Skupščina udeležencev izvoli izmed delegatov 9-članski izvršni odbor kot svoj izvršilni organ, ki ima predsednika izvršnega odbora.
60. člen
če udeleženci tega družbenega dogovora ne bodo uskladili samoupravnih splošnih aktov v roku. določenem v 57 členu tega dogovora, bo družbeni pravobranilec sammmravliania predlagal sodišču združenega de. la. da oceni zakonitost samoupravnih splošnih aktov, v katerih bi morale biti opredeljene določbe tega dogovora.
. 61. člen
V	primeru, ko skupščina ugotovi, da udeleženci ne izpolnjujejo obveznosti po družbenem dogovoru, poobla-
sti izvršni odbor, da obvesti samoupravni organ udeleženca dogovora, da v roku enega meseca poda obrazložitev oziroma pojasnilo, kako bo ukrepal in zagotovil dosledno spoštovanje družbenega dogovora.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
62.	člen
Spremembe In dopolnitve tega družbenega dogovora bomo sprejemali po enakem postopku kot je določen za sprejem dogovora. Predloge za spremembe in dopolnitve tega dogovora lahko poda skupščina podpisnic ali posamezni udeleženec dogovora.
63.	člen
K temu družbenemu dogovoru lahko naknadno pristopijo druge zainteresirane organizacije, skupnosti in organi, ki niso sodelovali pri njegovi sklenitvi, in sicer s predložtvijo pismene izjave o pristopu.
64.	člen
Ta družbeni dogovor je sprejet, ko ga podpiše več kot polovica (Vsak udeleženec na območju občine) pooblaščenih delegatov temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter ostali udeleženci. Družbeni dogovor velja za vse tiste, ki so ga podpisali.
Ta družbeni dogovor se objavi v Uradnem listu
SRS
65.	člen
Družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike v občini Žalec je bil podpisan 6. marca 1979; družbeni dogovor je podpisala večina predvidenih udeležencev, zato začne družbeni dogovor s tem dnem veljati.
Z istim dnem preneha veljati družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike v občini Žalec, sprejet 10. junija 1976. leta.
St. 117-4/78-1/3
Žalec, dne 9. marca 1979.
Udeleženci
POPRAVEK
V odredbi o dajanju podatkov o stanju sredstev skladov skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11/79) se v 2. točki besedilo »15. in 16.« popravi tako, da se pravilno glasi »16. in 17.«.
Iz Republiškega sekretariata za finance
POPRAVEK
V sklepu o začasnem prenehanju plačevanja posebnega prispevka iz dohodka, ki zapade v plačilo v času
od 1. 4. do 30. 6. 1979 (Uradni list SRS, št. 9-472/79) mora v drugi vrsti prve alinee I. točke za besedo: »dejavnostih« stati namesto »17.« besedica »iz«.
St. 130/13-01000
Ljubljana, dne 9. aprila 1979.
Namestnik predsednika skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Ignac Nagode 1. r.
* POPRAVEK
V statutu mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana, ki je bil' objavljen v Uradnem listu SRS, št. 12 dne 20. aprila 1979, se 6. člen pravilno glasi: »Mestno izobraževalno skupnost predstavlja predsednik skupščine Mestne izobraževalne skupnosti.«
Predsednik
IO MIS Ljubljane
Jože Meden 1. r.
VSEBINA
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
Stran
706.	Odločba o razveljavitvi (Klepa Skupščine Krajevne
skupnosti Zasip o krajevnem prispevku pred izdajo soglasja za novogradnje z dne 16. 3. 1970	84f
707.	Odločba o razveljavitvi nekaterih določb 5. člena skle-
pa sveta Krajevne skupnosti Gorje o uvedbi krajevnega samoprispevka	641
708.	Odločba o razveljavitvi samoupravnega sporazuma o
izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih, samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanj v uporabo in 88. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo DO »Gorenje« TGO Velenje ter o ugotovitvi, da 37. člen statuta podjetja »Gorenje« TGO Velenje, ni bil v skladu z ustavo In zakonom	842
709.	Odločba o razveljavitvi samoupravnega sporazuma o
stanovanjskih razmerjih TOZD Zastopstvo IBM Ljubljana In o ustavitvi postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnega sporazuma o skupnem urejanju nekaterih vprašanj s področja medsebojnih razmerij in delitve dohodka v podjetju Intertrade Ljubljana	841
710.	Odločba o ugotovitvi pristojnosti za odločanje v sporu
zaradi odstranitve materiala na parceli, ki je javno dobro	84»
711.	Sklep o ustavitvi postopka za oceno ustavnosti In zakonitosti samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave
dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji	845
712.	sklep o ustavitvi postopka za oceno ustavnosti In
zakonitosti odloka Skupščine občine Radovljica o do-dolučltvl gradbenega okoliša za zemljišča, ki so namenjena za stanovanjsko gradnjo na »Jaršah« na Bledu	84«
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
713.	Odredba o pogojih in načinu plačevanja kupnine za
kmetijske pridelke	847
Stran
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
714.	Predmetnik in učni načrt za osnovno šolo zit slušno
prizadete	otroke	847
715.	Sklepni račun Zdravstvene skupnosti Slovenije za
leto 1978	847
716.	Sklep o pripravi dolgoročnih planov zdravstvenega
varstva v SR Sloveniji za obdobje od leta 1986 do leta 2000	849
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
717.	Ugotovitveni sklep o valorizaciji nadomestila oseb-
nega dohodka za čas od	1.	1.	1979	dalje	(Celje)	850
718.	Sklep o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva	(Ljubljana)	850
719.	Skop o osnovah ih višinah prispevkov za financiranje
zdravstvenega varstva občinske zdravstvene skupnosti (Ljubljana)	852
720.	Aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih pla-
na občinske zdravstvene skupnosti Cerknica v obdobju 1976—1980 (spremembe in dopolnitve) za leti 1979 in 1980	852
721.	Ugotovitev (Cerknica)	854
722.	Normativi za osnovno in dispanzersko zdravstveno
skupnost na območju Občinske zdravstvene skupnosti Cerknica 1	854
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
723.	Odlok o določitvi imena mostu prek Grubarjevega
prekopa	855
124. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o imenovanju začasnega organa v TOZD Center za kulturo' mladih v Ljubljani	855
725.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o začasnih
ukrepih družbenega varstva na Soli za žlvinorejsko-veterinarske tehnike v Ljubljani	856
726.	Sklep o soglasju k najvišjim cenam za opravljanje
storitev v zadevah geodetske službe na območju mesta Ljubljane	856
727.	Sklep o potrditvi zaključnega računa Skupnosti za
Izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih' občin	za	leto 1978	856
728.	Sklep o potrditvi finančnega načrta Skupnosti za iz-
vedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin	za	leto 1979	857
729.	Odlok o spremembi odloka o urbanističnem redu za
območje občine Brežice	857
730.	Odlok o zazidalnem načrtu za Dobovo — sever
(Brežice)	857
731.	Odlok o zazidalnem načrtu za Zakot (Brežice)	858
732.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Brežice	858
733.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1978 (Grosuplje) 860
734.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo plačevanja krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje šolskega centra v Ivančni gorici, sofinanciranje gradnje vzgojnovarstvene ustanove v Višnji gori in ure-
Stran
ditve komunalnih dejavnosti na območju KS Višnja
gora (Grosuplje)	800
735.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov v občini Lenart	gsi
736.	Odlok o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč
v občini Lenart	862
737.	Odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za
izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja v občini Lenart	862
738.	Odlok o prenehanju veljavnosti odlokaio številu učnih
ur za pouk o obrambi in zaščiti prebivalstva ter enot civilne zaščite občine Lenart	863
739.	Sklep o sprejemu statuta krajevne skupnosti Lenart 863
749.	Samoupravni sporazum o družbeno usmerjeni gradnji
stanovanj na Valvazorjevem trgu v Litiji	863
741.	Odlok o začasnem ukrepu družbenega varstva v de-
lovni organizaciji Volan, Ljubljana, Kersnikova ulica 6 (Ljubljana Center)	865
742.	Odlok o organizaciji in delovanju civilne zaščite v
občini Ljubljana Center	866
743.	Odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Ljubljana Center)	868
744.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o druž-
beni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane (Ljubljana Moste-Polje)	869
745.	Odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Ljubljana Moste-Polje)	871
746.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne In dru-
gih vojn ter njihove družinske člane (Ljubljana Šiška) 872
747.	Odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Ljubljana Vič-Rudnik)	875
748.	Sklep o soglasju k cenam prispevka za priključitev
na javno kanalizacijo v KS Naklo in KS Tabor (Logatec)	876
749.	Odlok o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1979 876
750.	Odlok o obvezni pripravi srednjeročnega plana občine
Vrhnika za obdobje 1981 do 1985 (Vrhnika)	877
751.	Sklep o potrditvi statuta osnovne šole Borovnica
(Vrhnika)	878
752.	Sklep o potrditvi statuta osnovne šole Janeza Mraka
Vrhnika	879
753.	Sklep o potrditvi statuta osnovne šole Ivana Cankarja
Vrhnika	879
754.	Sklep o razrešitvi in imenovanju novih članov volilne
komisije občine Vrhnika	879
755.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Žalec
za leto 1978	879
756.	Družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike v občini Žalec	880
—	Popravek odredbe o dajanju podatkov o stanju sredstev skladov skupnih rezerv	887
—	Popravek sklepa o začasnem prenehanju plačevanja posebnega prispevka iz dohodka, ki zapade v plačilo
v času od 1. 4. do 30. 6. 1979	887
—	Popravek statuta mestne izobraževalne skupnosti
Ljubljana	887
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1979 340 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gregorčičeva 27a, poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100 «03-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72