455
Iz muzejskega dela
UDK 060.016(497.5)»2015«
1.04 Strokovni članek
Prejeto: 8. 11. 2016
Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015
Slovenian School Museum in 2015 – Report on Activities
Izvleček
V letu 2015 je muzej deloval po potrjenem 
letnem delovnem in finančnem načrtu ter v 
skladu z letno pogodbo, ki je bila sklenjena 
z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in 
šport za izvajanje javne službe na področju 
dediščine šolstva in za projekte, ki so bili do-
govorjeni z Uradom za razvoj izobraževanja. 
Muzej je ohranil visoko raven obiska, ki mu 
omogoča razvoj novih programov in nemote-
no izvajanje javne službe.
Uvod  
Muzej je deloval po letnem delovnem in finančnem načrtu, ki ga je 6. maja 2015 na svoji 
11. seji sprejel svet muzeja, ter v skladu z letno pogodbo, ki je bila pred iztekom veljavnosti 
začasnih pogodb 16. junija 2015 podpisana z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport 
za izvajanje javne službe na področju dediščine šolstva in za projekte, za katere se je muzej 
dogovoril z Uradom za razvoj izobraževanja. 
Izpeljane so bile vse začrtane naloge. Prav tako se je v muzeju ohranila visoka raven obi-
ska. Z vključevanjem v skupne projekte z drugimi kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami 
je bil precejšen del, posebej pedagoške dejavnosti, izveden tudi zunaj matičnih muzejskih pro-
storov. Iz pregleda opravljenih nalog je opazna izrazita pedagoška usmerjenost muzeja, ki izhaja 
tudi iz poslanstva muzeja, da obiskovalcem ponudi in omogoči neposredno doživetje pouka v 
preteklosti. Muzej je z aktivnimi metodami muzejske prezentacije, ki temeljijo na starih učnih 
vsebinah, starih didaktičnih načelih in vzgojnih metodah, zainteresirani javnosti (pri čemer 
izstopajo osnovnošolske skupine) odpiral vpogled v zgodovino pouka v osnovnih šolah na 
Slovenskem na zanimiv in za današnji čas privlačen način.
Poleg razvejanih pedagoško-andragoških projektov, ki so k obisku muzeja tudi v letu 
2015 spodbudile največ obiskovalcev, je muzej pripravil več razstavnih projektov, med katerimi 
je bila glavna razstava o pouku latinskega jezika v javni osnovi šoli – Lingua Latina, odprta 28. 
maja 2015 v muzejski avli. S priložnostno manjšo razstavo Pot domov se je muzej na primeru 
Abstract
In 2015 the museum carried out its activi-
ties on the basis of the approved annual work 
and financial plans, and in line with the an-
nual contract concluded with the Ministry of 
Education, Science and Sport for performing 
a public service in the field of school heritage 
and for projects agreed with the Education De-
velopment Office. The museum has maintained 
a high number of visitors, which enables it to 
develop new programmes and to carry out its 
public service without interruption.
456 Šolska kronika • 3 • 2016
učiteljske zgodbe 18. junija 2015 vključil v medmuzejski projekt, ki ga je zasnoval in vodil 
Muzej novejše zgodovine Slovenije. Ob celoletni ponudbi ogleda razstave Učilnica v naravi: 
šolski vrt včeraj, danes, jutri, ob kateri je na razstavno temo skozi celo leto potekal raznovrstni 
pedagoško-andragoški program, je muzej v svojih prostorih po sklenitvi razstave o matematiku 
Francu vitezu Močniku jeseni v muzejski knjižnici gostil še razstavo Mestnega muzeja v Kr-
škem o znamenitem učitelju Ivanu Lapajnetu in razstavo v muzejskem hodniku, ki je nastala 
v sodelovanju z zasebnim zbiralcem in kulturnim društvom iz Frankolovega o prof. Antonu 
Bezenšku. Veliko dela je bilo vloženega v pripravo razpisa in v izbiro koncepta nove postavitve 
stalne razstave o šolski preteklosti na Slovenskem, ki bo glavna tema razstavnih aktivnosti mu-
zeja v prihodnjih letih.
Muzej je nadaljeval z uveljavljenim pristopom k muzejskemu delu tako, da je razstavne 
vsebine preko pedagoško-andragoške dejavnosti ob razstavi razširil na muzejske delavnice, mu-
zejske učne ure, tematsko številko revije Šolska kronika in na tematiko muzejskega koledarja ter 
na izdelavo didaktičnih iger in muzejskih replik za muzejsko trgovino. Prav tako so na razstavne 
teme izšli muzejski tiski, razstava Šola iz zemlje – učenje visokih Andov pa je bila tudi na gosto-
vanju. Na vse pobude za sodelovanje se je muzej v okviru svojih zmožnosti pozitivno odzival.
Z aktivnimi udeležbami v skupnih projektih je muzej povečal svojo prepoznavnost in 
prisotnost v medijih in v javnosti. Z Učno uro v antični Emoni je muzej na razpisu pri Turizmu 
Ljubljana čez poletje pripravil več nastopov za naključne obiskovalce Ljubljane na Kongre-
snem trgu. Zanimanje za pouk na prostem je pokazalo več skupin tujih turistov, ki jih je bilo 
v letu 2015 tudi v muzeju opazno več kot prejšnja leta. Zelo uspešno se je muzej predstavil 
tudi na Kulturnem bazarju in Znanstivalu, ki ga je 6. junija 2015 na prostem pripravila Hiša 
eksperimentov. Muzej je aktivno sodeloval tudi na drugih muzejskih, vzgojno-izobraževalnih 
in sejemskih prireditvah, na katerih je predstavil svoje dejavnosti in nove projekte na področju 
zgodovine slovenskega šolstva. Z dnevi odprtih vrat, ki že vrsto let potekajo na podlagi med-
muzejskega povezovanja, je štirikrat v letu omogočil prost vstop in brezplačen ogled razstavnih 
in pedagoških programov širšemu krogu zainteresirane javnosti.
Do pobud za skupne projekte z drugimi ustanovami in organizacijami, posebej s šolami, 
je v okviru svojih zmožnosti izkazoval odprtost in pripravljenosti za sodelovanje. Navzočnost v 
javnosti je ob občasnem pojavljanju v množičnih občilih utrjeval z uporabo sodobnih elektron-
skih medijev in komunikacijskih poti. Ob mnogovrstnih muzejskih projektih je bilo razgibano 
tudi mednarodno sodelovanje, ki je posebej aktualno v stikih s primerljivimi sorodnimi šolski-
mi muzeji po svetu.
Z izidom treh številk strokovno-znanstvene revije Šolska kronika je bila, kakor zapore-
doma že več let, izkazana visoka raven strokovnega in raziskovalnega dela v muzeju. Prav tako 
je muzej svoje dejavnosti promoviral z izdajami drugih muzejskih tiskov: z razstavnim katalo-
gom, muzejskim koledarjem za leto 2016, brošuro o pedagoških programih muzeja v šolskem 
letu 2015/2016 in drugimi manjšimi tiski in letaki ob posameznih muzejskih projektih. Še 
več promocijskega gradiva in obvestil je bilo objavljenega v e-obliki na svetovnem spletu in na 
spletnih socialnih omrežjih.
Navkljub načrtnemu prizadevanju za vključitev v projekte ESS je področje razpisov osta-
lo brez večjih uspehov. Razlogi so večplastni, med njimi pa je največja ovira majhen finančni 
in kadrovski potencial muzeja. Zaenkrat so brez večjih premikov ostala tudi prizadevanja za 
dolgoročno rešitev prostorske problematike, ki so bila v stikih z Ministrstvom za izobraževanje, 
znanost in šport intenzivna predvsem v drugi polovici leta.
457Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015
Ne glede na obseg muzejskega dela in izjemnega povečanja obiska v zadnjih letih je šte-
vilo zaposlenih ostalo nespremenjeno. Od devetih redno zaposlenih so v muzeju delovali štirje 
kustosi v muzejskih zbirkah in oddelkih, bibliotekarka v muzejski knjižnici, konservatorsko-re-
stavratorski tehnik v muzejski delavnici in depojih. V upravi muzeja so bili, kot vrsto zadnjih 
let, trije zaposleni. Poleg direktorja sta bila na svojih delovnih mestih v tajništvu muzeja še 
informator/organizator in kustos/strokovni sodelavec za računovodsko in kadrovsko službo 
ter investicije z vzdrževanjem muzeja v eni polovici in kot muzejski kustos v drugi polovici. 
Bibliotekarka Polona Koželj je bila od začetka leta do 29. aprila 2015 na porodniškem dopustu. 
V obdobju njene odsotnosti jo je nadomeščala bibliotekarska pripravnica Neža Trdin, ki je 
sodelovanje z muzejem po potrebi nadaljevala do konca leta v precej omejenem obsegu.
Zastavljeni program, posebej pedagoških dejavnosti, je bilo mogoče izpeljati le s sode-
lovanjem zunanjih sodelavcev. Na sprejemnici, v muzejski trgovini in pri izvajanju muzejskih 
učnih ur (učne ure lepopisa in računstva) je večji del leta delovala zunanja muzejska sodelavka 
Natalija Žižič. Do odhoda na porodniški dopust avgusta 2015 je po pogodbi o delu za pedago-
ško delo, spremljanje razpisov, promocijo muzeja in za druga potrebna muzejska dela skrbela 
Maja Hakl Saje. Pogodbi o delu pri izvajanju pedagoške dejavnosti prek dejavnosti s. p. sta bili 
sklenjeni še z vodičema in animatorjema učnih ur Matejem Hrastarjem in Matejo Pušnik. S 
pogodbami o študentskem delu so večino pedagoškega dela opravili vodiči in animatorji učnih 
ur, ki so imeli status študenta.
Muzej je za druga specializirana dela pri postavitvi razstav in oblikovanju muzejskih ti-
skov, v specialni muzejski knjižnici in pri drugih projektih sodeloval tudi z drugimi zunanjimi 
sodelavci, ki so se že v preteklosti izkazali za zanesljive in učinkovite. Za izpeljavo celotnega pe-
dagoškega programa je namenil svoja lastna sredstva od prodaje vstopnic in muzejskih brošur 
ter replik muzejskih predmetov. Iz istih virov je sofinanciral tudi druge muzejske dejavnosti.
Stanje požarne varnosti v muzeju je 17. junija 2015 preveril požarni inšpektor Peter Rojc 
z Inšpektorata za požarno varnost pri Ministrstvu za obrambo. Ugotovljene pomanjkljivosti, 
potrebne dopolnitve in uskladitev veljavnega Požarnega reda z novo požarno zakonodajo v RS 
je muzej izvedel do 30. septembra 2015. Pri izvedbi potrebnih ukrepov za zagotovitev ustrezne 
požarne varnosti, za katere je moral muzej zagotoviti tudi potrebna finančna sredstva, so sode-
lovala podjetja VGS – Varnost Vič, Varnost 4 in Esist d. o. o. Poleg pregleda sistema javljalcev 
požara in elektro inštalacij, njunih dopolnitev ter dopolnitev zasilne razsvetljave je bil po novi 
zakonski ureditvi sestavljen nov požarni red, 25. septembra 2015 pa se je pet zaposlenih in en 
zunanji sodelavec usposabljalo na tečaju za gašenje začetnih požarov.
Računovodstvo muzeja je izvajal računovodski servis Truden & Truden-R, protipožarno 
ter protivlomno varovanje muzeja pa je bilo pod nadzorstvom podjetja FIT varovanje. Čiščenje 
muzeja je opravljalo podjetje Sijaj Treven. Za reševanje pravnih vprašanj in dilem se je muzej 
obračal na Šolski pravni servis.
Muzej je uspel zagotoviti razvoj vseh muzejskih dejavnosti. Pred koncem leta je bilo od 
Zavoda RS za blagovne rezerve v depoju v Zalogu najetih dodatnih 100 m2 depojske površi-
ne. Poleti je Uršulinski samostan prenovil sistem ogrevanja v prostorih, ki jih ima muzej od 
samostana v najemu. Vodstvo muzeja si je med letom prizadevalo za dopolnitev in posodobitev 
Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda, ki bi muzeju omogočil trdnejšo statusno osnovo na pristoj-
nem Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ter možnost neposrednega financiranja za 
razvojno-strokovne naloge, ki jih je muzej za potrebe ministrstva opravljal že v preteklih letih.
Med zaposlenimi, zunanjimi sodelavci, vodiči in animatorji učnih ur je pri izpolnjevanju 
muzejskih projektov prevladovala pozitvina naravnanost in ugodna delovna klima. Enoten 
458 Šolska kronika • 3 • 2016
navdih odgovornosti je bil razviden tudi pri izbiri koncepta idejne zasnove in ekipe arhitektov 
ter oblikovalcev, ki bodo v naslednjem letu sooblikovali največji in najpomembnejši razstavni 
projekt – novo postavitev stalne razstave o šolski preteklosti na slovenskih tleh. Veliko zavzetost 
in pripravljenost pri izpolnjevanju svojega poslanstva je muzej pokazal v odnosu do šol, s ka-
terimi na številnih področjih tudi najbolj tvorno sodeluje. Direktor muzeja je ob praznovanju 
200-letnice začetka pouka v Zrečah in v Smledniku na prošnjo šolskih vodstev pripravil dve 
tehtni raziskavi za priložnostna zbornika: najprej krajši pregled zgodovine šolstva na Sloven-
skem, nato pa razpravo o začetkih elementarnega pouka v izbranem kraju. Potrditev uspešnega 
sodelovanja s posameznimi šolami je tudi že utečena vsakoletna udeležba in pozdrav direktorja 
Slovenskega šolskega muzeja na strokovnih posvetih Društva učiteljev podružničnih šol, ki je 
bil 22. maja 2015 na OŠ Frana Albrehta v Kamniku in na njenih štirih podružnicah. 
Redna dejavnost – javna služba
Evidentiranje muzejskih predmetov 
Kustos Anton Arko je v sistem Galis evidentiral učbenike – dvojnike, ki jih ob redni knji-
žni obdelavi ureja v posebno zbirko muzejskih predmetov. Največ učbenikov je evidentiral za 
šolski predmet fizika (69), drugi pa so za latinščino (12), grščino (4), ruščino (4), francoščino 
(3) in italijanščino (1). Velika večina učbenikov je bila na zapuščeni polici v knjižnici, neznanih 
darovalcev, za nekaj posameznih primerkov pa je bilo znano, da sta jih muzeju podarila gospod 
Marjan Dolgan in gospa Božena Dirjec. V letu 2015 se je izdatno izpopolnila zbirka učbenikov 
dvojnikov pri predmetu fizika, ki predstavlja dokaj dobro pokritost tega šolskega predmeta. 
Zbirka učbenikov dvojnikov omogoča hiter, priročen in neposreden vpogled v vsebine pouka 
fizike v izbranih časovnih obdobjih in kot zgodovinski vir odpira velike možnosti za preučeva-
nje izbranih obdobij.
Kustosinja mag. Marjetka Balkovec Debevec je muzejske predmete evidentirala v pro-
gramskem urejevalniku besedil Word in v sistemu Galis. V Wordu je evidentirala 10 skupin 
predmetov, v katerih je bilo 460 muzejskih predmetov in šolskega gradiva. Evidentirala je 
naslednje skupine predmetov/gradiva: obleke in dodatki, izdelki učencev in učiteljev, šolska 
dokumentacija, fotografije (filmi-negativi), učila in učni pripomočki. Gradivo so darovali za-
sebniki (dr. Anja Dular, učitelj Jože Zabukošek, učiteljica Jožica Rupar, Tatjana Hojan, Eva 
Debevec) ter vrtci in šole (OŠ Bučka, OŠ Nove Fužine, Vrtec Borovnica, OŠ Loka Črnomelj, 
OŠ Danile Kumar Ljubljana, Gimnazija Poljane Ljubljana). Največ predmetov in gradiva sta 
podarila Vrtec Borovnica (287) in upokojeni učitelj Jože Zabukošek iz OŠ Loka Črnomelj 
(170 filmov – negativov fotokrožka OŠ Črnomelj). Vsi evidenčni popisi so dostopni na muzej-
ski mreži: SŠM odprto, v mapi Marjetka 2, popisi. V sistem Galis je do 31. 12. 2015 kustosinja 
evidentirala 6 predmetov, preostalih 19 pa je do načrtovane količine izvedla do sredine febru-
arja 2016. Vsi evidentirani predmeti/gradivo spadajo v zvrst predmetov: obleka in dodatki.
Kustos Marko Ljubič je evidentiral šolske potrebščine (puščice in pisala) iz tridesetih let 
20. stoletja, ki so dar Iva Sakside. Nekateri predmeti so po nastanku tudi mlajši, tudi iz konca 
70. let 20. stoletja. Uporabljala naj bi jih g. France Bremšak in Albert Čebulj iz Kamnika 
med njunim izobraževanjem in na njuni poklicni poti. Prevladujejo pisala, predvsem navadni, 
tehnični in kopirni svinčniki. Poleg teh je kustos evidentiral tudi dve kovinski peresi s peresni-
koma, dve kovinski puščici za shranjevanje pisal, nalivno pero in 12-delni set pastelnih kred. 
Vse skupaj je bilo evidentiranih 34 predmetov pod 23 evidenčnimi številkami. Kustos je v 
459Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015
sistem Galis naknadno evidentiral tudi pisala, ki jih je muzej leta 2012 odkupil od zasebnega 
zbiralca Marka Černehe. Računalniško je evidentiral 22, in če upoštevamo še etuije, v katerih 
so pisala shranjena, 33 predmetov pod 16 evidenčnimi števikami. Večinoma so seti nalivnih 
peres in kemičnih oz. tehničnih svinčnikov (v paru ali posebej), ki so bili last članov druži-
ne Černeha. Uporabljali so jih pri izobraževanju in v poklicih. Med evidentiranimi predmeti 
je poleg omenjenih pisal tudi garnitura šestil Richter in troje primerkov kovinskih (kaligraf-
skih/damskih) peres. Peresa izvirajo od nekoč znane in pomembne ljubljanske družine Mikuš. 
Zbirka pisal se je z omenjenimi predmeti popolnila in obogatila ter tako izboljšala vpogled v 
pretekla obdobja, v katerih so omenjena pisala uporabljali.
Kustosinja Mateja Ribarič je evidentirala stara učila za pouk fizike (ampermeter, volt-
meter, tuljava, …) v OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki, ki jih je muzej prevzel 2. aprila 2015. 17. 
septembra 2015 je evidentirala več raznovrstnih šolskih predmetov na Gimnaziji Tolmin, ki jih 
je muzej prav tako prevzel v svoj depo v Zalogu. Kustosinja je predmete predhodno pregledala, 
jih fotografirala in popisala ter v skladu z zbiralno politiko muzeja določila oz. izbrala tiste, ki 
sodijo v Slovenski šolski muzej, in sicer: priznanja in odlikovanja, zemljevide, dia filme, stare 
gramofonske plošče, grafoskop, diaprojektor, stari gramofon, ciklograf, episkop, staro avstro-
-ogrsko učilo o delovanju motorja, ruski tipkalni stroj ter stara fizikalna in kemijska učila z 
omarami vred. Iz ponudbe za odkup razglednic zasebnega zbiralca dr. Alojza Cindriča je prav 
tako v skladu z zbiralno politiko izbrala 10 starih razglednic z motivi šolskih stavb, znanih 
osebnosti in podob šolarjev, ki jih je muzej v letu 2015 tudi odkupil. Kustosinja je 17. novem-
bra 2015 prevzela in popisala tudi dia filme iz Viških vrtcev iz Ljubljane. Vsi popisi so narejeni 
v elektronski obliki v Wordovem formatu in so shranjeni na omrežnem serverju. V sistem Galis 
jih je načrtovano število za leto 2015 evidentirala do sredine februarja. 
Kustos dr. Branko Šuštar je med letom 2015 zaradi večmesečnih del pri obnovi toplotne 
napeljave ter beljenja v delovnih prostorih evidentiral omejeno število muzejskih predmetov 
(šolski zvezki, šolska dokumentacija). Evidentiranje načrtovanega števila muzejskih predmetov 
za leto 2015 je opravil v začetku leta 2016.
Evidentiranje muzejskih predmetov 2015
Kustos/kustodinja Realizacija 2015 načrt 2015 index
Anton Arko, kustos  90 50 1,80
Mag. M. Balkovec Debevec, muzejska svetnica 25 25 1,00
Marko Ljubič, višji kustos 39 30 1,30
Mateja Ribarič, muzejska svetovalka 30 30 1,00
Dr. Branko Šuštar, muzejski svetnik 25 25 1,00
Skupaj 209 160 1,30
Dokumentiranje muzejskih predmetov
Kustos Anton Arko je v sistem Galis dokumentiral vse predmete, ki jih je predhodno 
evidentiral in jih pod poglavjem redna dejavnost – javna služba ter pod podnaslovom eviden-
tiranje muzejskih predmetov tudi opisal.
Kustosinja M. B. Debevec je nadaljevala z dokumentiranjem predmetov v sistem Galis 
v zbirki obleka in dodatki, saj si prizadeva najprej čim bolj celovito urediti tekstilno zbirko 
muzeja, ki je pomemben del šolske dediščine. Zanimanje širše javnosti je ob razstavi in izidu 
publikacij o obleki v šolstvu to ugotovitev nedvomno potrdilo. Popisovanje gradiva je bilo ob 
460 Šolska kronika • 3 • 2016
prenovitvenih delih v muzeju nekoliko oteženo zaradi nekajmesečne nedostopnosti gradiva. 
Načrtovano število inventariziranih predmetov za leto 2015, večinoma iz zbirke Irene Zore iz 
Ljubljane (odkupljenih in podarjenih), je zato izvedla do sredine februarja 2016.
Kustos Marko Ljubič je vse predmete, ki jih v letu 2015 v sistemu Galis evidentiral, 
prevzel v akcesijo in jih tudi inventariziral. Računalniško je na ta način dokumentiral 56 mu-
zejskih predmetov s 50 inventarnimi številkami.
Kustosinja Mateja Ribarič je v skladu z zbiralno politiko v letu 2015 v zbirki razglednic na 
novo inventarizirala 13 razglednic, vse preostale po načrtu za leto 2015 pa zaradi intenzivnega 
dela na drugih področjih v začetku leta 2016. Odkup evidentiranih razglednic od zasebnih zbi-
ralcev (M. Gorič, A. Cindrič) je bil v letu 2015 v celoti realiziran. Odkup razglednic se je razširil 
tudi na motive šolskih zgradb iz krajev, ki jih zbirka do zdaj še ni pokrivala, in na motive sku-
pinskih fotografij učencev, predvsem pa na notranjost šolskih razredov in šolske vrtove. V zbirki 
fotografij je kustosinji pomagala inventarizirati zunanja sodelavka Neža Trdin, ki je v letu 2015 iz 
stare inventarne knjige v Galis prenesla podatke za 324 fotografij z 271 inventarnimi številkami. 
Kustos dr. Branko Šuštar je dokumentiranje za leto 2015 načrtovanih šolskih zvezkov in 
predmetov šolske dokumentacije zaradi že navedenih razlogov in oviranega dostopa do muzej-
skih predmetov izvedel do sredine februarja 2016.
Dokumentiranje muzejskih predmetov 2015
Kustos/kustodinja Realizacija 2015 načrt 2015 index
Anton Arko, kustos 90 90 1,00
Mag. M. Balkovec Debevec, muzejska svetnica 30 30 1,00
Marko Ljubič, višji kustos 56 40 1,40
Mateja Ribarič, muzejska svetovalka 100 100 1,00
Dr. Branko Šuštar, muzejski svetnik 30 30 1,00
Skupaj 306 290 1,05
Digitalizacija muzejskih predmetov in gradiva o zgodovini šolstva
Po skrbnem pregledu digitaliziranega gradiva map osnovnih šol je vodič in animator uč-
nih ur Marko Novak v prvem polletju opravil potrebne popravke, vodič in animator učnih ur 
Matej Hrastar pa je v drugi polovici leta pri vpisovanju obsežne zbirke spričeval v sistem Galis 
spričevala tudi digitaliziral. Digitalizirano je bilo tudi večje število fotografij iz zbirke fotografij 
šolskih stavb. Ob posebnih muzejskih projektih je bilo po potrebi digitalizirano tudi drugo 
muzejsko gradivo in predmeti šolske dediščine. Kustos Anton Arko je digitaliziral čitanko Šolo 
smo odprli, ki jo je leta 1944 priredil Ivan Bertoncelj po čitanki Preljubo veselje, o kje si doma 
Ferdinanda Bobiča. Čitanka je bila digitalizirana za simpozij o začetnicah, ki so v Evropi izšle 
okrog leta 1945. Simpozij je potekal od 13. do 14. novembra v Braunschweigu v Nemčiji. 
Kontaktna oseba, s katero je kustos pri tem delu sodeloval, je bil dr. Wendelin Sroka, sodela-
vec Nemškega inštituta za mednarodno raziskovanje vzgoje. Kustosinja mag. M. B. Debevec 
je digitalizirala slikovno gradivo in primere ustrezne literature za računalniške predstavitve 
predavanj in javnih nastopov, tako npr. o šolskih praznikih in praznovanjih, o šoli in njenemu 
pomenu za napredovanje v družbi. Podobno so za svoje potrebe dostopno muzejsko gradivo in 
predmete digitalizirali drugi muzejski sodelavci. Digitalizirano gradivo je v celoti dostopno na 
omrežnem muzejskem serverju. Iz zbirke fotografij in razglednic ter iz drugih muzejskih zbirk 
je bilo slikovno gradivo večkrat digitalizirano za razstave, kataloge, brošure, letake, za objavo v 
reviji Šolska kronika in druge muzejske potrebe.
461Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015
Novi muzejski predmeti in gradivo o zgodovini šolstva
Daleč največ novih muzejskih predmetov je bilo muzeju podarjenih. Velik del predme-
tov, čeprav v manjšem obsegu, so darovalci navadno sami prinesli v muzej, v večjem obsegu 
pa so bili darovani raznovrstni predmeti šolske dediščine rezultat sodelovanja muzeja s posa-
meznimi šolami. V letu 2015 so muzeju svoje šolsko gradivo in predmete podarili naslednji 
posamezniki: Aleksandra Pirkmajer Slokan, Alenka Rismal, Anja Dular, Božena Dirjec, Dragi-
ca Blenkuš, Gregor Vrančič, Igor Jenčič, Ivo Saksida, Jana Urbas, Marjetica Pirkmajer Kregar, 
Marko Šuklje, Metka Sivec, Tita Porenta in Vida Koporc. Učni načrt za nižje razrede gimnazij 
in višje razrede osnovnih šol iz leta 1954 je podaril Muzej krščanstva na Slovenskem. Drugo 
predmetno gradivo so muzeju podarile šole: OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, OŠ heroja Janeza 
Hribarja Stari trg, Srednja frizerska šola Ljubljana in Gimnazija Tolmin, kakor tudi Vrtec Bo-
rovnica in Viški vrtci iz Ljubljane. Veliko podarjenih predmetov je bilo knjižnega izvora, med 
katerimi prevladujejo posebej učbeniki. Knjižno gradivo so muzeju podarili: Božena Dirjec, 
Tanja Grünfeld, Veselko Guštin, Janez Hrovat, Stanislav Kocjan, Polona Koželj, Miloš Miko-
lič, Jasmina Oblak, Polonca Steinmann, Janez Strgar, Martina Wagner ter naslednje ustanove: 
Knjižnica Dušana Černeta Trst, Muzeji Radovljiške občine, Narodna in študijska knjižnica 
Trst, OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, OŠ Loški Potok, Založba Mladinska knjiga in Zavod 
RS za šolstvo. Za pridobitev posameznih predmetov šolske dediščine so bili v sklopu aktivne 
javne službe zaslužni posamezni kustosi. Kustos Anton Arko je med pripravo razstave Lingua 
Latina pridobil učbenike za pouk latinščine v javni osnovni šoli iz druge polovice dvajsetega 
stoletja. Med temi so bili nekateri uvrščeni v sistem cobiss, dvojniki pa v sistem Galis. Prvi se 
nahajajo v knjižnem depoju, kjer so sestavni del knjižnega fonda, drugi pa v čitalnici v predalih 
zbirke učbenikov dvojnikov. Kustosinja mag. M. B. Debevec je spodbudila pridobitev velike 
črne šolske table (dim. 3,75 m x 1,5 m), kakršne muzej v svojih zbirkah še ni imel. Črno tablo 
je opazila pri ogledu stare šolske stavbe v Kočevskih Poljanah, ki je nazadnje prišla v zasebno 
last Petra Finka in v kateri je za muzej še nekaj zanimivih predmetov; tako npr. štedilnik v šolski 
kuhinji. Na praznovanju 25-letnice samostojne šole Loka Črnomelj se je ob ogledu razstave 
fotografij iz življenja šole v različnih obdobjih z ravnateljico šole Damjano Vraničar in z upo-
kojenim učiteljem Jožetom Zabukoškom dogovorila za prevzem filmov foto krožka šole. Za 
muzej je tako pridobila 170 filmov negativov, ki so pod mentorstvom J. Zabukoška nastali pri 
delovanju šolskega foto krožka med letoma 1960 in 1990. Filmi so razdeljeni v 10 tematskih 
sklopov in so izjemen dokument, ki predstavlja različne dejavnosti šole skozi čas. Kustosinja 
je v muzeju naredila osnovni popis, v nadaljevanju pa bo celotno filmsko gradivo v dogovoru 
z odgovorno kustosinjo Matejo Ribarič za tovrstno gradivo evidentirano in dokumentirano v 
sistemu Galis. Mag. M. Balkovec Debevec je tudi spodbudila muzejsko bibliotekarko dr. Anjo 
Dular, da je Slovenskemu šolskemu muzeju iz zbirke njene sorodnice podarila ročna dela in 
prav tako izjemne »plonk listke« iz obdobja 1934–1939. Prav tako je nagovorila učiteljico Jo-
žico Rupar, da muzeju redno posreduje izdelke učencev, fotografije in drobni tisk iz OŠ Danile 
Kumar Ljubljana. Za muzejske zbirke je pridobila raznovrstno gradivo dijakinje Eve Debevec 
(2011–2015) iz Gimnazije Poljane. Ker je kustosinja ob prevzemu pohištva pri obnovi šole 
predhodno že sodelovala s šolo v Borovnici, so jo poklicali tudi iz vrtca Borovnica in muzeju 
ponudili različna učila in pripomočke za delo v vrtcu iz obdobja med letoma 1970 in 2010 v 
skupni seštevku 287 predmetov. Ob zborovanju SMD v Bistri 9. 10. 2015 je kustos dr. Branko 
Šuštar prevzeto gradivo prepeljal v muzej, kjer ga je popisala Neža Trdin in je v pripravi za evi-
dentiranje in dokumentiranje v sistem Galis. Tudi kustosinja Mateja Ribarič je bila pobudnica 
pridobitve večjega števila novih muzejskih predmetov iz Gimnazije Tolmin ter iz Viških vrtcev, 
462 Šolska kronika • 3 • 2016
ki jih bo v prihodnjih letih v muzejskih depojih potrebno dokumentirati v sistem Galis. Večino 
novih predmetov je v muzejske depoje prepeljal samostojni konservatorsko-restavratorski teh-
nik Franci Kadivec. Med podarjenimi predmeti naj na koncu posebej omenimo še spričevalo 
o usposobljenosti za poučevanje francoščine, ki ga je 16. novembra 1889 izdala izpraševalna 
komisija za splošne ljudske in meščanske šole v Mariboru, muzeju pa ga je februarja 2015 v 
sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Berlinu po pošti izročil gospod višji 
državni tožilec Christoph Winkelmann iz Swisttala.
Odkupi muzejskih predmetov 
Kot v preteklih letih si je muzej v skladu s finančnimi možnostmi in po kriterijih zbi-
ralne politike prizadeval odkupiti vsaj del evidentiranih muzejskih predmetov za odkup. Po 
načrtu za odkupe v letu 2015 je bil po predlogu kustosinje mag. Marjetke Balkovec Debevec v 
prvi polovici leta v predvideni višini 380 EUR izpeljan odkup predmetov za tekstilno zbirko. 
Kustosinja jih je evidentirala ob razstavi Kaj naj oblečem za v šolo? Odkupljeni so tekstilni 
predmeti iz učiteljske družine: črn dekliški plašček iz okrog leta 1940, škatla z moškimi krava-
tami (18) in metuljčki (3) iz okrog leta 1927, kompleti gumbov iz trgovine v Vevčah iz obdobja 
med letoma 1918 do 1945 in ročno izdelan prt. Poleg tega je bila iz Kočevskih Poljan za 150 
EUR odkupljena večja šolska tabla. Za odkup je bilo v prvi polovici leta evidentiranih deset 
razglednic s šolsko tematiko, ki jih je muzeju iz svoje zasebne zbirke ponudil dr. Alojz Cindrič. 
Za 550 EUR so bile plačene pred koncem leta. Za fotografiji 4. razreda I. deške meščanske 
šole Prule iz leta 1934 in za fotografijo učencev pri pouku iz prvih povojnih let je muzej plačal 
40 EUR Lilijani Krstevski, Veselku Guštinu pa 660 EUR za obsežno zbirko šolske zapuščine 
njegove tete Nevenke Peterlin (1930–2010) iz Trsta, ki se je rodila v Skopju, šolo obiskovala 
v Zagrebu, v Kočevju in Ljubljani ter nato še v Kopru in Trstu, kjer je diplomirala in pozneje 
tudi poučevala. Muzej je tako v letu 2015 za odkup muzejskih predmetov namenil skupaj 1780 
EUR lastnih prihodkov.
Izposoja muzejskih predmetov
Muzej je iz svojih zbirk v letu 2015 izposodil predmete šolske dediščine naslednjim or-
ganizacijam:
- 11. februarja 2015, Gimnazija Jožeta Plečnika, Anamarija Štimec
- 20. aprila 2015, OŠ Luisa Adamiča, PŠ Kopanj, Lidija Čepe
- 22. maja 2015, Pedagoška fakulteta Koper, Vinka Mijuškovič
- 9. junija 2015, OŠ Zreče, ravnatelj Ivan Olup
- 9. junija 2015, Danijel Haromet
- 12. junija 2015, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Marko Štepec
- 9. oktobra 2015, Elektrotehniška-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana, 
Veruška Stanislav Karlo
- 5. novembra 2015, Osnovna šola Poljane, Metka Debeljak
- 15. decembra, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, Alenka Podlogar
Koordinacijo izposoje muzejskih predmetov je v tajništvu muzeja vodila Ksenija Guzej, 
ki je strankam za izposojene predmete izstavila reverz. Pri zagotavljanju iskanih muzejskih 
predmetov je poleg Francija Kadivca, ki je v depoju za večje muzejske predmete, med katerimi 
je bilo največje zanimanje predvsem za opremo učilnice: za šolske klopi, šolsko tablo in šolske 
tablice, najpogosteje sodeloval kustos Marko Ljubič. Predmeti iz zbirk šolskih učil in potreb-
ščin, ki so v njegovi pristojnosti, so bili najbolj zaželen predmet za izposojo. Za Pedagoško 
463Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015
fakulteto Koper je pripravil repliko šolske tablice, original štilčka, repliko voščene tablice z 
lesenim stilusom, nojevo pero, zvezek lepopisnih vaj ter dve repliki glinenih tablic z lesenima 
paličicama. Nekdanjemu zunanjemu sodelavcu Slovenskega šolskega muzeja Danijelu Haro-
metu je pripravil originalno skrilasto tablico (inv. št. TABL-10), za izposojo OŠ Poljane nad 
Škofjo Loko pa originalni črnilnik in peresa. Za razstavni projekt Pot domov, ki ga je pripravil 
in vodil Muzej novejše zgodovine Slovenije, njegov koordinator pa je bil mag. Marko Štepec, 
je izposodil pisalni pribor, ki so ga sestavljali damsko pero (inv. št. PISALA-42), črnilnik (inv. 
št. 6124), šolski zvezek Jezikovnica (inv. št. SOLZV 220) in šolski zvezek Slovenska spisovnica 
(inv. št. SOLZV 309).
Konservatorsko-restavratorski posegi in izdelava replik 
Restavratorsko-konservatorska delavnica Slovenskega šolskega muzeja je v letu 2015 kot 
vrsto zadnjih let delovala v prostorih nekdanje delavnice litostrojske poklicne šole na Srednji 
šoli tehniških strok Šiška v Ljubljani, kjer je svoje delovne naloge pretežni del delovnega časa 
opravil samostojni restavratorsko-konservatorski tehnik Franci Kadivec. Njegove glavne de-
lovne naloge v konservatorsko-restavratorski delavnici so bile restavriranje in konserviranje 
muzejskih predmetov, izdelava replik muzejskih predmetov za pedagoške dejavnosti v muzeju, 
priprava predmetov za izposojo, sodelovanje pri pripravi razstav, skrb za depoje in hrambo 
predmetov ter popravila in vzdrževanje muzeja na matični lokaciji na Plečnikovem trgu 1. Ker 
je srednja šola januarja 2015 začela prazniti večji odlagalni prostor, v katerem so bili začasno 
odloženi tudi muzejski predmeti s terena, ki jih je bilo pred popisom potrebno še očistiti in 
konzervirati, je samostojni konservatorsko-restavratorski tehnik Franci Kadivec najprej po-
skrbel za njihovo selitev v depo Zalog. V letu 2015 je restavriral 5 muzejskih predmetov. Za 
izvajanje muzejske učne ure Fizika in posebej za predstavitev fizikalnega poskusa na izobra-
ževalno-sejemski prireditvi Znanstival je usposobil vakuumsko črpalko. Za pouk fizike je 
pripravil tudi učilo »trk kroglic.« Restavriral je staro pločevinasto svetilko iz šolskega podstrešja 
in veliko šolsko računalo iz proizvodnje Učil Zagreb. Utrdil, pokital, na novo obarval in zlepil 
je štirisedežno šolsko klop francoske izdelave, ki je razstavljena v Srednji šoli tehniških strok 
Šiška. Delno restavriran je ostal kovinski šolski zvonec. Konserviral je 49 muzejskih predme-
tov za muzejske učne ure, za izposojo in preventivno hrambo. Pri konserviranju je muzejske 
predmete praviloma najprej očistil, jih impregniral in poliral. Občutljive predmete je zaščitil 
pred zajedavci. Pred mehanskimi poškodbami je za transport zaščitil predmete, ki so bili iz-
posojeni. Iz tekstilne zbirke je očistil pet maturantskih oblek in jih zaščitil pred molji. Očistil 
in za izposojo Parku vojaške zgodovine v Pivki je pripravil dvanajst učil za vojaško-obrambno 
vzgojo (šolska pehotna mina, šolska protitankovska mina, vžigalniki, šolski naboji) iz sedem-
desetih let 20. stoletja. Iz prevzetega gradiva iz Hribarjeve vile pod Rožnikom v Ljubljani je 
očistil, razplesnil in osušil več učbenikov in druge strokovne literature, za hrambo pa prav tako 
pripravil pločevinasti krožnik šolske luči. Pred uničenjem je rešil tudi delno poplavljeno papir-
nato gradivo iz priročnega depoja na Plečnikovem trgu med popravilom toplotne napeljave. 
Vodi izpostavljeno gradivo je osušil, očistil, zaplinil in zaščitil pred zajedavci. Izdelal je 48 re-
plik muzejskih predmetov, ki so bile v pretežni meri namenjene izvajanju muzejskih učnih ur. 
Med replikami prevladujejo voščene tablice za Učno uro iz antične Emone, ki jih je potrebno 
po nekajkratni uporabi očistiti in naliti z novim voskom, in pisalni pripomočki. Za izvajanje 
učnih ur je izdelal tudi dve repliki klečalnika na koruzi in pripravil deset kosov šib. Poleg tega 
je za učno uro Nedeljska šola izdelal tudi sliko mladega cesarja Franca Jožefa. Konservatorsko-
-restavratorski tehnik Franci Kadivec je pri svojem delu tesno sodeloval s kustosi, ki so glede 
na potrebe muzejskih dejavnosti sproti uravnavali njegovo delo. Opravil je glavnino terenskega 
464 Šolska kronika • 3 • 2016
dela pri prevzemu, prevozih in spravilu predmetov ter gradiva o zgodovini šolstva, še posebej: 
Muzej Cerkno, Kočevske Poljane, Vegova Ljubljana, Kemijski inštitut, Gimnazija Tolmin, OŠ 
Ivana Cankarja Vrhnika, Grad Turjak in pogosti prevozi na relaciji matična muzejska stav-
ba – konservatorsko-restavratorska delavnica Litostroj in depo Zalog, v katerem je skrbel za 
ustrezno hrambo predmetov, posebej pred visoko vlago, in zagotavljal varstvo pred škodljivci. 
Pomagal je pri pripravah na razstave, pri namestitvi in zagonu merilcev temperature, vlage in 
prašnosti (datalogerjev), pri obnovi senzorjev in javljalcev različnih alarmov, pri prenovi ele-
ktričnih napeljav, urejanju klime v upravi muzeja. Sodeloval je pri zagotavljanju protivlomne 
in protipožarne varnosti v muzeju in pripravi novega požarnega reda. Pri delovanju muzeja in 
pripravi posameznih muzejskih projektov je pomagal zlasti pri nakupih potrebnih materialov 
in izdelavi zadevnih predmetov. Pri strokovnemu delu je sodeloval in si pomagal z nasveti in 
stroji konservatorsko-restavratorskih kolegov iz drugih muzejev. Tako se je 7. maja 2015 ude-
ležil strokovnega srečanja Društva restavratorjev Slovenije v Narodni galeriji na temo čiščenja 
slik in barv. 
Konservatorsko-restavratorski posegi/izdelava replik 2015 
Vrsta posega Opravljena dala realizacija
2015
Načrt
2015
index
Konserviranje: čiščenje, impregnacija, politura
(šolska oprema, učila, učni pripomočki)
49 37 1,30
Restavriranje:  utrjevanje, kitanje, barvanje, lepljenje, 
(šolski zvonec, šolska oprema, učila) 
5 5 1,00
Izdelava replik: Kopije predmetov za muz. delavnice in 
učne ure (voščene tablice, pripomoči za 
kaznovanje, c. slika)
48 17 2,80
Pedagoška knjižnica
Delo bibliotekarke v specialni muzejski knjižnici je do 29. aprila 2015 opravljala bibliote-
karska pripravnica Neža Trdin, ki je nadomeščala Polono Koželj na dopustu za nego in varstvo 
otroka. Kustos Anton Arko je redno pomagal pri vsakodnevnem knjižničnem delu. Tudi upoko-
jena bibliotekarka Tatjana Hojan je bila v knjižnici redno prisotna in je prostovoljno pomagala 
pri svetovanju uporabnikom. Na projektu vpisovanja starega knjižnega fonda v sistem COBISS 
pa je delo nadaljevala zunanja sodelavka višja knjižničarka v pokoju Darja Tavčar. 
V specialni muzejski knjižnici je bilo v letu 2015 evidentiranih in popisanih 607 enot 
podarjenega knjižničnega gradiva, za depo v Zalogu pa še 480 enot. Sprejet je bil nov dogovor 
o shranjevanju knjižnega gradiva v depoju, po katerem se gradivo za depo od sredine leta 2015 
naprej shranjuje po predmetnih področjih in ne več kronološko, kot je veljalo do zdaj. Namen 
tega dogovora je boljša organiziranost in najdljivost gradiva v depoju. Knjižnica je usklajevala 
tudi nakupe in pridobivanje novega knjižnega gradiva ter vodila izbor in prevzem ponujenega 
gradiva iz sorodnih ustanov. Z odkupom je knjižnica letos prevzela 42 enot gradiva, z darovi 
674 in z izmenjavo 22.
Knjižnično osebje je v prvi vrsti poskrbelo za zadovoljstvo uporabnikov. Pomoč pri is-
kanju informacij je obiskovalcem nudilo z referenčnimi pogovori in pripravo gradiva. Iskane 
informacije so bile 78-krat posredovane tudi po telefonu in 68-krat po e-pošti. Za uporabnike 
465Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015
knjižničnega gradiva je bilo izdelanih 741 fotokopij, posredovano pa jim je bilo tudi 211 
posnetkov digitalnih fotografij. Za medknjižnično izposojo je bilo posredovanih 6 publikacij. 
Redno se je beležila statistika knjižnice, podatke pa se je sproti pošiljalo v Center za razvoj 
knjižnic v NUK. Odgovorna bibliotekarka je posebno pozornost posvetila tudi urejenosti či-
talniškega prostora, kar je bilo pomembno zlasti pred prireditvami in po njih.
Bibliotekarka Polona Koželj je po prihodu z porodniškega dopusta v sistem COBISS 
dokumentirala 505 enot knjižničnega gradiva; 86 enot je kreirala sama, 32 jih je inventarizirala 
kot dvojnike, 387 pa jih je prevzela iz vzajemne baze COBIB. V bazo CONOR je vpisala 59 
novih normativnih vpisov. Od novembra do konca leta 2015 je v zalogi novih, a že vpisa-
nih serijskih publikacij dopisala 48 primerkov. Do novembra je to delo popravljala zunanja 
sodelavka Darja Tavčar. Med 19. in 23. oktobrom 2015 se je Polona Koželj udeležila tečaja 
Uporaba programske opreme COBISS 3/Katalogizacija – nadaljevalni tečaj na IZUM-u v Ma-
riboru ter nato v testnem okolju kreirala 10 zapisov za sestavne dele (članke), ki so pogoj za 
pristop k izpitu za dovoljenje B1 (kreiranje zapisov za članke v COBISS3).
Bibliotekarska pripravnica Neža Trdin, ki je v prvi polovici leta opravljala bibliotekarske 
naloge in skrbela za brezhibno delovanje specialne muzejske knjižnice, je tedaj popisala tudi 
186 enot darovanega knjižnega gradiva, za depo Zalog pa še dodatnih 335 enot. S knjižnico so 
zlasti pri nakupu strokovne literature in s posredovanjem podarjenega knjižnega gradiva tesno 
sodelovali tudi kustosi.
Statistika knjižnice 2015
Pregledane publikacije 2015 2014 index
Pregledane monografske publikacije ( n. in z. uporabniki) 14.550 15.200 95,7
Pregledane serijske publikacije (n. in z. uporabniki) 15.492 18.300 84,6
Popis različnih publikacij za depo v Zalogu 480 538 89,2
Rahel upad pregledanih monografskih publikacij sovpada z manjšim številom obisko-
valcev specialne knjižnice. Večja razlika se kaže pri pregledanih serijskih publikacijah, kar je 
glede na vse večjo dostopnost gradiva po elektronskih medijih popolnoma razumljivo. Mnoge 
stare serijske publikacije, ki so bile v muzejski knjižnici pred leti v vsakodnevni uporabi, so 
sedaj dostopne prek spletnih servisov (d-lib ipd.), o čemer so uporabniki vedno bolj osveščeni, 
k njihovi uporabi pa jih usmerjajo tudi bibliotekarji. Na ta način je porabnikom omogočeno 
udobno raziskovanje od doma, po drugi strani pa se bolj ohranjajo tudi originali v knjižnici.
Uporabniki knjižničnega gradiva 2015 2014 index
Zunanji uporabniki 127 150 84,7
Notranji uporabniki 9 9 100,0
Vsakodnevni zunanji uporabniki 606 672 90,2
Starejši zunanji uporabniki 525 539 97,4
Mlajši zunanji uporabniki (študenti) 81 133 60,9
Vsakodnevni notranji uporabniki 1.620 1.620 100,0
Število informacij po telefonu 78 181 43,1
Število informacij po e-pošti 68 47 144,6
Število posnetkov fotokopiranega gradiva 741 583 127,1
Število digitaliziranih posnetkov gradiva 211 252 83,7
466 Šolska kronika • 3 • 2016
Število obiskovalcev specialne muzejske knjižnice se je v letu 2015 nekoliko zmanjšalo. 
Tak trend se povezuje z razširitvijo in dostopnostjo digitalnih sredstev, ki omogočajo uporab-
nikom prenos iskanih informacij na digitalne medije in nato dostop do vsebin od doma. Ker 
se novi načini v pristopu do knjižnega gradiva uveljavljajo zlasti pri mlajših generacijah, je 
vpad obiska v starostni skupini mlajših obiskovalcev tudi večji. Zmanjševanje posredovanih 
informacij po telefonu je na drugi strani povečalo število informacij, posredovanih po e-pošti. 
Zanimivo je, da se ni zmanjšalo tudi število izdelanih fotokopij za uporabnike, saj bi pričako-
vali, da bi jih nadomestili digitalizirani posnetki. 
Gradivo specialne knjižnice    2015 2014 index
Število enot knjižničnega gradiva (do 31. 12. 2015) 53.837 53.099 101,4
Število enot knjižničnega gradiva, pridobljenega 
z nakupom
42 45 93,3
Število enot knjižničnega gradiva, pridobljenega 
z izmenjavo
22 18 122,2
Število enot knjižničnega gradiva, pridobljenega z darovi 674 1005 67,1
Skupaj 738 1068 69,2
Število strokovnih delavcev v knjižnici 1 1 100,0
Število zunanjih uporabnikov v knjižnici 606 672 90,2
Dostopnost do elektronskih publikacij  da da
Površina prostorov, ki so namenjeni specialni knjižnici  166,00 
m²
166,00 
m²
100,0
Višina sredstev državnega proračuna, porabljenih za 
nakup knjižničnega gradiva
EUR
1.332,83
EUR
4.511.69 29,5
Letošnji prirast gradiva je predvsem zaradi knjižničnih darov precej manjši od lanske-
ga. S preteklim letom je primerljiv nakup knjižničnega gradiva. Tudi izmenjava strokovne in 
druge muzejske literature s sorodnimi ustanovami je na primerljivi ravni z lanskim letom. Pri 
sprejemanju podarjenega knjižnega gradiva v muzejski knjižni fond so bili tudi zaradi vse bolj 
omejenega prostora na knjižnih policah postavljeni nekoliko strožji kriteriji. Čitalnica je poleg 
osnovnega namena pri uporabi knjižnega gradiva služila tudi kot osrednji prostor za predava-
nja, prireditve in izvedbo delavnic.
Prireditve v muzejski čitalnici 2015 
Datum Prireditev Obisk.
1.04. Pomladni dan v Slovenskem šolskem muzeju (predstavitev tiskov) 28
21.04. Mladina, veselje, poslanstvo … (predavanje Rajka Bošnjaka) 13
5.05. Mladina, veselje, poslanstvo … (predavanje Rajka Bošnjaka) 22
28.05. Odprtje razstave Lingua Latina 121
1.06. Šolska reforma v Boliviji (predavanje Tine Zgonik) 41
29.09. Šolski prazniki in praznovanja (predavanje M. B. Debevec) 6
26.10. Delavnica: Svet antike 5
28.10. Delavnica: Strip – deveta umetnost ni deveta briga 21
30.10. Delavnica: Strip – deveta umetnost ni deveta briga 5
467Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015
27.11. Odprtje razstave in okrogla miza: Ivan Lapajne 25
3.12. Delavnica: Svet antike 3
3.12. Predavanje dr. Alojza Cindriča ob izdaji njegove knjige 5
14.12. Odprtje razstave in okrogla miza o prof. Bezenšku 54
2014 Skupaj obiskovalcev 463
2015 Skupaj obiskovalcev 349
index 75,4
V letu 2015 je bilo v čitalnici manj prireditev kot prejšnje leto. Ker je bilo precej mu-
zejskih prireditev vezanih na občasno razstavo Šolski vrt: včeraj, danes, jutri, so predavanja ter 
delavnice potekale tudi v razstavni sobi, kjer je bil prijeten in vsebinam primeren ambient.
Vnos knjižničnega gradiva v sistem COBISS
Vpise v sistem COBISS, ki jo široko dostopno vhodno okno za pridobivanje iskanih 
informacij za knjižno gradivo, je za tekoče novo pridobljeno gradivo do 29. aprila 2015 opra-
vljala zunanja sodelavka, višja knjižničarka Darja Tavčar. Po prihodu z porodniškega dopusta 
pa je to delo ponovno prevzela bibliotekarka Polona Koželj. Ker se je posvetila predvsem vna-
šanju tistega gradiva, ki se je nabralo med njeno odsotnostjo, se je število vnosov v COBISS v 
letu 2015 opazno povečalo.
Na novo pridobljeno knjižnično gradivo v sistemu COBISS
Leto 2015 2014 Index
Kreirani zapisi 33 + 086* 22 + 080* 116,7
Prevzeti zapisi 138 + 387* 144 + 109* 207,5
Inventarizirani zapisi 88 + 032* 82 + 020* 117,6
Vse skupaj 259 +505* 248 + 209* 167,2
*Število knjižničnih enot, ki jih je v sistem COBISS po prihodu s porodniškega dopusta vnesla bibliotekarka Polona Koželj.
Vnos starega knjižnega fonda v sistem COBISS
Na projektu vnašanja starega knjižničnega fonda v sistem COBISS je tudi v letu 2015 
delala zunanja sodelavka, višja knjižničarka Darja Tavčar. Projekt dokumentiranja oz. vnosa 
starega starega knjižnega fonda v sistem COBISS poteka v okviru finančnih zmožnosti muzeja 
že od leta 2007 in je trenutno na polovici. Velik del vnosov je opravila tudi kot prostovoljka. 
Med odsotnostjo bibliotekarke Polone Koželj je poleg 1733 enot gradiva iz starega knjižnič-
nega fonda vnesla tudi 259 enot tekoče pridobljenega gradiva in kreirala 161 normativnih 
zapisov v CONOR bazi.
Knjižnično gradivo iz starega fonda v spletnem sistemu COBISS
Leto 2015 2014 indeks
Kreirani zapisi 349 388 87,37
Prevzeti zapisi 1113 992 112,19
Inventarizirani zapisi 271 329 82,97
Vse skupaj 1733 1709 101,4
Število vnesenih enot gradiva iz starega knjižničnega fonda se je v letu 2015 v primerjavi 
468 Šolska kronika • 3 • 2016
s predhodnim letom malenkostno povečalo. Odvisno je bilo predvsem od finančne zmožnosti 
muzeja. Vnešeno gradivo v letu 2015 obsega inventarne številke od 19511 do 17922. Med 
vnesenimi publikacijami je čez 450 takih, ki jih v Sloveniji hrani le knjižnica Slovenskega 
šolskega muzeja. Med temi je bila HÜLFSBUCH für die Schüler der dritten Grammatikalklas-
se natisnjena leta 1799, kar 23 pa je takšnih, ki so bile natisnjene v obdobju med letoma 1813 
in 1896. Omenjene enote knjižnega gradiva so predvsem učbeniki, prozna dela, poezija v nem-
škem in slovenskem jeziku ter nekaj tudi v latinščini in francoščini, in tri serijske publikacije. 
Med drugim gradivom je tudi 75 publikacij (učbeniki, zakonodaja, priročniki in zborniki), ki 
jih glede na sedanje zapise v COBISS-u hrani le knjižnica Slovenskega šolskega muzeja in so 
izšle v prvi polovici 20. stoletja, v obdobju do konca druge svetovne vojne. 
Dokumentacijski center za zgodovino šolstva in pedagogike
V Dokumentacijskem centru za zgodovino šolstva in pedagogike, ki hrani izredno 
pomembno dokumentacijsko gradivo za preučevanje zgodovine šolstva (register šol, zbirka šol-
skih map, zbirka letnih poročil, kartoteka biografskih podatkov za učitelje, hereroteka, seznami 
drobnega tiska in informativne publikacije šol), so bila v celoti opravljena načrtovana dela za 
leto 2015. Izdelan je bil inventurni pregled šolskih map in podroben popis osnovnih in drugih 
šol, dopolnjen z aktualnimi podatki (imena krajev, občine), kar omogoča večjo preglednost 
in lažje iskanje podatkov. Popisi so dostopni na omrežnem serverju pod oznako SŠM odprto, 
dokumentacijska zbirka. Pod vodstvom mentorice mag. M. B. Debevec je to delo, ki se je 
začelo že v letu 2014, v prvi polovici leta 2015 izvedla bibliotekarska pripravnica Neža Trdin. 
Po inventurnem predhodnem pregledu šolskih map osnovnih šol je pregledni popis dopolnila 
s poklicnimi, srednjimi in drugimi šolami. Vse šolske mape so bile preložene v nove arhivske 
škatle z novimi preglednimi napisi in dodanimi podatki s sedanjimi imeni krajev in občin. 
Gradivo Dokumentacijskega centra je tako za uporabnike še lažje dostopno.
Po statističnem pregledu je bilo v letu 2015 v Dokumentacijskemu centru 1.573 map 
osnovnih šol in 892 map drugih šol, ki še niso digitalizirane. V muzeju je skupaj 2.465 map 
šol, v katerih je shranjeno edinstveno gradivo o zgodovini posameznih šol na Slovenskem. V 
mapah šol je temeljno gradivo Dokumentacijskega centra, ki je ob drugi ustanovitvi muzeja 
nastalo s podporo Prosvetnega oddelka Kraljevske banske uprave Dravske banovine, ki je leta 
1938 izdal okrožnico o zbiranju in navodila za zbiranje gradiva za šolski muzej. Podobno je 
leta 1947 Ministrstvo za prosveto izdalo odlok z določilom, po katerem so morale vse šole 
odgovoriti na vprašalnik o delovanju šole med drugo svetovno vojno. Dokumentacijski center 
se ves čas izkazuje kot vezni člen med muzejem in sodobnim šolstvom, med šolsko preteklostjo 
in sedanjostjo. V muzeju je pogosto nekakšno izhodišče pri navezovanju stikov s šolami in z 
raziskovalci šolske zgodovine. Z njim se širi pomen kulturne dediščine šolstva in zavedanje do 
odgovornega odnosa pri ohranjanju šolskega zgodovinskega gradiva. Ob posredovanju mu-
zejskih podatkov so bili njihovi uporabniki naprošeni, da muzeju posredujejo gradivo, ki ga 
morda hranijo. Je že več primerov, da uporabniki muzeju podarijo učbenike, šolske predmete, 
fotografije ali kakšno drugo šolsko gradivo iz zasebne zbirke ali iz zbirk oz. iz gradiva, ki ga 
hrani posamezna šola. Za uspešno delovanje Dokumentacijskega centra za zgodovino šolstva 
in pedagogike je bilo tudi v letu 2015 potrebno, da je odgovorna kustosinja mag. Marjetka 
Balkovec Debevec tesneje sodelovala tudi z drugimi strokovnimi sodelavci in upravo muzeja.
469Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015
Pod vodstvom mentorice mag. M. Balkovec Debevec je študentka Mateja Lapuh pri 
opravljanju študentske prakse aprila 2015 izdelala popis drobnega tiska in gradiva šol iz zadnjih 
nekaj let. V popis je zajetih 352 enot raznovrstnega gradiva šol. Popis je dostopen na omrežnem 
serverju v mapi dokumentacijska zbirka. Med letom 2015 so bile zbrane tri arhivske škatle 
drobnega tiska šol. Iz Dokumentacijskega centra je bilo, podobno kot vrsto predhodnih let, 
posredovano več raznovrstnih podatkov iz šolske preteklosti: različnim šolam, drugim zaintere-
siranim organizacijam in zasebnim raziskovalcem. Z digitalizacijo dokumentacijskega gradiva 
map osnovnih šol je omogočen lažji in hitrejši dostop do gradiva, izdajanje gradiva pa tudi ni 
več omejeno samo na kustosinjo Dokumentacijskega centra, pač pa to gradivo uporabnikom 
posreduje tudi bibliotekarka in drugi zaposleni, ki imajo dostop do skupne baze podatkov na 
muzejski mreži.
Število posredovanih podatkov iz Dokumentacijskega centra v letu 2015
Posredovani podatki 2015 2014 index
- osnovne šole 84 75 112,0
- gimnazije 15 12 125,0
- srednje strokovne šole in učiteljišča 9 14 64,2
- obrtne in poklicne šole 2 2 100,0
- druge šole in vzgojno-izobraževalni zavodi 7 9 77.7
- učitelji/profesorji, posamezni učenci 11 19 57,9
- druga vprašanja s področja šolske preteklosti 41 39 105,1
- glasbene šole 1 8 12,5
- vrtci 2 3 66,6
Podatki iz Dokumentacijskega centra – skupaj 172 181 95,0
drugi podatki o muzeju, razstavah, prireditvah 312 314 99,4
- podatki, posredovani medijem 9 17     52,9
Vsi posredovani podatki in obvestila kustosinje 493 512 96,3
Skupno število različnih informacij kustosinje mag. M. B. Debevec (podatki iz Doku-
mentacijskega centra, podatki, povezani z aktualnimi razstavnimi/raziskovalnimi temami in 
splošni podatki o muzeju, prireditvah, podatki, posredovani medijem, ter predvsem veliko 
različnih podatkov v zvezi z uredniškim delom pri Šolski kroniki) v letu 2015 je bilo 493. V 
primerjavi s preteklim letom, ko je kustosinja posredovala veliko informacij tudi v zvezi z od-
mevno monografijo Obleka v šoli, je ta številka sicer nekoliko manjša, kljub temu pa ohranja 
zelo visoko raven posredovanja podatkov iz zadnjih nekaj let.
Kustosinja je še naprej zbirala podatke o lastnikih gradiva, prevzemala in popisovala gra-
divo in predmete za Dokumentacijski center in za muzejske zbirke. Pri posredovanju gradiva 
različnim šolam in raziskovalcem zgodovine šolstva tudi ni zaslediti bistvenih odstopanj, saj je 
bilo vedno posredovano različno gradivo; daleč največ je še vedno šolskih map osnovnih šol. 
Ker je veliko gradiva digitaliziranega, ga uporabnikom lahko posredujejo tudi drugi muzejski 
strokovni sodelavci. Iz Dokumentacijskega centra je bilo porabljeno naslednje gradivo: 
šolstvo med 1. svetovno vojno (večkrat), prehrana v šolstvu, OŠ Adlešiči, podatki o 
učencih in učiteljih, podatki o učiteljicah med NOB, OŠ Dobrova pri Ljubljani, podatki iz 
470 Šolska kronika • 3 • 2016
Popotnika, Učiteljskega tovariša, mreža srednjih šol, razvoj šolstva po 2. sv. vojni, šolski dnev-
niki, OŠ Loka Črnomelj, OŠ Porezen, učitelji Črna na Koroškem, šolstvo v obdobju cesarja 
Franca Jožefa, šolstvo Brežice, šola za orgle, učitelja Gregor Tribnik, Karel Brvar, učiteljica 
Alojzija Brus, pregled personalnih map, Gimnazija Celje, OŠ Logatec, šolstvo in 1. vojna, 
šolstvo pred 50 leti, osnovne šole Ljubljana, OŠ Škocjan, gimnazije Ljubljana, šolstvo med 
2. svetovno vojno, učitelj Pavel Klobl, OŠ Prestranek, OŠ Vrba, strokovno in srednješolsko 
izobraževanje, OŠ Cerknica, OŠ Šinkov Turn, učiteljica Josipina Hudovernik, učiteljica Nada 
Vreček, OŠ Trava, OŠ Dobrepolje, OŠ Muta, OŠ Postojna, OŠ Kranj, OŠ Višnja Gora, OŠ 
Velika Kostrevnica, OŠ Javorje pri Litiji, šola na gradu Ponoviče, gimnazija Hrastovec, Gi-
mnazija Novi Sad, II. državna gimnazija Poljane, Mladika Ljubljana, Lichtenturnov zavod, 
ženska realna gimnazija, Gimnazija Jesenice, gimnazija Kočevje, Dom Anice Černejeve, žensko 
šolstvo, srednje šole v Ljubljani, šolstvo v Dravski banovini, Realka Trst, Realka Idrija, idrij-
sko šolstvo, Škofijska klasična gimnazija Ljubljana, Klasična gimnazija Ljubljana, Uršulinska 
šola Ljubljana, Gimnazija Poljane Ljubljana, Dr. Krekova višja gospodinjska šola Ljubljana, 
Gimnazija Novo mesto, Realna gimnazija Maribor. Mape šol: Ledina, Hruševlje, Bela Cerkev, 
Žužemberk, Kanal, Gradišče, Šmartno, Kanomlja, Puštale, Lendava, Trnje, Artiče, Gorenje 
Polje; srednje šole: Podkovska šola Ljubljana, Srednja veterinarska šola Ljubljana, Kmetijska 
šola Ljubljana, Kmetijska šola (Marijanišče) Ljubljana, Poljedelska šola Ljubljana, strojne šole, 
realna gimnazija Hrastovec, Stari trg pri Ložu – nižja gimnazija, Strojna – osnovna šola, Gore-
nji Logatec – osnovna šola, Dolenji Logatec – osnovna šola. Osnovna šola Ravne na Koroškem, 
Šelenberg, Prevalje, Tolsti Vrh, Gimnazija Kočevje, X. gimnazija Ljubljana (Moste), OŠ Zidani 
Most, Sedraž (Sv. Jedrt), Lažiše (Sv. Miklavž), Jurklošter, Henina, Lokavec, Rimske Toplice, 
Vodice, Utik (Šinkov Turn), OŠ Dobrovci, OŠ Sv. Miklavž na Dravskem polju, OŠ Videm ob 
Ščavnici, Pilštanj, Tomaj, Ribnica, Višnja Gora, Kranj, Postojna, Ajdovščina, Donačka Gora, 
Logatec, Hotedrščica, šole Ptuj in okolica, OŠ Mirna, Gimnazija Vegova, OŠ Mozelj, OŠ 
Leskovec, obrambna vzgoja v šoli, mape šol Kozjansko (35 šol), podatki o personalnih mapah 
učiteljev (Žekar Franc, Benko Leopolda, Benko Vekoslav), prehrana v vrtcih in šolah skozi čas, 
Edvarda Vaupotič, OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, OŠ Mirna, OŠ Mozelj, OŠ Sabonje, OŠ Podgrad 
– Račice, OŠ Kropa, Gimnazija Brežice, OŠ Drašiči, Srednja tekstilna šola Metlika, oblačilni 
videz v šolstvu, prehrana v šolstvu, OŠ Janeza Mraka Vrhnika, Trbovlje – Vode – dekliška šola, 
OŠ Metlika; Primskovo, Planina pri Rakeku, Postojna, Ligojna, Šmartno pod Šmarno goro. 
Večkrat posredovano: Učni načrt za učiteljišča, učni načrti po 1960, vsi učni načrti, učni načrti 
po 1945, staleži šolstva – ročni zapisniki 1895–1915, popis personalnih map.
Med uporabniki je bilo največ učiteljev, ki so pripravljali zgodovinsko gradivo za šole ob 
raznih šolskih praznovanjih in jubilejih. Zaznati je bilo tudi več zanimanja za šolstvo med 1. 
svetovno vojno, ki je bila tema raziskovanja zgodovinskih krožkov pri Zvezi prijateljev mladine 
Slovenije. Nekoliko več je tudi povpraševanja za podatke za posamezne učitelje. O pomenu 
dela v Dokumentacijskem centru pa poleg statističnih podatkov govorijo tudi odzivi uporab-
nikov. Naj navedemo nekaj primerov: »Stokrat hvala za vaš prijazen in uporaben odgovor.« 
10. 11. 2015; “Najlepše se vam zahvaljujem za tako bogat odgovor in predloge za nadaljnje is-
kanje.” 18. 11. 2015; “Vesela sem, da ste mi poslali odgovor in poskenirane listine. Najlepše se 
vam zahvaljujem.« 26. 10. 2015; »Pozdravljeni, najlepša hvala za hiter odgovor in posredovan 
material.« 9. 7. 2015; »Hvala za vaše e-pismo in poslane dokumente. Izredno hitro in učinko-
vito.« 7. 7. 2015; »Lepo ste me presenetila z učinkovitim odgovorom s prilogami. Zahvaljujem 
se vam vključno za dobre nasvete.« 12. 2. 2015.
471Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015
Arhiv
Arhivska zbirka hrani arhivsko gradivo o zgodovini šolstva, ki je pretežno zasebnega 
izvora. Med najbolj dragocenim arhivskim gradivom so arhivski fondi učiteljskih organiza-
cij. Zadnje pridobitve zbirke so projektne naloge, ki nastajajo na vsakoletnih tekmovanjih 
zgodovinskih krožkov pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. V zadnjem obdobju je bilo v 
sodelovanju s portalom Sistory največ narejenega pri digitalizaciji matičnih listov iz obdobja 
med obema vojnama. Odgovorni kustos arhivske zbirke dr. Branko Šuštar je glede uporabe 
arhivskega gradiva pojasnil, da je »evidenca tematike uporabe vidna iz vpisnih listov, saj so 
uporabniki iskali gradivo, vezano na temo ne glede na to, ali gre za dokumentacijo, knjižnico 
ali arhivsko zbirko.« 
V letu 2015 je bilo arhivsko gradivo prevzeto neposredno od izročiteljev na muzejski 
sprejemnici (0,3 tm), po drugi strani pa je muzej v arhivsko zbirko po uveljavljeni poti prevzel 
raziskovalne naloge učencev zgodovinskih krožkov osnovnih šol, ki so se udeležili tekmova-
nja v organizaciji Zveze prijateljev mladine Slovenije. V letu 2015 je na raziskovalno temo 
Sledi spomina na prvo svetovno vojno nastalo 43 nalog ali 0,3 tm arhivskega gradiva. Poleg 
raziskovalnih nalog je kustos arhivske zbirke prevzel šest arhivskih škatel arhivskega gradiva po-
sameznih učencev, ki je bilo muzeju prav tako podarjeno. Med prevzetim gradivom po svojem 
pomenu izstopata babiški diplomi družine Rupnik iz leta 1849 in 1886, zanimivi so šolski in 
osebni dokumenti družine Baumgartner–Remic in različni šolski zvezki. Ob prihodu gradiva v 
muzej so bili narejeni osnovni prevzemni popisi.
Manjši del arhivskega gradiva je bil med letom tudi digitaliziran in na ta način tudi posre-
dovan uporabnikom. Tovrstna praksa se je uveljavila zlasti pri pripravi razstav. In tudi razstava 
o znamenitem stenografu prof. Antonu Bezenšku, ki jo je kustos arhivske zbirke v sodelovanju 
z zasebnim zbiralcem decembra 2015 postavil v Slovenskem šolskem muzeju, temelji prav na 
digitaliziranem arhivskem gradivu iz arhivov v Bolgariji. Kustos arhivske zbirke je pripravil 
osnovne evidence arhivskega gradiva v zbirki za preoblikovanje v elektronsko obliko, kar bo 
v letu 2016 omogočilo boljši pregled nad gradivom. Obiskovalcem muzeja in uporabnikom 
gradiva iz arhivske zbirke je posredoval iskane informacije tako o muzeju kot tudi o arhivskem 
gradivu ter zgodovini šolstva osebno in po drugih sodobnih komunikacijskih tehnologijah.
Fototeka
V fototeki Slovenskega šolskega muzeja je zbirka fotografij, zbirka razglednic in zbirka 
avdiovizualnega gradiva, ki se glede na tematiko, izvor ali nosilce medija delijo na več skupin 
muzejskih predmetov. Za delovanje zbirke je odgovorna kustosinja Mateja Ribarič. V zbirki 
fotografij je največ fotografij šolskih stavb, manj pa fotografij iz šolskega življenja (fotografije 
učencev, učiteljev, šolska oprema, učila, učenci v razredu, pri učenju, pri igri). Vzporedno z 
dokumentiranjem fotografij iz stare inventarne knjige v sistem Galis se je od začetka projekta 
leta 2011 fotografije tudi digitaliziralo. Pod vodstvom kustosinje Mateje Ribarič je v letu 2015 
na projektu dokumentiranja fotografij šolskih stavb iz stare inventarne knjige v sistem Galis 
delala bibliotekarska pripravnica in zunanja sodelavka Neža Trdin, ki je v sistem Galis na novo 
dokumentirala 334 fotografij in več let trajajoči projekt dokončala z opravljeno inventuro vseh 
dokumentiranih in digitaliziranih fotografij v sistemu Galis. Večinoma muzejski zunanji sode-
lavci so tako od začetka projekta leta 2011 do konca leta 2015 v sistem Galis dokumentirali 
5214 fotografij iz zbirke šolskih stavb in jih 4057 tudi digitalizirali. 
472 Šolska kronika • 3 • 2016
Zbirka starih razglednic s šolskimi motivi je ena redkih zbirk s to tematiko v Sloveniji. 
Med njimi so nekatere tudi zelo dragocene, saj so, kot npr. litografije šolskih motivov v Ljublja-
ni in Kranju, na kartofilijskem trgu zelo iskane. Zbirka je nastala v zadnjih desetih letih in šteje 
600 enot. Dopolnjuje se v glavnem z odkupi, kustosinja pa pri tem sodeluje z več zasebnimi 
zbiralci in antikvariati. Kustosinja je v letu 2015 v sistem Galis dokumentirala 13 razglednic. 
Muzej je uspel odkupiti 10 razglednic in dve stari fotografiji učencev.
Zbirka avdiovizualnega gradiva se glede na izvor deli na gradivo kot učni pripomoček, 
na gradivo o zgodovini šolstva in na gradivo lastne produkcije Slovenskega šolskega muzeja. 
Glede na nosilce medija to zbirko delimo v naslednje skupine: stereoskopske slike, filmi (16 
mm, super 8 mm), diafilmi, diapozitivi, gramofonske plošče, avdiokasete, videokasete in CD 
ter DVD. Prevzeto gradivo iz leta 2015 je v zbirki AV gradiva še precej neurejeno, ker je veli-
ko takšnega, ki je nepopisano in ne neinventarizirano. Ob prevzemu so bili narejeni osnovni 
prevzemni popisi v Wordu.
Kustosinja je imela v letu 2015 več strokovnih razgovorov z obiskovalci muzeja, jim 
posredovala informacije o fotografijah in drugih vsebinah o zgodovini šolstva. Največ iskalcev 
podatkov je bilo učiteljev iz osnovnih šol, raziskovalcev in študentov. Po e-pošti je posredovala 
več digitalnih posnetkov: dva posnetka OŠ Skomarje, enajst posnetkov o begunskem šolstvu 
med prvo svetovno vojno za razstavo na Oddelku za zgodovino FF (Mikša), trije posnetki OŠ 
Vodice (Tomaž Miško), en posnetek Leona Žlebnika (Alojz Cindrič za objavo v knjigi), dva 
posnetka Tolminskega učiteljišča (Zvonko Perat), posnetki dokumentacijske mape OŠ Odran-
ci (Ivanka Tompa), dva posnetka OŠ Šmartno pod Šmarno goro (Jurij Šilc), posnetki šolskih 
vrtov po Sloveniji (Ona, Katja Cah), šest posnetkov OŠ Miklavž na Dravskem polju (Ana 
Motnikar – za jubilejni zbornik), trije posnetki šolske stavbe OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici (Anita 
Zelenko OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), en posnetek šolske stavbe OŠ Mirana Jarca Ljubljana (Iris 
Kolenc Slabe), štirje posnetki šolske stavbe OŠ Miklavž na Dravskem polju (Ana Koritnik), 
en posnetek šole na vasi okoli 1890 (Anja Leskovar – Ciciban), pet posnetkov šolskih stavb 
(Rosalija Arnšek), trije posnetki šolskih stavb (Marinka Svetina), osem posnetkov šolske stavbe 
OŠ Rimske Toplice (Jasmina Oblak) in informacije o šolanju Antona Hausa (Milan Štruc), o 
uršulinski šoli v Škofji Loki (Vera Senica Pavletič), o šolskem radiu (Maša Belak) in o gimnaziji 
Kranj – letna poročila (Franci Kuzmič).
Preučevanje in interpretacija premične kulturne dediščine ter sodelovanje z znan-
stveno-izobraževalnimi ustanovami
Anton Arko, kustos. 
a) Ideologizacija v učbenikih v dvajsetem stoletju 
Kustos je v okviru sodelovanja med ustanovama posredoval digitalizirano slovensko zače-
tnico iz prvih povojnih let nemškemu inštitutu za mednarodno raziskovanje vzgoje za simpozij 
o začetnicah v Evropi po koncu druge svetovne vojne. Začetnice iz omenjenega obdobja so še 
posebej zanimive, saj so prepredene z ideološkimi vstavki, sporočili in slikovnim gradivom.
b) Najdbe v starih knjigah. 
Pri pregledovanju knjižnih darov v muzejski knjižnici je kustos v letu 2015 našel 17 za-
nimivih najdb, med katerimi so trije poškodovani fašistični bankovci za eno liro iz leta 1939, 
glasovnica za državni zbor iz časa Avstro-ogrske, na roko napisan šolski urnik iz obdobja Kra-
473Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015
ljevine Jugoslavije, opravičila za izostanek od pouka: iz obdobja Kraljevine Jugoslavije, iz leta 
1961 in iz leta 1966, odposlana razglednica učenke svoji učiteljici iz leta 1946, odposlana 
italijanska dopisnica iz leta 1943, posetnica pariškega hotela, risba s svinčnikom – akt iz leta 
1969, stara posetnica Minke Oblak/Terezije Merhar, ocenjena kontrolna naloga iz angleščine 
iz leta 1998, na roko napisan pozdrav dekana pedagoške akademije iz leta 1978, novejši na 
roko napisan majhen sklanjatveni obrazec za pouk latinščine, ocenjen šolski spis iz leta 2001, 
ocenjen test iz verouka iz leta 2006 ter v učbeniku Občni zemljepis prof. Romana Savnika 
najdena avtorjeva osmrtnica.
c) Šolske glasbene skupine. 
V preteklem letu je kustos obiskal Zavod sv. Stanislava v Šentvidu ter pridobil pisno in 
ustno gradivo za zgodovino in razvoj šolskih glasbenih skupin na Škofijski klasični gimnaziji.
d) Pouk klasičnih jezikov. 
Kustos je pri projektu klasičnih jezikov v sodelovanju z upokojeno profesorico latinščine 
Aleksandro Pirkmajer Slokan v letu 2015 zbiral podatke o pouku latinščine v osnovni šoli ter 
pripravil razstavo z naslovom Lingua Latina. Odprtje je potekalo 28. maja 2015, udeležilo se 
ga je 121 gostov, razstava pa bo na ogled še v letu 2016. Od odprtja dalje kot spremljevalni 
program potekajo tudi delavnice Svet antike, ki jih vodi kustos Anton Arko.
O priložnostni razstavi ob 200-letnici rojstva znamenitega matematika, deželnega sve-
tovalca in nadzornika ljudskih šol dr. Franca Močnika, ki sta jo leta 2014 skupaj pripravila 
Mestni muzej Idrija – Cerkljanski muzej in Slovenski šolski muzej, je objavil prispevek z naslo-
vom: Razstava Z vrlino in delom: Občasna razstava ob 200-letnici rojstva dr. Franca Močnika 
(1814‒1892), v: Šolska kronika – revija za zgodovino šolstva in vzgoje, št. 1–2/2015, 24/
XLVIII, str. 55–56.
Kot sourednik je za tisk pripravil Šolsko kroniko – revijo za zgodovino šolstva in vzgoje, 
št. 1–2/2015, 24/XLVIII, 1–256 str. 
Mag. M. Balkovec Debevec, muzejska svetnica. 
a) Etnološka in zgodovinska podoba šolstva in vzgoje skozi čas
Kustosinja je zbirala, hranila, preučevala in predstavlja različne segmente etnološke in 
zgodovinske podobe šolskega vsakdana skozi čas. Izsledki preučevanja so predvsem namenjeni 
pripravam za prenovo stalne razstave. Teme so zanimive tudi za medije. Kustosinja mag. M. 
B. Debevec se je odzvala povabilu novinarjev in odgovarjala na njihova vprašanja o življe-
nju šolarjev v preteklosti, o počitnicah, prvem šolskem dnevu, šolskih praznikih idr. (8 objav, 
glej: Muzej v medijih). Po izidu monografije Obleka v šoli, ki je nastala po intenzivnejšem 
ukvarjanju s temo o oblačilni kulturi v šolstvu v zadnjem obdobju, je imela v letu 2015 še tri 
predstavitve s predavanji: v Muzeju novejše zgodovine Celje, 5. 3. 2015, na Filozofski Fakulteti 
Maribor, 23. 4. 2015 in v Črnomlju, 16. 10. 2015. Knjiga Obleka v šoli je naletela na lep od-
ziv, med drugim je po podatkih v sistemu COBISS na voljo 145 izvodov v 82. knjižnicah. Na 
spletem naslovu http://www.tms.si/index.php?e_id=494 je bil objavljen njen zapis o tekstilni 
dediščini v Slovenskem šolskem muzeju v knjigi Tekstilne poti po ljubljanskih ulicah. Med 
letom je večkrat vodila posamezne obiskovalce po stalni in občasnih razstavah in imela tudi 
posebno predavanje/vodstvo o zgodovini šolstva za skupino upokojenih učiteljev (6. 6. 2015). 
Ob Dnevih evropske kulturne dediščine – DEKD 2015 je imela predavanje Šolski prazniki in 
praznovanja: Od prvega šolskega dne do obletnic matur – v Slovenskem šolskem muzeju (29. 
9.), povabljena pa je bila tudi v Cankarjevo knjižnico na Vrhniko (30. 9.) in v Pokrajinski mu-
474 Šolska kronika • 3 • 2016
zej Maribor (1. 10.) Za seminar za mentorje zgodovinskih krožkov pri ZPMS v Muzeju novejše 
zgodovine Slovenije 23. 10. 2015 je pripravila prispevek o šoli kot pomembnem elementu pri 
napredovanju posameznika in družbe in ga predstavila na predavanju z računalniško projekci-
jo. Objavljen je bil v zborniku seminarja.
b) Šolska kuhinja in prehrana
Kustosinja mag. M. B. Debevec je nadaljevala s preučevanjem teme šolska kuhinja in 
prehrana skozi čas. Pripravila je osnutek članka O šolskih malicah v šolah na Slovenskem v 
stoletju med 1890–1960 za predvideno objavo v zborniku zborovanja Zveze zgodovinskih 
društev. Še naprej je zbirala gradivo in podatke o tej temi, ker pa je načrtovana razstava o šolski 
kuhinji in prehrani v načrtih muzeja zaradi aktivnega dela pri prenovi stalne razstave nekoliko 
prestavljena, so v prihodnost preloženi tudi načrti za gostujočo razstavo o kuharskih bukvah 
(zasebni zbiralec Janez Janežič iz Kopra). Razstava o šolski kuhinji je predvidena v načrtih 
muzeja za prihodnja leta kot nadaljevanje razstave o šolskem vrtu, pri kateri je mag. M. B. 
Debevec med drugim sodelovala kot recenzent člankov za tematsko številko Šolske kronike 
2015, št. 3.
c) Učiteljstvo in njihova društva kot spodbujevalci pedagoškega razvoja
Kustosinja je nadaljevala s preučevanjem pedagoškega delovanja učiteljstva, posebej s 
pogledom na vlogo učiteljstva pri zbiranju in ohranjanju etnološke in kulturne dediščine. Na-
daljevala je s preučevanje delovanja učiteljstva na primeru Bele krajine. Posredovala je podatke 
o posameznih učiteljih raziskovalcem, ki prihajajo po informacije v Slovenski šolski muzej. 
Posebej aktivno je pomagala avtorici Vesni Tomc Lamut pri pripravi podatkov o učitelju An-
tonu Lamutu za članek, ki je bil objavljen v Šolski kroniki 2015, št. 3. Ob gostujoči razstavi 
Mestnega muzeja Krško v Slovenskem šolskem muzeju o učitelju Ivanu Lapajnetu je pripravila 
okroglo mizo in imela tudi predavanje: Poslanstvo učiteljskega poklica na prelomu iz 19. v 20. 
stoletje in vloga Ivana Lapajneta (SŠM, 27. 11. 2015). Pri preučevanju učiteljstva je na prošnjo 
Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU sodelovala pri pripravi Slovenskega biografskega 
leksikona kot koordinatorka gesel osebnosti za šolstvo (črka B do Bla).
Bibliografija:
1. Šola "svetišče vede in omike" kot pomemben element v napredovanju posameznika 
in družbe. Družbeni status – zgodbe o uspehih in porazih : zbornik strokovnih prispevkov 
za mentorje zgodovinskih krožkov. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije, 2015, str. 
27–37.
2. Valvasorjeve nagrade, priznanja in diplome za leto 2014. Ljubljana : Slovensko muzej-
sko društvo, 2015 [besedila Marjetka Balkovec Debevec ... [et al.]
3. Gimnazija Črnomelj po sedmih desetletjih (1944/45–2014/15) Mozaik, Glasilo Sre-
dnje šole Črnomelj, jubil. izdaja ob 70-letnici Gimnazije Črnomelj. Šolska kronika – revija za 
zgodovino šolstva in vzgoje, št. 1–2/2015, 24/XLVIII, str. 238–241. 
4. Šola v mozaiku časa: zbornik ob 25-letnici OŠ Loka Črnomelj. Šolska kronika – revija 
za zgodovino šolstva in vzgoje, št. 1–2/2015, 24/XLVIII, str. 246–248.
Uredniško delo:
1. Šolska kronika – revija za zgodovino šolstva in vzgoje, št. 1–2/2015, 24/XLVIII, 
1–256 str. (sourednik Anton Arko).
2. Slovenski šolski muzej, Pedagoški programi v šolskem letu 2015/16. Publikacija mu-
zeja (brošura) št. 128, 50 str. 
475Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015
Polona Koželj, bibliotekarka.
Bibliotekarka Polona Koželj je po prihodu s porodniškega dopusta poleg bibliotekarskih 
opravil preučevala tudi zgodovino osnovne šole v Rovtah, z namenom priprave obširnejšega 
članka za objavo v reviji Šolska kronika in v prilagojeni obliki tudi za objavo v zborniku o 
zgodovini omenjene vasi, ki naj bi izšel v prihodnjih letih. V ta namen je večkrat obiskala 
Zgodovinski arhiv Ljubljana. Preučevala je tudi poučevanje lepopisja v 30-ih letih prejšnjega 
stoletja: metodiko, strukturo učnih ur, pravila lepega vedenja itd. z namenom priprave lastne-
ga scenarija učne ure lepopisa. Pripravila je krajši zapis o zgodovini in sedanjem delovanju 
knjižnice Slovenskega šolskega muzeja, ki bo v letu 2016 objavljen v predstavitveni knjižici 
muzejskih in galerijskih knjižnic. Izdana bo v okviru Sekcije za muzejske in galerijske knjižnice 
pri Skupnosti muzejev Slovenije. 
V Šolski kroniki − reviji za zgodovino šolstva in vzgoje, št. 1–2/2015, 24/XLVIII, str. 
244–245, je objavila oceno knjige Pol stoletja našega poslanstva v slovenski šoli »Stati inu ob-
stati«, zbornik dijakov Tolminskega učiteljišča generacije 1960–1965 ob 50-letnici zaključka 
šolanja. 
Marko Ljubič, višji kustos.
a) Tehnična dediščina šolstva
Kustos aktivno sodeluje v sekciji za tehnično dediščino pri Skupnosti muzejev Slovenije 
od njene ustanovitve. Opravil je pripravljalna dela in izoblikoval zamisel postavitve muzejskih 
predmetov za razstavo 70 let tehničnega izobraževanja, ki jo Slovenski šolski muzej načrtuje 
postaviti ob jubileju Litostrojske šole leta 2017 skupaj s Srednjo šolo tehniških strok Šiška. 
Kustos se je v začetku maja udeležil uvodnega sestanka z vodstvom Srednje šole tehniških 
strok Šiška in upokojenimi učitelji, ki bodo z muzejem sodelovali pri pripravi razstave. 19. 
maja 2015 je opravil prvi intervju z upokojenim učiteljem strokovnih predmetov g. Francijem 
Rihtaršičem.
b) Preučevanje in promocija pisal in šolskih tabel
Kustos je nadaljeval aktivnosti pri promociji pisal, vključno s prodajo ekskluzivnih ring 
penov v muzejski trgovini. V prvi polovici leta je izvedel nakup nove pošiljke ring penov za 
muzejsko trgovino. Posredoval je strokovne informacije o uporabnosti in dostopnosti tovrstnih 
pisal več zainteresiranim obiskovalcem muzeja. 29. 1. 2015 je sodeloval tudi v izobraževalni 
TV oddaji Ugriznimo znanost z naslovom »Ali naj ohranimo pisanje z roko?« V oddaji je s 
pomočjo muzejskih predmetov predstavil zgodovino pisal. Vir: 
http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&R
ID=56636770
c) Didaktične igre
Kustos Marko Ljubič je polovično zaposlen kot kustos, vendar je edini diplomiran pe-
dagog v muzeju. Že v preteklosti je pokazal več zanimanja za didaktičnometodično vlogo 
muzejskih predmetov pri delu z obiskovalci. V prvi polovici leta je sodeloval pri pripravi didak-
tične igre leseni osel in spomin, ki sta bili konec junija testno izdelani. Pri pripravi so sodelovali 
tudi Ksenija Guzej in zunanja sodelavca Marijan Javoršek in Anja Petek. Testni izvod je naredil 
Matjaž Kavar, Raora d. o. o.
Kustos Marko Ljubič je pridobil naziv višji kustos. Recenziral je štiri članke za tematsko 
številko Šolske kronike št. 3/2015 in sodeloval predvsem pri finančni in organizacijski izpeljavi 
muzejskih projektov.
476 Šolska kronika • 3 • 2016
Mateja Ribarič, muzejska svetovalka.
a) Učilnica v naravi: šolski vrt včeraj, danes, jutri
Razstavo Učilnica v naravi – šolski vrt včeraj, danes, jutri je bila postavljena na ogled 
čez celo leto, ob njej pa je potekal razvejan pedagoško-andragoški program. Kustosinja Mateja 
Ribarič je razstavo dopolnjevala v skladu z letnimi časi (sejanje, vzgajanje sadik, sušenje zelišč, 
zalivanje, nakup zelišč). Na razstavno temo o šolskih vrtovih je pripravila in uredila tematsko 
številko muzejske revije Šolska kronika, ki je izšla kot drugi zvezek revije za leto 2015. Kusto-
sinja je k sodelovanju povabila več strokovnjakov in poznavalcev obravnavane tematike, ki so 
z različnih vidikov napisali prispevke o šolskem vrtu. V pripravo člankov za objavo je vložila 
veliko dela in se pri tem izkazala s potrpežljivostjo in vztrajnostjo, da je revija v takšnem obsegu 
lahko izšla. Jeseni 2015 je izšel tradicionalni muzejski koledar, ki predstavlja vsebino občasne 
razstave o šolskih vrtovih. Kustosinja je izbrala 12 črno-belih fotografij šolskih vrtov v prete-
klosti, izreke o naravi in vrtu ter velik izbor učnih slik in ilustracij za prirodopis za posamezne 
mesece. Pri oblikovanju je sodelovala s Simono Čudovan, ki je oblikovala fotografski del kole-
darja. Koledar vsebuje tudi setveni koledar (za podatke je kustosinja zaprosila Meto Vrhunc, ki 
jih je brezplačno odstopila muzeju). Spodnji del koledarja sta uredila Marijan Javoršek, zunanji 
sodelavec muzeja, in Laura Bolčina d. o. o., Raora. Kustosinja je pripravila tudi reklamni letak 
in pomagala pri prodaji koledarja. Odziv na izid koledarja v 1500 izvodih je bil lep, saj je bil ob 
koncu leta že v celoti razdeljen in razprodan. Kustosinja Mateja Ribarič se je v okviru projekta 
Šolski vrt udeležila tudi več predstavitev in predavanj po šolah v Sloveniji: odprtje šolskega vrta 
na strehi Gimnazije Jožeta Plečnika (21. 4.), prenove šolskih vrtov Šolskega centra za pošto, 
ekonomijo in telekomunikacije za Bežigradom (20. 5.), ogled inovativnega obdelovanja vrtov 
na Krasu v Tomaševici v sklopu prireditve Vseživljenjskega učenja (29. 5.) in predavanja Zeli-
ščarstvo je več kot hobi v Knjižnici v Hotedršici (24. 4.).
b) Življenjske zgodbe učiteljev
Kustosinja Mateja Ribarič je napisala geslo o pedagoginji Milici Bergant za Slovenski 
biografski leksikon, ki je bilo oddano septembra 2015, a še ni objavljeno. Milica Bergant je 
utemeljiteljica pedagoške sociologije na Slovenskem, ki je s svojim delom pomembno zazna-
movala povojno slovensko pedagoško misel, vanjo uvedla izrazito družbeno kritično noto in 
vzgojila več generacij pedagogov, ki nadaljujejo tradicijo razvoja pedagoške sociologije in pred-
šolske pedagogike. Kustosinja je v okviru preučevanj življenjskih zgodb učiteljev pregledala 
opravljeno delo in preučila nove obravnave na področju begunskega šolstva, kjer je v preteklo-
sti že pripravila občasno razstavo. S krajšo razpravo o življenjski zgodbi učiteljice Drage Medic 
Lušicky po prvi svetovni vojni, ki je bila objavljena v zborniku Pot domov, in s postavitvijo 
manjše občasne razstave v prostorih muzeja je sodelovala v skupnem projektu slovenskih mu-
zejev Pot domov, ki ga vodi Muzej novejše zgodovine Slovenije. Draga Medic je bila begunska 
učiteljica, opravljala je tudi pomembno delo vzgojiteljice, zaupnice, zaščitnice in svetovalke 
med mladino, pa tudi med materami in begunci nasploh.
c) Razvoj pedagoških programov
Kustosinja je bil v sklopu preučevanja Razvoj pedagoških programov aktivna pri delu v 
več projektih in komisijah. V Komisiji za delovanje zgodovinskih krožkov pri ZPMS je kot čla-
nica komisije pregledala in ocenila devet nalog mladih zgodovinarjev, ki so v šol. letu 2014/15 
raziskovali dogodke med prvo svetovno vojno. Udeležila se je več sestankov in zaključnega 
srečanja 26. maja 2015 v Tehniškem muzeju Bistra in srečanja v OŠ Polje. V sekciji za izobra-
ževanje in komuniciranje pri Skupnosti muzejev Slovenija se je kot predstavnica Slovenskega 
477Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015
šolskega muzeja udeležila sestankov sekcije v Moderni galeriji 2. marca, v Slovenskem etno-
grafskem muzeju 4. maja in v Prirodoslovnem muzeju 14. septembra 2015. Sodelovala je na 
prireditvah in projektih v okviru Sekcije za izobraževanje in komuniciranje: Kulturni bazar, Z 
igro do dediščine, e-knjižica Pedagoški programi v slovenskih muzejih in galerijah 2014–2016. 
Udeležila se je seminarja Načrtna kulturno-umetniška vzgoja v vzgoji in izobraževanju – Kako 
s kulturo izboljšamo otrokov in mladostnikov vsakdan, v Kulturnem domu v Krškem in na 
gradu Rajhenburg 1. 10. 2015; tečaja Nega glasu in kultura govora, ki ga je 19. 10. 2015 v 
okviru Sekcije za izobraževanje vodila Neža Rojko; konference Dostopnost v Cankarjevem 
domu 18. 11. 2015 in strokovne ekskurzije sekcije v Gradec 27. 11 .2015, na kateri so ude-
leženci obiskali otroški muzej in se srečali s kolegi kustosi iz graških muzejev. V Sekciji za 
avdiovizualno gradivo pri Skupnosti muzejev Slovenije je kot predstavnica šolskega muzeja za 
e-zbornik, ki predstavlja AV zbirke v slovenskih muzejih, pripravila prispevek, v katerem je opi-
sala AV zbirko v Slovenskem šolskem muzeju. E-zbornik je na ogled na spletni strani Skupnosti 
muzejev Slovenije. V sklopu Muzeoforuma, ki ga vsako leto organizira Skupnost muzejev Slo-
venije, se je udeležila strokovnega predavanja Grahama Blacka, Muzeji za 21. stoletje – obdobje 
sodelovanja (12. 10.) in okrogle mize o Dostopnosti do kulturne dediščine v muzejih in gale-
rijah (11. 5.). Udeležila se je XVI. zborovanja Slovenskega muzejskega društva v Bistri (9. 10.) 
in strokovnega posvetovanja o tehniški kulturni dediščini na temo In vendar se vrti, v okviru 
sekcije za dokumentacijo pri SMS pa 17. in 19. junija izobraževanja z naslovom Identifikacija 
čb fotografij, 27. septembra pa praktično delavnico cianotipija v Arhivu Republike Slovenije.
Kustosinja Mateja Ribarič je ob aprilskem potresu v Nepalu v muzeju organizirala huma-
nitarno pomoč za porušeno šolo, o kateri je leta 2008 pripravila razstavo Šola pod Everestom. 
V spodnjem hodniku je bil postavljen razstavni pano s fotografijo šole, ki je bila v potresu 
porušena. Zbrana denarna sredstva so bila poslana Ang Dawi Sherpa, ki je kustosinji pomagal 
pri pripravi razstave. 
Bibliografija:
1. Kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen. V: Šolski razgledi, št. 13, 4. 9. 2015, str. 13 (intervju, 
Nejka Golič)
2. Muzeji in avdiovizualno, e-priročnik, SMS december 2015, dostopno na spletni strani 
Skupnosti muzejev Slovenije. 
3. Mateja Ribarič: Draga Medic Lušicky. V: Pot domov, Muzej novejše zgodovine Slove-
nije, Ljubljana 2015, str. 16–18.
dr. Branko Šuštar, muzejski svetnik.
a) Učiteljska društva in šolski muzeji
Kustos dr. Branko Šuštar je ob preučevanju šolskih muzejev, učiteljskih društev in njiho-
vega povezovanja pripravil prispevek o razvoju šolskih muzejev, ki je v letu 2015 izšel v ugledni 
mednarodni muzeološki zbirki ICOFOM Study Series. Zgoščen članek o novih in tradicio-
nalnih usmeritvah šolskih/pedagoških muzejev »How can museums of education create links? 
New and traditional orientation of school/pedagogical museums in Europe« je izšel v Parizu 
v elektronski in tiskani publikaciji z naslovom »New trends in museology/Nouvelles tendan-
ces de la muséologie/Nuevas tendencias de la museología« (ICOFOM Study Series, Vol. 43a, 
2015). Tradicijo in inovacije v delovanju šolskih muzejev je obravnaval tudi v zborniku Nacio-
nalnega muzeja izobraževanja v Gabrovu, kjer je izšel bolgarski prevod obsežnejšega prispevka 
»Istorija na obrazovanieto i učilišnite/pedagogičeskite muzei v Evropa meždu tradicijata i ino-
478 Šolska kronika • 3 • 2016
vacijata«. Objavljen je v zborniku Istorija na prosvetnoto delo – novi izsledovanija, unikalni 
kulturni cennostii muzejni kolekcii, inovativni formi na predstavjane : meždunarodna naučna 
konferencija, Gabrovo, 2014 g. : sbornik dokladi. Gabrovo: "EKS-PRES", 2015, str. 5–22.
b) Vprašanja zgodovine šolstva okoli 1900
Kustos v letu 2015 objavil članek o izobraževanju elit na jugu habsburške monarhije pod 
naslovom The historical development of the formation of the elite in the south of the Habsburg 
Empire. Slovenes and the schooling of the intellectual class in the late 1800s and early 1900s, 
ki je izšel v tiskani in internetni izdaji mednarodne revije HECL (History of Education & Chil-
dren Literature), ISSN 1971-1093, 2015, vol. 10, no. 1, str. 505–526. Revijo izdaja italijanska 
Univerza Macerata, kustos pa je članek na povabilo uredništva objavil v jubilejni številki ob 
10-letnici revije. Na konferenci ECER 2015 (The European Conference on Educational Rese-
arch), ki je v Budimpešti potekala od 7. do 11. 9. 2015, je predstavil dejavnost šolskih muzejev 
v prispevku From the promotion of education to the critical reflection : the changes among 
school/pedagogical museums in Europe. Prispevek je bil objavljen na spletni strani konference 
pod naslovom Education and transition – contributions from educational research.
http://www.eera-ecer.de/ecer programmes/conference/20/contribution/33967/.
Na ISCHE konferenci v Istanbulu 2015 je zgodovino šolstva med letoma 1880 in 1980 
predstavil s spremembami šolske kulture od obdobja Avstro-Ogrske do obdobja držav nasle-
dnic (Changes in the school culture during the period of the Austro-Hungarian empire and 
the successor states: Slovenian school in Yugoslavia, Italy, Austria and Hungary between 1880 
and 1980). Povzetek je bil objavljen v 37 ISCHE International Standing Conference for the 
History of Education 2015, Culture and education : abstracts. Istanbul: Hünkar Organizasyi-
on, 2015, str. 467–468. Kustos se je v letu 2015 ukvarjal tudi s tematiko Spomini na šolo, ki 
jo je obravnaval že pri pripravi razstave leta 1997. V preučevanje je poleg pisnih virov vključil 
tudi spomenike na terenu. V analitičen razmislek na spomine učiteljev so mu še posebej služili 
učiteljski nagrobni spomeniki. S prispevkom Faded memories carved in stone – teachersʼ gra-
vestones as a form of collective memory of people connected with school in Slovenian lands 
in the 19th and early 20th century je nastopil na mednarodnem simpoziju School memories v 
Sevilli v Španiji. Povzetek prispevka je objavljen v School memories : new trends in historical 
research into education, heuristic perspectives and methodological issues : Seville, 22–23 Sep-
tember, 2015, Sevilla: Universidad de Sevilla, 2015, str. 73 in dostopen na 
http://memoriaescolar.es/onewebmedia/Memoria%2520escolar_2015.pdf
c) Šola v učbenikih
Kustos dr. Šuštar je preučevanje o španski državljanski vojni v učbenikih v letu 2015 
realiziral z objavo prispevka v angleškem jeziku Perceptions of the spanish civil war in the 
history textbooks in Slovenia, ki je izšel v elektronski obliki kot priloga publikaciji GÓMEZ 
BRAVO, Gutmaro (ur.), PALLOL, Rubén (ur.). Actas del Congreso Posguerras : 75 aniver-
sario del fin de la guerra civil española. Madrid: Pablo Iglesias, 2015. Kustos je obravnavo 
španske državljanske vojne v učbenikih, ki jih povečini hrani Slovenski šolski muzej, zaključil 
z razširitvijo prispevka v slovenščini, ki je pripravljen za objavo v tematskem sklopu Prispevkov 
za novejšo zgodovino št. 1/2016. Za objavo v mednarodni internetni reviji RPI št. 11/2015 
je pripravil prispevek o šolskem delovanju in učbenikih Vinka Moederdorferja, ki ga je sesta-
vil skupaj z nemškim raziskovalcem učbenikov dr. Wendelinom Sroko: Vinko Möderndorfer 
(1894–1958) - Slovenian teacher, ethnographer, political activist and author of primers. Re-
ading primers international newsletter, 2015, no. 11, str. 19–25, ilustr. Soavtor. Kustos je z 
izmenjavami informacij sodeloval tudi z mednarodnim društvom za preučevanje šolskih knjig 
International Society for Historical Research on Textbooks.
479Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015
d) Izobraževanje v obdobju razsvetljenstva
Šolstvo v času razsvetljenstva, ki je bilo v muzeju v letu 2014 ob 240-letnici izida Splošne 
šolske naredbe deležno gostujoče razstave Muzejev Radovljiške občine o Blažu Kumerdeju in 
priložnostne okrogle mize, je ob raznovrstnem delu v muzeju ostalo bolj daljnosežen projekt. 
Kustos je na to temo v letu 2015 recenziral prispevek, v katerem je predstavljena okrogla miza, 
in članek ene od nastopajočih. Oba prispevka sta bila objavljena v redni številki Šolske kronike 
št. 1–2/2015.
e) Različne oblike sodelovanje s strokovnimi društvi 
Kustos je nadaljeval sodelovanje pri delu strokovnih društev s področja delovanja muzeja: 
ICOM Slovenija, Slovensko muzejsko društvo in Skupnost muzejev Slovenije, med katerimi 
sta zadnji dve v letu 2015 tudi finančno podpirali njegove mednarodne aktivnosti. Udeleževal 
se je predstavitev društvenega dela Arhivskega društva Slovenije in strokovnih predavanj Mu-
zeoforuma pri SMD. Sodeloval je v Komisiji za delo zgodovinskih krožkov pri Zvezi prijateljev 
mladine Slovenije na temo šole med prvo svetovno vojno, v odboru za pripravo mednarodne 
konference School Memories v Sevilli 2015 in pri drugih oblikah mednarodnega povezovanja. 
Na konferencah v tujini je obiskal šolske muzeje in muzeje z vzgojno-izobraževalnimi vsebina-
mi v Budimpešti, Carigradu, Sevilli, Granadi in jih predstavil na rednih kolegijih zaposlenih 
v muzeju. Kustos Šuštar je zelo intenzivno deloval v Zvezi zgodovinskih društev Slovenije, ki 
bo leta 2016 pripravila svoje 38. zborovanje na temo »Zgodovina izobraževanja«. V navezi z 
ZZDS in s Forumom slovanskih kultur si je prizadeval za predstavitev izobraževanja pri Slova-
nih, ki bi med seboj povezala tako šolske muzeje kot tudi raziskovalce zgodovine izobraževanja 
v različnih ustanovah. Na povabilo Elektrotehniško-računalniške strokovne šole in gimnazije 
Ljubljana http://www.vegova.si/, ki deluje v stavbi nekdanje ljubljanske realke, je 22. 10. 2015 
ob obeležitvi 20. obletnice začetka izobraževanja po programu tehniška gimnazija na slavnostni 
prireditvi Realka integralno predstavil Arhitekturo in zgradbo realke. Za predstavitev je pripra-
vil tudi Power point projekcijo s slikami šolskega objekta in opozoril na digitalizirano gradivo 
Šolski listi iz arhivske zbirke Slovenskega šolskega muzeja. 
f ) Stalna razstava Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja
Kustos je sodeloval na predstavitvah predlogov koncepta idejne zasnove nove stalne raz-
stave. Izbiri najbolj ustreznega predloga za Slovenski šolski muzej je bilo posvečeno največ 
pozornosti. V iskanju dobrih rešitev so potekale številne razprave in razmišljanja. Kustos dr. 
Šuštar je pri tem upošteval tudi poznavanje drugih šolskih muzejev. Z izbrano ekipo oblikoval-
cev in arhitektov načrtuje pregled razstav v šolskih muzejih v tujini.
Razstavna dejavnost
Lingua latina – pouk latinščine v javni osnovni šoli, občasna razstava, odprta od 28. 
maja 2015 do konca leta. Soavtorja razstave: kustos Anton Arko in nedavno upokojena profe-
sorica latinščine in angleščine Aleksandra Pirkmajer Slokan, ki je latinščino vrsto let poučevala 
na OŠ Prežihovega Voranca v Ljubljani. Odprtja v muzejski čitalnici se je udeležilo 121 obisko-
valcev. Kulturni program je vodila muzejska svetnica, mag. Marjetka Balkovec Debevec, med 
nastopajočimi pa je poleg obeh soavtorjev razstave in direktorja muzeja mag. Staneta Okoliša 
spregovoril tudi slavnostni govornik akad. prof. dr. Kajetan Gantar. Za glasbeno spremljavo 
prireditve je poskrbela muzejska glasbena zasedba Muzealije, ki jo sestavljajo muzejski vodiči. 
480 Šolska kronika • 3 • 2016
Razstava je postavljena v muzejski avli na štirinajstih panojih, eksponati pa so predstavljeni v 
treh vitrinah. Digitalno postavitev in grafično podobo sta ji dala oblikovalca Matjaž Kavar in 
Laura Bolčina, postavil pa jo je muzejski zunanji sodelavec Marijan Javoršek. Razstava pred-
stavi zgodovino pouka latinščine v javni osnovni šoli od leta 1958 dalje, ko je splošni zakon o 
šolstvu uzakonil enotno osemletno osnovno šolo in gimnazijo spremenil iz osemletne v štiri-
letno šolo. Sprejet je bil tudi sklep, da se Klasični gimnaziji v Ljubljani in v Mariboru, ki sta 
po letu 1945 delovali v Sloveniji, ukineta in priključita gimnazijam splošnega tipa. Takrat je 
latinščina prvič prišla v predmetnik osnovne šole in se do današnjih dni v slabih šestdesetih 
letih pojavljala na različnih osnovnih šolah po vsej Sloveniji, nepretrgoma pa je ves čas obstala 
le na OŠ Prežihovega Voranca v Ljubljani, katera je nekaj časa imela vlogo neuradnega področ-
nega centra za latinski jezik. Kljub večkratnemu preganjanju latinščine iz šolskih klopi se je po 
zaslugi prizadevnih profesorjev in vodstev šol, ki so ji bila naklonjena, ohranila do današnjih 
dni. Poleg zgodovine pouka latinščine je na razstavi mogoče spoznati tudi zanimive latinske 
interesne dejavnosti, ki so potekale v okviru pouka in kot prostočasne dejavnosti. Za povezavo 
latinščine v preteklosti in sedanjosti so služili izleti, tabori in ekskurzije, na katerih so učenci 
lahko antiko občutili v živo. Latinščina je na državni ravni zaživela s podeljevanjem nagrad za 
raziskovalne naloge in z latinskimi tekmovanji, na katerih podeljujejo Sovretova priznanja in 
pohvale. Na razstavi so na ogled postavljeni tudi osnovnošolski latinski učbeniki in zvezki ter 
izdelki spretnih učencev. Ob razstavi je v petstotih izvodih izšel istoimenski katalog, ki ga večji 
del pripravila soavtorica razstave Aleksandra Pirkmajer Slokan. Obsega 34 strani, ki govorijo o 
zgodovini poučevanja latinščine na javni osnovni šoli od leta 1958 do današnjih dni.
Pot domov. Razstavni projekt slovenskih muzejev ob stoletnici začetka bojev ob reki 
Soči (1915–2015) in ob 70-letnici konca druge svetovne vojne (1945–2015), ki je bil na po-
Odprtje razstave Lingua Latina 28. maja 2015 v SŠM (hrani SŠM, fototeka, foto K. Guzej).
481Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015
budo avtorjev mag. Marka Štepca in mag. Monike Kokalj Kočevar zasnovan v Muzeju novejše 
zgodovine Slovenije. Slovenski šolski muzej je v projektu z življenjsko zgodbo učiteljice Marije 
Koršič, ki jo je za razstavo v prostorih Muzeja novejše zgodovine Slovenije pripravila upoko-
jena bibliotekarka in zunanja sodelavka Tatjana Hojan, sodeloval neposredno, s postavitvijo 
večjega razstavnega panoja, razstavne vitrine in priložnostne police o učiteljski poti begunske 
učiteljice med prvo svetovno vojno Drage Medic Lušicky, v prostorih na Plečnikovem trgu št. 
1 pa tudi posredno. Življenjsko zgodbo begunske učiteljice Medic Lušicky je za razstavi projekt 
v Slovenskem šolskem muzeju izbrala kustosinja Mateja Ribarič, ki je pripravila tudi besedilo 
za skupni katalog. Pri oblikovanju panoja in postavitvi gradiva ter predmetov na pano in vi-
trino je sodelovala z oblikovalko razstave v Muzeju novejše zgodovine Slovenije Mojco Turk, 
pomagala pa sta ji tudi Marijan Javoršek in Matjaž Kavar. Besedilo na panoju je v angleščino 
prevedla Eva Žigon. Razstavni projekt v Slovenskem šolskem muzeju je bil odprt 18. junija 
2015. V kulturnem programu sta sodelovala tudi oba snovalca razstave, mag. Marko Štepec in 
mag. Monika Kokalj Kočevar, za glasbeno spremljavo pa sta poskrbela člana glasbene zasedbe 
Muzealije kustos Anton Arko in bibliotekarka Polona Koželj. Učiteljska zgodba Drage Medic, 
poročene Lušicky, je bila na podestu vhodnega hodnika v muzeju na ogled do decembra 2015. 
Draga Medic je bila ena prvih političnih zapornic na Slovenskem med prvo svetovno vojno. 
Kot begunska učiteljica v Raschali na Moravskem je opravljala tudi pomembno delo vzgo-
jiteljice, zaupnice, zaščitnice in svetovalke med mladino, pa tudi med materami in begunci 
nasploh. V svojih Spominih na Raschalo je med drugim napisala, da je bila tamkajšnja begun-
ska šola izredno socialno okolje, v kateri so se poleg slovenskih begunskih otrok vzgajali in učili 
še italijanski in hrvaški otroci iz Istre in Dalmacije, dva Poljaka, dva Malorusa, med starejšimi 
dekleti pa Ukrajinke iz Bukovine.
Z vrlino in delom, manjša občasna razstava, ki sta jo jeseni leta 2014 ob 200-letnici 
rojstva znamenitega matematika dr. Franca Močnika skupaj pripravila Slovenski šolski muzej 
in Mestni muzej Idrija – podružnica Cerkljanski muzej. Razstava, ki je bila v Cerkljanskem 
muzeju odprta 30. septembra 2014, je bila v prostore Slovenskega šolskega muzeja prepeljana 
januarja 2015. Razstavne panoje, na katerih sta bila predstavljena življenjska pot in delo, ki ga 
je Močnik opravil kot matematik, učitelj in pisec matematičnih učbenikov ter šolski svetnik 
in nadzornik najprej na Kranjskem in kasneje na Štajerskem, si je bilo mogoče ogledati v spo-
dnjem muzejskem hodniku do decembra 2015. Ob razstavi je izšel istoimenski katalog, ki z 
različnih vidikov osvetljuje življenje in poslanstvo dr. Franca Močnika
Ivan Lapajne (1849–1931): učitelj, ravnatelj, publicist, Krčan in svetovljan. Go-
stujoča občasna razstava Mestnega muzeja Krško, odprta 27. novembra 2016 v knjižnici 
Slovenskega šolskega muzeja. Razstava je bila v Mestnem muzeju Krško, enota Kulturnega 
doma Krško, na ogled od 4. oktobra 2013 do 5. septembra 2014 in nato podaljšana do 15. 
maja 2015, v knjižnici Slovenskega šolskega muzeja je bil do 20. januarja 2016 predstavljen 
del te razstave. Pobudo za gostovanje razstave o Ivanu Lapajnetu je posredovala kustosinja mag. 
Marjetka Balkovec Debevec, ki je strokovno sodelovala že pri pripravi razstave v Krškem. Ker 
je bilo do zdaj v Slovenskem šolskem muzeju predstavljenih že več pomembnih učiteljev, je 
predlagala, da se uvede nov sklop tovrstnih predstavitev, ki bi bil kot nekakšen Ciklus pred-
stavitev znamenitih osebnosti v šolstvu lahko tudi medijsko bolj privlačen. Kustosinja je ob 
postavitvi razstave v Slovenskem šolskem muzeju organizirala okroglo mizo. Pripravila je tudi 
besedilo predstavitve razstave za splet in za medije ter prireditev z okroglo mizo povezovala. Pri 
koordinaciji, pripravi razstave in prireditve je sodelovala z vodjo Mestnega muzeja Krško, dr. 
482 Šolska kronika • 3 • 2016
Heleno Rožman. Razstava predstavlja učiteljsko pot, življenje in delo enega najbolj dejavnih 
učiteljev v obdobju druge polovice 19. in v začetku 20. stoletja, ki so imeli izjemno vlogo ne le 
pri izobraževanju in vzgoji šolske mladine, pač pa so bili nosilci kulturnega in gospodarskega 
napredka. Ivan Lapajne je prišel v Krško leta 1878 kot uveljavljen učitelj, pisec knjig, ustano-
vitelj in urednik novega pedagoškega lista Slovenski učitelj, ustanovitelj Pedagogiškega društva 
Krško in kasneje Slovenske šolske matice, ustanavljal je posojilnice in zadruge ter na splošno 
narodno-napredno deloval. Ob odprtju razstave je Ivana Lapajneta s kratkima odlomkoma iz 
časopisa Slovenski učitelj uprizoril kustos Anton Arko, sledila je okrogla miza, pri kateri sta 
sodelovala tudi sorodnika Ivana Lapajneta, ki živita v Zagrebu. Dr. Helena Rožman, vodja Me-
stnega muzeja Krško, je na okrogli mizi predstavila razstavo, mag. Marjetka Balkovec Debevec 
pa poslanstvo učiteljskega poklica na prelomu iz 19. v 20. stoletje in vlogo Ivana Lapajneta. 
Za pripravo knjižnega gradiva na razstavi sta poskrbela bibliotekarka Polona Koželj in kustos 
Anton Arko, za postavitev razstave v muzejski knjižnici pa Marijan Javoršek.
Vse za slovanski kulturni razvoj! Kulturno in šolsko delovanje prof. Antona Bezen-
ška (1854–1915) na slovanskem jugu. Gostujoča razstava v Slovenskem šolskem muzeju 
je bila 14. decembra 2015 postavljena na podestu vhodnega stopnišču in na delu spodnjega 
hodnika, na večjem razstavnem panoju, v štirih razstavnih vitrinah, na razstavno oblikovani pi-
salni mizi in v knjižni omari. Predstavlja glavna področja Bezenškovega delovanja, kot učitelja 
(profesorja) in kot vnetega kulturnega delavca. Razstavo je pripravil kustos dr. Branko Šuštar. 
Z obeležitvijo 100-letnice smrti prof. Antona Bezenška je razstavo umestil v sklop projekta Pot 
domov kot nekakšno nadaljevanje prejšnje teme o begunskem šolstvu. Pri pripravi razstave je 
sodeloval z OŠ Frankolovo, ki se imenuje po Antonu Bezenšku, z galerijo Piros (g. Jože Žlaus), 
ki hrani in razstavlja gradivo o njem, in z Regionalnim muzejem v Plovdivu. Na odločitev za 
postavitev razstave je vplivalo tudi zbrano gradivo in odnos domačinov iz Frankolovega do 
svojega rojaka. Razstava o Antonu Bezenšku je zato tudi prispevek slovenskega nacionalnega 
muzeja do rojaka, ki je v Bolgariji bolj poznan kot v Sloveniji. Na razstavi si je mogoče poleg 
gradiva galerije Piros ogledati tudi zgodovinsko gradivo, ki ga je avtor razstave o Bezenšku 
pridobil iz Bolgarije, ter gradivo, ki ga o Bezenšku hrani knjižnica Slovenskega šolskega muzeja 
in ga je za razstavo v razstavni vitrini pripravila bibliotekarka Polona Koželj. Na novo je bil 
predstavljen prispevek o Bezenškovi 100-letnici smrti. Za tehnična dela in postavitev je po-
skrbel Marijan Javoršek, za oblikovanje uvodnega panoja pa Raora d. o. o. Postavitev razstave 
o Antonu Bezenšku je 14. 12. 2015 v knjižnici Slovenskega šolskega muzeja spremljala lepo 
obiskana okrogla miza, na kateri so sodelovali učenci in učitelji OŠ Antona Bezenška Fran-
kolovo, domača društva, predstavniki veleposlaništva Republike Bolgarije v Sloveniji (Julia 
Tzerova), lektor za bolgarski jezik in kulturo na Univerzi v Ljubljani, prof. dr. Ljudmil Di-
mitrov s študenti, sorodniki prof. Bezenška in poznavalci njegovega dela (mag. Franci Pivec, 
Branko Ternovšek). Kustos dr. Šuštar je predstavil Bezenškova poročila o bolgarskem šolstvu, 
ki jih je zavzeto pošiljal slovenskim časnikom po letu 1879. Razprava mag. Francija Pivca o Be-
zenškovem učbeniku etike ter poznejša diskusija kažeta na zanimanje slovenskih raziskovalcev 
za njegovo delo. V diskusiji so namreč uvodne prispevke dopolnili tudi sorodniki: pravnukinja 
Antonia Bezenshek iz Italije in Bezenškov sorodnik iz Bele Krajine ter muzejska raziskovalca 
mag. Franc Kuzmič o Bezenškovem prispevku k stenografiji in mag. Marko Štepec o njegovem 
poročanje z vojnih bojišč. Razstavo in okroglo mizo sta dopolnjevala knjižica povzetkov Vse za 
slovanski kulturni razvoj! (20. str.) in krajši informativni list. 
http://www.ssolski muzej.si/files/events/79852015_bezensek_povzetki
483Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015
Šola iz zemlje – učenje visokih Andov, razstava na gostovanju v Knjižnici Maribor: d. 
e. Duplek. Razstava je bila odprta od septembra 2014 do februarja 2015. Gostovanje je ko-
ordinirala avtorica razstave kustosinja Mateja Ribarič. Razstavo, ki je bila leta 2014 še v dveh 
drugih splošnih knjižnicah, si je v Dupleku v času gostovanja ogledalo 523 obiskovalcev, samo 
v januarju 2015 pa 127 obiskovalcev.
Stalna razstava Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja
Pri projektu nove postavitve stalne razstave, ki se je začel jeseni 2014 in nadaljeval v letu 
2015, so po posameznih področjih sodelovali vsi strokovni delavci muzeja. Največjo težo pri 
koordinaciji projekta pa sta nosili Ksenija Guzej po organizacijsko-administrativni strani in 
mag. Marjetka Balkovec Debevec kot vodja projekta po vsebinski strani. Za izvedbo projekta je 
bilo najprej potrebno pripraviti izbor ekipe oblikovalcev in arhitektov, s katerimi bo muzej za-
stavil načrtovano delo in uresničil pričakovanja. Kustosinja mag. Marjetko Balkovec Debevec 
je v sodelovanju s Ksenijo Guzej za izpeljavo projekta najprej v grobem začrtala Povabilo k 
oddaji ponudbe s predstavitvijo koncepta idejne zasnove. Ob upoštevanju pripomb strokovnih 
delavcev muzeja je bilo povabilo 28. avgusta 2015 s postavljenimi smernicami in kriteriji za iz-
bor poslano devetim ustvarjalcem muzejskih razstav, ki so se v slovenskem muzejskem prostoru 
s postavitvami podobnih razstav že izkazali in s katerimi je muzej v preteklem obdobju za izka-
zano delo že vzpostavil potrebne stike. Vse zadevne dopise in e-dopise ter vso korespondenco z 
arhitekti je vodila Ksenija Guzej v tajništvu muzeja. Povabilu k oddaji koncepta idejne zasnove 
se je glede na postavljena izhodišča in kriterije odzvalo šest povabljenih skupin arhitektov/
oblikovalcev in relevantnih posameznikov z bogatimi referencami: 1. Mi ka do d. o. o., Polona 
Zupančič, Slovenska cesta 6, 30. 9. 2015, 2. SVET VMES, arhitekturno projektiranje d. o. o., 
Slovenska cesta 27, Ljubljana, 1. 10. 2015, 3. MTA design, Mojca Turk Avsec s. p., Ažbetova 
ul. 1, Ljubljana, 1. 10. 2015, 4. Evita Lukež, arhitekt – oblikovalec, Mencingerjeva 81, Ljublja-
na in sodelavci Barbara Filipčič, Žiga Okorn, Metka Žerovnik, 2. 10. 2015, 5. Zavod Trans, 
Sanja Jurca Avci, Mestni trg 17, Ljubljana, 5. 10. 2015 in 6. Špela Rogel, u.d.i.a., Šubičeva 3, 
Ljubljana in Anja Koršič Mravlje, u.d.i.a. in m.i.a., Vogelna 6, Ljubljana 6. 10. 2015. Ksenija 
Guzej je po pretečenem roku za predložitev ponudbe sestavila urnik informativnih pogovorov 
s prijavljenimi arhitekti in oblikovalci, ki so potekali meseca oktobra. Na pogovorih so bili 
večinoma v polnem številu prisotni vsi strokovni delavci muzeja. Po vsakokratni predstavitvi 
idejnih zasnov nove stalne razstave se je razvila živahna debata, v kateri so se razjasnjevala šte-
vilna strokovna in druga muzejska vprašanja. V polni zasedbi so bili tudi kolegiji zaposlenih, 
na katerih se je pretresal širši in nazadnje še ožji izbor. Z velikim soglasjem vseh zaposlenih je 
bil izbran koncept idejne zasnove, ki ga je izdelala skupina arhitektov SvetVmes: Jure Hrovat, 
Ana Kosi, Ana Kreč, Tereza Korbelova. Mag. Marjetka Balkovec Debevec in Ksenija Guzej 
sta sodelujočim arhitektom in oblikovalcem med celotnim postopkom izbora pripravljali in 
pošiljali dopise in z njimi komunicirali. Ksenija Guzej je pripravila tudi zaključno poročilo z 
dokumentacijo za podpis pogodbe z izbrano ekipo arhitektov, mag. M. B. Debevec pa odgovor 
vsem arhitektom, ki so sodelovali v izboru. V pripravah za prenovo stalne razstave so posame-
zni kustosi, posebej vodja projekta mag. Marjetka Balkovec Debevec, začeli preučevati ustrezno 
strokovno literaturo, si ogledovati primerljive razstave in se udeleževati predavanj, kakor pol-
noštevilno na Muzeoforumu v NMS, 12. 10. 2015, na katerem se je predavatelj dr. Graham 
Black iz Velike Britanije spraševal Stalna razstava da ali ne? 
484 Šolska kronika • 3 • 2016
Pedagoško-andragoški programi ob razstavah.
Kustos Anton Arko, soavtor razstave Lingua Latina, ki predstavlja pouk latinščine v javni 
osnovni šoli, je ob razstavi pripravil delavnico Svet antike. Delavnico, ki traja uro in pol, je 
kustos imel dvakrat, prvič med jesenskimi počitnicami na Latinski dan in drugič na Ta veseli 
dan kulture. Obakrat so sodelovali otroci, ki so se k delavnici prijavili posamično.
Kustosinja Mateja Ribarič je pripravila obsežen pedagoško-andragoški program ob ob-
časni razstavi Učilnica v naravi: šolski vrt včeraj, danes, jutri za različne muzejske dogodke 
in ob raznovrstnih priložnostih, povezanih z naravnim ciklom v šolskih vrtovih. Za zimske 
počitnice je pripravila tri delavnice, za katere je poleg vsebine in organizacije izdelala tudi 
letak in jih reklamirala. Kustosinja je 25. februarja 2015 sama izvedla delavnico z didaktični-
mi kartami Zelišča na šolskem vrtu, pri kateri obiskovalci z zeliščnimi didaktičnimi kartami 
spoznavajo čudoviti svet zelišč, zdravilne lastnosti posameznih zelišč, katero zelišče je primerno 
za prehlad, kako diši meta, kakšne cvetove ima rožmarin in kakšne liste melisa. Na koncu si 
obiskovalci delavnice pripravijo svoj zeliščni čaj. Zeliščne didaktične karte je kustosinja izdelala 
z oblikovalko razstave in avtorico ilustracij Simono Čudovan. Lahko se uporabljajo posebej na 
delavnici Zelišča na šolskem vrtu, lahko tudi samostojno kot del razstave. Delavnico Mandala 
– zahvala Zemlji, na kateri so se obiskovalci seznanili z različnimi vrstami semen in vprašanji, 
zakaj so semena pomembna, kaj so avtohtona semena in katera slovenska avtohtona semena 
poznamo, je kustosinja s posvetitvijo semen zemlji izvedla 27. februarja 2015. Vsebino delav-
nice je prilagodila letnemu času, v katerem jo je izvedla. Delavnico Izdelajmo ptičjo hišico, na 
kateri so otroci izdelovali unikatne ptičje krmilnice iz recikliranih materialov in jih napolnili s 
semeni, je 23. februarja 2015 izvedel Marijan Javoršek. Kustosinja Mateja Ribarič je imela na 
Prešernov dan 8. februarja 2015 vodstvo po razstavi Učilnica v naravi: šolski vrt včeraj, danes, 
jutri. Za Dan zemlje, 22. aprila 2015, je organizirala predavanje Rajka Bošnjaka: Mladina, 
veselje, poslanstvo, svoboda, narava, ki je bilo namenjeno učiteljem mentorjem šolskih vrtov. 
Z muzejsko vodičko in absolventko inkluzivne pedagogike Rebeko Lovrec je takrat izvedla 
veččutno delavnico za slepe in slabovidne, pri kateri so otroci spremljali dogodivščine sovice 
Zofi, ki je pripravila zabavo na šolskem vrtu. Otroci so prepoznavali različne zvoke ptic, vo-
njali različna sveža zelišča, prepoznavali oblike semen in okušali zeliščne čaje. 5. maja 2015 je 
v muzeju pripravila zgoraj omenjeno predavanje Rajka Bošnjaka tudi za študente Biotehniške 
fakultete. Na mednarodni dan muzejev 18. maja 2015 sta z Rebeko Lovrec izvedli delavnico 
Mandala – zahvala Zemlji. O pomenu delavnice je dala kratko izjavo za Infodrom na RTV 
SLO ter za Planet TV, kjer so predstavili dogodke na Mednarodni dan muzejev v Slovenskem 
šolskem muzeju. 1. junija 2015 je v razstavni sobi muzeja pripravila predavanje Tine Zgonik, 
avtorice razstave Šola iz zemlje – učenje visokih Andov, o šolski reformi v Boliviji in vrnitvi 
šole zemlji. Na Poletno muzejsko noč 20. junija 2015 je imela vodstvo po razstavi in izvedla 
delavnico Zelišča na šolskem vrt z didaktičnimi kartami, delavnico Mandala – zahvala Zemlji 
ter veččutno delavnico za skupino otrok iz Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke 
Boštjančič. Pri izvedbi ji je pomagala muzejska vodička Mateja Pušnik. Za Dneve evropske 
kulturne dediščine, ki so bili od 29. 9. do 3. 10. 2015 posvečeni praznovanjem, je koordinirala 
prireditve v Slovenskem šolskem muzeju. Mag. Marjetka Balkovec Debevec je imela 29. 9. 
2015 predavanje o šolskih praznikih, kustosinja Mateja Ribarič pa je 1. 10. 2015 pripravila 
delavnico Mandala – zahvala Zemlji. Veččutno delavnico je pripravila tudi za projekt Z igro 
do dediščine, ki jo je tudi v letu 2015 organizirala Sekcija za izobraževanje in komuniciranje. 
Predstavitev programa je bila v skupnem katalogu. Vodstvo po razstavi Učilnica v naravi: šolski 
485Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015
vrt včeraj, danes, jutri in veččutno delavnico za 10 otrok je 6. novembra 2015 izvedla tudi kot 
del rojstnodnevne zabave. Nazadnje je 8. decembra 2015 v muzejski razstavni sobi pripravila 
predstavitev slikanice Romane Ercegovič in Simone Čudovan z Manco Košir Vedno te ima 
nekdo rad. V sklopu razstave in spremljevalnih programov ob razstavi je kustosinja sodelovala 
z zunanjimi sodelavci in se udeležila dejavnosti v okviru projektov, ki se navezujejo na vsebino 
razstave Učilnica v naravi, npr.: odprtje šolskega vrta ŠCPET za Bežigradom, obisk perma-
kulturnega posestva na Krasu, projekt z vrtcem Vodmat Naš vrt. Kustosinja je 26. 10. 2015 
organizirala srečanje vzgojiteljic vrtca v muzeju s predstavitvijo razstave in predavanjem Rajka 
Bošnjaka. Sodelovala je pri vsebinski pripravi srečanja v Vrtcu Vodmat 23. 11. 2015, kjer je 
Tomaž Simetinger predaval o Etnobotaniki. S podjetjem Posadi.si je na razstavo postavila raču-
nalniško aplikacijo. Z Biotehniškim centrom Naklo je za projekt Erazmus+ pripravljala skupen 
projekt na temo Šolski vrt kot didaktični pripomoček. 
Drugi pedagoško-andragoški projekti
Kulturni bazar, Cankarjev dom v Ljubljani, 18. marec 2015. Namen bazarja je bil med 
drugim doseči boljšo obveščenost o kulturni ponudbi v Sloveniji ter strokovni in širši javnosti 
prebuditi interes za kulturno-umetnostno vzgojo oziroma za kulturo. Celotno organizacijo 
sodelovanja muzeja, pripravo programa in besedila za brošuro, vsebino panoja in letakov, po-
stavitev priložnostne razstave, dežurstvo na stojnici in organizacijo pedagoškega programa je 
vodila kustosinja Mateja Ribarič. Muzej se je predstavil s samostojno z razstavo Učilnica v 
naravi: šolski vrt včeraj, danes, jutri na sejemskem prostoru Ministrstva za kmetijstvo. Z mu-
zejsko vodičko in animatorko učnih ur Majo Hakl Saje sta izvedli delavnico z didaktičnimi 
kartami Zelišča na šolskem vrtu, na kateri so obiskovalci s pomočjo didaktičnih kart spoznavali 
zelišča in njihove lastnosti. Delavnica je bila prvotno na programu le enkrat, vendar je stojnico 
muzeja čez ves dan obiskalo zelo veliko obiskovalcev (predšolski otroci, osnovnošolci, dijaki, 
študenti, odrasli in upokojenci), zaradi česar jo je animatorka Maja Hakl Saje večkrat ponovila. 
Kustosinja Mateja Ribarič je s predstavitvijo razstave sodelovala na okrogli mizi (Pre)hrana in 
kultura. Na skupnem prostoru Pedagoške sekcije Skupnosti muzejev Slovenije je učenik Marko 
Novak izvedel z učno uro Nedeljska šola. Udeležba Slovenskega šolskega muzeja na Kulturnem 
bazarju je vsekakor pripomogla k njegovi večji prepoznavnosti.
9. Mednarodni festival Igraj se z mano, Park Zvezda Ljubljana, 26.–28. maj 2015. 
Glavna organizatorja festivala sta bila Center Janeza Levca Ljubljana in Društvo za kulturo 
inkluzije. Eno vodilnih načel festivala je povezovanje skozi igro ter spodbujanje socialne in-
tegracije med otroci, mladostniki in odraslimi osebami s posebnimi potrebami ter večinsko 
populacijo vseh generacij. Slovenski šolski muzej je v sklopu festivala na Kongresnem trgu 26. 
maja 2015 pripravil Sumersko delavnico, ki jo je izvedla animatorka Maja Hakl Saje. Delav-
nico je prilagodila osebam s posebnimi potrebami. Udeležili so se je naključni mimoidoči in 
udeleženci festivala. Poleg domačih obiskovalcev so se v klinopisu preizkusili tudi tujci, ki so 
imeli priložnost za povezovanje in spoznavanje. 
7. Znanstival dogodivščin, Hiša eksperimentov Ljubljana, 5.–7. junij 2015. Hiša ekspe-
rimentov je že sedmič organizirala Znanstival dogodivščin, ki je namenjen promociji znanosti 
in izobraževanja. Tridnevni dogodek je bil sestavljen iz znanstvenih dogodivščin, delavnic – 
DRZNI eksperimenti, znanstveno-promocijskih predavanj, znanstvenega performansa ter vrta 
eksperimentov. V sklopu vrta eksperimentov je 6. in 7. junija 2015 na festivalu sodeloval tudi 
Slovenski šolski muzej. Na stojnicah vrta eksperimentov so se predstavile ustanove, ki delujejo 
486 Šolska kronika • 3 • 2016
na področju promocije znanosti in izobraževanja. Muzejski vodič in animator učnih ur Matej 
Hrastar je nastopil v vlogi gospoda učenika Matevža Groma in je skupaj z animatorjema Majo 
Hakl Saje in Markom Novakom predstavil skrivnosti šole nekdanjih dni. Skupaj z obiskovalci 
Znanstivala ter naključnimi obiskovalci so izvajali poizkus s sto let staro vakuumsko črpalko 
in poseben poizkus s črnilom. Preizkusili so tudi klečanje na koruzi, polenu in grobi soli ter 
skupaj ugotavljali, katera podlaga za klečanje najbolj boli in zakaj. Najmlajše obiskovalce je 
kratkočasila radoživa sovica Zofi. Slovenski šolski muzej je s predstavljenimi poizkusi združil 
fiziko, kemijo in zgodovino. Stojnico Slovenskega šolskega muzeja je obiskalo precejšnje število 
domačih in tujih obiskovalcev. Pri postavitvi stojnice in izvedbi poizkusov je sodeloval tudi 
zunanji sodelavec Marijan Javoršek.
Otroški bazar, Gospodarsko razstavišče Ljubljana, 18. september 2015. Skupni projekt 
Sekcije za izobraževanje in komuniciranje (Pedagoške sekcije) pri Skupnosti muzejev Slovenije. 
Projekt časovno ni bil najbolj izbran in ni doživel večjega odziva in ne odmeva. Kustosinja 
Mateja Ribarič je izvedla delavnico ob razstavi Učilnica v naravi – šolski vrt včeraj, danes, jutri 
Mandala – zahvala Zemlji.
Ave Emona 2000, Park Zvezda Ljubljana, 25.–27. september 2015. Kustosinja Mateja 
Ribarič je v navezi z društvom Carniola in v koordinaciji z vodjo prireditve Natašo Gliha orga-
nizirala sodelovanje Slovenskega šolskega muzeja v projektu, ki je bil iztopajoč v letu 2014, ko 
je Ljubljana praznovala 2000-letnico ustanovitve svoje antične predhodnice. Animatorja Učne 
ure v antični Emoni Gašper Kvartič in Matej Prevc sta v času projekta izvedla šest ponovitev 
zelo uspešne učne ure z naključnimi mimoidočimi. 
Znanstival 7. junija 2015 na Tromostovju (hrani SŠM, fototeka, foto M. Javoršek).
487Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015
Pedagoška dejavnost
Pomen pedagoških dejavnosti za delovanje in obstoj Slovenskega šolskega muzeja se je v 
zadnjih letih izjemno povečal. Usmerjenost v pedagoško dejavnost ni samo vsebinsko, ampak 
tudi eksistenčno vprašanje. Pedagoško področje je postalo središče in stičišče muzejskih aktiv-
nosti. Razvoj muzejske pedagogike je zato strateško pomemben. V delo na tem področju so 
vključeni vsi zaposleni, za izpeljavo programov tudi zunanji sodelavci. V pedagoških projektih 
se kaže izjemna pestrost dejavnosti. Poleg muzejskih učnih ur so tudi muzejske delavnice, lut-
kovne igrice, vodenja in animacija po razstavi z lutko za najmlajše in drugi inovativni projekti 
pri predstavljanju šolske preteklosti. 
Muzejske učne ure
Muzejske učne ure so najuspešnejši muzejski projekt zadnjega obdobja. V letu 2015 je 
bila ohranjena visoka raven njihovih izvedb, s tem pa je prišlo v muzej tudi veliko obiskovalcev. 
Muzejska hrbtenica sloni na pedagoški dejavnosti, ta pa na muzejskih učnih urah. V zadnji 
tretjini leta se je ob nenavadnem spletu okoliščin pokazalo pomanjkanje izvajalcev učne ure 
lepopisa. Po prihodu s porodniškega dopusta se je zato tudi bibliotekarka Polona Koželj, ki 
je že od prej imela muzejsko-pedagoške izkušnje pri izvajanju učne ure Ročna dela, na hitro 
usposobila tudi za izvajanje učne ure lepopisja. Od začetka šolskega leta 2014/2015 do konca 
koledarskega leta 2015 je lepopisno učno uro izvedla kar 23-krat, po potrebi pa je lepopisje 
izvajal tudi učenik Marko Novak. Do konca leta se je za gospodično učiteljico lepopisja uspo-
sobila še ena od muzejskih vodičk. Izvajanje učnih ur je navkljub začasni odsotnosti Natalije 
Žižič s sprejemnice v oktobru in novembru potekalo brez zastojev. 
Učni uri Nedeljska šola in Vodnikova šola je v letu 2015 večkrat po potrebi zaradi ta-
kšnih okoliščin izvedel tudi kustos Anton Arko, ki je pred leti sodeloval pri scenariju za prvo 
in drugo učno uro.
Muzejske delavnice
Poleg Mateje Ribarič, ki je muzejske delavnice izvajala v sklopu pedagoško-andragoškega 
programa ob razstavi Učilnica v naravi, kustos Anton Arko pa v sklopu pedagoško-andrago-
škega programa ob razstavi Lingua Latina, je delavnico Strip – deveta umetnost ni deveta briga 
med jesenskimi počitnicami dvakrat izvedla Polona Koželj. Pred odhodom na porodniški do-
pust je Sumersko delavnico pisanja iz klinopisja na posameznih sejemskih prireditvah in tudi 
v muzejskih prostorih izvajala muzejska vodička, animatorka učnih ur in zunanja sodelavka 
Maja Hakl Saje. Kustos Anton Arko je delavnico Svet antike oblikoval tako, da se je z otro-
ki pogovarjal o Rimskem cesarstvu in nekaj vidnejših vladarjih. Vstopili so v svet mitologije 
in  spoznali  rimske bogove ter njihove atribute, se seznanili z osnovami latinskega jezika in 
skupaj prevedli pet latinskih pregovorov. V sklepnem delu delavnice so si izdelali igralne karte 
na tematiko antičnega sveta. Delavnica je trajala uro in pol ter je vključevala učni list, predlogo 
za karte, prezentacijo in ogled kratkega filma o rimskih bogovih.
Vodstva po razstavah 
Po potrebi, glede na zahtevnost in želje obiskovalcev ter glede na druge okoliščine, so 
nekatere skupine in posamezne obiskovalce po stalni razstavi poleg muzejskih vodičev popeljali 
tudi muzejski kustosi. Večja obveznost vodenja po razstavah je bila za avtorje občasnih razstav, 
ki so za vodenje šolskih skupin informirali in pripravili tudi muzejske vodiče. V letu 2015 je 
tudi zato več vodstev po razstavi Učilnica v naravi izvedla kustosinja in avtorica razstave Mateja 
488 Šolska kronika • 3 • 2016
Ribarič, po razstavi Lingua Latina pa kustos in soavtor razstave Anton Arko. Kustosinja Mateja 
Ribarič je po občasni razstavi Učilnica v naravi: šolski vrt včeraj, danes, jutri vodila Špelinice, 
Darjo Štirn, Leopoldino Plut Pregelj, Jano Gačnik, študente Biotehniške fakultete, Urško Kleč 
iz Biotehniškega centra Naklo, Leonoro Jakovljevič – Užitni park Fužine, 23 upokojencev 
Lavričeve knjižnice iz Ajdovščine itd.
Muzejski vodiči
V letu 2015 so naloge muzejskih vodičev opravljali Maja Hakl Saje, Neža Trdin, Matej 
Hrastar, Marko Novak, Mateja Pušnik, Klara Pavlinič, Rebeka Lovrec, Tevž Globokar, Rok 
Kastelic in Matej Prevc. Izbora novih vodičev ni bilo. Tudi ponatis delovnih listov za II. triado 
OŠ Iz starih šolskih klopi še ni bil potreben. Pripravljen je bil seznam kandidatov za nove vo-
diče, ki so se zanimali za pedagoško delo v muzeju. Na povabilo k sodelovanju v letu 2016 se 
je pozitivno odzvalo vseh 9 kandidatov.
Animatorji učnih ur
Po programu iz prejšnjih let je Taja J. Gubenšek čez celo leto izvajala učni uri Lepo vede-
nje in Prirodopis: Domača mačka. Natalija Žižić je čez celo leto, razen v oktobru in novembru, 
izvajala učni uri Lepopis in Računstvo. Do avgusta 2015 je učne ure Ročna dela, Lepopis in 
Učno uro za tujce izvajala Maja Hakl Saje. Čez celo leto v dopoldanskem terminu je učne ure 
Nedeljske šole in Učne ure v antični Emoni izvajal Marko Novak. Ob koncu leta je po potrebi 
izvedel tudi nekaj učnih ur Lepopisa. Matej Hrastar je izvajal učne ure Fizika, Nedeljska šola in 
Vodnikova šola čez vse leto. Matej Prevc je Učno uro v antični Emoni izvajal od marca, učno 
uro za tujce pa od jeseni naprej. Gašper Kvartič je Učno uro v antični Emoni izvajal do meseca 
septembra. Po opravljeni poskusni učni uri, na kateri so sodelovali zaposleni strokovni delavci 
muzeja in zunanji sodelavci, so z izvajanjem učnih ur na novo začeli naslednji animatorji: Matej 
Hrastar z učno uro Vodnikova šola (poskusno 22. 4. 2015), Rok Kastelic z učno uro Nedeljska 
šola (poskusno 14. 10. 2015) in Mateja Pušnik z učno uro Lepopis (poskusno 12. 11. 2015). 
V izjemnih primerih je učni uri Nedeljska šola in Vodnikova šola izvajal kustos Anton Arko, 
učni uri Ročna dela in Lepopis (poskusno 9. 9. 2015) pa tudi bibliotekarka Polona Koželj.
Redna srečanja in delo z vodiči in animatorji učnih ur
Strokovna srečanja z vodiči in animatorji učnih ur so bila 22. aprila 2015, 7. julija 2015 
in 15. septembra 2015. Poleg vodstva muzeja so se vseh srečanj vedno udeležili odgovorni 
strokovni delavci za pedagoško dejavnost: kustosinji Mateja Ribarič in mag. Marjetka Balkovec 
Debevec in Ksenija Guzej. Ob izmenjavi izkušenj se je na njih redno obravnavalo aktualna vpra-
šanja, novosti in probleme izvajanja učnih ur. Za razpored obveznosti vodičev in animatorjev 
učnih ur ter usklajevanje urnika je na muzejski sprejemnici skrbela zunanja sodelavka Natalija 
Žižić, ki je bila z njimi v stalnem kontaktu in se je udeležila tudi vseh strokovnih srečanj. Pri 
reševanju posameznih vprašanj, ki so se pojavljala pri tekočem delu in usklajevanju pedagoških 
programov z animatorji, je v tajništvu muzeja sodelovala tudi Ksenija Guzej. Pri projektu naba-
ve rimskih obuval za magistre Gašperja Kvartiča, Mateja Prevca in Marka Novaka je sodelovala 
od zamisli do izvedbe. V rednih stikih z vodiči in animatorji učnih ur so z nasveti, priporočili 
in opozorili sodelovali tudi drugi strokovni delavci muzeja. Posebej aktivno je bilo sodelovanje 
v primerih, ko je bilo potrebno urgentno reševati določena vprašanja. Starejši in bolj izkušeni 
animatorji učnih ur so pomagali pri uvajanju novincev. Kustos Anton Arko je tako opravil dve 
hospitaciji pri učni uri Nedeljska šola, ki jo je izvajal animator Rok Kastelic, ga opozoril na po-
manjkljivosti ter mu posredoval nasvete in smernice pri nadaljnjem izvajanju učne ure.
489Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015
Gradiva in materiali za izvedbo učnih ur
Poleg novih oblek, obuval, klopi, voščenih tablic in pisal, ki jih je muzej za Učno uro 
iz antične Emone pridobil v projektu s Turizmom Ljubljana, so bila za delovanje pedagoških 
dejavnosti v letu 2015 porabljena finančna sredstva tudi za nakup materialov in izdelavo oble-
ke za gospodično učiteljico (Maja Hakl Saje), izdelavo čevljev za drugo gospodično učiteljico 
(Taja J. Gubenšek), za sliko mlajšega cesarja Franca Jožefa za učno uro Nedeljska šola iz leta 
1865. Za nakup predmetov in materialov za delovanje pedagoške dejavnosti, posredno pa tudi 
za muzejsko trgovino, je skrbela Ksenija Guzej v navezi z Natalijo Žižić in Markom Ljubičem 
ter v sodelovanju z mag. Marjetko Balkovec Debevec v primerih izdelave oblek in obutve za 
animatorje učnih ur. Oblačila animatorjev učnih ur se je opralo meseca aprila in decembra 
2015, oblačila za obiskovalce pa petkrat, in sicer: februarja, maja, julija, septembra in decem-
bra. Pranje oblek za učence in animatorje je bilo predano zunanji sodelavki Nataliji Žižić in 
pralnici Realstar. Za izvajanje učnih je bilo v letu 2015 pri JBB d. o. o ponatisnjeno tudi 6.000 
učnih listov za učno uro Lepopis in 1.000 učnih listov za učno uro Lepo vedenje.
Muzejsko mentorstvo.
Vlogo mentorja je v muzeju za najrazličnejše potrebe v zadnjih letih opravljala mag. Mar-
jetka Balkovec Debevec, ki ima med zaposlenimi za to vlogo največ izkušenj in je za njo tudi 
najbolj usposobljena. V letu 2015 je nadaljevala mentorstvo pri opravljanju pripravništva Neže 
Trdin, univ. dipl. soc. kult. in zgod., za delovno mesto bibliotekar. Kot mentorica je sodelovala 
pri pripravi programa pripravništva, pri njenemu izpolnjevanju in usmerjala njeno delo ter ji v 
nejasnih okoliščinah svetovala.
Med opravljanjem pripravništva je Neža Trdin pod njenim mentorstvom opravila tudi 
pomembna dela v Dokumentacijskem centru za zgodovino šolstva in pedagogike. Po večle-
tnem zelo uspešnem sodelovanju v muzejski pedagoški dejavnosti je 29. maja 2015 pripravila 
mentorsko poročilo za študenta Marka Novaka za Oddelek za razredni pouk Pedagoške fa-
kultete Univerze v Ljubljani. Aprila 2015 je bila mentorica študentki etnologije in kulturne 
antropologije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Mateji Lapuh pri opravljanju študent-
ske prakse. Poskrbela je, da je spoznala raznovrstno muzejsko delo in jo vanj tudi vpeljala. V 
Dokumentacijskem centru za zgodovino šolstva in pedagogike je izdelala popis drobnega tiska.
Pedagoški programi v projektih slovenskih muzejev
Slovenski šolski muzej se je s svojimi razvejanimi pedagoškimi programi pridružil projek-
tom slovenskih muzejev pri promociji kulturne dediščine in širjenju zavesti o pomenu njenega 
ohranjanja za nacionalni obstoj. Na Prešernov dan 8. februarja, na svetovni dan muzejev 18. 
maja, na Poletno muzejsko noč 20. junija in na Ta veseli dan kulture 3. decembra 2015 je 
pripravil bogat pedagoški program muzejskih učnih ur, delavnic in vodstev po razstavah ter 
obiskovalcem v okviru dnevov odprtih vrat omogočil brezplačen ogled in aktivno sodelovanje 
na vseh aktivnostih. Odprta vrata in odprtost do zunanjih pobud je pokazal tudi s sodelovanjem 
v drugih tovrstnih projektih, kot so: Dnevi evropske kulturne dediščine, Z igro do dediščine, 
Teden študentske kulture, pedagoški program med zimskimi šolskimi počitnicami itd. Sodelo-
vanje muzeja pri omenjenih pedagoških projektih je temeljilo tudi na zavzetosti v muzejskem 
tajništvu pri pripravi programov, usklajevanju z nosilci in izvajalci programov ter zavzetosti pri 
promociji programov od izdelave idejne zasnove letakov, plakatov, bannerjev in brošur do pro-
mocije dogodkov na socialnih omrežjih, spletni strani, po e-pošti in navadni pošti.
490 Šolska kronika • 3 • 2016
Poseben pedagoški projekt – Učna ura v antični Emoni
Muzej je projekt Učne ure v antični Emoni prijavil na razpis pri Turizmu Ljubljana, 
ki je njegovo izvedbo po izboru tudi sofinanciral. Projekt je potekal v parku Zvezda na Kon-
gresnem trgu v poletnih mesecih, od junija do septembra 2015. Na prostem v parku je bilo 
mogoče predstaviti najbolj pristen pouk iz antične dobe. Projekt je v celoti dosegel želene cilje 
in učinke, kar so potrdili tudi pozitivni odzivi obiskovalcev. V projektu je bilo izvedenih sedem 
učnih ur: 29. in 30. junija, 4. in 7. julija, 8. in 12. avgusta ter 8. septembra 2015. Učne ure 
so izvajali animatorji Matej Prevc, Gašper Kvartič in Marko Novak. Matej Prevc in Gašper 
Kvartič sta pripravo na učno uro popestrila tudi z izvajanjem antične glasbe, s katero sta k učni 
uri privabljala mimoidoče. Vseh aktivno sodelujočih obiskovalcev, ki so oblekli rimsko tuniko 
in zavzeto sledili navodilom rimskega magistra, je bilo 70, vseh drugih, ki so se ob učni uri 
ustavljali in ji prisluhnili, pa se zaradi neopredeljene dolžine postanka sploh ni štelo. Njihovo 
število je v vročem poletju, posebej avgusta, preseglo vsa pričakovanja. Antične učne ure so se 
udeležili predvsem tujci. Me njimi so bili Američani, Finci, Belgijci, Španci, Italijani, Kanad-
čani, Nemci, Angleži, 1 Iračan, Makedonci, Francozi, Čehi in nazadnje seveda tudi Slovenci. 
Ta pisana narodnostna struktura je pozitivno presenetila in daje upanje, da bodo prav tujci 
bolj pogosto obiskovali učne ure, ki jih je muzej pripravil zanje, tudi v prihodnje. Za varnost 
je po posvetu s policijsko postajo poskrbel muzej v dogovoru z zunanjim sodelavcem Marija-
nom Javorškom, ki je za učno uro in njeno promocijo pripravil tudi reklamne table. Pripravo 
učencev na učno uro sta vodili Maja Hakl Saje in Neža Trdin. V projektu za izvedbo antične 
Učna ura Antična Emona 12. junija 2015 v SŠM (hrani SŠM, fototeka, foto M. Javoršek).
491Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015
učne ure je bilo nabavljenih deset rimskih tunik, ki jih je izdelala Marija Srebot, in tri rimljanke 
čevljarstva Vodeb. Za lesene klopi in voščene tablice ter stiluse je bil nabavljen samo material 
(Samson Kamnik, Merkur, Severles), za njihovo izdelavo pa je poskrbel samostojni konserva-
torsko-restavratorski tehnik Franci Kadivec. Strošek projekta je bil tudi nakup dveh odsevnih 
telovnikov za vsakokratno varovanje javne prireditve. Med termini posameznih izvedb učnih 
ur je bilo potrebno oprati tako tunike kot tudi toge, ki so jih udeleženci med poukom vsa-
kokrat uporabili. Vsebinsko je projekt za razpis pripravila Maja Hakl Saje, ki je skrbela tudi 
za njegovo izvedbo in za koordinacijo med animatorji. Na pridobitev ustreznih dovoljenj in 
uskladitev terminov med Turizmom Ljubljana, MOL, OGDP in Policijsko postajo Ljubljana 
Center je pazila Ksenija Guzej, ki je poskrbela tudi za redno promocijo prireditev na vseh 
socialnih omrežjih, spletni strani muzeja, e-pošti in navadni pošti ter za fotodokumentiranje 
dogodkov ter objavo fotografij na socialnih omrežjih. Pripravila je tudi foto-dokumentacijo, ki 
je bila obvezna priloga poročila o izvedbi projekta. Končno vsebinsko in finančno poročilo in 
zaključek projekta sta pripravila Marko Ljubič in Ksenija Guzej.
Odprti muzej: sodelovanje s šolami in drugimi organizacijami.
Pri izpolnjevanju poslanstva Slovenskega šolskega muzeja je ena njegovih bolj pomemb-
nih vodil odprtost do pobud tako zaposlenih kot tudi zunanjih sodelavcev, uporabnikov in 
obiskovalcev muzeja. Muzej je že po svoji naravi naravnan na sodelovanje s šolami in tega je 
bilo v letu 2015 največ. Šole so bile tiste, ki so dajale ton in utrip delovanju muzeja. Čeprav so 
se pokazali predvsem kot uporabniki muzejskih storitev, so bili njihovi predlogi in pobude za 
muzej tudi spodbuda pri izboljšanju sodelovanja in pri načrtovanju novih muzejskih projektov.
Muzejski strokovni delavci z raznovrstnimi strokovnimi podlagami in nagnjenji so pri 
delovanju muzeja lahko pokazali svojo strokovno usposobljenost na vseh področjih delovanja 
muzeja. Pomembna je bila njihova kreativnost in zavest o poslanstvu, ki ga pri svojem delu 
opravljajo v Slovenskem šolskem muzeju. Posamezni muzejski projekti so bili priložnost, da 
se je muzej povezoval bodisi s šolami bodisi z drugimi institucijami, ki delujejo na področju 
delovanja muzeja.
Kustos Anton Arko je pri pripravi razstave o pouku klasičnih jezikov navezal tesne stike 
z OŠ Prežihovega Voranca iz Ljubljane, in sicer s pravkar upokojeno profesorico angleščine in 
latinščine Aleksandro Pirkmajer Slokan ter njeno naslednico prof. Teo Dolenc. Ker so bile v 
razstavo vključene tudi druge osnovne šole, na katerih je po letu 1958 potekal pouk latinščine, 
so se stkale povezave z OŠ Zalog, OŠ Bojana Ilicha, OŠ Bratov Polančičev, OŠ Dušana Flisa 
Hoče in OŠ Majde Vrhovnik. 
Mag. Marjetka Balkovec Debevec je aktivno delovala kot članica komisije za podelje-
vanje Valvasorjevih odličij (2013–2017) pri Slovenskem muzejskem društvu. Spremljala je 
razstave, ki bi bile primerne za pridobitev nagrade, pripravila je predstavitve nagrajencev in se 
15. 5. 2015 udeležila zaključne slovesnosti ob podelitvi Valvasorjevih odličij v Radovljici. 9. 
10. 2015 se je udeležila XVI. Zborovanja SMD v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Kot 
drugi kustosi redno deluje v komisiji za delo zgodovinskih krožkov pri ZPMS. V Slovenskem 
etnološkem društvu je članica častnega razsodišča, sodeluje v Zvezi zgodovinskih društev in 
je članica Belokranjskega muzejskega društva in je sodelovala v projektu z Občino Črnomelj.
Kustosinja Mateja Ribarič, ki kot predstavnica Slovenskega šolskega muzeja deluje v več 
sekcijah pri Skupnosti muzejev Slovenije, je samo v sklopu prireditev ob razstavi Učilnica v 
naravi – šolski vrt včeraj, danes, jutri sodelovala s številnimi institucijami, kakor npr.: Šolski 
center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana, Vrtec Vodmat, OŠ Rimske Toplice, 
BIC Naklo, Zavod RS za šolstvo.
492 Šolska kronika • 3 • 2016
Kustos arhivske zbirke dr. Branko Šuštar si je prizadeval za vključevanje tematike zgo-
dovine izobraževanja v delovanje strokovnih društev, pri katerih sodeluje. Zborovanje ZZDS 
v letu 2016 je tako posvečeno zgodovini izobraževanja. Posredoval je informacije o zgodovini 
izobraževanja, ki so povezane z arhivskim gradivom in drugim gradivom, ki ga hrani Slovenski 
šolski muzej. Spremljal je dejavnosti drugih šolskih muzejev, posebej letošnjega 16. bienalnega 
srečanja šolskih muzejev, ki je potekalo marca 2015 v Ballaratu, v Avstraliji. Sodeloval je pri 
delu odbora ICOM Slovenija in sveta Pokrajinskega arhiva Koper ter spremljal delovanje dru-
gih stanovskih društev.
Statistika obiska v muzeju
Obisk muzeja je v letu 2015 na ravni obiska v zadnjih letih. V primerjavi s predhodnim 
letom se je povečal za 0,2 odstotka, glede na zadnje obdobje pa ohranja visoko raven, ki muzeju 
omogoča razvoj novih programov in pozitivno naravnanost za delo v prihodnje. Po izjemnem 
obisku leta 2010 se je število obiskovalcev v zadnjih letih nekoliko zmanjšalo in se ustalilo 
nad mejo 16 tisoč. Če po eni strani večje razlike med letom 2015 in predhodnim letom na 
letni ravni ni, pa so večje razlike v obisku po posameznih mesecih. Razveseljiva je ugotovitev, 
da se je v primerjavi s preteklim letom najbolj povečal obisk v obeh poletnih mesecih, ko se 
število obiskovalcev zaradi šolskih počitnic in strukture obiskovalcev muzeja najbolj zmanjša. 
V primejavi z letom 2014 je bil občutno večji obisk še meseca maja, nekoliko manj tudi okto-
bra in marca, medtem ko je bil v vseh drugih mesecih nekoliko manjši. Deloma na ta gibanja 
vplivajo spremembe v šolskem koledarju, saj so osnovnošolci daleč najpogostejši obiskovalci 
muzeja.
Tabela: Obisk muzeja 2015 po mesecih in starostni strukturi obiskovalcev ter primerjava 
z letom 2014
JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC Skupaj
Vrtec 3 24 0 1 0 1 1 14 0 2 1 0 47
OŠ 788 956 1276 1010 1876 1926 111 91 573 1244 1336 899 12086
SŠ 40 24 104 152 65 7 26 0 0 142 0 52 612
Študenti 7 22 76 22 136 48 5 12 2 50 34 18 432
Odrasli 125 491 225 192 335 776 99 179 97 203 203 373 3298
2015 963 1517 1681 1377 2412 2758 242 296 672 1641 1574 1342 16475
2014 1058 1551 1572 1397 1946 3233 199 129 746 1473 1766 1378 16448
INDEX 91,0 97,8 106,9 98,6 123,9 85,3 121,6 229,5 90,0 111,4 89,1 97,4 100,2
Osnovnošolci so od začetka podrobne statistične sledljivosti daleč največja skupina v 
starostni strukturi obiskovalcev muzeja. Njihov delež v letu 2015 znaša 73,4 %, kar pomeni, 
da osnovnošolci kot ciljna skupina predstavljajo skoraj tri četrtine vseh obiskovalcev muzeja. 
Muzejskim programom za osnovnošolce je muzej tudi sicer namenil največ časa in sredstev in 
jim na splošno posveča največ pozornosti. Za druge starostne skupine statistika obiska izkazuje 
precej manjše deleže. Za osnovnošolci so z 20 % deležem odrasli, ki se muzejskih dejavnosti 
udeležujejo najbolj vsestransko. Obiskujejo razstavne prireditve, sodelujejo na pedagoško-an-
dragoških programih, iščejo pa tudi podatke iz muzejskih zbirk in oddelkov ter raziskujejo 
šolsko preteklost. Deleža študentov z 2,6 % in srednješolcev s 3,7 % sta v celotni strukturi 
majhna, delež predšolskih otrok s 0,3 % pa je sploh zanemarljiv.
493Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015
Tabela: Primerjava števila obiskovalcev v letu 2015 in 2014
a) po starostnih skupinah obiskovalcev
predšolski osnovnošolci srednješolci študenti odrasli skupaj
2014 101 11.489 713 708 3.437 16.448
2015 47 12.086 612 432 3.298 16.475
index 46,5 105,2 85,8 61,0 96,0 100,2
Število osnovnošolcev se je leta 2015 v primerjavi s predhodnim letom povečalo za 5,2 %, 
njihov delež v strukturi obiskovalcev muzeja pa za 3,5 %. Na drugi strani se je število obiskov-
alcev v vseh drugih starostnih skupinah v primerjavi s preteklim letom zmanjšalo, sorazmerno s 
številom obiskovalcev pa se je zmanjšal tudi njihov delež v strukturi vseh obiskovalcev muzeja. 
Medtem ko se je število odraslih v primerjavi s preteklim letom zmanjšalo za 4 %, študentov 
za 39 %, srednješolcev za 14,2 %, in predšolskih za 53,5 %, se je delež v strukturi celotnega 
obiska muzeja pri odraslih zmanjšal za 0,9 %, pri študentih za 1,7 %, pri srednješolcih za 0,6 
% in pri predšolskih za 0,3 %. Konkretno se je število osnovnošolcev leta 2015 v primerjavi z 
letom 2014 povečalo za 597, število drugih starostnih skupin pa zmanjšalo za 570; odraslih za 
139, študentov za 276, srednješolcev za 101 in predšolskih za 54.
Tabela: Primerjava števila obiskovalcev v letu 2015 in 2014
b) po namenu 
Razstave 
posebej
Učne ure 
posebej
Razstave in 
učne ure Prireditve Knjižnica
Obisk 
SKUPAJ
2014 11.425 12.785 13.486 2.233 729 16.448
2015 12.317 13.119 14.145 1.724 606 16.475
index 107,8 102,6 104,9 77,2 83,1 100,2
Povečanje števila osnovnošolcev na eni in zmanjšanje obiskovalcev v drugih starostnih 
skupinah na drugi strani je v korelaciji z namenom obiska v muzeju. Medtem ko si osnov-
nošolci, ki v muzej prihajajo organizirano v skupinah po predhodnih najavah, po izdelanem 
programu pod vodstvom muzejskih vodičev ogledajo stalno razstavo Šolstvo na Slovenskem 
skozi stoletja in občasne razstave ter aktivno sodelujejo na prej izbrani muzejski učni uri, se 
obiskovalci drugih starostnih skupin, posebej odrasli, udeležujejo tudi drugih muzejskih pri-
reditev ali raziskujejo šolsko preteklost in poizvedujejo za informacijami v knjižnici, kot npr. 
zlasti študenti. Statistični podatki o povečanju obiska na razstavah in muzejskih učnih urah 
ter zmanjšanju obiska na prireditvah in v knjižnici so zato razumljivi in jih je lahko pojasniti. 
Zmanjšanje obiska v knjižnici za 16,9 % v primerjavi s predhodnim letom je odraz vse večje 
dostopnosti knjižnega gradiva po e-medijih. Ker je vedno več gradiva digitaliziranega in je za 
uporabo dostopno na svetovnem spletu, ni več potrebe, da uporabniki prihajajo v knjižnico, 
kjer je gradivo za uporabo na razpolago v fizični obliki. Zmanjšanje obiska na prireditvah je 
v primerjavi s preteklim letom tako v absolutnih številkah kot tudi v odstotkih še večje kot v 
knjižnici. Absolutno se je na prireditvah število zmanjšalo za 509 obiskovalcev, kar predstavlja 
zmanjšanje za 27,8 %. Ker je delež obiskovalcev v knjižnici in na prireditvah v primerjavi s 
celotnim obiskom majhen (14,2 %), so vsakokratna nihanja zaznamovana z večjimi odstotki. 
Nasprotno pa se pri razstavah in muzejskih učnih urah, kjer je delež obiskovalcev 85,8 % in se 
494 Šolska kronika • 3 • 2016
je v primerjavi z predhodnim letom povečal še za 3,9 %, tudi številčno precej večje spremembe 
beležijo v primerljivo manjših odstotkih. Pregled obiska po namenu nedvomno izraža poudar-
jeno delovanje muzeja na področju izvajanja muzejskih učnih ur, ki po izdelanem program za 
seboj pritegnejo tudi k ogledu razstav. Za razstave pa je bilo leta 2015 v primerjavi s preteklim 
letom sorazmerno več zanimanja, pa čeprav novih razstav v muzeju ni bilo veliko.
Graf: Obisk v obdobju 2004–2015
Ob upoštevanju statističnih podatkov za daljše časovno obdobje in s pogledom z višje 
perspektive na delovanje muzeja lahko najprej opazimo, da se je obisk v muzejskih prostorih 
v zadnjih štirih letih ustalil, da bisveno ne upada in tudi ne narašča več, kot je v preteklosti. 
Večjih nihanj ni, manjša nihanja pa se znotraj enega leta medsebojno izravnavajo. Muzejski 
prostori na Plečnikovem trgu št. 1, v katerih muzej deluje od leta 1984, so polno izkoriščeni, 
muzejske učne ure pa potekajo skoraj vsak delovni dan, tudi več skupin zaporedoma, glede na 
prijave pa tudi ob sobotah. Za muzejske učne ure je v muzeju na razpolago samo ena učilnica, 
ki se dnevno prilagodi z zamenjavo cesarsko-kraljevih slik, zemljevidov, šolski pripomočkov, 
šolskih tablic in pisal ter učnih listov. V letu 2015 se je za učno uro prirodopisa in Učno uro 
iz antične Emone kot učilnico uporabljalo tudi razstavno sobo, v kateri je bila čaz celo leto 
postavljena razstava Učilnica v naravi – šolski vrt včeraj, danes, jutri. Za razvoj razstavne in 
pedagoško-andragoške dejavnosti ter posledično za večji obisk muzej že več let potrebuje nove 
prostore tako za postavitve razstav kot tudi dodatno učilnico za izvajanje muzejskih učnih 
ur oziroma za aktivne metode prezentacije pouka v preteklosti. Negativno je na obisk v vseh 
preteklih letih vplivalo dejstvo, da v muzejskih prostorih ni primernih garderob in da šolske 
skupine niso imele možnosti, da bi v muzeju malicale. Muzej v prihodnosti za razvoj muzejskih 
dejavnosti in za ponovno povečanje obiska nujno potrebuje dodatne prostore. Nesorazmerje 
495Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015
med ponudbo muzeja in potrebami obiskovalcev se je tudi v letu 2015 pokazalo med dnevi 
odprtih vrat, ko je zasedenost učilnice za brezplačne učne ure kar nekajkrat presegla dovoljeno 
in še sprejemljivo število aktivnih obiskovalcev.
Graf: Število obiskovalcev glede na namen obiska 2008–2015
S primerjavo obiska v muzeju po namenu v daljšem časovnem obdobju od leta 2008 
do 2015 ugotovimo, da se je obisk v knjižnici po letu 2010 opazno zmanjšal in da se je s tem 
zmanjšal tudi delež knjižnice v strukturi razlogov za obisk. V zadnjih letih lahko opažamo 
samo letna odstopanja, ki na obisk v celoti veliko ne vplivajo. Večja nihanja obiskovalcev so 
nedvomno vse od 2008 naprej pri udeležbi na prireditvah, ki jih je bilo od leta do leta enkrat 
več, drugič manj. Na končni seštevek vseh obiskovalcev imajo precejšen vpliv in služijo kot 
nekakšen korektiv. Ker je udeležba na prireditvah, tako kot v knjižnici, brezplačna, pa večjega 
vpliva na finančni rezultat nimajo. Za muzej so tudi v službi promocije muzejskega dela in 
popularizacije muzeja v javnosti. S prireditvami muzej ustvarja primerno klimo za poglobljen 
obisk razstav in udeležbo na andragoško-pedagoških programih, s katerimi obogatijo svoje 
poznavanje šolske preteklosti. V večji meri so prireditve pogojene s številom postavljenih raz-
stav, z njihovimi odprtji in z dogodki, ki so rezultat dejavnosti ob razstavah. V zadnjih letih 
so na število razstav vplivale težave pri financiranju, v letu 2015 pa predvsem odločitev, da se 
tako večina sredstev kot tudi delovne obveznosti kustosov in vseh strokovnih delavcev muzeja 
osredotočijo na pripravo nove postavitve stalne razstave, ki bi morala v prihodnosti v muzej 
privabiti večje število obiskovalcev. Muzejske učne ure so v celotnem obravnavanem obdobju 
ponujale glavni razlog, da so se predvsem šole odločale za obisk v muzeju, in tako tudi v letu 
2015 dajale ton in podlago celotnemu dogajanju v Slovenskem šolskem muzeju.
496 Šolska kronika • 3 • 2016
Graf: Obisk učnih ur v obdobju 2005–2015
Zgornji graf Obisk učnih ur v obdobju 2005–2015 najbolj prepričljivo kaže, kako tesno 
je obisk v muzeju prepleten in odvisen od udeležbe na muzejskih učnih urah. Krivulji obiska 
muzeja in udeležbe na učnih urah sta si precej podobni in med seboj sorazmerno le malenko-
stno odstopata. Medtem ko se je obisk v muzeju v celoti ustalil nad mejo 16 tisoč, se je obisk 
učnih ur v letu 2015 učvrstil nad mejo 13 tisoč. Z manjšimi nihanji v zadnjih štirih letih se 
je krivulja obiska učnih ur v letu 2015 ponovno obrnila navzgor. Za nadaljnji razvoj muzeja 
je zelo pomembno, da se število obiskovalcev učnih ur in njenih izvedb ne zmanjšuje. Opaziti 
je, da se nekatere, zlasti manjše, in med njimi tudi podružnične šole učnih ur v muzeju udele-
žujejo ciklično na vsakih nekaj let. Predvsem je za muzej pomembno, da se vračajo. S svojimi 
starši se posebej ob dnevih odprtih vrat vračajo tudi nekateri učenci, ki jih kot poznavalci 
vodijo po muzeju. Takšnih dogodkov smo v muzeju še posebej veseli. Naša prizadevanja so v 
takšnih primerih najbolj poplačana in zadovoljstvo nad vloženim trudom najslajše. V razvoj 
pedagoških programov, med temi predvsem v razvoj in izboljšanje učnih ur, bo moral muzej 
še naprej veliko vlagati. Uvedba novih vsebin učnih ur se takoj in neposredno na obisku ne 
odrazi, vpliva pa dolgoročno in deluje na sklop širšega dogajanja v muzeju in okrog njega, 
kot je primer Učne ure iz antične Emone, ki jo je muzej v svoj pedagoški program uvedel 
ob praznovanju 2000-letnice ustanovitve Emone leta 2014. Vpliv posamezne učne ure na 
odločitev za obisk muzeja je odvisen od učne ure do učne ure, dejstvo pa je, da je vsem učnim 
uram skupen enoten poudarek na vzgojni vlogi pouka nekoč, na spoštovanju do učiteljev, na 
njihovi strogosti in na kaznovanju. Muzej s programom učnih ur omogoča, da učenci lahko 
na podlagi lastne izkušnje primerjajo pouk nekoč in danes.
497Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015
Tabela: Učne ure 2015 (po izd. vstopnicah – brez prireditev in gostovanj) in primerjava 
z letom 2014
Učna ura Izv. 2015
Izv. 
2014
Obisk 
2015
Obisk 
2014
O/UU 
2015
O/UU 
2014
Lepopis, 1930 181 193 4933 5074 27,3 26,3
Nedeljska šola, 1865 152 128 4074 3662 26,8 28,6
Lepo vedenje, 1907 65 66 1802 1787 27,7 27,1
Fizika, 1900 24 16 522 330 21,8 20,6
Učna ura v antični Emoni, 1.st 18 12 452 302 25,1 25,2
Vodnikova šola, 1810 17 4 386 84 22,7 21,0
Računstvo, 1905 11 32 266 815 24,2 25,5
Ročna dela, 1926 10 18 295 444 29,5 24,7
Prirodopis, 1907 10 6 283 168 28,3 28,0
Učna ura za tujce, 1906 4 4 106 119 26,5 29,8
Učne ure skupaj 492 479 13.119 12.785 26,7 26,7
Večinoma v muzejski učilnici, v nekaj primerih pa tudi v razstavni sobi, je bilo v letu 2015 
izvedenih 492 učnih ur, na katerih je sodelovalo 13.119 udeležencev z izdanimi vstopnicami. 
Na izvedeni učni uri je bilo v povprečju prisotnih po 26,7 udeležencev. Najpogosteje je bila 
izvedena učna ura Lepopisa, tej pa sledi Nedeljska šola, kateri daleč odstopata od vseh drugih. 
Skupaj predstavljata več kot polovico vseh izvedenih učnih ur. Učna ura Lepo vedenje je srednje 
izvedena oziroma izbrana učna ura, vse druge pa spadajo med manjkrat izvedene učne ure. Med 
temi so bile večkrat izvedene učne ure Fizika, Učna ura v antični Emoni in Vodnikova šola. Vse 
učne ure so bile izvedene glede na povpraševanje, izbiro ali željo obiskovalcev. V brošuri Peda-
goški programi, ki jo muzej izda za vsako šolsko leto posebej, so bile vse podrobno predstavljene 
in razvrščene s priporočitvijo z ozirom na starost obiskovalcev. Učna ura Lepopis, ki se priporoča 
za vse starostne skupine, in Nedeljska šola za najmlajše sta bili najbolj priljubljeni. V primerjavi 
s preteklim letom sta Lepopis in Nedeljska šola obdržala primat, le razlika med njima se je 
zmanjšala. Medtem ko se je število izvedb Lepopisa zmanjšalo, se je število izvedb Nedeljske šole 
na drugi strani povečalo. Število izvedb učne ure Lepo vedenje je ostalo skoraj nespremenjeno, 
zelo opazno pa se je povečalo število izvedb Vodnikove šole in Fizike, ki sta imeli čez celo leto 
2015 stalnega animatorja, nekoliko manj pa tudi Prirodopis in Učna ura iz antične Emone. Na 
povečanje števila izvedb pri zadnjih dveh je delno vplivala tudi možnost, da ju je bilo mogoče 
izpeljati v razstavni sobi na »šolskem vrtu« istočasno s katero drugo v muzejski učilnici. Poleg 
manj izpeljanih učnih ur Lepopisa se je zmanjšalo število izvedb tudi pri Računstvu in Ročnih 
delih, medtem ko je število izvedb učnih ur za tujce ostalo nespremenjeno. Posebnih vzrokov za 
zmanjšanje števila izvedb pri treh učnih urah še ni mogoče navesti. V prvi vrsti jih lahko razloži-
mo kot letna nihanja. Na izjemno povečanje izvedb Nedeljske šole, ki jih je bilo kar 24 več kot 
leta 2014, je zagotovo vplival povečan obisk učencev 1. triade osnovnih šol, za katere je glede 
na starost edina primerna prav omenjena prilagojena učna ura. Potrebno je še poudariti, da se je 
Učna ura iz antične Emone bolj kot v muzeju izvajala v projektih zunaj njega. 
498 Šolska kronika • 3 • 2016
Tabela: Delavnice 2015 (po izd. vstopnicah brez prireditev in gostovanj) in primerjava 
z letom 2014
Delavnice Izvedbe2015
Izvedbe
2014
Obisk
2015
Obisk
2014
O/D
2015
O/D
2014
Rimska delavnica 4 2 88 9 22,0 4,5
Sumerska delavnica 3 2 54 23 18,0 11,5
Zvončki 2 4 63 123 31,5 30,8
Izdelovanje ptičjih hišic 2 / 32 / 16,0 /
Veččutna d. na šolskem vrtu 2 / 18 / 9,0 /
Lepopisanje 1 1 3 6 3,0 6,0
Zelišča na šolskem vrtu 1 / 10 / 10,0 /
Mandala – zahvala Zemlji 1 / 7 / 7,0 /
Vezenje 0 2 0 21 0 10,5
Lutkovna igrica 0 2 0 28 0 14,0
Likovne delavnice 0 8 0 137 0 17,1
Delavnice skupaj 16 21 275 347 17,2 16,5
Število izvedenih delavnic je bilo leta 2015 manjše kot prejšnje leto. Večina jih je nastala 
v sklopu pedagoško-andragoškega programa ob razstavah. V letu 2015 so bile izpeljane štiri 
nove delavnice ob razstavi Učilnica v naravi – šolski vrt včeraj, danes, jutri, delavnica Svet 
antike, ki je nastala ob razstavi Lingua Latina, pa je bila izpeljana samo v sklopu prireditev. 
Delavnice Vezenje, lutkovna igrica in likovne delavnice niso bile izvedene, ker je bil poudarek 
leta 2015 na izvedbah učnih ur.
Regionalni izvor osnovnošolskih skupin 2015
Regija Obisk šol 2015
Obisk šol 
2014
Delež šol 
iz regije 
2015
Delež šol 
v muzeju 
2015
Vse šole
v regiji
GORENJSKA 28 27 75,7 % 13,3 % 37
OSREDNJESLOVENSKA 65 64 66,7 % 31,0 % 96
JUGOVZHODNA 
SLOVENIJA 19 15 51,4 % 9,1 % 37
GORIŠKA 13 10 46,4 % 6,2 % 28
SAVINJSKA 26 23 44,1 % 12,4 % 59
NOTRANJSKO-KRAŠKA 7 4 43,8 % 3,3 % 16
OBALNO-KRAŠKA 9 9 39,1 % 4,3 % 23
PODRAVSKA 23 16 30,3 % 11,0 % 76
POMURSKA 11 7 29,0 % 5,2 % 38
SPODNJEPOSAVSKA 6 10 27,3 % 2,9 % 22
ZASAVSKA 1 0 14,3 % 0,5 % 7
KOROŠKA 2 4 11,8 % 1,0 % 17
SKUPAJ 210 189 46,1 % 100,0 % 456
499Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015
Od uvedbe projekta muzejskih učnih ur med obiskovalci vseskozi prevladujejo 
osnovnošolci. Šolske skupine po predhodnih najavah prihajajo iz vseh delov Republike Slo-
venije. Zastopanost po regijah je različna in se letno spreminja. Šole iz Ljubljane in okolice so 
zaradi bližine že po naravi priviligirane, šole iz najbolj oddaljenih krajev pa najbolj prikrajšane. 
Med 456 obstoječimi samostojnimi šolami v državi so se učnih ur v Slovenskem šolskem muze-
ju udeležile šolske skupine iz 210 šol, kar predstavlja 46,1% zastopanost šol v muzeju. Največja 
pokritost šol z obiskom v šolskem muzeju je na Gorenjskem, najmanjša pa na Koroškem. 
Samo po številu šol v muzeju je bilo daleč največ šol iz osrednjeslovenske regije, drugo skupino 
predstavljajo Gorenjska, Savinjska in Podravska, tem sledijo Jugovzhodna Slovenija, Goriška 
in Pomurska, proti koncu so Notranjsko - in Obalno Kraška, čisto na koncu pa Koroška. 
Za osnovne šole iz zasavske regije Slovenski šolski muzej že več let po posebnem dogovoru z 
Zasavskim muzejem organizira muzejske učne ure v prostorih muzejske zbirke v Hrastniku. 
V letu 2015 se je učnih ur v šolskem muzeju izjemoma udeležila tudi skupina učencev drugih 
razredov iz navedene regije. V primerjavi s preteklim letom se je najbolj povečalo število zasto-
panih šol iz Podravske, nekoliko manj pa iz Jugovzhodne in Pomurske, še nekoliko manj tudi iz 
Goriške in Noranjsko - Kraške. V nasprotju s prej omnjenimi regijami se je število zastopanih 
šol zmanjšalo v Spodnjeposavski regiji in na Koroškem. Med drugimi sta muzej obiskali tudi 
osnovna šola F. S. Finžgarja Barkovlje in osnovna šola Ljubke Šorli Romjan iz slovenskega 
zamejstva v Italiji, ki pa nista všteti v zgornji seznam.
Srednješolske skupine. V letu 2015 je muzej obiskalo 612 srednješolcev. V primer-
javi s predhodnim letom se je njihovo števili zmanjšalo za 101. Manjša je bila zastopanost 
tudi posameznih šol. V letu 2015 so muzej obiskale naslednje srednje šole: Ekonomska šola 
Brežice, Ekonomska šola Novo mesto, Gimnazija Velenje, Gimnazija Koper, Srednja šola Veno 
Pilon Ajdovščina, Gimnazija Ormož, Ekonomska šola Celje in ljubljanske: Srednja poklicna 
in strokovna šola Bežigrad – Ljubljana, Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana in Biotehniški 
izobraževalni center Ljubljana (Gimnazija in veterinarska šola).
Visoke šole – fakultete. Čeprav se je obisk študentov v muzeju v letu 2015 opazno 
zmanjšal, je število zastopanih visokošolskih zavodov ostalo bolj ali manj nespremenjeno. 
Že po tradiciji je muzej obiskalo največ skupin s Filozofske fakultete v Ljubljani (oddelek 
za etnologijo in kulturno antropologijo, oddelek za pedagogiko in andragogiko, oddelek za 
geografijo). Druge skupine študentov so bile z: Biotehniškega izobraževalnega centra Lju-
bljana (višja strokovna šola, program Gostinstvo in turizem), Pedagoške fakultete Univerze 
na Primorskem, Pedagoške fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakultete za matematiko in fiziko, 
Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.
Druge skupine obiskovalcev. Poleg zaključenih šolskih skupin iz posameznih vzgojno-
-izobraževalnih zavodov oziroma šol so se muzejskih učnih ur udeležile tudi druge skupine 
obiskovalcev. Med njimi so tudi šole z mednarodno izmenjavo in z mednarodnimi oddelki. 
Zaradi raznovrstnosti in njihovih posebnosti jih posebej navajamo: osem mešanih skupin ob 
praznovanju rojstnega dne, obletnice mature, upokojenci Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, 
Zavod za slepo in slabovidno mladino (3-krat), Center Janeza Levca (otroci z motnjami v du-
ševnem razvoju), Skupina vodnikov TIC-a, Društvo upokojenih medicinskih sester, Mladinski 
informacijski center, Srednja šola Vrbovec (Hrvaška), Turistični vodniki Mestnega muzeja 
Ljubljana, Francoska šola v Ljubljani (skupina osnovnošolcev), Agencija Avrigo, Gimnazija 
Bežigrad (mednarodna izmenjava), OŠ Ljuba Šercerja – prilagojen program, Zavod za gluhe 
in naglušne, Agencija Majolka, OŠ Stična (mednarodna izmenjava), GOR turizem (OŠ Sveti 
Jurij), Dvojezična avstrijska ljudska šola, Turistična agencija M (OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici), 
500 Šolska kronika • 3 • 2016
Poletna šola slovenščine (Filozofska fakulteta), Oratorij Goriče, Oratorij Gomilsko, Tabor 
otrok slovenskih izseljencev (SSK), Oratorij Sv. Helena Dolsko, DUDE jezikovni tečaji, SVIZ 
Ptuj, CUDV Draga Boljke Boštjančič, OŠ Danile Kumar – mednarodni oddelek, Radio Uni-
vox Kočevje, CSD dnevni center za otroke in mladostnike Škofja Loka, Društvo tabornikov 
(rod Rožnik), Oratorij Kodeljevo, Vrtec Vodmat, OŠ F. S. Finžgar Barkovlje (IT), Turistična 
agencija Turistagent Ptuj, OŠ Ljubka Šorli Romjan (IT), Dnevni center aktivnosti za starejše, 
CUDV Radovljica.
Snemanja v muzeju. Muzejski prostori, posebej učilnica, so bili tudi primerno in zaže-
leno okolje za snemanje raznovrstnih izobraževalnih oddaj in filmskih portretov osebnosti, ki 
so povezane z vlogo šolstva v preteklosti. Poleg informativnih prispevkov RTV SLO in Planet 
TV ob poročanju o dogodkih ob mednarodnem dnevu muzejev 18. maja 2015 so bili 6. in 
19. marca 2015 posneti prispevki za Portret Vinka Möderndorferja, 10. marca 2015 pa za TV 
oddajo Infodrom.
Pedagoški programi Slovenskega šolskega muzeja zunaj matične stavbe. Pedagoški 
program, ki ga je v letu 2015 izvedel Slovenski šolski muzej, ni v celoti potekal samo v matičnih 
muzejskih prostorih, ampak v sklopu različnih projektov in po dogovorih tudi drugod. 
Kraj Dejavnost Datum Izv. Ude.
Muzejska zbirka Hrastnik Učna ura Lepopis 6x spomladi, 2x jeseni 8 268
Park Zvezda/Ljubljana Učna ura v antični Emoni 2x junij, 2 julij, 
2x avgust, 1x sep.
7 70 
OŠ Frana Kranjca Celje Učna ura Lepopis 13. oktober 2015 2 46
CD Kulturni bazar/Ljub. Delavnice – šolski vrt 18. marec 2015 X X
P. Zvezda/Igraj se z mano Sumerska delavnica 26. maj 2015 1 40
Strit. ul. Ljublja/Znanstival Fizikalni eksperimenti 6. in 7. junij 2015 X X
GR Ljubljana/Otroški bazar Mandala – zahvala Zemlji 18. september 2015 1 5
Skupaj 19 429
V zgornji razpredelnici so upoštevani samo aktivno sodelujoči obiskovalci. Števila izve-
denih delavnic in eksperimentov na celodnevnih in večdnevnih prireditvah ni bilo mogoče 
opredeliti. Prav tako ni mogoče določiti števila obiskovalcev. Vsega skupaj se je vsaj 20 
pedagoških programov muzeja aktivno udeležilo 429 obiskovalcev. 
Muzejska zbirka Hrastnik 2015. Poleg projekta Učne ure v antični Emoni, ki je v 
poletnih mesecih potekal v parku Zvezda s podporo Turizma Ljubljana, je med projekti zunaj 
muzeja tako po obsegu kot tudi po trajanju najbolj izstopal projekt izvajanja učnih ur lep-
opisa v prostorih muzejske zbirke v Hrastniku. Po dogovoru z Zasavskim muzejem v Trbovljah 
projekt učnih ur v Hrastniku poteka že več let v obojestransko zadovoljstvo. Projekt obsega 
izvajanje učnih ur Lepopisa za 4. razrede zasavskih osnovnih šol. V letu 2015 se je učnih ur v 
Hrastniku udeležilo šest od sedmih zasavskih osnovnih šol. Na osemkrat izvedenih učnih urah 
je sodelovalo 268 učencev. Ker se je v primerjavi s predhodnim letom 2014 v projektu izvedlo 
dve učni uri manj, je bilo posledično na učnih urah Lepopisa v letu 2015 tudi 85 učencev 
manj. Izjemoma se je v letu 2014 učne ure Lepopisa v muzejski zbirki v Hrastniku udeležila 
tudi šola iz Savinjske regije.
501Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015
Obisk razstav 2015 
Ogled razstav v Slovenskem šolskem muzeju se večinoma pokriva z obiskom muzeja po 
pripravljenem programu za šolske skupine, v katerem je poudarek na udeležbi na izbrani učni 
uri. Ogled razstav je predvsem v funkciji dopolnitve udeležbe na učni uri. Čeprav muzej podpi-
ra in organizira izdelan program, ki vsebuje tako učne ure kot tudi razstave, je precej šolskih in 
drugih skupin, ki se odločajo samo za udeležbo na učni uri. Ker je podobnih primerov v drugi 
smeri neprimerno manj, je tudi razumljivo, da je udeležba na učnih urah večja kot na ogledih 
razstav. Za obiskovalce muzeja je bil ogled čez celo leto omogočen za obiskovalce stalne razstave 
Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja in Učilnice v naravi – šolski vrt včeraj, danes, jutri. Za 
ogled drugih razstav je bil čas omejen tako, da si jih je ogledalo primerljivo manj obiskovalcev.
RAZSTAVA obisk
Stalna razstava Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja 12285
Učilnica v naravi – šolski vrt včeraj, danes, jutri 12317
Lingua latina (od 28. 5. 2015) 6288
Slikanica moja prva knjiga (do 27. 5. 2015) 5997
Pot domov: Draga Medic Lušicky (od 18. 6. do 13. 12. 2015) 4013
Z vrlino in delom, ob 200-letnici rojstva dr. Franca Močnika  
(jan 2015–13. 12. 2015)
10128
Ivan Lapajne: učitelj, ravnatelj, publicist, Krčan in svetovljan (od 27. 11. 2015) 42
Vse za kulturni razvoj! Kulturno in šolsko delovanje prof. Antona Bezenška 
(1854–1915) na slovanskem jugu (od 14. 12. 2015)
512
Blaž Kumerdej (1738–1805): slovenski razsvetljenec, pedagog in jezikoslovec 
(nov. 2014–mar. 2015)
3111
Dnevi odprtih vrat
Za promocijo muzejskega dela in popularizacijo muzeja ter njegovo prepoznavnost se 
muzej vsako leto znova priključi akciji slovenskih muzejev, da vsem zainteresiranim občanom 
omogoči prost vstop v muzejske prostore in s tem tudi vpogled v njegovo ustvarjalnost. Za 
vsak dan odprtih vrat posebej je muzej tudi v letu 2015 pripravil poseben program, po kat-
erem so obiskovalci lahko predhodno načrtovali svoj prihod. Za Slovenski šolski muzej so 
dnevi odprtih vrat še toliko bolj pomembni, ker povečini individualnim obiskovalcem dajejo 
priložnost izkusiti neposredno doživetje šolskega pouka v preteklosti, ki je mogoče samo v 
skupini. Po uveljavljeni navadi se je muzej s svojim programom projektu slovenskih muzejev 
pridružil na vse štiri dni: na Prešernov dan, na mednarodni dan muzejev, na Poletno muzejsko 
noč in na Ta veseli dan kulture. Primerjava udeležbe na dnevih odprtih vrat kaže, da je bilo v 
letu 2015 na vse dni sorazmerno manj obiskovalcev kot v predhodnem letu. V muzeju smo 
prepričani, da gre pri tem za letna nihanja in ne toliko za nov trend.
502 Šolska kronika • 3 • 2016
Primerjava obiska 2015 in 2014
2015 2014 Index
8. februar Kulturni praznik-Prešernov dan 463 689 67,2
18. maj Mednarodni dan muzejev 34 62 54,8
3. sobota v juniju Poletna muzejska noč 775 1024 75,7
3. december Ta veseli dan kulture 92 123 74,8
Skupaj 1364 1898 71,9
Evidenca obiskovalcev
Domačih obiskovalcev z izdanimi vstopnicami je bilo 13.964, poleg njih pa je muzej 
obiskalo tudi 181 tujcev. Brez izdanih vstopnic je v muzej prišlo 2.330 obiskovalcev na odprtja 
razstav, kot uporabniki storitev in gradiva specialne muzejske knjiižnice in ob drugih muze-
jskih prireditvah, na katerih se vstopnic ni izdajalo, tako npr. ob dnevih odprtih vrat. 
Obiskovalci muzeja 2015 2014 index
Domači obiskovalci z izdanimi vstopnicami 13.964 13.302 105,0
Tujci (posamezniki z izdanimi vstopnicami) 181 184 98,4
Brez izdanih vstopnic 2.330 2.962 78,6
Skupaj 16.475 16.448 100,2
V primerjavi s prejšnjim letom je bilo v letu 2015 za 5 % več domačih obiskovalcev z 
izdanimi vstopnicami. Tujcev, ki so muzej kot posamezniki obiskali predvsem poleti, je bilo 
skoraj enako kot prejšnje leto. Kar za 21,4 % pa se je v primerjvi z letom prej zmanjšalo obis-
kovalcev brez izdanih vstopnic.
Promocija in oglaševanje
Za promocijo in oglaševanje muzejskih dejavnosti in za obveščanje o dogodkih v mu-
zeju je v tajništvu muzeja skrbela Ksenija Guzej na službenem mestu organizator/informator. 
Njeno delo je bilo zelo raznovrstno: od tipično tajniških in piarovskih do visoko strokovnih, 
med njimi posebno oblikovalskih del. Predvsem s kustosinjo mag. Marjetko Balkovec Debevec 
je sodelovala pri pripravi dopisov, zahval, voščil. Samostojno je skrbela za nabavo in pripravo 
pogostitev ob muzejskih dogodkih, organizirala srečanja z vodiči in animatorji, upokojenci in 
zunanjimi sodelavci. Skrbela je za praznična obdarovanja najmlajših ter sodelavcev muzeja. 
Za nemoteno delo pri informiranju o muzejski dejavnosti in dogodkih muzeja je v letu 2015 
posodobila bazo osnovnih šol in novinarjev. Zaradi zamenjave tiskarne za tisk revije Šolska 
kronika je prevzela organizacijo razpošiljanja kronike naročnikom in njeno izmenjavo doma 
in v tujini. Pripravila je razpisno dokumentacijo in zaključna poročila ob prijavi revije Šolska 
kronika na Javno agencijo RS za raziskovalno dejavnost ter za prijave na druge razpise, tako za 
projekt Učne ure v antični Emoni pri Turizmu Ljubljana. Izvedla je marketing, korespondenco 
503Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015
s kupci in distribucijo Koledarja muzeja za 2016. Od računalniškega podjetja Semantika d. 
o. o. in od oblikovalke Tadeje Kreč in ilustratorke Milanke Fabjančič – SvetVmes je pridobila 
informacije o načrtovani prenovi spletne strani in njenem prenosu na novo platformo Muse-
ums.si, ki naj bi predvidoma potekala vzporedno s prenovo stalne razstave. Za objave na spletu 
in socialnih omrežjih je z zunanjim sodelavcem Marijanom Javorškom fotografirala muzejske 
dogodke v prostorih muzeja in zunaj njih (Turizem Ljubljana – UU v antični Emoni, AVE 
EMONA!). Muzej je vključila v mrežo »knjigobežnice« skupaj z ustanoviteljico Nino Kožar, 
hišico za knjigobežnice – torbico je izdelal Marijan Javoršek.
https://www.google.com/maps/d/viewer?mid=z0Lish8RQ-cs.kI5TFjLmEcMw& 
authuser=0&hl=sl
Med administrativnimi deli velja izpostaviti obnovo domene ssolski-muzej.si na Arne-
su, posredovanje Šolske kronike v pdf. obliki bazi EBSCO, koordinacijo izposoje muzejskih 
predmetov, snemanj v muzeju, gostovanja učnih ur in odkupov, raznolike prijave in poročila, 
vodenje blagajne, izmenjav, evidence prihodov in odhodov ter vodenje drugih evidenc, naroča-
nje in obračuni kakor tudi izvajanje nalog za pošto, banko, vodenje delovodnika itd. Udeležila 
se je muzeoforuma s predavanjem dr. Grahamom Blackom iz Velike Britanije: Stalna razstava 
da ali ne? 12. 10. 2015 v Narodnem muzeju Slovenije ter srečanja uporabnikov Galisa 22. 10. 
2015 v Slovenskem etnografskem muzeju. Sodelovala je tudi v spletnih anketah: eNapZap 
– ePotrdilo, o zadovoljstvu poslovnih uporabnikov Telekoma Slovenije, o uporabi programa 
Galis in o novi kulturni strategiji MOL 2016–2019 in nacionalni kulturni zavodi.
Poleg tajniških in drugih strokovnih del je opravljala tudi naloge stikov z javnostjo. Re-
dno je spremljala dogajanje na internetnih spletnih straneh in na socialnih spletnih omrežjih. 
O muzejskih dogodkih je redno obveščala s sprotnimi vpisi na muzejsko spletno stran in na 
Poletna muzejska noč 20. junija 2015 v SŠM (hrani SŠM, fototeka, foto M. Javoršek).
504 Šolska kronika • 3 • 2016
druge sodobne elektronske medije in spletna omrežja. Znanje in izkušnje iz oblikovanja spo-
ročil v e-okoljih je uspešno uporabila tudi pri oblikovanju muzejskih publikacij, letakov in 
razstavnih panojev. 
Objave dogodkov na spletu. Na navedenih spletnih mestih in socialnih omrežjih je 
objavila naslednje število muzejskih dogodkov:
Zp. št. medij št. dogodkov2015
št. dogodkov
2014 index
1. Spletna stran SŠM 39 38 1,03
2. e-pošta 55 38 1,45
3. Zgodovinska lista 55 20 2,75
4. Facebook poslovna stran 188 51 3,69
5. Facebook prijatelji (od maja ukinjena)  11 372 0,03
6. Facebook Šolska kronika 22 33 0,67
7. Facebook Sovica Zofi 9 14 0,64
8. Twitter 136 95 1,43
9. TwitterCulture.si 136 95 1,43
10. Google+ (od avgusta ukinjena)  35 59 0,59
11. Google+ Page 31 28 1,11
12. Museums.si 34 27 1,26
14. Napovednik 33 26 1,27
15. Kam? V Ljubljani 12 12 1,00
16. MMC Prireditve info 34 24 1,42
17. YU-GO APP 55 2 27,5
18. LinkedIn 34 15 2,27
Skupaj 974 960 1,01
Na omenjenih spletnih straneh in omrežjih je bilo vsega skupaj objavljenih 974 dogod-
kov (2014: 960). V letu 2015 sta bili ukinjeni dve socialni omrežji, in sicer Facebook stran 
prijateljev in Google+ stran. Na novo se niso uporabljala druga omrežja. 
Oglaševanje muzejske dejavnosti. Oglaševanje dejavnosti muzeja je potekalo na spletni 
strani Slovenskega šolskega muzeja, na njegovih socialnih omrežjih Facebook, Facebook po-
slovna, Facebook Šolska kronika, Facebook Sovica Zofi, Twitter, Twitter Culture.si, Google+, 
Google poslovna stran, LinkedIn, na spletnih brezplačnih oglaševalskih portalih Napovednik, 
MMC Prireditve Info, Kulturnik in Museums.si ter mobilni aplikaciji YU-GO. Muzej je za 
objavo podatkov poleg navedenih spletnih strani in orodij brezplačno uporabljal še spletne 
strani na Bizi.si poslovni imenik, Planet Siol.net, Turizem Ljubljana, Najdi.si. TripAdvisor. Pla-
čane objave muzejskih podatkov so bile na: TIS Telefonski imenik RS, PIRS in PIRS App, na 
Rumenih straneh, POI – Points of Interest – zemljevid, Središče d. o. o. – zemljevid Ljubljana 
Ambasade in konzulati. 
Promocija in oglaševanje muzejskega dela sta potekala tudi neposredno s samim delova-
njem in opravljenimi projekti muzeja. Pri tem posebej izstopajo muzejske prireditve, prisotnost 
505Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015
muzeja na sejemsko-muzejskih prireditvah, razstave, izdajanje publikacij, brošur, letakov in 
drugega promocijskega materiala ter nasploh pojav muzeja v medijih. Pri promocijskih akcijah 
so pomagali tudi drugi zaposleni in zunanji sodelavci, vodiči in animatorji. Bili so tako pri 
sestavljanju, razpošiljanju in dostavi promocijskega gradiva na muzejske dogodke po drugih 
ustanovah in šolah, pri pripravi in pošiljanje vabil ob muzejskih prireditvah, izmenjavi podat-
kov s šolami, prodaji muzejskega koledarja 2016, pomoči pri pripravi muzejskih prireditev in 
drugih aktivnosti v muzeju.
Obisk muzejskih vsebin na spletnih portalih. Obisk muzejskih vsebin na spletnih por-
talih, na katerih se s svojim delovanjem predstavlja Slovenski šolski muzej, je izkaz zanimanja 
za muzej, dediščino šolstva in za šolsko preteklost. Statistiko obiskov in ogledov za spletne por-
tale, kjer svoje vsebine objavlja Slovenski šolski muzej, smo začeli pozorno spremljati v zadnjih 
letih. Rezultati so dobrodošli pri načrtovanju dejavnosti muzeja v prihodnje. Število spletnih 
omrežij se je v zadnjih letih sproti širilo. Statistični podatki po posameznih spletnih straneh so 
za leto 2015 v primerjavi s preteklim letom 2014 naslednji:
Obiskovalci spletnih strani
Zp. št. Spletna stran: Štev. obisk. 2015 Štev. obisk. 2014 index
1. www.solski-muzej.si. 114.392 111.683 1,02
2. Facebook ukinjena 18.168 0
3. Facebook poslovne strani 41.313 10.721 3,85
4. Twitter. 1.492  ni bilo štetja 0
5. Google+ ukinjena avg. 4.772 8.935 0,54
6. Google+ Page. 3.382 5.784 0,58
7. Museums 128.000 133.000 0,96
8. Napovednik 1.917,537 1.337,269 1,43
9. PIRS 2.006 / 0
Ogledi na spletnih straneh
Zp. št. Spletna stran: Ogledi 2015 Ogledi 2014 index
1. www.solski-muzej.si. 664.334 393.547 1,69
2. Facebook ukinjena 18.168 0
3. Facebook poslovne strani 41.313 10.721 3,85
4. Twitter. 18.519 2.090 8,86
5. Google+ uk. avgusta 8.935 0
6. Google+ Page. 8.154 5.784 1,41
7. Museums 400.000 411.000 0,97
8. PIRS 3.166 / 0
Primerjava med letoma po posameznih spletnih portalih se zaradi same narave posame-
znega medija precej razlikuje. Zelo razveseljiva je ugotovitev, da tako obiski kot tudi ogledi na 
nosilnih portalih rastejo. To posebej velja za spletno stran muzeja. Izjemno povečanje prisotno-
sti Slovenskega šolskega muzeja pa med vsemi spletnimi orodji izkazuje Twitter.
506 Šolska kronika • 3 • 2016
Muzejske publikacije in tiski
Vsakoletna javna predstavitev muzejske revije Šolske kronika in drugih muzejskih tiskov 
za preteklo leto z napovedjo projektov v tekočem letu je bila 1. aprila 2015 po seji uredniškega 
odbora Šolske kronike. Prireditev je bila v prvi vrsti namenjena javnosti in medijim ter kot po-
vabilo prijateljem muzeja za obisk na napovedanih muzejskih prireditvah. Scenarij prireditve, 
poimenovane tudi Pomladni dan v Slovenskem šolskem muzeju, je pripravila kustosinja mag. 
Marjetka Balkovec Debevec, ki je prireditev tudi povezovala. Na predstavitvi so tiske in posebej 
revijo Šolska kronika predstavili uredniki in avtorji posameznih besedil. Redno številko Šolske 
kronike 2014/1–2, sta tako predstavila pomočnik urednika Anton Arko in urednica mag. M. 
B. Debevec, tematsko številko o zgodovini pisal pa njen urednik in avtor razstave Pišem, torej 
sem! Marko Ljubič.
Muzej je v letu 2015 založil in izdal predvsem uveljavljene vsakoletne in nepogrešljive 
muzejske publikacije. Med njimi je zagotovo najbolj pomembna strokovno- znanstvena revija 
Šolska kronika, ki je izšla kot trojna številka v dveh zvezkih. Prvi zvezek sta kot redno dvojno 
številko z uveljavljenimi rubrikami v souredništvu pripravila Anton Arko in mag. Marjetka 
Balkovec Debevec, drugi zvezek, ki je tematski in je posvečen razstavi Učilnica v naravi – šolski 
vrt včeraj, danes, jutri, pa je uredila avtorica razstave Mateja Ribarič. Tudi Koledar muzeja 
za leto 2016, ki je vsebinsko vezan na razstavo o šolskem vrtu, je uredila avtorica razstave. 
Slikovno-vsebinski del s setvenim koledarjem je oblikovala Simona Čudovan, koledarskega pa 
Marijan Javoršek ob pomoči računalniške obdelave Raora d. o. o. Brošuro Pojdimo v muzej! 
Pedagoški programi v Slovenskem šolskem muzeju za šolsko leto 2015/2016 je uredila mag. 
Marjetka Balkovec Debevec, ki je v njej napisala tudi nova besedila. Idejno zasnovo za brošuro 
je pripravila Ksenija Guzej, ki je skrbela tudi za oblikovne korekture pri Lauri Bolčina, Raora 
d. o. o. Vseskozi je tesno sodelovala z urednico brošure. Katalog občasne razstave Lingua latina 
je ob pomoči sourednika in soavtorja razstave napisala in uredila Aleksandra Pirkmajer Slo-
kan. Ob gostujoči razstavi Vse za slovanski kulturni razvoj! Kulturno in šolsko delovanje prof. 
Antona Bezenška (1854–1915) na slovanskem jugu in okrogli mizi, ki je bila posvečena delu 
in življenju v Sloveniji precej neznanemu slovenskemu rodoljubu in učitelju, pa je dr. Branko 
Šuštar pripravil tudi povzetke prispevkov, ki so bili na okrogli mizi predstavljeni
Poleg navedenih muzejskih publikacij je muzej ponatisnil učne liste za učno uro Lepopis. 
Za promocijo ob posameznih projektih in prireditvah je muzej izdal tudi več promocijskih 
letakov in zgibank, pri katerih je z izborom slikovnega materiala, idejnimi zasnovami, obli-
kovanjem in korekturami največ dela in truda vložila Ksenija Guzej. Veliko letakov, ki so bili 
pritrjeni v muzejskih prostorih in tudi zunaj njih, je bilo izdelanih z njeno pomočjo in na njeno 
pubudo. Nekateri so bili izdelani v e-obliki in tudi razposlani po elektronski pošti. V oglaševal-
ski akciji izvedbe projekta TAM TAM-a ob kulturnem prazniku je tako poskrbela za izpeljavo 
celotne akcije, saj je izdelala idejno zasnovo plakata, pridobila fotografijo učilnice in opravila 
korekture plakata z oblikovalcem Matjažem Kavarjem – Raora d. o. o. Pri nekaterih skupnih 
projektih so promocijski materiali izšli v sozaložbi z drugimi inštitucijami.
Publikacije muzeja 2015
1. Lingua latina, razstava o latinščini v javni osnovni šoli 1958–2015, Publikacija muzeja 
(katalog) št. 127. (avtorica besedila in sourednica Aleksandra Pirkmajer Slokan ter sou-
rednik Anton Arko) 
2. Pojdimo v muzej! Pedagoški programi v Slovenskem šolskem muzeju v šolskem letu 
2015/16. Publikacija muzeja (brošura) št. 128. (urednica mag. Marjetka Balkovec Debevec)
507Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015
3. Koledar SŠM 2016. Učilnica v naravi: šolski vrt včeraj, danes, jutri, Kdor zaseje vrt, 
zaseje ljubezen, Publikacija muzeja (koledar) št. 129. (urednica Mateja Ribarič)
4. Šolska kronika – revija za zgodovino šolstva in vzgoje, št. 1−2/2015, 24/XLVIII, 1−256 
str. (sourednica mag. Marjetka Balkovec Debevec in sourednik Anton Arko)
5. Šolska kronika – revija za zgodovino šolstva in vzgoje, št. 3/2015, 24/XLVIII, 257−572 
str. (urednica Mateja Ribarič)
6. Vse za slovanski kulturni razvoj! Kulturno in šolsko delovanje prof. Antona Bezenška 
(1854–1915) na slovanskem jugu. Okrogla miza in razstava v Slovenskem šolskem mu-
zeju ob 100-letnici. Povzetki okrogle mize, 20 str. (urednik dr. Branko Šuštar)
Ponatis učnega gradiva:
1. Lepopis. Učna ura naših babic in dedkov iz leta 1930. Učni list. 6.000 izv.
Letaki, zgibanke, katalogi, vabila – promocijski material muzeja
1. 8. februar – Prešernov dan, kulturni praznik, 8. 2. 2015, letak, FB banner, e-vabilo,
2. 8. februar – Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, 8. 2. 2015, TAM TAM plakat,
3.  Zimske počitnice v SŠM, Juhuhu, zimske počitnice so tu! 23.–27. 2. 2015, letak,
4.  Pomladni dan v SŠM, 26. 3. 2015, letak, vabilo, FB banner, e-vabilo,
5.  Lingua Latina, razstava o latinščini v osnovni šoli, 28. 5. 2015, vabilo + e-vabilo,
6.  Znanstival, 5.–7. 6. 2015, e-vabilo, plakat,
7.  Poletna muzejska noč, 20. 6. 2015, letak + nalepke + katalog (fina. soudeležba),
8.  Poletje v muzejih, razstave slovenskih državnih muzejev, zem., (fin. soudeležba),
9.  Summer in Museums, Exhibition of Sovenian National Museums, (fin. soudeležba),
Pomladni dan v SŠM 1. aprila 2015 (hrani SŠM, fototeka, foto M. Javoršek).
508 Šolska kronika • 3 • 2016
10.  Kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen, 5. 10. 2015, naročilnica letak, e-naročilnica,
11.  Jesenske počitnice 26.–30. 10. 2015, letak,
12.  Vedno te ima nekdo rad, 8. 12. 2015, e-vabilo,
13.  Prof. Anton Bezenšek. 1915. Pot domov (informativni list ob razstavi) 14. 12. 2015,
14.  Ambasade in konzulati v Sloveniji, Ljubljana, zemljevid,
15.  POI – Points of interest Ljubljana, zemljevid,
16.  Srečno 2016, e-voščilnica + voščilnica.
Promocijski materiali skupaj z drugimi institucijami
1. Teden odprtih vrat muzejev in galerij, Mesec Kulture ŠOU v Ljubljani, 2–8. 3. 2014, 
ŠOU in Skupnost muzejev Slovenije, zloženka, vabilo in e-vabilo, 
2. Kulturni bazar, 18. 3. 2015, SMS, e-katalog,
3. Pot domov (Zgodba Drage Medic-Lušicky, 1890–1970), 18. 6. 2015, Muzej novejše 
zgodovine, e-vabilo,
4. Mednarodni muzejski dan, 18. 5. 2015, MK, FB banner, e-letak,
5. 9. Mednarodni festival "Igraj se z mano", 26. 5. 2015, 
6. Učna ura v antični Emoni, junij–september 2015, Turizem Ljubljana, Prireditve v Lju-
bljani, e-program, 
7. Znanstival, 5.–7. 6. 2015, Hiša eksperimentov, e-vabilo, časopis,
8. Otroški bazar, 18.–20. 9. 2015, Rikus, zavod za razvoj, izobraževanje in kulturo in PRO-
EVENT, letak, e-vabilo, logo,
9. Ave, Emona, 25–27. 9. 2015, Turizem Ljubljana, Medijsko središče B2B, e-program,
10. Praznovanja, Dnevi evropske kulturne dediščine in teden kulturne dediščine, 25. 9.–3. 
10. 2015, ZVKD, letak + vabilo + brošura,
11. Z igro do dediščine, 5.–11. 10. 2015, SMS, brošura + e-brošura,
12. Predavanje ob knjigi Obleka v šoli, 16. 10. 2015, Pastoralni c. Črnomelj, e-vabilo,
13. Ivan Lapajne: učitelj, ravnatelj, prosvetni delavec, pedagoški pisec, gospodarstvenik, 27. 
11. 2015, Mestni muzej Krško, e-letak,
14. Vse za slovanski kulturni razvoj! Kulturno in šolsko delovanje prof. Antona Bezenška 
(1854–1915) na slovanskem jugu, 14. 12. 2015, Galerija Piros, lektorat za bolgarski 
jezik na FF v Ljubljani, OŠ A. Bezenšek Frankolovo, Prosvetno društvo Anton Bezenšek 
Frankolovo, Turistično društvo Frankolovo, Veleposlaništvo R Bolgarije, plakat,
15. Ta veseli dan Kulture, 3. 12. 2015, MK, fb banner + plakat,
16. Pedagoški programi v slovenskih muzejih in galerijah 2014–2016, SMS, e-katalog,
17. Katalog Kulturno – Umetnostne vzgoje za šolsko leto 2015/2016, SMS, e-katalog.
Objave o muzeju v tiskanih medijih
1. Tatjana Hojan, Pišite v »Prosvetnega delavca« v: Šolski razgledi – Iz starih listov, letnik 
LXVI, št. 1, 9. 1. 2015, str. 2,
2. Petra Mlakar/M. Balkovec Debevec, Kam vpisati otroka? Odločitev o izboru ni usodna, 
v: Dnevnik – tematska priloga, 12. 2. 2015, str. 1, (o povezavi gospodarstva in šolstva),
3. Tatjana Hojan, Za vertavke nas, samostalne učitelje, nihče ne bo imel! v: Šolski razgledi 
– Iz starih učiteljskih listov, letnik LXVI, št. 3, 6. 2. 2015, str. 2,
4. Tatjana Hojan, Kranjska dežela – najlepša dežela, v: Šolski razgledi – Iz starih učiteljskih 
listov, letnik LXVI, št. 3, 6. 2. 2015, str. 2,
5. Andreja Žibret, Počitniške dejavnosti večinoma ne bodo brezplačne, v: Delo, leto 57, št. 
41, 18. 2. 2015, str. 10, 
509Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015
6. Gordana Possing/M. Balkovec Debevec, Obleka v šoli., v: Večer, 4. 3. 2015, (o predsta-
vitvi knjige v Celju),
7. Sonja Merljak, Džungla v razredu »Če prisluhnem vašemu oroku, lahko izvem, kakšni so 
vaše politično prepričanje, vaš najljubši nogometni klub in vaša najljubša barva. Otrok 
je ogledalo staršev. Tudi nespoštovanje, ki ga otroci kažejo do učiteljev, je v veliki meri 
odraz tega, kar si o učiteljih mislijo starši.« v: Delo – Defakto, št. 21, leto 4, marec 2015, 
str. 7–11, 
8. Andreja Žibret, Šolski muzej z veliko projekti, a malo denarja, v: Delo, leto 57, št. 80, str. 
14,
9. Žiga Brdnik, Rajko Bošnjak, profesor vrtičkar, v: Dnevnik, 30. 5. 2015, str. 12,
10. Neda Milos, »Ta konec tedna bo Ljubljana naša«, v: Delo – Znanstival, 5. 6. 2015, str. 
11–12,
11. Slovenski šolski muzej, Vrt eksperimentov, v: Znanstivalopis, 1. izdaja, 7. leto, številka 4, 
str. 11, 
12. Zvezdana Bercko/M. Balkovec Debevec, Raztrgan ne bodi nikoli!, v: Večer – priloga 
Bonbon, 11. 8. 2015, str. 16–17, (o knjigi Obleka v šoli),
13. Tanja Jaklič/M. Balkovec Debevec, rubrika Dobro jutro, Prvi september, v: Delo, 1. 9. 
2015, str. 1,
14. Nejka Golič, Kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen, v: Šolski razgledi, Zanimivo, letnik LXVI, 
št. 13, 4. 9. 2015, str. 8, 
15. JSKD OI Črnomelj – Marjetka Balkovec Debevec, Obleka v šoli – mag. Balkovec De-
bevec v Črnomlju, v: Dolenjski list, 21. 10. 2015, dostopno tudi na:http://www.lokalno.
si/2015/10/21/143005/zgodba/Obleka_v_soli_mag__Balkovec_Debevec_v_Crnomlju/
16. Saša Bojc/M. Balkovec Debevec, Zakaj se počitnice imenujejo po poljščini, v: Delo – 
Panorama, 26. 10. 2015, str. 8, 
17. Lučka Lešnik/Mateja Ribarič, Predstavitev koledarja Kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen, v: 
Šolski razgledi, letnik LXVI, št. 17, 6. 11. 2015, str. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 11, 12, 13, 14, 
16,
18. Lučka Lešnik/Mateja Ribarič, Predstavitev predstavitev slikanice za odrasle in otroke 
"Vedno te ima nekdo rad", v: Šolski razgledi, letnik LXVI, št. 19, 4. 12. 2015, str. 1, 2, 
3, 4, 7, 12, 13, 14, 15, 16,
19. Klara Baharič, Šolski vrt ni izum sodobnosti, v: Dnevnik – Magazin, 30. 12. 2015, str. 
19.
Radio in TV
1. MMC Slovenija, Tjaša Stanič/Anton Arko, intervju na temo šole in druge svetovne vojne 
26. 3. 2015,
2. Radio Slo 1, Kulturomat, Anton Arko, Latinščina NI mrtvi jezik, 4. 6. 2015,
3. Radio Slo 1, Ana Skrt/Marjetka Balkovec Debevec, intervju o šolskih spričevalih skozi 
čas, 28. 6. 2015,
4. Radio Ognjišče, Mateja Subotičanec/Anton Arko, intervju o razstavi Lingua Latina, 30. 
6. 2015,
5. RTV Slo 1, Magda Tušar/M. Balkovec Debevec, Kulturomat, Prazniki, počitnice, 24. 
10. 2015, 
6. RTV Slo 1, Dobro jutro, 3. del, Ljubica Mlinar/Anton Arko, predstavitev muzeja, 15. 
12. 2015. 
510 Šolska kronika • 3 • 2016
Projekti ESS
Ob razstavi Učilnica v naravi – šolski vrt včeraj, danes, jutri je bila v Slovenskem šolskem 
muzeju v letu 2015 sprejeta odločitev, da bo muzej sodeloval na razpisu Erasmus+ v kategoriji 
Strateška partnerstva na področju šolskega izobraževanja (KA2). Za vsebino projekta je bila 
izbrana razstavna tema o šolskem vrtu. Muzej se je v pripravi projekta povezal z Biotehniškim 
centrom Naklo, ki ima na področju projektnih razpisov v okviru Erasmus+ veliko izkušenj, 
šolski vrt pa je tudi v njihovem učnem načrtu. Za izpeljavo projekta se je formirala ožja delov-
na skupina: Maja Hakl Saje kot organizacijski vodja projekta na strani Slovenskega šolskega 
muzeja, Mateja Ribarič, zadolžena za vsebinski del, ki ga pokriva muzej, in Urška Kleč iz 
Biotehniškega centra Naklo kot operacijski vodja projekta. Na podlagi ustnega dogovora je 
Biotehnični center Naklo nosilec projekta, Slovenski šolsi muzej pa pridruženi parter. Delovna 
skupina se je v letu 2015 sestala dvakrat. Na prvem sestanku 25. marca 2015 v Biotehničnem 
centru Naklo, na katerem sta bila navzoča tudi direktorja obeh institucij, sta obe strani for-
malno dogovorili sodelovanje, se seznanili z načinom dela na tovrstnih projektih po izkušnjah 
Biotehniškega centra Naklo, začrtali okvirni plan dela in izhodiščne točke projekta ter si razde-
lili zadolžitve. Sklenjeno je bilo, da se projekt imenuje »Šolski vrt kot didaktični pripomoček« 
ter prijavi na razpis leta 2016, rok oddaje prijave je 31. marec 2016, v letu 2015 pa se pripravi 
predvsem vsebinski del projekta. Naslednji sestanek je potekal v Slovenskem šolskem muzeju 
28. maja 2015. Sestala se je ožja delovna skupina, ki se je dogovarjala o podrobnostih izhodišč 
projekta. Obe strani sta izmenjali svoje zamisli o projektu, pregledovali različne možnosti so-
delovanja, se razgledovali, v kakšni obliki naj projektne aktivnosti potekajo in iskali možnosti 
medpredmetnega povezovanja, ki vzpodbuja dvig kakovosti znanja. Zaradi zasedenosti z dru-
gimi zadolžitvami in delom operacijskega vodja projekta Urške Kleč v letu 2015 ni bilo drugih 
srečanj. Ves čas je potekala izmenjava mnenj po elektronski pošti, po kateri se je v vsebinski 
koncept projekta dodajalo nove in spreminjalo že postavljene vsebine. V Slovenskem šolskem 
muzeju se je razmišljalo predvsem o vlogi muzeja v projektu, predvsem kako predstaviti zgodo-
vinski razvoj šolskih vrtov, da bo zanimiv tudi za druge deležnike v projektu. 
Investicije
Po načrtu razvojnih programov za investicijske transferje za leto 2015 je Slovenski šolski 
muzej razpolagal s sredstvi v višini 16.095,00 EUR na PP 863210 pri Ministrstvu za izo-
braževanje, znanost in šport. Poleg tega je muzej za investicije iz lastnih prihodkov namenil 
simbolični znesek v višini 17,31 EUR. S pogodbo št. 3330-15-244051 o interventnem sofi-
nanciranju za leto 2015 na PP 482710 Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je prejel 
tudi posebna sredstva za nakup stopniščnega vzpenjalnika za prevoz invalidnih oseb v višini 
4.272,30 EUR. Vsa sredstva za investicije so bila v celoti realizirana. Z razpoložljivimi sredstvi 
za investicije je muzej v letu 2015 nabavil računalniški monitor Samsung S22D300HYLED 
(direktor) pod inv. št. 573, računalniško aplikacijo E-stroški (računovodstvo) pod inv. št. 574, 
multifunkcijski kopirni stroj Kyocera FS 6525MFPA3 (tajništvo) pod inv. št. 575, fotoaparat 
Canon EOS 70D+Sandisk SD 32GB (uprava) pod inv. št. 576, stopniščni vzpenjalnik Stan-
dard SA-2 (predsoba-zgornji hodnik) pod inv. št. 577, ploščad Junior za vzpenjalnik SA-2 
511Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015
(predsoba-zgornji hodnik) pod inv. št. 578, napravo UPS Online 200VA 1800W rack 1 (raču-
novodstvo) pod inv. št. 579, napravo UPS Online 200VA 1800W rack 2 (računovodstvo) pod 
inv. št. 580. Nadalje se je s preostankom investicijskim sredstev z dodatnimi komponentami 
(dodatni RAM, SSD disk) nadgradilo računalnika v tajništvu in kustodiatu. Varnost muzeja 
je bila izboljšana z obnovitvijo in dograditvijo dela protipožarnega sistema. Z dograditvijo 
sistema se bo nadaljevalo tudi v letu 2016. Za muzejsko knjižnico so bili nabavljeni dodatni 
oporniki za knjige. Izdelana je bila dodatna električna napeljava z električno omarico, ki je 
razbremenila dosedanji sistem električne napeljave, da ne prihaja do izpadov električne energije 
zaradi občasnih preobremenitev. Izvedena je bila nadgradnja programa Poslovanje za izdajanje 
in sprejemanje e-računov. Z investicijskimi sredstvi je bil pobeljen in izravnan tudi spodnji 
muzejski hodnik.
Muzejska trgovina
Delo v muzejski trgovini je večji del leta po pogodbi opravljala zunanja sodelavka Nata-
lija Žižić. Kot prejšnja leta je bilo delo v muzejski trgovini vezano na delo na sprejemnici in pri 
pedagoški dejavnosti. Sprejemnica in muzejska trgovina sta fizično povezani in sta tudi vsebin-
sko nedeljiva celota. Delo v muzejski trgovini je obsegalo predvsem prodajo replik muzejskih 
predmetov, skrb za nakup novih prodajnih artiklov in vzdrževanje zalog ter vodenje blagaj-
ne. Delo na sprejemnici je na drugi strani v prvi vrsti vezano na sprejemanje in predhodno 
razporejanje obiskovalcev ter vodičev in animatorjev učnih ur. Delovanje muzejske trgovine 
je predvsem dopolnitev muzejske ponudbe in je v funkciji izvajanja javne službe. Poslovanje 
muzejske trgovine je tako kot celotno poslovanje muzeja v letu 2015 potekalo v e-sistemu Po-
slovanje, ki ga je za muzej razvilo podjetje DataStudio d. o. o. Za nakup novih predmetov za 
muzejsko trgovino sta poleg Natalije Žižić skrbela Ksenija Guzej v tajništvu muzeja in Marko 
Ljubič v muzejski finančni službi. Nabava replik muzejskih predmetov in drugih prodajnih 
artiklov, kot so prodajne vrečke in vstopnice, je potekala z naslednjimi dobavitelji: Rayher d. o. 
o., Noj d. o. o, Eurotrade d. o. o., TCR Inpro d. o. o., Medium d. o. o., Papirol d. o. o., JBB 
d. o. o., nakup rolerjev, črnila in nalivnih peres pa z Viva pen d. o. o.
Zunanja sodelavka Natalija Žižić je poleg zgoraj navedenih del pri organizaciji pedagoške 
dejavnosti, pri delovanju muzejske trgovine in izvajanju učnih ur Lepopisa in Računstva po 
potrebi vodila obiskovalce po stalni in občasnih razstavah v slovenskem in angleškem jeziku, 
nudila pomoč in sodelovala pri izvajanju muzejskih delavnic med šolskim letom, v času poči-
tnic in ob posebnih prireditvah, popisovala podarjene predmete in gradiva šolske dediščine, 
ki so jih obiskovalci prinašali v muzej. Vodila je mesečno in letno statistiko. Sodelovala je pri 
organizaciji in izvedbi prireditev v muzeju za Prešernov dan, Mednarodni dan muzejev, Poletno 
muzejsko noč in Ta veseli dan kulture, kakor tudi na Kulturnem bazarju zunaj muzeja. Zbirala 
je tudi gradivo o vtisih otrok, ki so obiskali muzej. Med odsotnostjo je njeno delo tako na 
sprejemnici kot tudi v muzejski trgovini do avgusta opravljala Maja Hakl Saje, od septembra 
do konca leta pa Neža Trdin. V izjemnih primerih je obveznosti v muzejski trgovini in na spre-
jemnici opravljala tudi Ksenija Guzej iz muzejskega tajništva.
V muzejski trgovini je bilo mogoče kupiti replike muzejskih predmetov, predvsem šolske 
pripomočke, ter druge prodajne predmete, ki smiselno dopolnjujejo ponudbo iz šolske dedi-
512 Šolska kronika • 3 • 2016
ščine, ter muzejske publikacije, med katerimi je več izvodov Šolske kronike v prosti prodaji, 
razstavnih katalogov in drugih publikacij in tiskov s področja zgodovine šolstva in vzgoje. Poleg 
stalne obnove zalog je Ksenija Guzej pripravila izbor dveh novih prodajnih artiklov: malega 
bloka/notesnika in notesnika s sovico ter izpeljala njihov nakup. Z Markom Ljubičem in Anjo 
Petek je z izborom motivov in fotografiranjem predmetov pripravila didaktično igro Spomin za 
izdelavo. Zanjo je izbrala tudi primerno embalažo ter pripravila idejni osnutek za njeno obli-
kovanje. Ob odprtju razstave Pot domov je bil z Muzejem novejše zgodovine sklenjen dogovor 
o konsignacijski prodaji kataloga, pri katerem sta kot avtorici prispevka sodelovali kustosinja 
Mateja Ribarič in upokojena bibliotekarka Tatjana Hojan. 
Tabela: Prosta prodaja replik muzejskih predmetov in tiskov
REPLIKE MUZEJSKIH PREDMETOV  2015 2014 index
Šolska tablica – mala 234 321 72,9
Pero – kovinsko z lesenim držalom 431 503 85,7
Ring-Pen 50 88 56,8
Roler pisalo 22 84 26,2
Vrtavka 21 17 123,5
Svinčnik 7 8 87,5
Svinčnik z radirko 30 36 83,3
Lesena peresnica 12 9 133,3
Magnet »Abeceda« 117 122 95,9
Magnet »Spomin pridnosti« 14 41 34,1
Magnet »Slovenski šolski muzej« 49 139 35,3
Nalivno pero 50 14 357,1
Notesnik 78 19 410,5
Radirka 25 24 104,2
Šilček 15 13 115,4
Črnilo 262 340 77,1
Barvice (v svinčniku, v peresnici) 47 32 146,9
Voščenke 16 29 55,2
Obesek za ključe 18 9 200,0
Ovratni trak 5 8 62,5
Zvezek A5 črtni 155 164 94,5
Mali pisalni komplet 12 1 1200,0
Veliki pisalni komplet 12 6 200,0
Lepopisni komplet (Lepopisne vaje, držalo s peresom, 
črnilo)
20 16 125,0
KOLEDARJI SLOVENSKEGA ŠOLSKEGA MUZEJA
Koledar 2016 618 / /
Koledar 2015 11 311 3,5
513Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015
KATALOGI RAZSTAV 2015 2014 index
Šolstvo na Slovenskem I. (1988) 1 4 25,0
Šolstvo na Slovenskem II. (1999) – razprodano / / /
Šolstvo na Slovenskem III. (2002) 1 1 100,0
Šolstvo na Slovenskem (Vovko, Ciperle 1987) 24 5 480,0
Pišem, torej sem! (Ljubič, 2013) 2 113 1,8
Slikanica, moja prva knjiga (Arko, Koželj 2013) 2 7 28,6
Hiše učenosti na Slovenskem na starih razglednicah 
(Ribarič, 2006)
1 1 100,0
Zgodbe šolskih zvezkov (Šuštar, 2011) 2 3 66,7
Šola iz zemlje – učenje visokih Andov (ur. Ribarič, 2012) 1 66 1,5
Učilnica v naravi (Ribarič, 2014) 7 6 116,7
Lingua latina (Slokan Pirkmajer, Arko 2015) 2 / /
ŠOLSKA KRONIKA – REVIJA ZA ZGODOVINO 
ŠOLSTVA IN VZGOJE
ŠK 2012/1–2 0 0 0
ŠK 2013/1–2 0 3 0
ŠK 2013/3 0 2 0
ŠK 2014/1–2 2 / /
ŠK 2014/3 1 / /
DRUGE KNJIGE/PUBLIKACIJE MUZEJA
Lepopisne vaje (Žižić, 2010) 37 13 284,6
Obleka v šoli (Balkovec Debevec, 2014) 31 153 20,3
Zgodovina šolstva na Slovenskem (Okoliš, 2009) 4 7 57,1
Z vrlino in delom (Magajne … et al., 2014) 4 0 /
The Historyof Education in Slovenia (Okoliš, 2008) 2 4 50,0
Plakat Abeceda 5 0 /
Najbolj priljubljeni prodajni artikel so bila tudi v letu 2015 kovinska peresa na lese-
nem držalu, ki se po navadi prodajajo skupaj s črnilom. Zelo priljubljene ostajajo tudi replike 
šolskih tablic. Uveljavila se je tudi prodaja novih notesnikov, ki so lepo oblikovani s prijetno 
upodobljeno sovico na platnici, priloženi pa so tudi post-it lističi in kemični svinčnik. V pri-
merjavi z letom 2014 se je poleg notesnikov najbolj povečala prodaja nalivnih peres in malih 
ter velikih pisalnih kompletov v sicer precej manjših količinah. Povečanje prodaje se kaže tudi 
pri vrtavki, lepopisnem kompletu, obesku za ključe, barvicah, šilčku in radirki ter leseni pere-
snici. Nasprotno pa se je prodaja najbolj zmanjšala pri magnetkih, roler pisalih in ring penu. 
Nadpovprečno veliko je bilo prodanih Koledarjev Slovenskega šolskega muzeja za leto 2016. 
Med drugimi muzejskimi tiski po prodaji v letu 2015 izstopajo Šolstvo na Slovenskem, ki je 
študijsko gradivo študentov, Lepopisne vaje in Obleka v šoli, ki je bila najbolj prodana publi-
kacija muzeja v letu 2014. V prosti prodaji je prodaja revije Šolska kronike majhna, vsako leto 
pa pada tudi število naročnikov, ki se je v letu 2015 zaustavilo pri številki 152.
514 Šolska kronika • 3 • 2016
Mednarodno sodelovanje
Z obiskom v Hrvaškem šolskem muzeju 13. maja 2015 v Zagrebu, ki se ga je udeležila ve-
čina zaposlenih, je bilo potrjeno dolgoletno uspešno sodelovanje dveh primerljivih muzejev. Za 
Slovenski šolski muzej so strokovni stiki z zagrebškim muzejem zelo dragoceni, saj so tako struk-
tura, vsebina kot tudi poslanstvo obeh muzejev zelo podobni, njuno delovanje pa je zato med 
njima po vseh kriterijih najbolj primerljivo. Pozitivni dosežki se na ta način najlažje prenašajo.
Slovenski šolski muzej z izdajanjem strokovno-znanstvene revije Šolska kronika in njeno 
izmenjavo z institucijami v tujini vzdržuje mednarodne stike na področju strokovne literature 
iz zgodovine šolstva in pedagogike. Ob koncu leta je bila posodobljena baza naslovov za iz-
menjavo, v tujino pa je bil zadnji letnik revije Šolska kronika razposlan na 89 naslovov. Med 
naročniki revije je eden tudi iz Nemčije.
K mednarodnemu sodelovanju sodijo tudi obiski tujcev v Slovenskem šolskem muzeju. 
Zlasti čez poletje je med tujimi obiskovalci veliko učiteljev in dobrih poznavalcev zgodovine 
šolstva in pedagogike ter nasploh tistih, ki jih to področje posebej zanima. Vsako leto je v mu-
zeju več skupin tujih šolarjev, ki so v Sloveniji na izmenjavi. Muzejski pedagoški programi se 
jim približujejo z Učno uro za tujce in Učno uro v antični Emoni. Po drugi strani je potrebno 
poudariti, da je veliko naklonjenost in spoštovanje do Slovenskega šolskega muzeja v letu 2015 
pokazal gospod višji državni tožilec Christoph Winkelmann iz Swisttala v Nemčiji, ki je muze-
ju podaril spričevalo o usposobljenosti za pouk francoščine iz 19. stoletja (glej Novi predmeti).
Z udeležbami na mednarodnih konferencah je nadaljeval kustos v razstavni zbirki dr. 
Branko Šuštar. S sofinanciranjem Slovenskega muzejskega društva se je od 7. do 11. septem-
bra udeležil mednarodne konference ECER 2015 (The European Conference on Educational 
Research) v Budimpešti, s sofinanciranjem iz razpisa za mednarodno dejavnost pri Skupnosti 
muzejev Slovenije pa v dneh od 24. do 27. junija tudi 37. konference ISCHE 2015 (Internati-
onal Standing Conference for the History of Education) v Carigradu. Kot član mednarodnega 
znanstvenega odbora se je v dneh od 22. do 25. septembra brez posebnih stroškov za muzej 
udeležil tudi mednarodne konference o šolskih spominih v Sevilli v Španiji. S prispevkom o 
učiteljstvu med prvo svetovno vojno Teachers during World War One: during lessons, at the 
front, in captivity and in exile. Slovenian experience in the south of the Habsburg monar-
chy 1914–1918 je sodeloval tudi na mednarodni konference o prvi svetovni vojni v Ljubljani 
in Kobaridu, ki jo je s sodelovanjem spomeniško-varstvene službe kot prvo slovensko med-
narodno konferenco o multidisciplinarnih raziskavah modernih konfliktov med 22. in 24. 
septembrom pripravil Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Na omenjenih mednarodnih konferencah je imel stike z raziskovalci iz muzejev, inštitu-
tov in univerz. Obiskal je soroden muzej v Budimpešti, ki deluje v sklopu pedagoške knjižnice, 
v Istanbulu v Turčiji pa državni pedagoški muzej. Med konferenco v Sevilli je obiskal tam-
kajšnji pedagoški muzej na Pedagoški fakulteti, ki deluje kot pomoč pri pedagoški dejavnosti 
fakultete. V Granadi je obiskal muzej in arhiv ustanovitelja usmiljenih bratov (S Juan de Dios – 
sv. Janez od Boga – 1550), ki so imeli bolnišnice tudi v Ljubljani, Gorici, v Gradcu in v Novem 
mestu, njihovo delovanje pa je bilo povezano tudi z zdravstvenim izobraževanjem. 
Ob robu mednarodnih konferenc je izmenjaval strokovno in promocijsko gradivo muze-
ja (revijo Šolska kronika, razstavne kataloge, muzejske zloženke) za tujo strokovno literaturo s 
področja delovanja muzeja in za publikacije konference. S svojo aktivno prisotnostjo na med-
narodnih konferencah je tako prispeval k mednarodni prepoznavnosti muzeja in k širšemu 
poznavanju zgodovine šolstva na Slovenskem v svetu.
515Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015
Sklep
Celotni prihodki muzeja za leto 2015 znašajo 541.642 EUR in so za dobrih 1,96 % višji 
kot leta 2014. Iz proračuna je muzej prejel 465.646 EUR sredstev, kar predstavlja 85,97 % 
sredstev vseh prihodkov leta 2015. Od tega je muzej od Ministrstva za izobraževanje, znanost 
in šport dobil 462.187 EUR (85,33 %), Agencija za raziskovalno dejavnost RS pa je preko 
Zveze zgodovinskih društev prispevala sredstva v vrednosti 3.460 EUR (0,64 %). Lastni pri-
hodki v znesku 75.473 EUR, h katerim se štejejo tudi sponzorska sredstva, predstavljajo 13,93 
% vseh prihodkov muzeja v letu 2015. V primerjavi z letom 2014 se beleži rahla rast lastnih 
prihodkov za 0,035 %, kar pa v razmerju vseh prihodkov muzeja predstavlja padec za 0,39 %. 
Muzej je za mednarodno dejavnost prejel tudi donacijo Skupnosti muzejev Slovenije in Sloven-
skega muzejskega društva v skupni višini 521 EUR (0,10 %). Odhodki za leto 2015 znašajo 
541.284 EUR in so za 2,04 % višji od odhodkov iz leta 2014. Za bruto osebne dohodke in 
nadomestila je bilo namenjeno 259.774 EUR (48,00 %), za stroške redne dejavnosti skupaj z 
redno pedagoško dejavnostjo 187.383 EUR (34,62 %), od tega za redno dejavnost 160.862 
EUR (29,72 %) in za redno pedagoško dejavnost 26.521 EUR (4,90 %); za projekte 85.444 
EUR (15,78 %), od tega za razstave oz. razstavno dejavnost 28.755 EUR (5,31 %), za muzej-
sko revijo Šolska kronika 18.029 EUR (3,33 %) in za muzejsko trgovino 8.683 EUR (1,60 %). 
Stroški dela v letu 2015 predstavljajo manj kot 50 % vseh stroškov.
Za investicije v osnovna sredstva je bilo namenjeno 20.484 EUR. Od tega je 20.367 
EUR prispevalo Ministrstvo za šolstvo in šport, preostalih 117 EUR pa je iz sredstev presežka 
prihodkov nad odhodki iz preteklih let. Razlika med prihodki in odhodki izkazuje pozitivni 
poslovni izid, to je presežek prihodkov nad odhodki v višini 358 EUR, ki se zmanjša za davek 
od odhodka pravnih oseb v znesku 177 EUR. Končni poslovni izid je 181 EUR.
mag. Stanko Okoliš,
direktor muzeja