Ijstanovitev kultur-
i^jh skupnosti so
l^otele izrabiti tudi
(joločene krajevne
gkupnosti za pri-
dobitev dodatnih
jredstev. Krajevne
skupnosti so se od-
ločile za majhno
2vijačo: n. pr. mo-
stove, vredne po-
pravila, so poime-
novali po znanih
|(ulturnih možeh in
jih tako napravile
za kulturne objekte
ter upravičene za
sredstva kulturnih
skupnosti! Kdor zna
pa zna, dobro pa je,
da kulturna skup-
nost temu ni nase-
dla! Pa še res je!
SEDEMNAJSTA SEJA PREDSEDSTTVA ZKJ, KONGRES SAMOUPRAVLJAVCEV IN GOVORI PRfcOSEDNIKA
TITA IMAJO ŠIROK ODMEV MED KOMUNISTI
•	že drugi dan po prvomajskih praznikih,
torej neposredno po govoru tovariša Tita v La-
binu je na svoji razširjeni seji razpravljal med-
občinski svet ZKS za celjsko področje o sklepih
sedemnajste seje predsedstva ZKJ, na kateri je
sprejel stališča, ki tem sklepom dajejo polno
podporo, In sklepe, ki so navodilo za takojšnjo
akcijo komunistov na našem območju.
•	Neposredno po zaključku drugega kongre-
sa samoupravljalcev v Sarajevu je bila v Celju
seja občinske konference ZKS, na kateri so ob
sprejemu programa dela vključili na prvo mesto
naloge izrečene v besedah na Brionih, v Labinu
in v Sarajevu.
•	Obe omenjeni seji pa seveda nista bili
edini priložnosti, na katerih so se komunisti
razvrstili v bojne vrste za uresničitev novih na-
log, kajti najnovejši politični cilji so zajeli vse
delovne ljudi, ki pričakujejo odločnih in hitrih
ukrepov.
Podpora sklepom 9. seje
predsedstva ZKJ izrečena na
razširjeni seji medobčinskega
sveta ZKS je bila hkrati
zbir stališč in sklepov za
akcijo na celjskem območju.
Ta akcija je nujna tudi zato,
ker so komunisti in delovni
ljudje že dolgo pričakovali
odločno opozorilo za dosled.
no izvrševanje dogovorjene
politike na devetem kongresu
in na prvi konferenci ZKJ.
Akcija komunistov ne sme
izgubljati časa za načelne
razprave, kar bi nas oddalje-
valo od konkretnih nalog.
Zdaj je treba realno oceniti
razmere in prt^gledati v pre.
teklosti sprej. e programe in
jih soočiti / najnovejšimi
sklepi t-er nali ^ami. Politični
trenutek zahteva večjo aktiv-
nost slehernega komimista,
večjo odgovornost ter večjo
idejno in akcijsko enotnost.
(Dalje na 6. strani)
CELJE, 13. MAJA 1971 — ŠTEVILKA 18 — LETO XXV — CENA 60 PAR
Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec
Z MINUTO MOLKA
so POČASTILI SPOMIN PREMINULEGA PREDSEDNIKA ZVE-
ZNE SKUPŠČINE MILENTIJA POPOVIČA ČLANI KONFEREN-
CE ZKS V CELJU
Na začetku ponedeljkove
seje občinske konference ZKS
v Celju .je predsedujoči v de-
lovnem predsedstvu tovariš
Emil Roje pozval navzoče,
ila z minuto molka počastijo
spomin umrlega revolucionar-
ja, heroja revolucije in soci-
alističnega dela, predsednika
zvezne skupščine Mi lent i ja
Popoviča.
Po tem kratkem komemo-
rativnem trenutku je predse-
dujoči prebral sožalno brzo.
.javko, v kateri je v imenu
prisotnih, vseh celjskih ko-
munistov in delovnih ljudi
izrazil globoko žalost nad ne-
nadomestljivo izgubo. Brzo-
javka je bila odposlana pred-
sedstvu skupščme SFRJ.
V POVIŠANJU CEN NI STABILIZACIJE
V času ko govorimo in ču-
jemo prijetne besede o sta-
bilizaciji gospodarstva, je pri-
šla ponovna »korektura« cen
za prodajo mesa. Te dni se
je meso podražilo v povpre.
čju od 10 do 25 odstotkov
za posamezne vrste.
Podražitev mesa je bila Iz-
vedena v skladu s samou-
pravnim dogovorom in tudi
republiški zavod za ce<ne je
dal svoje soglasje. Gre nam-
fef' za ukrep, ki je zajel sko-
raj vso našo resubliko. Ne
Slede na to dejstvo se poraja
vprašanij, ki so si jih
zastavili tudi v mnogih de-
^^Tiih kolektivih in ki so do.
^'la svoj odmev tudi na ne-
•katerih političnih zborih.
C>sno\'Tio je prav gotovo v
tem, kako stabilizirati gospo,
darske tokove, če pa hkrati
ne umirimo cene in dovolju-
jemo njihovo neposredno na-
raščanje. Nadalje, kakšen bi
bil odgovor, če bi se vpraša,
li: zakaj povišanje? Ali bi v
njem ne odkrili premnogih
organizacijskih in drugih sla.
bosti?! In ne nazadnje: kak.
šen vpliv imajo pri sklepanju
takšnih samoupravnih dogo-
vorov potrošniki? Kdo jih
zastopa?	—mb
»PESEM MU JE NADOMESTILO ZA RELIGIJO« — pravi
Jurček Vreže, človek, ki se že skoraj 50 let načrtno ukvar-
ja z zborovskim petjem, človek, ki je dirigiral 3000 pev-
cem leta 1946 na prvem nastopu mladinskih zborov, člo-
vek, ki še danes z vso voljo in energijo skrbi, da bi tudi
letošnji — zdaj že mednarodni — festival mladinskega
petja uspel in se kasneje razvil v mednarodno tekmova-
nje. Razgovor z Jurčkom Vrežetom o jubilejnem mladin-
skem pevskem festivalu v Celju od 3. do 6. junija preberite
na 7. strani.
Foto: T.VRABL
KEGLJAVKE IZ ŠTOR DRŽAVNE PRVAKINJE
Kegljavke Partizan — Ko-
vinar Štore so dosegle naj-
večji uspeh v svoji bogati
športni karieri: v Novem Sa.
du so postale državne ekipne
prvakinje s 4800 podrtimi ke-
glji. Med posameznicami je
bila prva njihova članica Eva
Liidvig s 840. keglji, Perper.
jeva pa četrta s 822. keglji.
V državno reprezentanco so
bile določene kar štiri igralke
Kovinarja: Ludvigova, Urho.
va, Ocvirkova in Vebrova,
verjetno pa bo möral i>o zad.
njem uspehu Perperjeve ka-
petan razmisliti o uvrstitvi
tudi te mlade tekmovalke v
reprezentanco. Ekpni uspeh
je plod vestnega treninga in
predanosti kegljaškemu špor.
tu. Igralkam, ki so s tem
•>prine3la« velik uspeh tudx
celjskemu športu, iskrene
čestitke.
T. VRABL
,,RACMAN!" SO ZBOÜOVALI
Na Gol teh so imeli člani Višjega
aktiva društva novinarjev Slovenije
redni občni zbor. Po besedah dose-
danjega predsednika časnikarja Ve-
čera v Celju Lojzeta Trstenjaka v
novinarski organizaciji obstajajo ne-
kateri problemi, ki še vedno krnijo
delo organizacije, predvsem pa no-
vinarjev, ki delajo izven centra Ljub-
ljane ali Maribora. Gre za to, da je
delo novinarjev izven centrov prl
polnopravnem vključevanju v novi-
narsko delo celotnih slovenskih čas-
nikarskih, radijskih im televizijskih
medijev, zapostavljeno, tako v pri-
meru vrednotenja dela, kot nagraje-
vanja, prostosti, obsežnosti dela itd.
Društvo novinarjev Slovenije v veči-
ni primerov kaže mačehovski odnos
do stanovskih kolegov izven cen-
trov in se zadovoljuje s tisto obli-
ko sodelovanja, ki je elementarna:
delovna oblika objavljanja. Clanj
Višjega odbora drušva novinarjev
Slovenije v Celju so vse te stalno
ponavljajoče napake obsodili, kar se
bo odražalo tudi v poročilu osred-
nji zvezi.
Na občneim zboru so novinarji če-
stitali kolegoma Lojzetu Trstenjaku
sodelavcu Večera v Celju in Srečku
Pratnemerju, Södelavcu Radia Ljub-
.Ijane v Celju ob življenjskih jubile-
jih — srečanju z Abrahamom. Izvo-
lili so tudi novo vodstvo. Predsed-
nik Višjega aktiva Društva novinar-
jev Slovenije v Celju je Janez Se-
ver, sodelavec Dela v Celju, tajnik
Peter Kavalar, sodelavec Ljubljan-
skega dnevnika v Celju, blagajnik
Drago Hribar, sodelavec Dela v Ce
lju in predsednik nadzornega odbo-
ra Janko Voli, sodelavec Večera v
Celju.	tv
TOVORNJAK V VPREGO
AMALIJA REBERŠAK iz Sentraperta je vodila
konjsko vprego proti Šempetru, ko je pripeljal za
njo in trčil v voz voznjflc tovomjaJta BORO SUTIC,
27, iz Ljubljane Baje se je netadiloo umaknil oseb-
nemu avtomobilu, ki ga je prehiteval. Reberšakcvo
so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili
težje poškodbe. Na kraju nesreče je poginil Iran j.
ZASPAL ZA VOLANOM
STANISLAV LEDNIK, 26, iz Arje vasi je vozil z
osebnim avtomobiloim proti Vranskemu in med vožnjo
Eadremal. Na levi strani ceste je zadal v obcestni
kamen, nato pa se je trikrat pirevmil in obstal v
jarku. Med prevračanjem je voznik i>adel iz avtomo-
bila in se teče poSkodoval. škode na avtomobilu je
aa 9000 dinarjev,
IZSILJEVANJE PREDNOSTI
STANISLAV HROVATIC iz Celja je z osebnim
avtomobilom pripeljal po Dečkovi cesti v Celju v kri-
žišče s Cesto na Dobravo, ko je po neprednositnd cesti
pripeljal in izsiljeval prednost kolesar STANISLAV
AUDIC, 58, iz Celja. Pri trčeiryu se je kolesar huje
poškodoval.
NA OVINKU Z DESNE NA LEVO
ANTON KOLAR. 19, iz Matija Dobja se je z oseb.
nim avtomobilom peljal s Teharja proti štoram, ko
mu je na oviinku pripeljal nasproti mopedist ŠTEFAN
E>OVŠEK, 51, iz Celja. Dovšek je z desne zapeljal
na levo in trčil v avtomt/bia. Zaradi hudih poškodb
ßo ga odpeljali v celjsko bolnišnico.
ZANAŠALO GA JE
albin rauter, 57, iz Lesičnega je z osebnim
avtomobilom vozil iz Mozirja proti Celju in v I^etušu
na preglednem ovinku prehiteval drug osebni avto-
mobil. Zaradi hitrosti ga je na mokrem cestišču pri.
čelo zanašati. Po osem metrov dolgem bregu je 2a.
peljal v Savinjo. Deroča voda je avtomobil nosila še
45 metrov. Voznika, ki je bii huje poškodovan in lažje
ranjeno sop:>tndco 'anIOO SAVEC, so rešili iz vode
domačini. Škode na vozilu je za 10.000 dinarjev.
NERAZSVETLJEN BULDOŽER
ERNEST ŠPILER je zvečer vozil nerazjsvetljen
buldožer iz Rečice proti Laškemu. Na mostu je opa-
zdi, da mu vozi nasproti motorist VID SANDA, 20,
iz Rečice in ga opozarjal z žepno svetilko. Kot kaže
motorist znakov ni opazil in se zaletel v pliig buldo-
žerja. Padel je v potok in si zlomil nogo, njegov
sop^nik pa je bil laže poškodovan.
PO DVEH KOLESIH
CVETO AŠIC, 32, iz Celja je z osebnim avtomo-
bilom peljal po Popovičevi ulici tako hitro, da je vozil
po dveh kolesih ter zadel v drevo. Pri nesreči je bila
bila težje poškodovana sopotnica MARIJA AŠIC.
NA POKROV MOTORJA
VIKTOR JEVŠBIK, 26, iz Podgrada je z osebnim
avtomobilom peljal iz Šoštanja proti Pesjemu, ko je
nenadoma prečkala cesto PANIKA MILHER, 60, iz
Pesja. Voznik jo je zadel in zbil na pokrov avt;omo-
bila. Milherjeva je dobila pretres možganov in druge
poškodbe.
TRČENJE NA KLANCU
CVETKO POLUTNIK, 31, iz Loke pri 2usmu je z
osebnim avtomobilom nemške registracije vozil iz
Slivnice proti Šentjurju ter zaradi velike hitrosti med
vožnjo po klancu navzdol trčil v osebni avtomobil
JOŽETA DOBERŠKA, 39, iz Nove vasi. Pri tem so
bili laže poškodovani CVETKO in STANKO POLUT.
NIK ter JOŽE HERAVS. škode na vozilih je za 13.000
dinarjev.
DEKLICA JE UMRLA
E. J. ALFRED LUNN iz Irana je vozil z osebnim
avtomobilom iz Radeč proti Sevnici, ko je v Boštanju
nenadoma stekla čez cesto štiriletna ZDENKA SU.
BAN iz Boštanja. Voznik je deklico opazil na razdalji
devet metrov in zaviral. Kljub temu jo je zadel. Kma-
lu pKJ nesreči je otrok umrl.
Franc Turnšek, 19, Šmartno
T RD, p>o&kodoval si je desno
zapestje; Dominik Javornik,
31,	Celje, poškodoval si je
desno roko; Ivan Bezgovšek,
27, Celje, poškodoval se je
po čelu; Oskar Jan, 16, 2eb-
nik, poškodoval si je desni
gleženj; Albin Kuhar, 31, Pol-
zela, poškodoval si je desno
roko; Anica Kores, 37, Vele-
nje, [KJškodovala si je desni
gleženj; Henrik ŽiberI, 31, Pi-
javci, poškodoval si je levo
roko; Ludvik Racman, 51,
Orehovo, poškodoval si je
levo roko; Ivan Trobiš, 24,
Loče, poškodoval si je levo
ramo; Vlado Gajšek, 39, Pro-
žinska vas, poškodoval si je
desno ramo; yVnton Gorišek,
36, Laziše, poškodoval se je
p>o obrazu; Jože Kropf, 18,
Tepanje, poškodoval si je le-
vo roko; Bogdan Kregar, 17,
Strmec, i>oškodoval si je pr-
ste desne roke; Jože Cerne-
sel, 21, Velenje, poškodoval
si je desno podleht; Jože Ho-
dnik, 27, Varpolje; i>oškodo-
val Si je levi komolec; Mar-
tin Malovšek, 12, Braslovče,
poškodoval si je desni gle-
ženj; Husein Aldžič, 18, Nji-
vice, poškodoval se je po gla-
vi; Franc Koleno, 26, Velenje,
poškodoval si je prste desne
roke;, Franc Robida, 59, Hu-
dinja, poškodoval si je desno
stegno; Ivan Prek, 46, Luče,
poškodoval si je levi gleženj;
Milivoje Jenič, 41, Celje, po-
škodoval si je desno roko;
M:rko Majcenič, 25, Celje,
poškodoval si je prste desne
roke; Martin Rengeo, 23, Ve -
lenje, poškodoval si je prste
desne roke; Vlado Zupane,
32,	Šmartno ob Paki, poško-
doval si je prste desne roke;
Jože Novinšek, 39, Velenje,
poškodoval si je desni ko-
molec; Radojka Sever, 35,
šoštanj, FK>škodovala si je pr.
ste leve roke; Jože Zorman,
20, Rečica, poškodoval si je
prste leve roke; Vera Juvan,
37, šoštanj, poškodovala si je
levi gleženj; Franc Kobula,
36,	Topole, ix>škodoval si je
desno stopalo; Maks Pesjak,
37,	Socka, poškodoval si je
desno petnico; Mladen Vuče-
novič, 24, Velenje, poškodo-
val si je desno kračo in Ivo
Pirečnik, 27, Dobrič, poško-
doval Si je desno Jiapestje.
CELJE
Franc Golouh, Šmarjeta In
Helena Platovšek , Vojnik;
Franc Štingl, Ljubečna in Mi-
lena Blekač, Tmovlje; Franc
Fridl, Vrhe ;n Marija Dreml,
Tmovlje; Stjepan Horvat,
Krapina in Ivanka Ivanjko,
Celje; Martin Ovter, Vojnik
in Ivana Muzi, Novake; Mar-
tin Drozg in Cvetka Mlakar,
oba iz Celja; Drago Vrane
in Ljubica Zupane, oba iz
Celja; Janez Cukjati, Polzela
:n Liljana Marčen, Celje; Ven
cel Rajh, Škamice in Milan-
ka Tucakovič, Cestina; Alojz
Janžovnik, Prihova in Irena
Vidmajer, Prebold ter Milan
Plavčak, Celje in Ana Zdol-
šek. Okrog.
HRASTNIK
Anton Kramarič, učitelj,
Cerklje in Mira Boršnar, ab-
solvent PA, Brdce ter Emili-
jan Bec, delavec in Jerica
šubic, delavka, oba iz Hrast-
nika.
LAŠKO
Janez Pucelj, zidar, Močil-
no in Amalija Podlogar, go-
spod nja, Mumice; Stanislav
Žibret, klepar, Radeča in Mi-
lena Brekan, natakarica, Vr-
hovo.
ŠENTJUR PRI CELJU
Marjan Dečman, 20, zidar,
Lipoglav in Ivanka Šket, 20,
delavka. Gorica pri Slivnici;
Drago Gračnar, 25, poljedelec
in Milena Tovornik, 18, polje-
delka, Šentvid pri Planini;
Marjan Potočnik, 23, šofer,
Dobje m Marija Kranjc, 19,
šivilja, Podlog iK>d Bohorjem,
in Jožef Zupane, 21, varilec,
Kostnvn ca in Ana Kapi, 19,
poljedelka, Podlešje.
ŽALEC
Andrej Topoiovec, 29, Be-
rinjak in Zora Cerovec, 23,
Vrbje; Marjan Turnšek, 23,
Pernovo in Nada Voh, 23,
Gorica pri Šmartnem; Jožef
Florjane, 22, Ločica in Ana
Ocvirk, 19, Breg; Peter-Pavel
Košec, 26 in Ivanka Vesclič,
19, oba iz Polzele. Zlato po-
roko sta sklenila zlatoporo-
čenca Štefan Sešel, 76, kmet
in Antonija Sešel, roj, Mer-
kac, 79, iz Cmove.
CELJE
57 dečkov in 68 deklic
LAŠKO
1 deček
CELJE
Ivan Gostej, 79, Praprotno;
Roza Lokošek, 79, Šmarjeta;
Viktor Lorger, 81, Šmarje;
Anion Zaje, 30, Breza; Janko
Šket, 59, Laško; Martin Ce-
rovšek, 85, Lesično; Jurij
Vrečko, 55, Hotunje; Franc
Bobek, 56, Celje; Zdenka Ha-
bot, 9, Šmarje; Jakob Kova-
čič, 36, Boštanj; Štefanija U»
laga, 67, Celje; Edvard Ob-
lak, 55, Griže; Neža Remih,
74, Slovenske Konjice; Fran-
čiška Naglic, 45, Zadobrova;
Marija Božiček, 55, Trebče;
Ivan Sinkovič, 86, Celje; A-
malija Horjak, 73, Razbor;
Marija Mašera, 66, Sp. Sečo-
vo; Marija Bratina, 74,
brova; Ana Majcen, 86, Zl^
če; Franc fukel, 87, Arci^
Kari Pavčnik, 56, Celje; ^^
lija Špes, 76, Vojnik; c^^
ja Frank, 80, Celje; Vikt
Vrabič, 75, Sv. Rok ob Sot?
Anton Zaje, 30, Breza; Vikt^
Lorger, 80, Šmarje in Ant^
Grobelnik, 76, Celje. ^
GORNJI GIlAl)
Franc Enci, 82, kmet, gj^«
klavž.
LAŠKO
Vaclav Blaha, 71, upol^^^^
jenec, Hotemež; Elizabeta ij^
želak, 54, delavka, SuhacJoi.
Marija Brelih, 79, druž. up^
kojenka, Žebnik; Zdravi^,
Hribovšek, 71, posestnik, %
tnik; Matevž Putrih, 77, up(y
ko jenec, Lokavec; Ignac
pin, 79, upokojenec, Globoko.
ŠENTJUR PRI CELJU
Leopold Šramel, 63, upoko,
jenec, Podgorje pod Reso^,
no.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Roza Zupane, 82, Dvor;
Jernej Volovšek, 74, Vinsltj
vrh; Marija Škorjanc, roj,
Mužerlin, 78, Babna reka; Ju,
lijana Zidanšek, roj. Topo,
lovšek, 74, Pečica; Stanisia?
Mlinaric, 42, Kamenik; Marj.
ja Kunst, roj. Maček, 77,
Zeče; Neža Hajnšek, roj. Cei.
nejšek, 78, Sp. Negonje.
ŽALEC
Frančiška Ožir, roj. Rizmal,
82, gospodinja. Male Braslov.
če; Neža Slak, roj. Zorko, 76,
gospodinja, Pongrac; J(»že(
Karun, 85, upokojenec. Kap.
Ija vas; Jožef Turnšek, 76,
upokojenec, Gornja vas; Iva«
Parežnik, 86, preužitkar, Za-
vrh pri Galiciji; Marija C»
rak, 81, druž. upvokojenka,
Celje; Franc Cvenk, 62, kmet,
Polzela; Stanislav Virant, 81,
upKJkojenec, Gomilsko; Mari-
ja Jelen, 68, gospodinja, Ii
boje; Lucija Kovšak, 80, go.
spodinja, Zg. Toje; Peter Oc-
virk, 76, upokojenec, Arja
vas in Ana Backo, roj. Ja-
klič, 80, upokojenka. Lern-
brek.
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE
V današnjem prdspevikiu
vas bomo seznanili z mož-
nositmi šolanja in izobraže-
vanj a v šolah Rudarskega
šolskega centra in dopolnili
informacijo o učnih me.<ytih
za področje gostinske stro-
ke. Te zadnje podatke nam
je posredovala Gostinska šo-
la Celje, nanašajo pa se na
potrebe gostinskih podjetij
p>o učencih za letošnje leto
in to na celjskem območju.
Rudarski šolski center Ve-
lenje je razpisal vpis v prvi
letnik nasletojüi svojih šol
za šolsko leto 1971/72:
1.	TEHNIŠKA ŠOLA —
oddelek za rudarstvo: spre-
jetih bo 40 učencev, ix>goja
za vpis p>a sta uspešno kon-
čana osnovna soda in uspeš-
no končana pwldicna šolia
rudarske stroke.
2.	TEHNIŠKA ŠOLA —
elektro oddelek — odsek za
šibki tok: sprejetih bo 50
učencev, pogoja za vpis sta
uspešno končana osnovna šo-
la in opravljen preizkus zrna-
nja iz matematike in sloven-
skega jezika. Preizkusa bo-
do oproščeni učenci, ki bodo
osnovno šolo končali z odlič-
nim uspehom.
POKLICNA ŠOLA RUDAR
SKE STROKE: sprejetih bo
200 učencev, ix>goj za vpis je
— končanih vsaj 6 razredov
osnovne šole.
POKLICNA ŠOIA KOVI.
NARSKE STROKE: spreje-
tih bo 135 učencev, pogoj za
vpis je uspešno končana os-
novna šola.
POKLICNA ŠOLA ELEK-
TRO STROKE: sprejetih bo
25 učencev na odseku za šib-
ki tok in 8 učencev na od-
seku za jaki tok. Pogoji za
vpis: za vse učence uspešno
končana osnovna šola, za
učence na odseku za šibki
tok pa še preizkus znanja iz
matematike in fizike.
V.si učenci bodo pred spre-
jetjem zdravniško pregleda-
ni, ki jih bo organiziral sam
center, šolanje bo prvenstve-
no za FK)trebe naslednjih de-
lovnih organizacij: Rudnik
lignita, TGO Gorenje, Tovar-
na nogavic Polzela, GP Olijika
Šmartno Ob Paki, Polypex Šo-
štanj, Tovarna usnja šoštanj.
Termoelektrarna Šoštanj in
SGP Vegrad Velenje.
Prošnje za vpis v posamez-
ne šole, kolkovane z 1 dinar-
jem je treba poslati na na-
slov: Rudarski šolski center
Velenje, najkasneje do 20.
junija 1971. V sami prošnji
je treba navesti, za katero
delovno organizacijo se želi
kandidat šolati in za kaiteri
pK>klic.
Prošnji je treba priložiti
budi ustrezno šolsko spriče-
valo. V času šolanja preje-
majo učenci pridnostae na-
grade. Oskrba m stanovanje
za učence rudarske poklicne
šole je v domu učencev brez-
plačno, ostali učenci pa ima-
jo tudi • možnost stanovanja
v domiu učencev, vendar pro-
ti plačilu. Pouk v vseh šolah
se prične 1. septembra 1971
in traja do 30. junija 1972.
Gostinska šola nas je se-
znanila s svojimi podatki o
potrebah gostinskih podjetiö
p» učencih v letošnjem letu.
Gostinstva podjetja so šodi
sporočila naslednje kadrov-
ske potrebe (prva številka 1
oklepaju pomeni število ku-
harjev, druga pa število na-
takarjev!): Kolodvorska re-
stavracija Celje (5, 7), Resta-
vracija Pošta Celje (2,4),Ma.
jolka Celje (, 2), Ljudska
restavracija Celje (1, 2), Ho-
tel Evropa Celje (2, 4), Hotel
Celeia Celje 6, 6), Samopo-
strežna restavracija Celje (5,
2), Na-Na Celje (4, 6), Oj-
strica Celje (8, 10), siovaii
Vransko (2, 2), Kajuhov dom
šoštanj (2, 5), Pod Gradom
Velenje ( — 4), Hotel Paka
Velenje (5, 10), Zdravilišč«
Dobrna (6,4), Dravinjski dom
Slov. Konjice (1, —), Jelen
Slov. Konjice (1, 2), Savinja
Laško (2, 4), Gost. podj, Sev-
nica (4, 2), Zdravilišče Rog.
Slatina'(4, 5), laletnik Celije
Golite (2, 4), Zvezda Celj«
(_ 2), Mene Celje (8, 19),
Gostinsko podjetje Braslov-
če (2, 2), EiRA Velenje (
4), Trgovsko podjetje Jelša
Šmarje pri Jelšah (3, 4), Sar
vinjski magazin Žalec (-;•»
4), Tehnomercator Ceij«
(2, 2).
PROTI KRIVAJIZ LEVSTIKOM
DRAGOCENI TOČKI PROTI DUBOČICI
gno odločilnih tekem na
oiiiačem igrišču v borbi za
j^tanek v zvezni rokometni
gi so Celjan: dobili. Prema-
so direktnega nasprotni-
j za izpad Dubočioo z 20:16
ll:8).
fekma ni bila lepa. Vzrok
jiko iščemo v tem, da tre-
^tno med celjskimi igralci
revladuje samo ena želja (in
, je pravilno!), zmaga inj^-
jjitev dveh točk. Igralci so
rav zaradi takšnih želja
inogokrat grešili in zaprav-
ili skoraj 100-odstotne mož-
osti za dosego gola. še ved-
j predstavlja poseben prob-
lem i2Jvajanje kazenskih stre-
lov, saj so tudi tokrat kar
dva zastreljali. Poznala se je
ponovna prisotnost trenerja
Ačkuna, ki je bo poškodbi jx)
daljšem času ponono zaigral
in vlil ekipi tisto zaupanje,
ki ga v odločilnih trenutkih
potrebuje. Veseli smo lahko
tudi nastopa vojaka Teliča,
saj je bil tudi tokrat najbolj-
ši strelec in je mnogo prispe-
val k dragoceni zmagi.
Gole so dosegli: Telič 6, Sa-
farič 4, Ačkun in Markovič 3
ter Kac in Koren po dva.
tv
liko veselje vseh je začel tre-
nirati tudi Levstik, kateremu
pa je za popolno ozdravlje-
nje potrebno tudi nekaj te-
rapevtskih kopanj v zdravil-
ni vodi Dobrne. Morda bi
tajnkajšnje zdravilišče lahiko
ugodilo ceiljskemu igraJcu, ne-
posredno pa pomagalo tudi
celotnemu celjskemu roko-
metu, da bi opravil tistih ne-
kaj ix>trebnih kopanj, škoda
je, da bi zaradi nenastopanja
enega izmed ključnih igralcev
Levstika Celjani že v soboto,
15. maja, doma izigubili eno
izmed zelo pomembnih sre-
čaruj s Krivajo its Zavidovi-
čev. Krivaja je v zadnjem
kolu premagala celo državne-
ga prvaka Parti2aaia in do^
kazala, da se naihaja v odlič-
ni formi, poleg tega pa se
bori za naslov diržavnega pr-
vaka, saj za Partizanom Bje-
tovar zaostaja bore tal toč-
ke! V soboto se torej obeta
v Celju izredno zanimiva, za
dCHmačine pa še odločilna te-
kma. Potrebni bodo vsi napo-
ri, da ostaneta točiki doma.
Našim rokometašem to tudi
želimo!
tv
PRIČAKOVAN PORAZ SREDI SARAJEVA
Rokometaši Celja so gosto-
uli v Sarajevu in srečanje
2eljezničarjem izgubili s
7:13. Na pot so odšli z eno
amo željo — izigubiti s čim
lanjšo razliko. To jim je
jjub poprečni igri tudi v
anogočem uspelo. Gole so
[osegli: Markovič 3, Lubsj
n Mejavšek po dva ter Pu-
ico, šafarič in Ačkun po ene-
Med boljšimi igralci sta
bila šafarič m Pučko. Celja-,
ni so trenuitno na 11. mestu
z 12. točkami.
Ker so ostale ekipe, ki se
borijo proti izpadu iz zvezne
lige, v zadnjih kolih dosegle
presenetljivo ugodne rezulta-
te m točke (morda se že
pojavlja kuhinja?), se bodo
morali domačini izredno po-
truditi, če bodo hoteli obdr-
žati status prvodiigaša. Na ve-
VODITA KRANiCA
Na keglijišču Ingrada pote-
ča tekmovanje celjske tek-
novalne skupnosti za moške
»re. Nastopa 56 parov, tek-
novanje pa je trenuto kon-
5alo 36 parov. Vodi Celje I
[M. Krajnc in št. Krajnc)
1752 podrtih kregljev, sledi-
jo Celje II (Veranič in Tru-
glas) 1737, Partizan-Kovinar
Štore (E. Krajnc in Kavka)
1733, Hmeljar 2alec (Kačič
in Cehovin) 1732, Celje III
(Vanovšek in Lubej) 1726, Ce-
lje IV (Grum in Druškovič)
1714, Vransko (Prke in Rav-
ter) 1712 itd.
ZiAGA ZA PRIREDITELJA
Partizan-KO'vinar Štore je
jrganiziral prvomajski turnir,
na katerem je nastopilo 21
ekip. Zmagal je domačin že-
lezarna šotore 809 kegljev
pred Obnova Celje 806, Cetis
Celje 743, Ingrad Celje 738,
Juteks Žalec 723, Aero C-elje
719 itd.
J. LUBEJ
VODI ŠOŠTANJ PRED STRAŽO
v nadaljevanju prvenstve-
nega tekmovanja v Celjski
nogometni p>odzvezi so bili
v I. skupini doseženi tile
rezultati: Žalec — Ljubno
5:0, Vojnik — Senowo 3:1,
Straža — Šoštanj 1:1, Ope-
kar — Radeče 5:3. Tekmi
Polzela — Brežice in Boč —
Celuloaar niso bile odigrane.
Na lesitvici še naprej vodi
šoštainij s 27 točkami pred
Stražo 25, Brežicami 23 (dve
tekmi manj) Itd.
T. TAVČAR
PEŠEC ČETRTI NA DRŽAVNEM
ŽELEZNIČARSKEM PRVENSTVU
v Lovranu je bUo končano
državno prvenstvo železničar-
jev za posameznike in ekipe.
Lep uspeh je dosegel Oljan
Pešec, ki je med 22 šahisti
osvojil četrto mesto in se ta-
ko ponovno uvrstil v držav-
no reprezentanco, ki bo pri-
hodnji mesec gostovala v
Prankfurtu proti ZRN.
OiSTREŽ ZMAGAL V ROGAŠKI
sahisti Rogaške Slatine so
pripravili tradicionalni prvo-
'i^jski šahovski turnir, na
'katerem je zmagal Celjan Oj-
^riž, ki je v zadnjem času
v odlični formi. Zbral je 14
took, sledijo pa Bervar 13,
štrajher 12,5, Pešec 12 (vsi
Clelje), Djuirkovič (Rog. Slati-
na) 12,5 itd.
SVET ODLIČEN PETI
Na teku ob osvoboditvi Za-
greba je nastopilo večje
število odličnih atletov iz ve-
čih evropskih držav. Odillično
se je odrezal (željan Peter
Svet, ki je v močni medna-
rodni konkurenci zasedel iz-
vrstno peto mesto. Pri tem
ga je premagal najbolijši Ju-
goslovan Korica, en tujec
(Anglež Strong) in še dva
Jugoslovana. To je do sedaj
vsekakor največji špK>rtni
uspeh mladega, pa vendar
vse boljšega celjskega dolgo-
progaša.
PIONIRSKI REKORDI
Na meddruštvenem atlet-
skem mitingu AD Kladivar
so bili doseženi nekateri re-
publiški mladinski in pionir-
ski rekordi. Udeleženi so bi-
li tudi CJeljani. Tatjana Pav-
šer je v teku na 200 m ovi-
re dosegLa republiški rekord
za sit. mladinke — 30,5, šte-
feta pionirk pa je izboljašala
devet let stari rekord ljub-
ljanske Olimpije 4 x 100 m —
55,6. Za štafeto so nastopile:
Štiihec, šešler, Pataver in So-
hač. Med ostalimi boljšimi
rezultati moramo omeniti:
Pečetovo v skcku v dalijavo
— 559 cm, Kastelčevo v me-
tu diska — 40,48 m, Urankar-
jevo v teku na 400 m — 58,4
in Pikulo v metu krogle
15,59 m.
NAJBOLJŠI AVSTRIJSKI
ŠPRgNTERJl V CELJU
v soboto, 15. maja, bo ob
16. uri na stadionu Borisa
Kidriča večje mednarodno
tekmovanje z udeležbo naj-
boljših avstrijskih šprinter-
jev — olimpijskih nad — ki
so pravkar končali s skup-
nimi pripravami v Grazu.
Poleg njih bodo nastapili tu-
di vsi najboljši .«slovenski
atleti. Na istem tekmovanju
bo domača ženska štafeta
Urankar, Samec in Obrez po-
skušala izboljšati 10 let sta-
ri rekord v teku na 3 x 800
metrov.
USPEH V LJUBUANI
v tekmovanju »Po pot«h
okupirane Ljubljane« so čla-
ni AD Kladivar dosegli izre-
den uspeh, članska ekipa v
postavi Svet, Urankar in Bre-
čko je zmagala v partizan-
skem maršu na 25 km, žen-
ska ekipa pa v ženski kon-
kurenci. Nastopile so Uran-
karjeva, Obrezova in Samče-
va. Druga ženska ekipa je
osvojila druigo mesto.
TELOVADILI SO V PETROVČAH
Pionirsko tekmovanje v va-
jah na orodju za nižje raz-
rede partizanskih in šolskih
športnih društev je bilo v te-
lovadnici osnovne šole v Pe-
trovčah. Med pionirji nižje
stopnje je med vrstami zma-
galo Celje — mesto, med po-
samezniki pa Pavliha pred
Petkom, Jevsenaikom itd. Med
pionirkami je bila najboljša
vrsta Celje — mesto, med
posameznicami pa Belcer
pred Sambolovo, Domovoitd.
Tekmovalo je 57 pripadni-
kov, vsi najboljša pa so si
pridobili pravico nastopa na
rep. prvenstvu v nedeljo v
Ljubljani. Izredno gostoljub-
nost in osebno prizadevanje
pa so izkazali čl.ani osnovne
šole Petrovče, ki so nudili
prostore telovadnice da so
lahko izpeljali tekmovanje.
Takšnih primerov bi moralo
biti še več.
M. RUDOLF
V VELENJU TEKMOVALI
PIONIRJI - ŠAHISTI
v Velenju je bilo pionir-
sko prvenstvo Sahov,s.ke pod-
zveze Celje. Nastopilo je 23
ekip iz vseh občin. Prvaki so
pKWtali: ml. pionirji — OS
Prebold, sit. pionirji — OS
šmarje-Lisce, ml. pionirke —
OS Žalec in st. pionirke —
Oš Žalec.
S. PERTINAC
• Občinskega prvenstva
•^^'ine Žalec v maleni nogo-
"^^tu, ki je bilo v Šempetru,
^ je udeležilo osem ekip.
^^ftagala je ekipa Žalca, ki
^ v finalni tekmi premagala
"^otovlje z 3:1. Vrstni red: 1.
^alee, 2. Gotovlje, 3. šempe-
II., 4. Prebold, 5. Pe-
^""ovw, 6. Polzela itd.
% V drugem kolu občin-
ske strelske lige Žalec z zra-
čno puško so največ krogov
dosegli strelci SD Šempeter
1277, pred Polzelo 1258, Vran-
s»Kim 1052 itd.
0 Rokometaši Partizana
Griže so v nadaljevanju pr-
venstvenega tekmovanja go-
stovali v Krogu in srečanje
izgubili z rezultatom 15:14.
Najboljši strelec pri Grižah
je bU Pimat, ki je dosegel
sedem golov.
% S prvens-tvenim tekmo-
vanjem v II. republiški od-
bojkarski Idgi so pričeli tudi
odbojkarji Partizana Braslov.
če. V prvi tekmi, ki so jo
odigrali doma, so srečanje z
ekipo Zgornje Polskave iz^-
biU z 1:3.
T. TAVČAR
Trgovsko podjetje
»SAVINJSKI MAGAZIN — ŽALEC
odbor za samoupravne, kadrovske in
socialne zadeve
raapisuje
4 učna mesta za mesarje sekače
Kandidati, ki se žele izučiti mesarske stroke naj
vlože pismene prošnje z rojstnimi podatki in za-
ključnim spričevalom vključno do 15. 6. 1971, na
naslov TP »Savinski magazin«, Žalec, odbor s»
samoupravne, kadrovske in socialne zadeve.
košarka
VISOKA Z-MAGA NAD RADENCI
v m kolu republiške košarkarske lige so Celjani doma viso-
ko premagala ekipo Radencev, ki leto« pi-vič nastopa v republi&kl
ligi. Rezultat: 102:78 ( 42:46). Medtem ko so t prvem polčasu
bili boljši gostje, pa so se domačim v dnigem polčasu razigrali,
neusmiljeno polnili nasprotnikov koš in zabeležili visoko zmago
ter drug par točk v letošnjem tekmovanju. Ekipa je zlasti t
drugem polčasu igrala dobro. Mladi igralci so izpopolnjevali tre-
nerjeva navodila in ob vzpMiu forme lahko v prihodnjih kolih
pričakujemo še boljše igre, rezultate in nove točke. Koše so do-
segli: T. Sagadin 21, Pešec 4, M. Sagadin 22, Leskovar 8, Z. Sa-
gadin M, Tomašič 12, Jug 4, Jerič 8, igrali pa so še Leskovšek,
Erjavec, Popovič in Dejanovič. Ekipa ima po treh kolih štiri
točke
VODI VITANJE PRED ŠENTJURJEJVI
v nedeljo je začelo tekmovanje v medobčinski kosarkars'cl
ligi Celja, v kateri letos tekmuje 8 ekip in sicer Vitanje, Šent-
jur, SŠD Prebold, Žalec »B«, Old boys (Konjice), Polule, Zro^'^e
in Mozirje. Tudi letos tekmujejo v tej ligi tri na novo ustanov-
ljene ekipe (Zreče, Mozirje in Polule), kar zopet kaže, da je
košarka na celjskem področju iz leta v leto populamejša. Šent-
jur je v prvem kolu katastrofalno premagal novinca v ligi Zreče,
Mozirje se ni moglo uspešno upirati zelo dobri ekipi Vitanja,
Žalec »B« je v derby tekmi premagal Old boys in s tem najavil
mesto pri vrhu lestvice, SSD Prebold pa tudi ni Imel preveč te-
žav z novincem Polulaml.
V prvem kolu so bili doseženi naslednji rezultati:
Šentjur : Zreče	67:16 (36: 9)
Vitanje : Mozirje	95:24 (47:14)
SŠD Prebold : Polule	66:40 ( 33 : 8)	3
Žalec »B« : Old boys	73:63 ( 28:21)	"
I^estvica po I. kolu:
1.	VITANJE	1	1	O	95:24	2	-t-71
2.	ŠENTJUR	1	1	O	67:16	2	-f51
3.	SŠD PREBOLD	1	1	0	66:40 2	-(-28
4.	2ALEC »B«	1	1	O	73:63	2	+10
5.	OLD BOYS (SL. KONJICE)	1	O	1	63:73	O	—10
6.	POLULE	1	O	1	40:66	O	—26
7.	ZREČE	10	1	16:67	O	—51
8.	MOZIRJE	1	O	1	24:95	O	—71
O. HOLZINGER
JESENICE : CELTE 52:58 (25:35)
v 4. kolu so celjski košarkarji gostovali na Jesenicah, kjer so
proti tamkajšnji močni ekipi zasluženo zmagali. Ker se je v
soboto pokvarila razsvetljava, je bila tekma odigrana v nedeljo
dopoldne po veliki vročini, vsled tega je bil dosežen tudi tako
nizek rezultat. Celjska ekipa je dosegla zmago predvsem z odlič-
no igro v obrambi in je popolnoma onemogočila naJbo!jše5;a
strelca Jesenic šariča. Celotna peterka je igrala dobro, najboli.y
pa so bili Tone Sagadin, Erjavec in Zmago Sagadin.
Koše za ekipo Celja so dosegli: Tone Sagadin 16, Erjavec 10,
Zmago Sagadin 14, Miloš Sagadin 10 in Jerič 8. (Leskovšek, Pe-
šec, Leskovar, Divjak, Tomašič, Jug, Petrovič). Celjani so ro
tem kolu na 4. mestu, v naslednjem kolu pa igrajo 15. maja ob
19.30 z doslej še neporaženo ekipo Vrhnike.
ELEKTRA (ŠOŠTANJ) : CELJE 64:72
v 2. kolu mladinske republiške košarkarske lige — vzhod so
celjski mladinci v Šoštanju zasluženo premagali Elektro. Naj-
boljši igralec v celjski ekipi in sploh na igrišču je bil mladinski
slovenski reprezentant Miloš Sagadin, ki ga domača obramba ni
mogla zaustaviti.
Največ košev za Celje sta dosegla Miloš Sagadin 24 in Peja-
novič 20. Celjani so z dvema zmagama pri vrhu tabele, v nasled-
njem kolu pa igrajo v Mariboru z ekipo Branika.	J. CEPIN
odbojka
ŽE V PRVEM KOLU PORAZ NA RAVNAH
Odbojkarice Partizana so že v začetku spomladanskega prven-
stva doživele poraz in s tem tudi izgubile prvo mesto na raz-
predelnici. Sicer smo to pričakovali, kajti na pot so odšle v
nepopolni postavi, manjka pa tudi visoka Grumova, ki je okre-
pila Ljubljano. Rezultat 2:3 pove, da je bilo srečanje kvalitetno
in izenačeno. V prihodnjem kolu igrajo doma proti Sežani. jk
hokej na travi
ŠE EN REMI NA SKALNI KLETI
Hokejisti na travi pri Partizanu Gaberje letos nimajo sreče
v tekmovanju v zvezni ligi. Čeravno niso slabi, se v spomladan-
skem delu prvenstva ne morejo pohvaliti z zmago. Od petih sre-
čanj so enkrat izgubili, in to doma proti Concordiji, štiri sreča-
nja pa so zaključili z neodločenim rezultatom, in to največkrat
0:0. To pomeni, da celjsko moštvo v svojem napadu nima pro-
dornega strelca, kajti večkratno premoč ne znajo izkoristiti. Na
razpredelnici so trenutno na sedmem mestu s trinajstimi točka-
mi.	jk
konjeniški šport
KONJENIŠKE PRIREDm^E NI BILO
v soboto popoldne so se zbrali na prostoru celjskega jahal-
nega kluba prijatelji preskakovanja ovir. Zal pa do konjeniške-
ga dvoboja med zai^ebško in celjsko vrsto ni prišlo. Gostje so
le nekaj ur pred dvobojem javili, da zaradi prevoznih težav ne
morejo v Celje. Toda v Zagrebu pa so lahko istoča"!no nastopili.
Čudno!	jk
nopomet
PREKINITEV TEKME V ŠTORAH
Zaradi enega samega neodgovornega gledalca je bila v 78. mi-
nuti prekinjena tekma conske lige med Kovinarjem in Olim-
pom. Pri stanju 1:0 za Olimp je sicer dober sodnik Celan iz
Maribora v 78. minuti izključil domačega igralca Sivko. Pri tem
pa je priletel gledalec na igrišče in udaril sodnika. Ta je sre-
čanje prekinil.
Igralci Olimpa bodo tako prišli zlahka do rezultata 3:0. Ne-
kulturnim in nevzgojenim gledalcem na nogometnih Igriščih pa
gre v pouk, da se s tem ne doseže uspeh. To zlasti vidimo v
zadnjem času tudi na Glaziji. Vodstvo je Olimp dosegel preko
Hojnika. Domačini pa so v 11. minuti zastreljali najstrožo kazen
— 11-metrovko in enkrat zadeli vrstnico. Po prikazani igri bi
najbolj odgovarjal neodločen rezultat.	kj
Z OSIJVBLJENO EKIPO ZMAGA V MARIBORU
Kladivar je brez nekaterih najboljših igralcev dosegel v nada-
ljevanju republiške nogometne lige visoko zmago proti Kovinar-
ju 4:1. Zadetke sta dosegla Cerenjak tri in Priganica. Nastopilo
je kar pet mladih igralcev, ki so v prvih tekmah sedeli na klopi.
Na razpredelnici so zaradi spodrsljaja vodečih sedaj v aaostAnku
za dve točki. V nedeljo igrajo doma proti Nafti.	jk
dviganje nteri
ČETRTA ZMAGA IN VODSTVO
Tuda močna vrsta banjaluškega Partizana je morala v Celju
kloniti. Celjski dvigalci, ki so nastopili brez poškodovanega
Slavka Urankarja, so z mladim in novim dvigalcem Gašperlinom
izdatno premagali goste. Dosegli so svojo normo 500 kg in tako
ostali Se naprej v vodstvu skupaj z vrsto Konjiča. Obe moštvi
sta edini še neporaženi in v zadnjem kolu bo njun medsebojni
dvoboj T Celju odločil, katero moštvo bo nastopilo v I. zvezni
ligi.
Celjani so bili tokrat zelo dobri. Dosegli so več osebnih rekor-
dov, največji napredek pa sta pokaaala Glavač in Papotnik, ki je
tudi postavil nov republiški rekord v srednji kategoriji v teznera
dvigu s 117,50 kg. Ostali tekmovalci so v olimpijskem triatlonu
dvignili: Jože Urankar 397,50, Papotnik 332,50, Smrečnik 307,50,
Glavač 365, Beve 315, Gašperlin 275.
Rezultat dvoboja Celje — Banja Luka pa je bil: 19W,50:1510
odnosno netto teža 539,60:346,30 kilograma. Celjski dvigalot bodo
T predzadnjem kolu 30. maja gostovali v Splitu.	)k
PORNOCiRAFIJA
JAKA MAJCEN, odl>ornik: V zadnjem času je če-
dalje več pornografske literature: fotografije iz takš-
nih in podobnih revij pa krasijo številne izložbe in
kioske. V šolah ugotavljamo negativne vplive takšnih
fotografij in literaiture. Lahko sd mislite, da je pri-
zadeto tudi vzgojno delo. Zato menim, da bi morala
zlasti Socialistična zveza ukrepati nekaj za omejitev
takšnih časopisov, brošur in podobno.
Razen tega bi rad opozoril na neurejeno okolje
pri osnovni šoli Prve celjske čete. če že kjerkoli ležijo
ostanki raznih gradenj, bi morali tisti, ki so jih po-
vzročili, poskrbeti tudi za njihovo takojšnjo odstra-
nitev.
ODVOZ SMETI V DOBRNI
VINKO KEBEC, odbornik: Krajevna skupnost v
Dobrni se zavzema, da bi v tem zdraviliškem kraju
povsem uredili odvoz' smeti in tudi piačevanje te
usluge.-JSiekateri ljudje plačujejo to storitev, drugi pa
ne. Pa tudi sodnik za prekrške je zavrnil našo vlogo,
če.š da občinski odlok ne vključuje Dobrne.
Ureditev odvoza sme+i v Dobrni je nujnu, saj gre
Ea znan zdravliški in turistični kraj in Ijiidem, ki v
njem prebivamo, ni vseeno kako je z ureditvijo in
čistočo kraja.
OLGA VRABIČ, predsednica skupščine: Rešitev tega
problema je v dopolnitvi ustreznega občinskega od-
loka. Menim, da bi problem lahko rešili tudi tako,
da bi krajevna skupnost v Dobrni predlagala spre-
membo ustreznega odloka in .zahtevala, da se vanj
zajame tudi Dobrna.
C.AKANJE V ORDINACIJAH
MARJAN AŠIC: odbornik: Na minulih zborih vo-
livcev je bilo izrečenih več pobud in predlogov za
rešitev določenih vprašanj pa tudi sicer so občani
postavili', nekaj aktualnih vprašanj. Menim, da bi ta
materiad morali zbrati, ga posredovati članom občin-
skega zbora in odbornikom.
Prav tako bi rad opozoril, da je prometni položaj
pri semaforjih pred pošto nevzdržen, zlasti v času
prometnih konic. Tako se pred semaforji napravijo
dolge vrste avtomobilov in promet je več kot v za-
sitoju. Problem bi morali rešiti.
Vrh tega predlagam, da bi morali na križišču Ipav-
čeve ter ceste na Ostrožno postaviti prometni znak
»stop«.
In končno predlagam, da hi svet za zdravstvo pro.
učil problem čakanja ljudi v ordinacijah v zdravstve-
nem domu in v bolnišnici. Videl sem celo i>retep
med pacienti. Ljudje izgubljajo veliko časa na račun
'čakanja, problem pa je tak, da nujno terja rešitev!
OLGA VRABIČ, predsednica .skupščine: Kar tiče
pi .e pripombe glede zapisnikov o zborih volivcev,
moramo upoštevati predlog tudi zavoljo letnih zb;#.ov
volivcev, ki jih predvideva občinski statut. Prav tako
se strinjam, da bo treba proučiti in urediti prometne
probleme v mestu, medtem ko je tudi pripomba,
da je analizirati problem čakanja v ordinacijah, več
kot umestna. Zato predlagam, da dajo posamezni
zdravstveni zavodi informacijo o teh vprašanjih, zlasti
še, ker gre v nekaterih primerih tudi za organizacij-
ske pomanjkljivosti.
PODPORA REPUBLIŠKIM STALIŠČEM
V PISMU MEDOBČINSKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI IZVRŠNEMi,
SVETU V LJUBLJANI	^
Pred dnevi je medobčinski odbor sindikata
delavcev družbenih dejavnosti naslovil na Izvršni
svet SRS v Ljubljani pismo, v katerem sporoča,
da odločno In v celoti podpira stališča republi-
škega sveta zveze sindikatov Slovenije in ob tem
izraža svoje nezadovoljstvo nad odločitvami iz-
vršnega sveta, ki so s sindikalnimi stališči v
močnem nasprotju.
v pismu izvršnemu svetu
SRS z obžalovanjem ugotav-
ljajo, da le-ta ni sprejel pre-
dloga predsedstva republiške-
ga sveta sindikatov, da bi od
prvega maja dalje več ne
veljal ukrep zamrznitve oseb-
nih dohodkov, da bi politiko
delitve spet zaupal delov-
nim kolektivom. Izvršni svet
prav tako ni sprejel predlo-
ga o varnoitnem ukrepu, po
katerem naj bi bila podlaga
za ugotavljanje skladnosti de-
litve dohodka in osebnih do-
hodkov z bodočimi samoup-
ravnimi sporazumi celotna v
letošnjem letu izplačana
sredstva za osebne dohodke
in skupne potrebe.
Dalje v pismu ugotavljajo,
da se izvršni svet SRS ni
odločil o vprašanju nadome-
stila za letni dopust delav-
cev, čas dopustov, saj v ve-
čini kolektivov družbene de-
javnosti, i>a je na pragu.
Izvršni svet je obdobje za-
mrznitve osebnih dohodkov
podaljšal m odločil, da bo
mogoče obračimavati dogovo-
rjene osebne dohodke takoj,
ko po podpisan samoupravni
sporazum.
Administrativni poseg v sa-
moupravne pravice delavcev
pa nedvomno predstavlja od-
ločitev Izvršnega sveta SRS,
da bi po sporazumu obraču-
nani osebni dohodki bili iz-
■plačljivi šele od prvega ma-
ja naprej, kar pomeni, da
delavcem odvzeta pravica o^j
ločati o rezultatih štirimeseč!
nega dela.
Odveč, ugotavljajo dalje,
bojazen, da bi samoupravnj
organi ne ocenili trezno po.
treb in možnosti, zlasti še
ker bi bili morebitni previ!
šoki osebni dohodki v prg,
hodfiem obdobju obračunani
v celoletni za izplačilo dogo,
vorjeni masi. Dodajajo pa
pismu še, da za zavlačevanje
okoli sprejemanja družbenih
dogovorov in samoupravni^
sporazumov niso krivi zlasti
tisti delavci, ki jüi zamrzni,
tev osebnih dohodkov, ob ne.
nehnem naraščanju življenj,
skih stroškov najbolj priza.
dene.	J. k,
NA SEJI KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV V OBČINI CELJE:
O IZOBRAŽEVANJU V PRAVEM TRENUTKU
Čeravno je bila osrednja tema dnevnega reda
zadnje seje občinske konference ZKS v Celju
zaradi aktualnosti nalog po seji predsedstva
ZKJ in samoupravljavskega kongresa pomaknje-
na na drugo mesto, je njen vsebinski in družbeno
aktualni pomen ravno v duhu sedanjega politič-
nega trenutka samo še povečan.
Tako približno je na pone-
deljkovi seji občinske kon-
ference med razpravo pouda-
rila članica CK ZKS tovari-
šica MILENA ŠTIFTAR-VR-
ŠNIKOVA.
Člani konference so prišli
na sejo pripravljeni na oisno.
vi predhodno poslanih tez za
razgovor o idejnopolitičnih
vprašanjih vzgoje in izobra-
ževanja v Celju.
Uvodni referat tovariša pro.
fesorja EMILA ROJCA je
vseboval vso pestrost in ak.
tualnost vprašanja idejne
usmerjenosti vzgoje in izo-
braževanja, vprašanja refor-
me vzgojno-izobraževalnega
sistema. Ni naključje, da so
njegove misli tako tesno so-
vpadale v predhodno razpra.
vo o nalogah komunistov po
seji predsedstva ZKJ in kon-
gresu samoupravljalcev, kaj.
ti mnoge pomanjkljivosti in
odkloni v sedanjem politi-
čnem trenutku imajo svojo
vzročno zvezo z vprašanji
vzgoje, izobraževanja, z druž-
benim položajem in vredno-
tenjem te sfere v preteklosti,
z njeno vraščenostjo v naši
stopnji družbenega raz\'-oja.
Kašne so naloge komuni-
stov, toda ne samo komvini-
stov v vzgojno izobraževalnih
ustanovah?
Prvo, da je nujno ceniti
dosedanje uresničevanje na-
log in pKxiobno opredeliti
stališča do vprašanj, ki v
preteklosti na tem področju
niso bila deležna temeljite j še
anlize.
Komunisti se morajo v ce-
ljski občini samoiniciativno
lotevati nalog in biti priprav-
Ijenina konkretne zadolžitve,
ter tako postati aktivnejši
snovalci razsvoja šolske poli-
tike v občini.
Izredno pozornost morajo
komunisti p>osvečati sprem-
ljanju in analiziranju uresni-
čevanja vsebinskih nalog so-
cialistične vzgoje, s katero
ob razvoju naših družbenih
odnosov in ob veličini njenih
temeljev ne moremo biti
zadovoljni.
Mladi rod vstopa v samo-
upravne odnose premalo pri-
pravljen, zato Je nadaljnje
razvijanje samoupravljanja
v sferi vzgoje in izobraže-
vanja, temeljito zhodišče.
Tudi vez med vzgojnimi in.
stitucijami in družbenimi
sredstvi, kamor mladina po
odraščanju vstopa so prešib-
ki. Prešibke so zlasti v od-
nosu na gospodarstvo, ki pre-
malo skrbi kakšne profile
strokovnjakov vseh stopenj
pričakuje. Materialna plat ve-
zi med sfero proizvoda tn
vzgojnimi ustanovami je pri.
stnejša, toda materialna vpra-
šanja vzgojno-izobraževalne
sfere, vsaj kar zadeva osebne
dohodke, tudi niso primarna.
Primarna postaja samouprav,
na družbena skrb In skrb te
družbe za »razširjeno repro-
dukcijo« v šolskih in vzgoj-
nih zavodih. Ce so v vpra-
šanju večja sredstva, potem
so le-ta povezana s potreba-
mi materialnih osnov vzgojr^
in izobraževalnega procesa
samega, pa naj gre za opre-
mljenost šol, oziroma na raz.
voj šolstva na višje stopnje
—	v Celju konkretno je na>
bolj pei^e vprašanje višje-
šolskega usposabljanja eko
nomsko-komerclalnih in teh.
niških kadrov.
Na'seji konference so po-
swtili posebno pozornost
srednjemu šolstvu, ki je prav.
2saprav brez pravega nosilca,
odkar to ni več občina, pa
tudi republika še ni v celoti.
Družbeni vpliv je možen in
se uveljavlja v šolstvu na
stopnji osnovnih in srednjih
šol, malone odsoten pa je na
ravni visokih in višjih šol,
kar pa je gotovo velik inte
res tudi prednih sil v obči-
nah, v delovnih organizacijaJi,
In konkretni sklepi: Koma
nisti v prosveti morajo do
jeseni razviti poglobljeno raz-
pravo o doseženi in načrto-
vani stopnji samoupravnih
odnosov na šolah, vključno
z kvaliteto idejnosti v učno
—	vzgojnem procesu.
Komisija za idejno vpra-
šanje bo organizirala več spe-
cialnih posvetov o vprašan-
jih vzgoje mladine. Analizi-
rati bo treba dosedanje vklju.
čevanje dijakov, študentov
in prosvetnih delavcev v ZK,
idejno usposobiti prosvetne
delvce, zlasti v cilju spo-
znavanja in vključevanja
mladine v proces samoupra.
vljanja in razvoj družbe,
kot ga začrtujejo ustavne
spremembe.
Patriotična vzgoja ima do-
volj idejnih izhodišč v prete.
klosti in sedanji stopnji raz-
voja, da bodo bolj življenjske
oblike v učnem procesu pre-
magale faktografsko in froa
talno obliko v^oje. Sem so-
di tudi poživljanje metod od
marksističnih krožkov, mla-
dinskih tribun, seminarjev,
klubov itd.
Na seji konference so nav-
zoči poslušali tudi poročilo
častnega razsodišča, ki je
obravnavalo na 5. seji obrav.
navane primere v okviru raz-
prave o socialni diferenci j i v
ZK. Konferenca je potrdila
sklep osnovne organizacije
kulturnih delavcev in častnega
sodišča o izključitvi dveh čla-
nov (Janez Kovačič in Srečl^"
Pukl) o izrečeni kazni za to-
variše B. Strmčnika in B-
Jonaka, ki ju je potrdilo
častno razsodišče, pa so nfl
konferenci sklenili, da v or-
ganizaciji ponovno o njih ra^"
pravljajo, ker konferenca
v občini ocenjuje kazni ^
premili.
J. Krašo\'ec
DR. STANKO BENEDIK - ŠESTDESETLETNIK
Srečanje s . človekom, ki
dopolnjuje šestdeseto leto živ-
ljenja in je levji delež svoje-
ga življenja posvetil družbi
in njenim nepotešenim za-
htevam, je nedvomno doživet-
je zase. Prav takšen je bil
moj obisk pri upokojenem
zdravniku, sanitetnemu pol-
ko\-niku Stanku Benediku.
Kot nepozabnega' delavca v
skorajda vseh, v Rimskih To-
plicah obstoječih organizaci-
jah, zivezah in društvih, ki
jim je posvečal veliko po-
zornost v času svojega služ-
bovanja, kot upravnik voja-
ško klimatskega zdravilišča.
Stanko Benedik je gorenj-
ska korenina z Bleda. Rojen
v zdravniški družini je že-
lel nadaljevati družinsko tra-
dicijo in se po končani gim-
naziji ▼ Škofovih zavodih t
Šentilju pri Ljubljani vpisal
na zagrebšiko medicinsko fa-
kulteto. Med študijem se je
ukvarjal z novinarstvom, sli-
karstvom, športom in glas-
bo. V Ljubljani je bil usta-
novitelj APZ. Ko je začel
službovati V domačem kraju
kot zdravnik splošne prak-
se, je izbruhnila vojna. Stan-
ko je nemudoma navezal sti-
ke s terenci ter jim poma-
gal pri zdravljenju kot z na-
bavo sanitetnega materiala,
Njegovo delovno področje je
segalo do radovljiško-bohinj-
skega bazena. Povezan je bil
z Bohinjsko — jeseniškim od-
redom in tako je delal vse
do osvoboditve, maja 1945.
leta.
Povojno obdobje je pestro
in prepolno dela" po raznih
ambulantah, lokalih in
se začenja v Novem mestu.
Le+a 1947 je bil dr. Stanko
Benedik v Logatcu načelnik
sanitetnega polka. Od tam ga
vodi pot nazaj v Novo me-
sto, kjer je zaradi pomanj-
kanja zdravnikov, zdravil tu-
di civilno prebivalstvo bliž-
nje in daljnje okolice. V Re-
ki je bil načelnik divizijske
sanitete ter nato delal v gar-
nizonu Bjelovar in se konč-
no preselil v Ljubljano, kjer
je vodil kožno-veneričen od-
delek v vojaški bolnišnici
»Mladika«. 1958. leta je bil
poklican v Rimske Toplice
na novo službeno dolžnost
upravnika vojaško klimatske-
ga zdravilišča. Svoj manever-
ski prostor je dr. Benedik
nemudoma razširil tudi na
delovanje navzven, to je de-
lo s civilisti, prebivalci Rim-
skih Toplic. Bil je dolgole-
ten predsednik Turistično
olepševalnega, RK, član ZB
NOV SZDLJ, podporni član
planinskega in Gasilskega
društva, član turistične zve-
ze Celje in član društva pri-
rodnih zdravilišč Slovenije.
Bil je med glavnimi pobud-
niki za adaptacijska dela v
Zofij inem dvorcu, za preno-
vitev kinodvorane in pri vr-
sti drugih akcij. Organizaci-
jam pa je humano odpiral
vrata zdravilišča in jim nu-
dil brezplačno rabo prosto-
rov za plese in druge družab-
ne prireditve. Prav mladina
ga mora ohranjati v lepem
spominu.
Ob njegovem jubileju pa
mu zaželimo sreče in zjdrav-
ja ter še vrsto veselih let v
krogai najbližjih.
ANDREJ MARINŠEK
KONEC LETOVANJA ZA BORCE
MEDOBČINSKE BORČEVSKE POČITNIŠKE KOLONIJE V ROVINJU NI VEČ • NADOME-
STILA ZA IZGUBLJENO NI — RAZEN V NAČRTOVALNIH MISLIH • SKRB DELOVNEGA
ČLOVEKA ZA »PROSTOR NA SONCU« NARAŠČA
v gozdičku na obali pri
pvinju so dolga leta hodili
počitnice borci devetih
občin celjskega območja, nji-
hovi svojci, zlasti otroci so
^ krogu bivših borcev mimo
^ravja na soncu in v
vodi na svojevrsten način
5poznavali in ohranjali tra-
dicijo NOV. Rovinj je bil
vabljiv zlasti za tiste borce,
)ci jim dohodki niso dovolje-
vali dražjih letovanj.
Letos je pK>čitniška koloni-
ja ukinjena. Sklep občinske
skupščine Rovinj, da koloni-
ji ne dovoli več koriščenje
zemljišča izhaja dz teženj po
načrtnem urejanju turistične-
ga kompleksa, ki ne dovo-
ljuje več provizorijev, lese-
nih hišic. Vodstvu počitniške
kolonije ni preostalo druge-
ga, kot da so montažne ob-
jekte, tako hišice kot restav-
racijo s kuhinjo prodali; vse
to bo namreč preseljeno v
neposredno bližino atomskih
toplic pri Podčetrtku, izkupi-
ček pa bo v banki naložen
čakal na prihodnost trajnejše
in trdnejše investicije.
Sredstev od prodaje objek-
tov je veliko premalo, da bi
z njimi mogli kupiti ustrezno
zemljišče in a^raditi čvrst
počitniiški objekt. Le-to je si-
cer globoka želja, vsekakor
za nekaj let zamujena. V
bodočnosti bo to željo mo-
goče uresničiti samo s po-
močjo družbe, predvsem pa
delovnih organizacij, zlasti
tistih, ki zaposlujejo bivše
borce NOV.
Trenutno je težko reči, če
iz teh načrtov utegne v bliž-
nji bodočnosti kaj nastati,
kje, kako in koliko. Se pa
vse bolj vsiljuje občutek, da
bo za delovnega človeka z
dohodki v spodnji polovici
poprečja vse težje najti »pro-
stor pod jadranskim son-
cem«. Ko v zadnjem času to-
liko govorimo o minulem de-
lu, se nehote poraja misel,
če tudi v tem, da so bili
nekoč obmorski kraji odvis-
ni predvsem od domačega tu-
rizma in da je le-ta dajal
pretežni del akumulacije za
razvoj turizma na mednarod-
ni stopnji, obnašanje odločil-
nih dejavnikov ob obali us-
treza? Ne gre tu za zahtevo,
da provizorji končno izgine-
jo, ker res lahko kvarijo
izgled in racionalnost izkori-
ščenja prostora. Toda so tu-
di drugačne možnosti, oziro-
ma z olajšavami nakupa dru-
gega ustreznega zemljišča.
Toda ne! Do včeraj zaželeni
smo ob apetitu po markah,
funtih in dolarjih na mah
nezaželeni. Ne samo v Ro-
vinju, praktično povsod ob
obali.
JURE KRAŠOVEC
DRUGI FAZI NASPROTI
f Podjetje »Avto Celje« doživlja iz leta v leto lepše
gospodarske dosežke. V zadnjih letih je dosegla pose-
ben razmah ravno trgovina, zaostajali pa tudi niso v
servisni dejavnosti.
f V okviru podjetja imajo že izdelan perspektivni
program razvo.|a do leta 1980. Program, ki so ga v
glavnem izdelali sami, obsega dve razvojni fazi. V tre-
nutnih pogojih kaže vložiti vse sile v realizacije druge
faze izgradnje servisov, saj to narekujejo mnoge po-
trebe.
t Gradnja bodoče hitre ceste Hoče—Leveč narekuje
čim širši angažma ob predvideni gradnji druge faze,
to je servisov za tovorna vozila, saj bi tako gradbena
podjetja, ki bodo gradila cesto, imela možnost, da v
neposredni bližini gradbišča koristijo usluge strokov-
no organiziranega servisa.
Pravzaprav le malo ljudi
ve, da je sedanji obseg ser-
visov podjetja AVTOCELJE
ob Ipavčevl ulici v Celju
samo prva faza široko zami-
šljenega razrvojnega progra-
ma tega hitro se razvijajo-
čega podjetja. V okviru se-
danjih prostorov opravljajo
servise in drobna ter večja
popravila osebnih avtomobi-
lov, medtem ko je servis za
vzdrževanje tovornih vozil še
vedno lociran v Medlogu.
Perspektivni program razvo-
ja servisne dejavnosti pred-
videva, da bi ob sedanjih
prostorih fimkcionalno pove-
čali kapacitete, ter s tem
prestavili servis za tovorna
vozila iz Medloga na Ipavče-
vo cesto. Vprašanje zemlji-
šča in lokacije je že ureje-
no, prav tako so ob gradnji
sedanjih servisnih prostorov
mislili tudi že na razširitev,
saj So tej prilagodili že vpra-
šanje napajanja z električno
energijo, vprašanje kanalizar
cije ter vode in ogrevanja.
Skozi sedanji servis za o-
sebna vozila gre dnevno pri-
bližno tudi do 130 vozil in so
samo v prvih treh mesecih
letošnjega leta zabeležili pro-
met 11.922 vozil, medtem ko
so jih lani v celem letu ime-
li v popravilu ali na rednih
servisih 33.555. Iz tega je
moč seveda sklepati, da se bo
obseg poslovanja v letoš-
njem letu še močno povečal,
kar je med drugim seveda
tudi odraz povečanega števi-
la motornih vozil.
Poleg rednih servisov za
posamezne tipe vozil, imajo
vpeljan tudi tako imenovan
touring servis, kd zajema
drobne usluge predvsem tu-
ristom in drugim, ki jih na
poti zadene potreba po manj-
ših popravilih. Kljub temu,
da so izračuni pokazali, da
se v popoldanskem času Iz
ekonomskih vidikov ne izpla-
ča zadrževati dežurne ekipe,
je moč pokvarjeno vozilo
popraviti tudi v popoldan-
skem času in sicer do sedme
ure zvečer, s tem, da si
stranka v njihovi trgovini
ob servisu kupi potrebne
dele, (tu dobi tudi blok za
usluge) v delavnicah pa bo-
do napako pn vozilu hitro
odpravili.
Razumljivo je, da so ob
načrtovanju svojega perspek-
tivnega razvoja mislili tudi
na kadre. Novi servisi bodo
terjali dodatnih 74 delovnih
mest, to pa pomeni, da bodo
izredno povečali učna mesta
za vajence, ki pa jih imajo
že sedaj 54. Vpeljali so tudi
sistem dodatnega strokovne-
ga izpopolnjevanja že zapo-
slenih delavcev s tem, da
so jim omogočili izredni štu-
dij, za katerega jim prizna-
vajo poleg plače tudi manjšo
štipendijo in druge ugodno-
sti. Vseh 12, ki jih trenutno
dodatno študira na raznih
tehniških šolah različnih sme-
ri je doslej z velikim uspe-
hom opravilo vse Izpite, kar
samo potrjuje, da je k splo-
šnim pogojem šolanja, ki jih
nudi podjetje, veliko prispe-
val tudi sam interes posa-
meznikov
Tretja faza razvojnega pro-
grama pa predvideva še grad-
njo upravnega pwDslopja, saj
se sedanja uprava prilično
stiska v dokaj neustreznih
prostorih nad trgovino ob
Ljubljanski cesti. 2e iz sa-
mega vrstnega reda izvaja-
nja posameznih faz je razvid-
no, da si vodstvo podjetja
močno prizadeva najprej vse-
stransko organizirati ustrezno
servisno službo, šele nato
bodo prišle na vrsto druge
stvari. Upoštevaje dosedanje
rezultate, ki jih v zadnjih
letih dosega podjetje res J^i
moč dvomiti o tem, da bodo
ob Ipavčevi ulici kmalu zrar
stli novi delovni prostori, ki
bodo odprli nova delovna
mesta mnogim delavcem, po-
djetju pa prinesli dobršen
delež k njegovi nadaljnji
prosperiteti.
B. STRMCNIK
PREIZKUŠNJA KOMUNISTOV
(Nadaljevanje s 1. strani)
Med sklepi razširjene seje
medobčinskega sveta ZKS je
med drugim jasno rečeno, da
je nemogoče istovetiti vseh in
vsakogar, da je odgovornost
nosilcev javnih funkcij in
vodstvenih kadrov posebej
pomembna. Prekiniti je tre-
ba prakso, da posamezni no-
silci jarmih funkcij skrivajo
six>je slabosti, napake, nez-
nanje in neodgovornost za
različnimi organi in da bodo
takšni ljudje morali zapustiti
tudi svoje sedanje položaje.
Enako doslednost, kot za
komimiste v svoje sredini,
so dolžni komunisti zahteva-
ti tudi od članov ZK v zvez-
nih, republiških organih in
organizacijah, je poudarjeno
v sklepih medobčinskega sve-
ta ZKS.
Na takšna stališča in skle-
pe so na imenovani seji na-
vezali tudi razpravo in oce-
no ekon^miskih gibanj na
našem območju.
NALOGE, KI ČAKAJO KOMUNISTE SO PREIZKUSNI KAMEN
Na seji konference občin-
ske organizacije ZKS v Ce-
lju so spremenili vrstni red
napovedanega dnevnega reda
in so najprej razpravljali o
programu dela občinske kon-
ference in njenih organov, ki
je bil delegatom predhodno
posredovan. Povsem razum-
ljivo pa je, da se je v raz-
pravo o bodočih nalogah ko-
munistov vključil sekretar
občinskega komiteja tovariš
štej an Korošec, ki je izha-
jal iz sklepov 17. seje pred-
sedstva ZKJ, govorov pred-
sednika Tita in razprave ter
sprejetih resofluclj na II.
kongresu samoupravljavcev v
Sarajevu.
Med neposredne naloge ak-
cije komunistov je tovariš
Korošec uvrstil prizadevanja
uresničitev ustavnih spre-
memb in uresničitev stabili-
zacijske politike.
Ko je govoril o vsebini in
vzdušju kongresa samoup-
ravljavcev v Saraje^oi je pK>
udaril, da je bilo to vzušje
izredno ugodno, da je prišla
do izraza velika enotnost ob
sprejemu resolucij, ki so ve-
lika podpora predloženim u-
stavmm amandmajem
sklepom brionske seje.
Tovariš Korošec je od po-
sredovanja svojih vtisov pre-
šel na konkretne naJoge, ki
čakajo komuniste v celj-
ski občini, kot tudi povsod
v noši domovini;
9 Akcijski programi mo-
rajo biti izdelani v najkraj-
šem času na vseh nivojih,
tako v delovnih organizaci-
jah kot na ravni občine (ra-
zumljivo tudi na višjih sa-
moupravnih ravneh).
9 Zveza komimistov mora
oceniti dejavnost in idejno-
akcijsko pripravljenost vsa-
kega člana, pa tudi organiza-
cij vse do občinskega komi-
teja in ostalih organov ob-
čin^ske organizacije.
0 Čeravno je C!elje v svo-
jih prizadevanjih pri razvi-
janju samiofljipravljanja do-
seglo precejšnje uspehe in
določeno prednost, so ven-
dar še ostale pomanjkljivo-
sti, zlasti pri uveljavljanju
neposrednosti v samoupravni
praksi. (O tem bo razprav-
ljal zbor samoupravljalcev v
Celju, ki g^a bo sklical občin-
ski sindikalni svet).
^ Razmerama ugodni po-
kazatelji vsklajenosti v go-
spKxiarskih tokovih (o čemer
smo pred tedni že poročali)
le niso brez pomanjkljivosti.
Investicije bomo morali pod-
vreči E>onofvni reviziji in po-
novni odločitvi, pobrigati se
bomo morali o nezadržni
dirki cen in o našem odno-
su, zlasti odnosu vodilnih
komunistov, do stabilizacij-
ske politike.
9 Integracija, ki beleži v
Celju določene uspehe (ope-
karne, banka), je še nadalje
ena od temeljnih nalog bitke
komunistov.
0 Poglavitna fronta bitke
v Zvezi komunistov pa bo
morala v naslednjem obdob-
ju potekati o vprašanjih i-
dejne, vsebinske in socialne
diferencije med članstvom.
Obračun s posamecsniki, ki
zavestno delujejo proti na-
čelom politike ZKJ je neiz-
bežen. Tu ne gre samo za
razločke enotnosti po be,se-
dah in dejanjih, ne samo za
izkrivljanja, za nepravilnosti
vseh vrst in obsegov, gre
končno tudi za tipičen po-
jav nedorečnosti v kadrovski
politiki ob dejstvu, da ima-
mo v Celju veliko neiakori-
ščeruh kadroiv.
9 Ravno deviacije med be-
sedami in dejanji so osnova,
da se bodo morali komimisti
diferencirati med seboj v
idejno-vsebinskem smislu za-
snovane idejne enotnosti, to-
da le ob dokazih akcijske
enotnosti.
% Tako kot na seji med-
občinskega sveta ZKS, Je tudi
na seji občinske konierenoe
ZKS v CTelju jasno in ned-
voumno sklenjeno, na se bo
Zveza komunistov otresla
vseh tistih, ki dejansko ne
sledijo temeljnim principom
program.ske politike ZICS, ki
jim Je članstvo v ZK le fa-
sada za zadovoljevanje oik,Lh
zasebnih, grupaških intere-
sov, samoupravljanje kulisa
za birokratsko, tehnokratsko
in menežerskio samovoljo.
Toda tokrat je treba storiti
še drugi korak. Niso ravno
izjemno redki, ki bi jim
izključitev ali Izstop iz ZK
na tihem godila — toda od-
reči se bodo morali tudi svo-
jih vodilnih jarmih funkcij
in položajev.
Prisipevek tovariša sekre-
tarja Štefana Korošca je bil
deležen polnega odobravanja
in podpore. Občinska konfe-
renca je vse te nalete pri-
ključila že predhodno zastav-
Ijenermi načrtu dela in poob-
lastila vodstvo občinske or-
ganizacije, da nemudoma v
sodelovanju z ostalimi poli-
tičnimi organizacijami izde-
la konkreten akcijski pro-
gram. kajti le tako bodo
ključna družbena vprašanja
kovana še v »vročem stanju«.
Komunisti so torej pred od-
ločilno preizkušnjo, pred o^-
mi in presojo vseh d^ovnih
ljudi. JURE KRASOVEC
NAJMLAJŠIM ŠE VEČJO SKRB
Zaskrbljuj oč je podatek le-
tošnjega leta, da so otroci,
ki še ne hodijo v šolo, po-
vzročili 17 prometnih nesreč.
To se je zgodito kljub temu,
da je celjska komisija za
vzgojo in varnost pričela
prav v letošnjem letu s si-
stematično vzgojo tudi v var-
stvenih ustanovah.
Izredni uspeh je dosegla
komisija pri vzgoji osnovno,
šolskih otrok. Prometna vzgo-
ja je zajela 17 o-snovnih šol
in s tem 7(X)0 otrok. Z vsa-
koletnim seminarjem za uči-
telje so tudi tem omogočili,
da na najkvalitetnejši način
posredujejo otrokom osnovna
pravila cestnega prometa.
Prav v teh dneh zaključu-
jejo na celjskih osemletkah
razredna in medrazredna tek-
movanja v prometni vzgoji,
ki jih je s pomočjo pedago-
gov organizirala komisija za
varnost prometa. Tako jebii
v nedeljo zaključni nastop
80 učencev. Najiboljši se bo-
do udeležili še republiškega
tekmovanja, ki bo ta mesec.
Zanimivo je, da je pokrovi-
teljstvo nad tekmovanji pre-
vzela Ljubljanska kreditna
banka, združena s celjsko in
tudi zagotovila nagrade —
hranihie knjižice, (nagrada
tudi do 100 ND) Smisel takš-
nih nagrad je poleg štednje
tudi v tem, da si bodo mno-
gi šolarji lahko z nagrado
bolije opremili kolo. šolar-
jev — kolesarjev je na celj-
skem področju namreč zeio
veliko. Ko pa je komisija de-
lala občasne preglede med
šolarji — kolesarji je ugoto-
vila, da od treh koles dva ne
ustrezata predpisom.
Ob vseh teh podatkih lah-
ko rečemo, da je šestletna
prometna vzgoja v Ctelju ob-
rodiila bogate rezultate. Na
nedavni tiskovni konferenci
komisije za vzgojo in var-
nost prometa pri predsedst-
vu SZDL v CJelju so opozori-
li na že opravljene akcije in
na tiste, ki jih mislijo pri-
praviti še v tem letu. Z. S.
ORGANIZACIJA ZVEZE KOMUNISTOV
MOČNEJŠA ZA 109 ČLANOV
Pretekli teden je bila v
celjskem Narodnem domu
pomembna svečanost za ob-
činsko organizacijo Zveze ko-
munistov. Po krajšem kul-
turnem sporedu, pripravili
so ga pevci gimnazijskega
zbOTa, po nagovorih tovarišev:
Emila Rojca, Staneta Seni-
čarja in Milene štifatar-Vrš-
nkove, sprejeli v Zvezo ko-
munistov 109 novih članov.
Novosprejeti so ob tej pri-
ložnosti dobili rdeče nagelj-
čke, članske izkaznice in sta-
tut ZKJ.
Kako pomembna je ta
najnovejša pridobitev za celj-
sko organizacijo Zveze komu-
nistov je moč razbrati v sta-
rosti in socialni strukturi no-
vosprejetih. Od 109 sprejetih
jih samo sedem prekoraču-
je starostno dobo 27 let. Med
sprejetimi je 27 neposrednih
delavcev proizvajalcev, 22 um-
skih delavcev, 32 dijakov in
28 učencev v gospodarstvu.
Ostale so predlagale teren-
ske organizacije ZK. Tokrat
so največ novih članov spre.
jele organizacije v šolskem
centru »Borisa Kidriča« (12),
v gradbenem podjetju »In-
grad« (12> in v kolektivu
»EMO« (9).
Novi člani ZK so bili spre-
jeti v času, ko proslavljamo
20 obletnico samoupravljanja,
v času, ko pred komunisti
stojijo izredno važne naloge,
ki se nakazujejo v sklepih
17. seje predsedstva ZKJ in
zailcljučkih II. kongresa samo-
upravljavcev.
J. Kr.
MILAN
HOHNJEC
Celjan v pravem pomenu
besede. Lahko bi rekli budi
star Celjan, četprav se je
šele pred dnevi srečal z
Abrahamom in ga zatorej
po letih ne kaže uvrščati
med stare, zato pa med ti-
. ste, ki so močno, lahko bi
rekli čustveno, vezani na
mesto ob Savinji. To mesto
mu veliko pomeni.
Kadarkoli in kjerkoli te-
če beseda o Milanu Hoh-
njenou, se skoraj nehote
njegovo ime in delo povezu-
jeta z banko, športom in ne
nazadnje z ribištvom. Tu
je našel področje svojega
poklicnega in družbenega
udejstvovanja. 2ianiniivo je,
da je vsem tem vejam zvest
že skoraj polnih 25 let!
Kot bančni delavec je za-
čel svojo pot pri cedjski
mestni hranilnici in potem
doživljal skoz dve in tx>1
desetletji številne organiza-
cijske spremembe. Zdaj je
pomočnik direktorja celjske
podružnice Ljubljanske ban-
ke.
»Integracia celjske kredi-
tne banke z ljubljansko je
prišla v času, ko je likvid-
nos gospodarstva zelo sla-
ba. In prav tai je iakatl
vzrok, zakaj nova banka ni
mogla takoj dobiti večjih
sredstev in zagotovitev traj-
nejših obratnih sredstev.
Zato pa probleme uspešno
rešujemo s krajšimi termin-
skimi sredstvi. To je vse-
kakor prva pozitivna stran
dela pod streho Ljubljan-
ske banke. Druga, prav ta-
ko izredno velika pa je v
tem, da lahko celjska po-
družnica v okviru večjega
in močnejšega denarnega
zavoda vsak dan sproti iz-
vršuje vse svoje obveznosti
do komitentov. Tako ime-
nova dnevna likvidnost celj-
ske podružnice je zajamče-
na.
In še nekaj je, kar ne ka-
že jxxzabiti. Naša podružni-
ca je zelo izčrpno posredo-
vala centrali v Ljubljani vse
odprte zahteve gospodarskih
organizacij tega območja za
investicijske in obratne kre-
dite. To še zlasti velja za
zahteve in potrebe trgo\'i-
vine in industrije. In ne
samo to; računamo, da bo
v kratkem času prišlo tudi
do ustrenih reÄite\',« je v
razgovoru poudaril tov.
Hohnjec.
Pomenek pa je odkril še
nekatere druge načrte, ki
so vezani na bančno delo.
Zdaj uvajajo novo obliko
tekočih računov za osebne
dohodke, hkrati pa ohra-
njajo dosedanjo, da v de-
lovnih organizacijah, kjer
so se pač za to odločili,
nakazujejo osebne dohodke
za zaposlene na njihove
hranilne knjižice. Prvi ko-
raki in prVi uspehi takš-
nega načina izplačevanja
osebnih dohodkov so vse-
ka.kor spodbuda za nadalj-
nje delo na tem področ-
ju.
Hvaležno delo pa jih ča-
ka tudi pri razširitvi mreže
bančnih enot, tako imeno-
vanih izpostav. Računajo,
da bodo odiprli takšne eno-
te na Kozjanskem, v Ob-
sotelju, zatem v Vojniku
pri Celju, Gornjem gradu,
na Polzeli, morda v Bra-
slovčah pa tudi v Rimskih
Toplicah ter v Radečah.
Razen tega bo tudi Celje
dobilo novo izpostavo in
to na Trgu petega kon-
gresa.	M. B02IC
ZAVZEMANJE ZA IZENAČITEV
POLOŽAJA KMET - DELAVEC
Janko Vošnjak, dipj^
mirani strojni inženir
SIP Šempeter je za
slednjega sogovornii;
predlagal novoizvoljeneg
poslanca gospodarske^
zbora SRS kmeta Ivan
Kudra iz Pongrara. Vpn
šanje: možnosti nabav
kmetijske mehanizacij
in za reševanje kakšni
problemov se bo kot n(
voizvoljeni republiški p^
slanec zavzemal. Ivai
Kuder že od leta 195
aktivno sodeluje v ra
nih samoupravnih or^
nih kmetijske organi»!
cije. Je oče štirih otrok, napreden kmet, ki je kmetij
prevTiel za očetom, prav tako naprednim kmetom.
Kakšna je kunna moč kmetov za nabavo kmpti
ske mehanizacije?
»Kupna moč kmeta glede kmetijske mehanizacij
je močno omejena z ozirom na težave v pretekli
letih. Pred leti se je kmet usmerjal na ročno pn
izvodnjo, ker pa je bil odliv delovne sile prevelik, se j
znašel pred dejstvom, da je treba kmetijo mehanizirat
in preusmeriti ali pa opustiti. Sam enostavno ni znio
gel vsega dela! Poleg tega so bile kmečke družine š
številne in vsak, ki je prevzel kmetijo, je mora
ostalim izplačati doto. Mlad človek, ki 'je tako prevzf
kmetijo, je začel gospodariti brez kapitala. S strai
5taršev ter bratov in sester mu je bil podarjen osnovn
kapital, kar pa predstavlja osnovna sredstva, mrte
kapital. Zato je kupna moč za nabavo kmečke mehj
nizacije močno omejena. Res je, da se danes nudiji
določeni krediti, katerih pa je zelo malo. Ti kredit
izhajajo takorekoč iz samopomoči kmečkih hranilni!
vlog v kmečkih organizacijah pri kmetijskem komb
natu. Nujna bi bila podpora s strani družbe in občir
da bi ojačali hranilno službo, ki bi omogočala vi
kreditov za nabavo kmetijske mehanizacije in opremt
Trenutno so se z večimi stroji opremile le tiste kme
tije, ki so se preusmerile ali pa tiste, katerim so pred
niki z dobrim gospodarjenjem zagotovili, osnovni ozi
roma Obratni kapital. Te kmetije so si lahko nabavljal
kmetijsko mehanizacijo.
Prav pa bi bilo, da se s potrebnimi kmetijskim
stroji opremi vsaka kmetija, ki si želi urediti tržn
proizvodnjo, da bo koristna ne samo za kmetijo, tem
več tudi za družbo. To je tudi glavni cilj! Da bi s
lahko takšne kmetije, ki so perspektivno tržne z mla
dimi ljudmi, opremljale in razvijale pa bi bilo po
trebno mnogo razumevanja s strani proizvajalcev kini
tijske opreme, ki naj bi nudili kmetu stroje pod ug(
dnejšimi pogoji, kot npr. razne tovarne avtomobile
in druge, predvsem gospodinjske opreme. Saj — p
navijam — takšna kmetija ne proizvaja samo za seui
temveč za celotno družbo.«
Ste novoizvoljeni poslanec gospodarskega zbora SRi
Za rešitev katerih konkretnih problemov vašega stan
se boste zavzemali?
»Predvsem se bom zavzemal za položaj kmečke?
človeka, da bi ga izenačiU s položajem vsakega di
lovnega človeka. Moje mnenje je, da je človek, ki del
na kmetiji, prav tako upravičen na osebni dohodei
kot vsi ostali člani družbe, kar nam pa današn;
struktura kmetij ne omogoča. Vem, da osnovni delave
v industriji nima takšnih osebnih dohodkov, da 1
lahko kmetijske proizvode plačeval po takšni ceni, !
bi omogočali rentabilnost tri hektarske kmetije. N
drugi strahl pa ni kmet socialna ustanova, da bi reš(
val težave delovnega človeka. Prepričan sem, da mor
biti kmet izenačen z vsakim delovnim človekom i
s tem tudi upravičen na osebni dohodek. Kmet razp*
laga z velikimi osnovnimi sredstvi, ki zahtevajo mnog
denarja za vzdrževanje (poslopja, oprema, živina itd
Kmet tudi nima nobenega jamstva, razen če ni zavari
van pri zavarovalnici, za izpad letine v primeru viši
sile. To se odraža na dohodku, če pa tega ni, priö
do posledic, katerim smo vsak dan priče.«
Problem predstavlja tudi davčna politika ...
»Davčna politika naj bi temeljila izključno na d«
hodku kmetije.«
Prometni davek tudi bremeni kmeta ...
»Kmetija, ki se opremlja z razno mehanizacij®
da postane tržna kmetija, naj ne bi bila obrem«
njena s prometnim davkom na mehanizacijo, ne gleä
na to, kakšen stroj je.«
Pa zdravstveno zavarovanje?
»Potrebno je več razumevanja, vsaj toliko, kolifeö
ga je imel kmet med NOB za pomoč pri razvoj"!
naše mlade države.«
Mladina odhaja s kmetij ...
»Ne zdi se hTl prav, da kmečki mladini, ki se
izobraževati pa slučajno katastrski dohodek pre&egi
določeno mejo in s tem upravičenost za štipendij"
le-to ne dodelimo. Mlad kmečki človek se kasneje ^
posli v industriji, izobraževanje pa mu je omogočil
kmetija! Tudi to bremeni kmetijo in mladega go&P**
daria.«
V vseh teh vaših mislih tudi vidim vzrok za odhf*
mladih s kmetij. Je to točno?
»Povsem. Mlad kmečki človek bi moral imeti
pogoje, kot delavec v industriji, da ga ne bi motü
in bremenila osnovna sredstva in da bi mu bü
tovljen osebni dohodek.
Vaš predlog za naslednjega sogovornika?	.
»Franc Renir iz Podčetrtka naj spregovoiri o vs^
tistih problemih, ki še vedno povTiročajo zastoj
voja Atomskih toplic in kakšne posledice to P^^^®^
krajem, ki jih poznamo kot nerazvite.«	^t
TONE VRA^
PESEM NAOOI^ISTILO ZA RELIGIJO
•	Jurček Vreže pripoveduje o prvih zametkih
mladinsekga petja v Celju, ki segajo v vojna leta ter
o načrtih za prihodnje. Že leta 1975 naj bi bil celjski
mladinski festival tekmovanje domačih in tujih zbo-
rov ter tako dejansko velika medn.itodna mladinska
glasbena prireditev!
•	Še vedno premajhno sodelovanje oziroma po-
moč gospodarskih in turističnih organizacij pri orga-
nizaciji mladinskega festivala, ki ni pomemben samo
za skupino glasbenih strokovnjakov, temveč za ce-
lotno celjsko regijo.
• Trenutno je celjski mladiaski pevski festival
največja prireditev mladinskega petja v Jugoslaviji
in še kje drugje!
Kdaj ste se začeli ukvarjati
e slasbo?
»Pi-ed sicoraj petdesetimi
leti. Bilo je v drugem letniku
učiteljišča v Mariboru, kjer
sem že imel svoj pevski zbor.«
Združeni zbor ste vodili tu-
da na prvem »Festivalu« leta
1946 v Celju?
»Takrat sem vodil 3ÜÜ0 pev-
cev, ki so v Celje dopotovali
z lojtrskimi vozovi in cekri,
v katerih so imeli kruh za
malico. V Celju so dobili za
nagrado žemljo.«
Bi lahko opisali potek do-
godkov od rojenja misli o fe-
stivalu do njegovre realiza-
cije?
»Skozi vsa vojna leta sem
razmišljal o podobnem na-
stopu štiri leta so bila dol-
ga in čutilo se je pomanjka-
nje slovenske pesmi. Vsi smo
jo želeli poslušati in prvo
priložnost smo jim dali leta
1946 na masovnem nastopu
mladinskih zborov. Decem-
bra 1945 sem bil na glasbe-
nem seminarju v Ljubljani,
kjer sem se pogovarjal z
mnogimi glasbenimi strokov-
njaki o ideji, da bi pripravili
masovni nastop mladih pev-
cev. Mnogi so bili proti temu
in so mi odsvetovali organi-
zacijo takšnega srečanja. Ven-
dar nisem odnehal. Ko sem
se vrnil s seminarja in ko
sem dobil pismeno dovoljenje
iz Ljubljane, da lahko pri-
pravimo nastop, sem sklical
učitelje in jim razložil idejo.
Vsi so bili navdušeni. Skupaj
smo razmnoževali note, ki jih
takrat ni bilo. Pripravljah
smo osnovo, Id je dobivala
vse večje temelje in prispe-
la danes do velike mednarod-
ne prireditve.«
Kakšen je bil moto pi-ve
masovne mladinske glasbene
prireditve?
»3000 pevcev je med drugim
zapelo tudi Slovansko pesem:
»Doni pesem, brate druži, do-
movini vsak naj služi.« Sled-
nje je bilo podčrtano in kot
moto prireditve.«
Kaj vam pomeni petje?
»Nadomestilo za religijo. Ce
ne bi bilo F>etja, ne vem, ka-
ko bi bilo. Z religijo sem
opravil takrat, ko sem se za-
čel načrtno ukvarjati s pet-
jem. To je nekaj fantastič-
nega. Ljudje ob petju dobi-
jo drugačne, sproščene in ve-
sele j še obraze.«
V čem Je bistvo zborovske-
ga ijotja?
»Človek pozabi na sebe, kaj-
ti uspeh zbora je odvisen od
skupine. In vendar je potem
vsak posameznik vesel, če
zbor uspe. To je v današnjem
zosebljenem svetu še kako
pomembno.«
Festival je star 25 let. Se
bo še razvijal?
»Bo. Se mora. Predvideva-
mo, da bi že leta 1975 bilo
celjsko .srečanje tekmovanje
naših in mednarodnih zborov,
ki sedaj nastopajo samo kot
gostje. Do takrat bo Celje
dobilo novo dvorano, boljše
gostinske kapacitete itd., kar
vse bo omogočilo izpeljavo
mednarodnega tekmovanja.
Trenutno pa je to še nemo-
goče«.
Kaj pogrešate?
»Večje konkretnejše sodelo-
vanje in pomoč delovnih or-
ganizacij, turističnih itd. Saj
pevsko srečanje ni samo na-
ša prireditev, skupine, ki to
pripravlja, ampak prireditev
vsega Celja. Na to ne bi sme-
li nikoli pozabiti.«
TONE VRABL
LJUBLJANSKA
DRAMA
GOSTUJE V CELJU
SLG Cedje bo imelo po
daljšem časovnem presled'-
ku spet v gosteh ljubljansko
Dramo. Gostje se bodo pred-
stavili jutri, v petek, 14. ma-
ja z najlepšim delom slo
venske sodobne dramske lite-
rature, 7 »Žabami«, ki jih je
dramatik Gregor Strniša ime-
noval tiidi »Priliko o ubogem
in bogatem Lazarju«. To de-
lo je doživelo v režiji Mileta
Koruna tako pri publiki ka-
kor pri kritiki nedvoumen us-
pali, zasluga zanj pa je tudi
v treh imenitnih interpretih
Poldetu Bibiču, Janezu Hoče-
varju in Svetlani Makarovi-
čevi.
»2abe<< so p>o svoji pesni-
ški fakturi moderna srednje-
veška moraliteta, dostopna
ljudem na vseh stopnjah iz-
obrazbe. S svojo zgodbo o
hudiču, hudičevi babici in sa-
motnem popotniku, ki v za-
čarani noči zaide v peMensike
preizkušnje, so kakor prav-
ljica; s svojo simboliko pa
morajo človeka h globljemu
razmišljanju. V erotični hu-
momi in vizionamo grozlji-
vi podobi nam govore »Žar
be« o neizmerljivih in še ni-
koli do kraja raziskanih vre-
dnotah v onostranstvu in po-
zcmskositi, o človeku kot Niču
in kot posledici metafizične-
ga vesolja. Moderni Slehernik
zaide v krčmo na robu mesta
ob barju, v kateri krčmari
hudič s svojo babico in s
ikulinaričnimd special itetami
— žAbami, pogubljenimi ölo-
vešikimi dušicami.
Celjane na to enkratno go-
stovanje — začetek predstave
bo ob 20. uri — ee posebej
opozarjamo!
Vojnik: x\IEDOBClNSKA
DRAMSKA REVIJA
V	ponedeljek se je porx>v-
no dvignila zavesa v kultur-
nem domu v Vojniku. Večer
za večerom se bodo ves te-
den zbirali v tem kraju šte-
vilni ljubitelji gledališke de-
javnosti, primerjali doseže-
ne uspehe in kritično oceni-
li svoje dosežke.
V	porjedeljek so se pred-
stavili člani Amaterskega gle-
dališča iz Velenja s Cankar-
jevim recitalom Ivana Can-
karja »Hlapec Jernej in nje-
gova pravica«. Delo je pri-
pravil Jože Kolar ob pomo-
či Jožeta Klančnika, ki je
to delo tudi dramatiziral.
Amatersko gledališče štore
— Celje je v torek uprizo-
rilo Leslija Stevensa bulvar-
sko komedijo »Zakonski vr-
tiljak« v režiji Cvetka Verni-
ka. Mlad režiser Jalia Jeršič
se je za letošnjo revijo lotil
ene izmed najbolj znanih
kriminalk Agathe Christie
»Mišolovka«.
Prosvetno društvo »Zarja«
iz Trnovelj je pripravilo slo-
vensko noviteto Igorja Tor-
karja »Vstajenje Jožefa švej-
ka«. Mladi igralci se bodo
spoprijeli z novo slovensko
grotesko, Id bo druga krstna
uprizoritev na Slovenskem.
Letošnjo revijo, ki bo ime-
la izrazit delorai značaj, bo-
do zaključili domačini: za-
igrali bodo komedijo Carla
Goldonija »Sluga dveh go-
spodov« .
Na splošno lahko ugotovi-
mo, da repertoami izbor le-
tosr.'jih del ni slab, čeprav
prevladujejo komedije. Le-
teh pa si Vojničani goix>vo
želijo.
Celje: TRIBUNA O GLE-
DALIŠKI DEJAVNOSTI
Danes zvečer bo v dvorani
Slovenskega ljudskega gle-
dališča Tribuna o gledališki
dejavnosti na področju celj-
ske regije. Poleg uglednih
slovenskih gledaliških delav-
cev bo sodelovalo v razpra-
vi prav gotovo veliko števi-
lo Celjanov — ljubiteljev gle-
dališča. Tribuno bo vodil
znani Tv komentator Sandi
Colnik.
Celje: KEDNl LETNI KON-
GERT MOŠKEGA PEVSKE
GA ZBORA »Ivan Cankar« iz
Celja
Med številne kulturne pri-
reditve, ki polnijo te majske
dni, sodi tudi redni letni
koncert Moškega pevskega
zbora »Ivan Cankar« iz Celja.
Ljubiteljem lepe, predvsem
slovenske narodne pesmi, se
bo predstavil nocoj ob 20.
uri. Zborovodja bo profesor
Marjan Lebič.
Vojnik: UPRIZORITEV
»SVOJEGLAVCKA«
Med tem, ko je Amater-
sko gledališče štore-Celje so-
delovalo na reviji s komedi-
jo »Zakonski vrtiljak«, bodo
v Vojniku kot nekakšno na-
daljevanje letošnje revije že v
nedeljo zaigrali komedijo za
smeh in razvedrilo »Svoje-
glavček« s katero že dalj ča-
sa razveseljujejo zabave želj-
no občinstvo širom Sloveni-
je. Pripravljajo tudi gostova-
nje na Kozjansko.
Četrtek, 13. maja ob M.15
uri Strinberg: »C.ospodična
Julija«, gostovanje v Solkanu
pri Novi Gorici.
Petek, 14. maja ob 20 uri
Strniša: »žabe«, gostovanje
Drame SNG iz Ljubljane.
Predprodaja vstopnic v četr-
tek od 18.30 do 19.30 ure, ter
v petek od 18. ure dalje.
Sobota, 15. maja ob 11.30
Oton Župančič: »Veronika
Deseniška«, gostovanje v
Murski Soboti.
Sobota, 15. maja ob 20. uri:
»Veronika Deseniška«, gosto-
vanje v Lendavi.
Nedelja, 16. maja ob 13.
uri: »Veronika Deseniška« —
gostovanje v Tumišču.
Nedelja, 16. maja ob 19.
uri: »Veronika Deseniška, go-
stovanje v Crenšovcih.
Četrtek, 20. maja ob 19.30
uri Plaut: »Hišni strah« —
komedija za III. mladinski
abonma in izven.
PREDZADNJA RAZSTAVA — Tokrat se v Ukovnem
salonu predstavlja skupina osmih slikarjev združenih
v »Lahinskih ateljejih«. Razstavljajo Quintino Bassani,
Emil Bobanovič čolič, Josip Diminič, Jasna Maretič-
Diminič, Eugen Kokot, Vera Kos-Paliska, Karlo Pa-
liska in Renato Percan. Objavljamo delo Karla Pa-
liske: »Nabrekovanje jedra«. Razstava bo odprta do
29. maja.	tv
SLOVrNC SLOVENCA VABI
KOMORNI MOŠKI ZBOR NA GRAMOFONSKI PLOŠČI
v izdaji ljubljanskega Heli-
dona bo v kratkem izšla prva
srednja gramofonska plošča
celjskega komornega moške-
ga zbora. Zbor bo imel sne-
manje zanjo 22. in 23. maja.
Pravimo, da gre za prvo
gramofonsko ploščo. Resnica
pa je v tem, da bo to že
druga. Prvo gramofonsko plo-
ščo s posnetki tega zbora so
izdelali leta 1968 v Stuttgartu
organizatorji 16. nemškega
festivala pevskih zborov. Tu
je bil celjski zbor edini pred-
stavnik jugoslovanske pevske
kulture. Edini izvod te plo-
šče hrani komorni zbor. Ta
plošča tudi ni prišla v pro-
dajo. Druga oziroma prva do-
ma izdelana pa bo tudi v
prodaji.
Prva doma izdelana gramo-
fonska plošča s posnetki celj-
skega komornega moškega
zbora bo izšla pod naslovom
»Sloven'c Slovenca vabi«. Na-
slov pove vse. Zbor in izda-
jatelj plošče sta se odločila
za slovenske narodne pesmi,
za tiste torej, po katerih je
tudi največ povpraševanja.
Zato lahko tudi po tej strani
pričakujemo izreden komer-
cialni uspeh plošče Dosti ve-
čji pa je seveda v priznanju
komornemu zboru, da priha-
ja do S7K>je prve oziroma
druge plošče, ki mu bo še
bolj utrdila sloves doma in v
tujini. Nova plošča bo lahko
tudi primerno darilo za tiste
goste, ki prihajajo v Celje in
obiskujejo družbene organiza-
cije, občinsko skupščino, de-
lovne kolektive in druge.
Na plošči bo devetnajst po-
snetkov, ki bodo skupaj tra-
jali okoli 36 minut. M. B.
ZLATA
KRAŠOVEC:
ANDREJ INKRET
LJUBLJANSKA SREČANJA
»Prav dobi\'a se jutri po-
poldne v kavami Slon,« se
je zaslišalo z one strani te-
lefonske žice, potem pa še
»aili me pyoznate?«.
»Ne!« to sem rekla pa jaz
(na tej strani žice).
Razpoznavni znak — Andrej
Inkret bo bral Delo. Problem
je bil tako rešen, pa k dove
ne kako dobro, V kavami
Slon vsako popoldne najmanj
ducat ljudi prebira Delo. To-
da Andreja Inkreta sem vse-
eno našla — bolj po intuiciji
kot zaradi Dela.
Andrej Inkret se je začel
ukvarjati s kulturo že kot
dijak celjske .gimnazije, ven-
dar pravi, da ^e svoje takrat-
ne dejavnosti le bolj medio
spominja. Bila mu je pred-
vsem konjiček, ki pa se je
kasneje spremenil v resno za-
nimanje. 2:anj je bilo gimna-
zijsko obdobje čas šitudija in
zbiranja informacij, ki pa jih
je dobivad mantj v šoli koi
dmgod. Sp>ominja se gledali-
šča, prvih rednih stiikov z
njim, prijateljstva z nekate-
rimi igralci. Prav celjsko gle-
dailišče ga je toliko prevzelo,
da se je kasneje resno začel
ukvarjati z gledališko kriti-
ko. Zato nd čudno, da je tu-
di po odhodu v Ljubljano
redno spremljal delo tega
gledališča. Pisal je kritike
celjskih predstav za Naše raz-
glede.
Ob gledališki kiritikl se An-
drej Inkret ukvarja še s film-
sko kritiko, recenzijami
knjiig, omeniti pa moram še
njegovo monografijo o Do-
miniku Smoletu in štaidijo o
začetkih slovenske proze.
»Prav ti poskusi literarne
zgodovine me najbolj zani-
majo, vendar ostaja zanje
malo čaisa ob vsakdanjem kri-
tično esejističnem pi^tnju, M
je včasih odraz resničnega
interesa, drugič pa ma
terialne in poklicne nujnosti.
Človek namreč ni vselej ti-
sto, kar bi želel biti.«
In kaj mena Andrej Inkret
o sodobni slovetruski dramati-
ki in o tem, kako je zasto-
pana v repertoarjih našah
gledališč?
»Mislim, da imamo v so-
dobni slovenski dramatiki ce-
lo vrsto izredno zanimivih
tekstov. Zato me ta sodobna
drama priteguje tako v umet-
niškem kot v literarno zgo-
dovinskem, ideološkem in
vsebinskem smislu.
Pri uvrščanju izvirnih del
v repertoar pa imajo gleda-
lišča včasih več dmgič manj
sreče. Zelo veliko srečo pri
izbiri kaže primer Emilije v
Drami, saj je ta predsitava
doživela pri občinstvu izre-
den uspeh. Po druigi strani
pa ponesrečeno uvrščena
predstava lahko doživi po-
poln neuspeh. To se je zgo-
dilo tudi nekaterim izredno
zanimivim, vendar manj ko-
munikativnim tekstom.
Mislim, da je občinstvo me-
rodajno samo do določene
meje, čeprav do te meje od-
ločilno. GledalLšča brez pu-
blike namreč ni,
V zadnjih letih ima vsako
gjledaJiišče vsaj eno ali dve
krstni predstavi izvirnih dol
v sezoni. Tako pride na oder
večina del, ki to zaslužijo.«
Andrej Inkret, že devet let
živi v Ljubljani, Celje pa mu
FKMneni mesto, kjer je bil in
kjer je še vedno doma.
»Meni pomeni Celje še ve
dno tisti križ, ki gega od
Narodnega doma do p<istaje
in od Metropola do farne cer-
kve. Zdi se mi, da je tai zbra-
no vse mesto. Človek lahikio
tu sreča kogarkoli, vse se
odvija po določenem redu in
daje obouteik gotovosti ji
TISOČAK v ZULJAVIH ROKAH
Iz hribov riad Rimskimi toplicami
je prišla v Laško stara ženica Imela
je opravke na občini, kupila je bata
škornje, ki v blatu okoli hiše najbolj
prav pridejo in odnesla k dežnikarju
v popravilo nekaj starih dežnikov. Že-
nici se je zdelo malo čudno, ker ji dež-
nikarica za prinesene dežnike ni hotela
izročiti nobenega Usta. Nezaupljiva kot
vsak kmečki človek, dežnikov ni od-
dala v popravilo. Zbala se je zanje, če-
prav so bili stari in oguljeni. Tako se
je z njimi pod pazduho vračala proti
mestu in se ustavila pred avtobusno
postajo. Pobrskala je po denarnici za
drobiž in sama pri sebi začela govoriti,
da ji manjka petnajst starih dinarjev,
da'bi se odpeljala do Rimskih toplic.
Prisluhnila sem ji in ji vljudno, da je
morda ne bi užalila, ponudila nekaj
drobiža, ker mi je bilo ženice žal, da
bi pešačila. Vedela sem, da je njena
pot do doma še dolga tudi potem, ko
bo izstopila iz avtobusa. Se dalje je
brskala po denarnici kot da me ne bi
slišala, odprla večji predalček, vzela
ven tisočaka in ga začela obračati med
prsti. Malo začudeno sem pogledala,
ona pa mi je vljudno pojasnila, da ti-
sočaka ima, da pa ga ne misli menjati,
ker bi tako prekmalu pošel.
Ni počakala avtobusa. Vzela je poi
pod noge, avtobus jo je prehitel, ona
pa je še nekaj ur pešačila proti domu.
Ohranila pa je starega tisočaka .. .
nina
JAVNI NASTOPI
Celjska glasbena šola pri-
pravlja vsako leto ob zaključ-
ku rednega šolskega dela ja-
vne nastope svojih učencev.
Ti nastopi so zrcalo šolskega
dela v minulem obdobju,
hkrati pa spodbuda očencem
za nadaljnje delo.
Vtem ko je bil prvi nastop
včeraj; na njem so se pred-
stavili mlajši učenci pa tudi
violinski ansambel in dvo-
glasni otroški zbor, se bodo
na jutrišnjem nastopu, v pe-
tek, 14. maja ob 18.30 v dvo-
rani Narodnega doma, pred-
stavili drugi učenci pa tudi
šolski orkester, ki ga vodi
prof. Val ter Rate j.
GOSTINSKO
TURISTIČNE
PRIREDITVE
Kot že nekaj let zapovrstjo,
bodo tudi letož v Celju go-
stinsko-turistične prireditve,
ki se bodo imenovale prav-
zaprav kulinarični dnevi celj-
ski hgostincev. Trajali bodo
od 29. maja do 13. junija. V
Evropi in Ojstrici bodo ime-
li ta čas madžarsko godbo,
postregli pa bodo z madžar-
skimi specialitetami. Celeia
obljublja primorske speciali.
tete, kolodvorska restavraci-
ja idrijske žlikrofe itd.
Za uvod v prireditev bo
po. celjskih ulicah gostinska
povorka, ki se bo zaključila
s športnimi in spretnostnimi
tekmovanji. Gostinci pa se
bodo zbrali tudi na poseb-
nem zboru in se skupaj s
predstavniki družbeno poli-
tičnih organizacij in občin-
ske skupščine pogovorili o
svojih problemih.
V METKI — NAJ-
MANJ OSEMSTO
DIN
Po sklopu delavskega sveta
kolektiva tekstilne tovarne in
konfekcije Metka v Celju so
aprilske osebne dohodke iz-
plačali tako, da je bil naj-
nižji 800 din.
Pobudo za uveljavitev naj-
nižjega osebnega dohodka v
višini 800 din je dala sindi-
kalna organizacija. Priprave
za uresničitev pobude in skle-
pa delavskega sveta so ter-
jale obilo dela; nazadnje so
spremenili tudi pravilnik o
delitvi osebnih dohodkov. U-
veljavitev takšnega najnižje-
ga osebnega dohodka pa je
imela tudi solidarnostni zna-
čaj, zlasti do tistih članov
kolektiva, ki so doslej imeli
tud ipo okoli 650 din meseč-
nega dohodka.
Ob tem izplačilu so še ugo-
tovili, da je zdaj v kolektivu
okoli 200 članov, ki imajo
skoraj enak osebni dohodek
in se suče od 800 do 850 din.
Prav zato sta upravni odbor
in delavski svet sklenila, da
lahko to stanje traja le kra-
tek čas in da bodo morali
čimprej prilagoditi vredno.st
točke tako, da bo imelo naj-
nižji osebni dohodek samo
od 30 do 40 članov kolektiva
pač pa po oceni delovnih
mest, vtem ko bo druge pri-
lagoditi razponu kot ga dolo-
ča točkovanje v pravilniku
o delitvi osebnih dohodkov.
M. B.
NIVO PRED AEROM
IN LIBELO
Na smučiščih pri Okrešlju
je bil troboj ekip Nivoja,
Aera in Libele. Za vsako eki.
po je nastopalo po deset tek-
movalcev. Ekipno je zmagal
Nivo pred Arom in Libelo,
med članicami Naraksova
pred Steblovnikovo, med sta.
rejšimi člani Nunčič pred
Vebrom, Mulejem, Petričem,
Sedovnikom, Vižčem itd. ter
med mlajšimi člani Cvahte
pred Rutarjem, Lužnikom,
Tanjškom, Kramarjem, Kuz-
minom itd.
M. Jazbec
Vprašuje: TONE VRABL
Odgovarja JANEZ SEVER —
NANI
Predstavljam kolego Janeza
Severja — Nanija, rojenega
(pravi, da to ni pomembno!)
nekje v Pomurju. Pred trinaj-
stimi leti je prijel za novi-
narsko pero in postal »rac-
man«. Pred dnevi je prazno-
val (če je to pomembno)
35-letnico življenja in bil na
občnem zboru izvoljen za
predsednika Višjega aktiva
Društva novinarjev Slovenije
v Celju. Nani, kot mu pravi-
jo kolegi, je človek, ki diha
s človekom. Majhnim člove-
kom, tistim, ki mu drugi,
tudi ljudje, ponavadi obrača-
jo hrbet.
Za kaj se boš kot novoiz-
voljeni predsednik Višjega ak-
tiva društva novinarjev zav-
zemal? »Da vzpostavimo z
družbeno — političnimi orga-
nizacijami takšne odnose, ki
bodo pripomogli, da bodo no-
vinarji, kot nenehno izpostav-
ljeni družbeno-politični de-
lavci za svoje delo pravilno
ovrednoteni. Osebno sem
proti temu, da je mnogokrat
krivec nastalih razmer novi-
nar, ki je v resnici siimf^regi-
strator, ne pa direktni obli-
kovalec nastalih razmer in
dogodkov.« So res novinar-
ji tekači? »Smatram, da pri
novinarskem delu gre pred-
vsem za »tekače«, torej novi-
narje dopisnike — operativce,
ki svoje delo opravljajo v za
danes nemogočih razmerah.
Družba bi morala redakcijo
bolj zaščititi. Gre tudi za
izboljšanje delovnih pogojev,
kar pogojuje vse ostalo.«
Kakšen je odnos do novinar-
jev na terenu? »Slab, zato
ker prenekateri sedanji ure-
dnik ni okusil »sladkosti« te-
rena — dežja, snega^. . Gre
predvsem za starejše tovari-
še, ki So nekoč s kolesi op-
ravljali svoje poslanstvo. Da-
nes tisti, ki uradnikujejo,
imajo avtomobile, kar pote-
gne za seboj druge posledice;
s svojega uredniškega stolčka
ne morejo spoznati dela te-
renskih dopisnikov.« Za kaj
se pri delu zavzemaš? »Moja
preokui>acija je človek z
vsemi tistimi drobnimi, zanj
velikimi problemi.« Kaj te
moti? »Pri ljudeh me najbolj
preseneča to, da včerajšnji
poklon jutri spreminjajo v
psovke in da človeka spravi
z ravnotežja smrt domače
mačke, komaj pa ga priza-
dene prometna nesreča ali
tragedija cele družine.« Tra-
gedija novinarskega dela? »V
tem, ko se znajdem v spletu
določenih okoliščin, kjer ne
morem pomagati.« Pero je
moč. Lahko to moč vedno
izbraljaš? Nikoli ne bom znal
napisati občutka dekleta, ki
študira pravo in je samo,
brez besed sedelo celo noč
ob vhodu v jamo Ojstro ter
čakalo, da rudarji ven prine-
sejo mrtvega očeta, ki je s
klicem opozoril na nesrečo
pa je bil kasneje sam mrtev.«
človek je lahko tudi srečen?
»Osebno bi bil najbolj sre-
čen, če bi ljudje novinarsko
delo vrednotili z zaupanjem
v tisto, kar je dejansko za-
pisano ne pa da bi iskali
resnico ali pol in neresnico
med vrsticami.« Prosti čas?
»Ker sem mladost preživel
Po internatih ali na cesti,
ker sem si pomo ustvaril
družino in dobil stanovanje,
sem najsrečnejši v krogu dru-
žine ali sredi preprostih lju-
di na Kozjanskem, v Savinj-
ski Makej^oniji, kjerkoli.
Skratka sredi ljudi, ki te
trepljajo po rami, tudi če
se z njimi prepiraš. Ni treba
ščititi hrbta.«
To je Janez Sever — Nani,
ki je novinarsko pot začel
pri Prekmurcu, Večeru, jo
nadaljeval kot kulturni ured-
nik pri študentskem listu Ka-
tedra in se ustavil v Celju;
najprej pri tedniku in ra-
diu, danes pa kot sodelavec
Dela v Celju.
PRISPEVEK
SLIKARJEV-
AMATERJEV
v prostorih foyer j a s^
Celju so 5. maja odprli
že tradicionalno vsakoi«
razstavo članov likovne ^
cije »Prešeren« Celje, s^
se uvršča med najdelavjj
v republiki, zdi-užuje pa g
terske ljubitelje likovj
ustvarjanja. Razstava je'
stra, zelo raznolika,
še premalo kvalitetna,
namreč za to, da kljui)
biteljskemu ustfarjanju
morejo biti razstavljena
narisana dela, temveč s
resnično najboljša in naji
nejša. Tega pa je —rOpaj
pa že na večih razstava!
bolj malo.
Razstavljajo: Vera j,
Pristovšek, Erna Ham,
ja Korošec, Štefka Papič,
ton Pratnemer, Ljubica
vernik, Vika Sekulič, ,
Trobej, Rozika Vuzem |
Branko Wudler.	,
JURE CIHLAR !
ROGAŠKI SLATI
Delavska univerza Ši !
pr: Jelšah je pripravila
zadnjih razstav v razstai
paviljonu v Rogaški SI
Tokrat se predstavlja
dem&ki slikar Jure Cü.
rojen 1944 v Kranju. I
miral je leta 1969 na A
miji za likovno umetn*
Ljubljani, do sedaj pa ]
mostojno razstavljal v
nju in Kočevju ter na i
pinsküi razstavah v i i
Loki in Ateljeju 70 v
Ijani. Je tudi dobitnik M
nagrad: študentske Preš i
ve nagrade 67 in nagrade
ze združenj borcev NO^
Slovenije 70.
NOVI ČLANI'
KONFERENCE?
V ponedeljek so na 6,
občinske konference iat
šesto novih članov v rep
ško konferenco ZKS, h
potekel mandat doseda
članom tega foruma, i
Novi člani republiške
ference ZKS iz (Deljske
čine so: DANICA BEK
NAC, diplomirani inženi
hitekt, zaposlena v »Koj
tehni«, FRANCI VRJJJ
visokokšvalificirani stJf
iz kolektiva »INGRAD«,
RA VODEB, polkvalifici
SELITEV NA ODPRTjI
Te dni bodo plavalci Nep-
tuna, ki So čez zimo pridno
vadili v telovadnicah gim-
nazije in 3. osnovne šole, za-
čeli S treningi v Rimskih To-
plicah. Marca in aprila so
bili nekajkrat v zimskem ko-
pališču v Veleiiju in so tam
zopet pridobili občutek za
vodo. Plavanje zahteva pose-
ben način dihanja, posebne
gibe, ki se jih ne da posne-
mati na kopnem. No, obču-
tek so znova pridobili, sedAj
jih pa čaka najtežje: začenja
se trdo delo, ko bodo sku-
šali pridobiti kondicijo za
plavanje, ki so jo njihovi
vrstniki v.so zimo nabii
zimskih bazenih. Vsi si
limo, da bi jih dohitel
prehiteli!
Kljub težkim pogoje®
Neptunu ne odnehajo.'
dušenje med mladimi je
ko, vedno več je tudi Ä
ših, ki redno prihajajo
bazen.
V nekdanjih klubskih
štorih urejajo malo tel<
nico s posebnim orodje
vadbo ^avalcev. Med d
celjskih osnovnih šol so
redili anketo, s katero S
povabili v klub. AriW
so .500 dijakov; zanimauj
Ljudje so Se ozirali za njima in ma-
jali z glavami.
On, oče, dolgin in pijan kot..
zraven njega pa droben fantek, plašnih
in velikih oči. Očeta je držal za roko
in ga vodil. Težko vodil, saj so imeli
očetovi koraki nenavadno pot, na levo
in desno v neenakomernem ritmu. Tu
in tam sta obstala in se spočila. Te
trenutke je oče izkoriščal za poglede
nazaj proti gostilni. Kdo ve, kaj je tam
pozabil in pustil? Pozabil nič, toda pu-
stil veliko, preveč!
»Oče, pojdiva domov!« ga je prosil
sinko.
»Domov? D-o-mov? To pa že ne!«
In sß
nil naza)
pijače, P
čen kon
drugo pö;
odmajäU
»Ne i
iztisnil ^
Tedaj
z velikiif.
»Oče,'
zaradi
Kot'^
nje, je.
proti del!'
zaj.
fovarilka iz »EMO«, JU-
TOPLAK, diplomirani
[>inist iz »CETIS«, ŠTE-
ICOROŠEC, diplomirani
^og, sekretar občinskega
^ja v Celju in LEOPOLD
^IK, diplomirani polito-
celjske Cinkarne.
Ec.
INDIJSKA
OBLAČILA
^ posebnih slovesnosti
^a v soboto odprta v ve-
(Jljskega gledališča razsta-
pdijskih oblačil. Zanimi-
fazstavo je na pobudo re-
l^ke konference organiza-
' združenih narodov pri-
ftl celjski klub OZN.
jjStavo čudovitih, večino-
ročno tkanih sarijev, je
tavljalec zaključil z de-
ßtracijo oblačenja tega
)tičnega oblačila ter z ne-
dokumentarniimi filmi,
50 pokazali gospodarski
oj Indije ter njeno kul-
10 dediščino.
ljub tišini, s katero je
razstava prirejena, si jo
vendarle ogledalo več de-
li, predvsem mladega ob-
itva,
IŽGARJEVA DELA
V ŠTUDIJSKI
KNJIŽNICI
3	100-Ietnic; lojstva slo-
ikega pisatelja in pripo-
lika F. S. Finžgarja je
lijska knjižnica pripravila
svojih prostorih knjižno
iavo »Ibo iz literarnih
pisatelja F. S. Finžgarja«.
stava bo odprta do 19.
a.
ATUT KULTURNE
SKUPNOSTI
red dnevi s-ta imela skup.
sejo svet za kulturo in
lost celjske občinske
pščine in izvršni odbor
iurne skupnosti.
10	je za sprejem osnutka
odb med kulturno skup-
tjo in uporabniki njenih
nčnih sredstev ter za pr-
ra;zpravo o predlogu sta-
i kulturne skupnosti. Raz-
va se bo v skladu z do-
li 2iakona o kulturnih
pnostih nadaljevala še v
družbeno političnih in
gih zainteresiranih organi-
ijah. Trajala bo do 25. ma-
Po končani razpravi se
PALIŠČA
' tolikšno, da je bilo po-
od premalo anketnih lis-
Tudi odziv je bil pri-
'en: z dovoljenjem star-
še je prijavilo preko 200
4	v starosti od 9 do 13
ki bi želeli aktivno sode-
iti in tekmovati v klubu.
1 njimi je prav gotovo ne-
velikih talentov, zato laJi-
tudi vnaprej pričakujemo,
bodo pionirji, mladinci in
11	budi na večjih tekmo-
I dosegli enako solidna in
i boljša mesta, kakor so
do sedaj v svojih katego-
h.
A. ŽNIDARŠIČ
bosta svet in izvršni odbor
kulturne skupnosti ponovno
sestala, da vskladita pripom-
be oziroma za njegovo potr-
ditev v skupščini občine.
Svet je končno sl.ilenil, da
se izposluje odprava sklada
za kulturo m znanost ter
njegova sredstva prenesejo na
kulturno skupnost, ker je
občinska skupščina na svoji
zadnji seji že potrdila delov-
ni program kulturne skup-
nosti.
DAN MLADOSTI
Občinska konferenca Zveze
mladine v Velenju se skrbno
pripravlja na praznik 25. ma-
ja. Ta dan bo slovesnost na
velenjskem kotalkališču.
V velenjskih šolah pišejo
tudi spise o tovarišu Titu.
Najboljšega bodo 25. maja
prebrali in nagradili. V pro-
gramu slavnostne proslave
bodo sodelovali tudi mladi
pevci in recitatorji.
SVEČANA AKADE-
MIJA GODBE
Kot uvod v proslavo Piva
in cvetja bo priredila godba
na pihala iz Laškega 10. julja
svečano akademijo s koncer.
tom in podelila dolgoletnim
članom plakete v znak pri-
znanja, 11. julija pa bo re-
vija amaterskih godb, kjer
bodo sodelovale godbe iz štor,
Celja, Zidanega mosta, Radeč,
Raven na Koroškem, Mengša,
Hrastnika in kot gost iz Za-
hodne Nemčije godba iz
Blitzhausna.
TI, KI ŽIV SI,
MRTVIM SI DOLŽNIK
Preddnevi so v Laškem za-
prli uspelo razstavo grafik
učencev osnovne šole Pri-
moža Trubarja »Pohod XIV.
divizije na štajersko«. Na
razstavi so prevladovali lino
rezi v zaključenih tematskih
grupah kot so Odločitev, Dol.
ge poti. Borba, Glad.
Raztavljene grafike so de-
lo šestih sedmih, osmih raz.
redov, ki jim je uspelo podo-
živeti pohod XIV. divizije,
vsrkati snov vase in posredo-
vati na tako kvaliteten način.
Videti je, da jih je vodila
izkušena roka likovnega pe-
dagoga profesorja Majcna.
^^nil, da bi jo mah-
'^u prodali preveč
^^oia. Pa ga je odlo-
^darle sprainl na
"""I«. In znova sta se
je spet komaj
Obstal, ga premeril
ne, pojdi domov
globino te proš-
^fle usmeril korak
ga ni gnalo na-
—mb
POT DO POTR . r JI
Poslovni uspehi, ki jih je v lanskem letu dosegel celjski
Toper, so naši javnosti več ali manj znani. Kolektiv, ki se
je v prvi polovici lanskega leta znašel v precejšnjih težavah,
je ob koncu leta dosegel mravnost zavidljive rezultate. Nova
orientacija v proizvodnem programu in vsestranska angaži-
ranost podjetja sta botrovala res lepim poslovnim lispehom.
že lansko leto so vpeljali v svojo komercialno dejavnost
novost, ko so za predstavnike posamezni-, trgovskih podje-
tij organizirali posebne modne revije. Tako so postopali tu-
di letos in za trgovce organizirali modno revijo na Golteh.
Kot manekeni sodelujejo dekleta in fantje iz Topra. Povpra-
šali smo jih, kaj jim pomeni to dodatno delo in kako se
počutijo v tej vlogi?
MIMICA: Zaposlena sem v
Topru in to že tri leta kot
konfekcionarlca. Na modni re-
viji sodelujem tokrat že dru-
gič in moram reči, da spo-
četka ravno ni bilo lahko,
saj je bilo potrebno prema-
gati kar precej neprijetne
treme. Na revijah rada sode-
lujem, saj se zavedam da s
tem prispevam delež k še
večjim uspehom podjetja.
Kar pa se načrtov za prihod-
nost tiče, pa želja po vzgoji-
teljskem poklicu še vedno tli
v meni in upam, da bom
imela možnost, da jo uresni-
čim.
MARLENA: Zaposlena sem
kot delavka v Topru in tu
so me »odkrili«, če smem ta-
ko reči, da sedaj dodatno
opravljam še delo maneken-
ke. Reči moram, da sodelu-
jem na teh modnih revijah
predvsem zaradi tega, ker se
zavedam, da je to edina in
najuspešnejša pot do potroš-
nikov. Trudim se, da bi pri-
spevala kar največ, saj gre
za uspehe naše delovne or-
ganizacije. Kar pa se mojega
bodočega dela tiče, bi naj-
raje napredovala na svojem
delovnem področju y pod-
jetju.
CVETKA:
Tudi jaa sodelujem na mo-
dni reviji našega podjetja že
drugič in odkrito moram pri-
znati, da mi predstavljanje
posameznih modelov iz naše-
ga širokega proizvodnega
programa predstavlja pose-
ben užitek. To delam zelo
rada. Sicer sem konfekcio-
narka v Topru že tri leta.
če bi govorila o perspekti-
vnih načrtih, potem ne skri-
vam želje p>o tem, da bi ra-
da svoje bodoče poklicno
delo usmerila predvsem na
področje manekenstva, To mi
je zelo všeč.
CATER:
V Topru imam že kar lep
delovni staž, saj sem tu za-
poslen že pet let. Delam na
delovnem mestu komisionarja
in reči moram, da mi je kar
všeč. Sem poročen in imam
dve leti in pol starega sina.
Kar se sodelovanja na revijah
tiče sem istega mišljenja kot
drugi, predvsem gledam na
to s stališča koristi, ki jih
ima od tega naše podjetje.
Glede načrtov za prihodnost,
pa bi rad ix>vedal samo to,
da si želim, da bi v podjetju
ustrezno napredoval na druga
delovna mesta.
MILAN: V Topru sem med
tistimi s krajšim delovnim
stažem, saj sem tu zap'>
slen šele eno leto, delam p>a
na delovnem mestu v skladi-
šču. Na modni reviji sodelu-
jem tokrat že drugič. Mo-
ram reči, da mi je kar všeč,
čeprav je kar precej napor-
no. Rad nastopam, ker je
to predvsem v korist nas, ki
smo tu zaposleni. Privatno
se ukvarjam z nogometom
in sicer pri celjskem Kladi-
varju »centerhalfa«. Glede bo-
do^hiosti še nimam posebnih
načrtov — nogomet — mor-
da!
Tako 1'»rej! Vse, ki sodelujejo na teh modnih revijah
uprtega tipa --odi pri njihovem nastopanju samo ena mi-
sel: <la je to ;ač najkrajša in najučinkovitejša pot do po-
trošnika in ."-u je seveda cela stvar v korist podjetja. Zami'-
sel, ki jo uspe>no uresničujejo v celjskem Topru že drugo
leto, bo netivo,: ono rodila precej poslovnih uspehov, ki jih
temu prizade'.i emu kolektivu tudi želimo.	—bes

Geografsko in gospodarsko sodimo
in smo povezani z občino Šentjur pri
Celju. Politično smo vezani na občin-
sko skupščino Šmarje pri Jelšah.
Prebivalci Vinskega vrha smo se sa-
mi tako odločili! Zakaj? Zaradi ce-
ste, ki je ni bilo in ki je še danes ni!
Ko sva se v Šmarju zanimala
za pot proti Vinskemu vrhu, eni
najbolj oddaljenih krajevnih
skupnosti šmarske občine, sva
se začudila, ker so naju napotili
proti Šentjurju. »Pred Šentjur-
jem krenite na levo proti Gori-
oi in tu po makadamski cesti
2!ope>t na levo. Dobre tri kilome-
tre in boste na Vinskem vrhu.«
•
Vinski vrfi ali nekdanji Sveti
Stefan adružuje t karajih Babna
Reka, Babna gora, Btilkovje, Gro-
belce, Lekmarje, Šentjanž, delou
ma Urehovec in Babna brda
priiblliino tisoč ljudi. Kraj leži
na meji šentjurske in šrnarske
občine na hribovitem te^renu
Ločnica med občinama Je cesto
proti Loki in 2usmu.
Najvišja sgradba Je seveda
cerkev, Vinski vrh pa ima še tr-
govino, osnovno šolo, krajevni
urad In poŠto z eno samo tele-
fonsko številko. Baje gostilne
nimajo, samo nekaj zasilnega,
tako, da domačini raje zavijejo
v trgo^-ino na steklenico piva.
čeprav je to iesrajzito kmetijski
predel z izredno pestrostjo gle-
de na pridelke — tu rt specia-
liiziiranih kmetij — mnogo ljudi
hodi 7 službo v Železarno Sto-
re in Alpos. Redki so, ki so za-
posleni v Sivoji občini, čeprav
je to šmarska občim, ima v Vin-
skem vrhu skladišče in s tem
odkupno postajo KK Šentjur.
VL-:ski vrh je zanimiva krajev-
na skupnost, ki kaže na to, ka-
ko so se nekoč delile vasd ali
zaselki med občinami. Politično
sodijo k Šmarju, geografsko in
gospodarsko pa k Šentjurju. Za-
kaj?
Približno dive desetletji je že
tega, kar so se prebivalci Vin-
skega vrha in okolice odločali,
kam jih bodo priključili. Cestno
povezavo s Šentjurjem so že
imeli, mikala pa jih Je tudi zve-
za s Šmarjem zaradi prodaje
pridelkov in številnih kmetih,
ki morda le gravitirajo k Šmar-
ju kot centru občine.
»Tedaj Je prišel tov. Anderluh
in nam obljubil, da nam bodo
zgradili cesto do Šmarja. Zato
smo Se odločili tako kot smo
se. Ne da nam Je danes žal,
v Šmarju poskušajo vse — ven-
dar denarja ni — da n^m tu
olajšajo žiivl.lenje. a.mip0.k ta ob-
ljuba je padla pred 16 leti in
l.ludje resnično ne morejo ra-
zJiimetii. kako je mogoče nekaj
obljTTbitl in v šestnajstih let.i'h
pusi^iti ob strani/« nama Je de-
jal v razsrovoru pred trgovino
odbornik Vinskega vrha in pred-
5;ednik fcra-ievne skuwoRtl
FRANC DROFENTK
*
FRANC BEVC, AT.OJZ POVA-
LEJ in ALOJZ TOJNKO ter šte-
vilni drugi, ki so .se v soboto
dopoldne zbrali v trgovini in
pred njo, da bi pokramljall o
vsakodTievnih tefevah niso zado-
voljni:
»Dolgo se že borimo za cesto.
Vsa čast našemu odborniku, ki
bolj skrbi za to cesto tn 7« vso
kar se na Vinskem vrhu n«redi
kot za sebe. Tudi mnogi med
nami so naredili že veliko pro-
stovoljnih delovnih ur, toda
nič.«
Skratka, cesta dolga približno
devet, kilometrov — kilometer
cd Vinskega vrha in triije do
Šmarja so že utrjeni — je tista,
ki daje največ skrbi prebival-
cem Vinskega vrha.
»Lani mi Je zbolela žena. Kli-
cal sem v Šentjur in so me
vprašali pod katero občino smo.
Kličem Šmarje in pravijo, da
bo prišel zdra-vnik naslednji
dan. Medtem lahko čloa^ek umre,
ko morajo iz Šmarja hoditi k
nam preko Šentjurja,« se Je hu-
doval Bevc.
Tudi zaradi avtobusa so jezni.
•
STANKO VOLOVŠEK; »V.sako
jutro nas gre 40 peš tri kilo-
metre do glavne ceste na avto-
bus iz Loke. Alfi ne bi mogel
avtobus zaviti k nam, saj dva
vozita v Loko. Kolikokrat smo
že prosili in ničesar. Zakaj ni-
hče ne upošteva naših predlo-
gov in želja?«
Meso je v družinah na Vin-
skem vrhu enkrat tedensko na
mizi.
Pet televizorjev, radioaparati.
Kmečki glas. To jih veže s sve-
tom. čujejo in preberejo, kako
si drugod urejajo ceste, vodo-
vode, pri njih pa prosijo in sa-
mi prispevajo za cesto in vodo-
vod že vrsto let. Zakaj smo za-
postavljeni, tli v domačinih?
•
VLADO DEŽELAK je že šest
let upravitelj osnovne šole, ne-
razvite, vendar samostojne:
»Imamo osem oddelkov v šti-
rih učilnicah in šest učiteljev.
Manjka nam boljša oprema pro-
storov, učila in sanitarije. Zado-
voljen sem tu, čeprav .sem iz
Jurkloštra. Ljudje so morda
grobi, vendar jih moraš sipozna-
ti ter se jiffn približati. Sicer pa
jih je življenje v tem hribovitem
predelu naredilo takšne. Vem,
zaradi ceste in vodovoda so naj-
bolj hudi. Lahko so, če pomisli-
mo, da so le redke vasi še brez
vodovoda in ceste, ki bi jih ix>-
vezovala s centrom. Kljub vse-
mu pa je družabno življenje
precej razvito. Aktivni so mla-
dinci, ki jih vodi MILAN KRI-
STAN, žal pa vsi čutimo po-
manjkanje man j.še dvorane. V
razredu ni mogoče vsega nare-
diti.«
•
Letos praznujejo na Vinskem
vrhu tudi 25. letnico čebelarske
družine. Nekdanji trgovec DO-
BERŠEK je bdi skozi vse to ob-
dobje tajnik in blagajnik dru-
žine. V vsakem od svojih 24 pa-
njev — vsa družina jih ima 123
— pridela 20 kilogramov medu.
»2al mi je, ker je vedno manj
mladih, ki bi se zanimali 2a če-
belarstvo.«
Takšno življenje na Vinskem
vrhu, kotičku, ki ga pred nedav-
nim še poznali nismo, niti čuli
zanj. Tudi tam žive ljudje in to
nekoliko drugače kot tisti v me-
stu, ljudje, ki se pozimi prebi-
jajo skozi sneg do delavskega
avtobusa, da jih odpelje na tež-
ko delo v železarno. Nimajo ce
ste, niti vodovoda. Kljub temu
vsi pravijo, da jim gre bolje kot
nekoč.
»Bolje nam je, nihč-e tega ne
more oporekati. Toda vse prepo-
časi gre na bolje. Drugod je to
hitreje. Naj vaju vprašam,« je
dejal Franc Drofenik, »morda
bosta vidva vedela. Zakaj so v
republiki toliko razpravljali o
nerazvitih področjih. Kaj ima-
mo mi sedaj od tega? Pa želi-
mo samo cestico, ki so nam jo
obljubili pred 16 leti, ker vemo,
da se nam bo zaradi nje življe-
nje delno ir-boljšalo. Zakaj?
MILAN SENIČAF
BERNE STRMČNIK
Franc Drofenik, predsednik
krajevne skupnosti
Vlado Deželak, upravitelj os-
novne šole
Tajiiik čebelarske družine Do-
heršek
Domačini se radi zberejo pred trgovino in kramljajo ob steklenici piva.
SREČANJA Z NAGRAJENCI OSVOBODILNE FRONTE — VINKO POTEKO-RUDO
PRIKRAJŠAN ZA SPOMENICO 41
Stx>pati k. človeku, ki je do-
bil priznanje za veliko delo,
je za človeJ.<a mlajše genera-
cije težko. Vprašanj je veli-
ko. Tudi naivnost je vmes;
tista splošna naivnost, ki bi
se je mogli že zdavnaj otres-
ti. Pri Vinku Poteku — Rudi
pa še posebej.
Olovek diha jesenska leta
plodnega življenja v hiši stis-
njeni v šopek cvetočih jab-
lan tam nekje »bogu za hrb-
tom« — v Matkah. Srce se
ti razjoče, predno uspeš za
bore novce pripeljati avto do
hiše, ki je tako med vojno,
kot danes pomenila veliko.
Takšnim hišam, kot je Po-
tekova, smo radi in še radi
(upravičeno!) pravimo na-
predna hiša. Ni človeku, ki
prodira v svet poipretekle in-
timnosti, žal prevoznega
sredstva; žal mu je naprezanj
ljudi, ^J^i so od leta 1941 da-
lje mnogo in vse žrtvovali za
plodno rojevanje mlade drža-
ve pa so danes še brez po-
štene ceste v svet, kateremu
so v hudih časih največ po-
magali. Kako smo nepošteni!
V trenutJcu, ko nas nekdo
stisne za vrat, želimo imeti
vse; žedimo pomoč ljudi, do
katerih je pot tistega, ki ti
jemlje srce, dolga in utruja-
joča. Danes na tiste ljudi
pozabljamo, nočemo jim pri-
skočiti na pomoč, razen v
tistih trenutkih lepe jeseni,
ko po najcenejši poti zbira-
mo ozimnico. Takrat jih vi-
dimo, spoznavamo, jih obo-
žujemo, da jih čez dolgi zim-
ski čas do naslednje jeseni
ponovno zavestno pozablja-
mo.
Vinko Poteko—Rudo. Da.
nes upokojen kmet. Človek,
ki je za požrtvovalno delo
dobil državna odlikovanja.
Pod to teh odlikovanj pa ni
bila lahka. Lahka. Bila je
neverjetno naporna, še pose-
bej ob misli, da Vinko ni
iskal ljudi, ki bi govorili za
pKxielitev priznanj, temveč je
govorilo njegovo globoko člo-
veško delo.
Letos, 27. aprila, je prejel
visoko republiško priznanje
OF ob njeni 30. letnici; dobil
je priznanje za stvar, ki jo
je pomagal od vsega začetka,
od leta 1941, kreirati, ustvar-
jati.
Za začetek sodelovanja *
NOB ste imeli neposreden
vzrok, nekaj, kar vas je
vzdignilo kot vzmet?
»Ko So Nemci vkorakali
sem sd zadal nalogo, da ne
bodo nikoh uspeli. Vseskoai
sem simpatiziral s socialisti.
Ko so leta 194.1 prišli v mojo
hišo prvi partizani sem ta-
koj, brez vsakega razmišlja-
nja pristal na sodelovanje.
Treba jih je bilo pregnati.«
Kdo je prišel prvi k vam?
»Rudi Hribar s , sodelavci.
Vprašal me je, če sem pri-
pravljen sodelovati. Priprav-
ljen sem billi.«
Ste piičakovali, da bodo
prišli?
»Sem.«
In če ne bi prišli, bi se
sami odločili za odpor?
»Verjemite. Bi.«
Akcije?
»V velikem številu akcij
smo sodelovali. Celo posto-
janko nad Zabukovico Britno
selo smo razorožili in od-
peljali. Med drugimi je so-
delovala tudi Anica Vipot-
nib.«
Lahko govorite o zgodovi-
ni?
»Lahko, samo vse je že za-
pisano.«
Resnično vse?
»To ne, da mi niso dode-
lih spomenice 41.«
So bili nasprotniki?
»Morali so biti.«
Vas to teži?
»Verjemite, da. 2e pred le-
tom 41 sem začel zavestno so-
delovati.«
Imate državna odlikovanja?
»Imam in globoko sem po-
nosen nanje. Predvsem na
zadnje priznanje OF. Tega
nisem pričaikoval.«
Zaradi t^a, ker niste do-
bili spomenice?
»Morda tudi.«
Sodobnost?
»Ljudstvo z optimizmom
gleda na vse, kar se dogaja
v naši deželi. Vsak želi, da
či se stvari končno uredile.
Velika rak rana za našo do-
movino je izredno velik od-
hod ljudi v inozemstvo. Pn
nas se da dobro zaslužiti,
samo delati je treba in ne
imeti prevelikih zahtev.
Kongres samoupravljavcev
V Sara,jevu?
»Odlična zamisel, samo kdo
bo izvajanje sklepov kontro-
liral v praksi. Tito vedno le-
po govori, vsak ga rad po-
sli4ša, za plotom pa istočasno
delamo drugačne, protititove
stvari.«
Ste veseli?
»V kolikor mi dopušča-si-
tuacija.«
Pijete?
»Morda kozarec domačega,
drugače pa kislo vodo. Ne
smem.«
Berete?
»Časnike. Tako ositajam na
tekočem.«
Ste zadovoljni z življenjem?
»Sem. Resnično.«
Si kaj po.sebno želite?
»Asfaltirano cesto skozi
Matke, da bodo otroci lažje
hodili v šolo. Želim si tudi
miru in zdravja kajti potem
bom imel vse.«
Narezal je domače salame
in prinesel kozarec domačega
vina.
»Kruh si odrežite sami.
Prosim.«
Zunaj so cvetele jablane pa
je Vinko kljub temu pove-
dal, da bo letina verjetno
slaba. Narobe je to, da vsak
cvet posebej cveti. Kako :e
to narobe tudi drugje, če
vsak posebej in za sebe dela.
Vinko ni bil niikoli takšen.
Slovo in pot v dolino tja ob
potoku proti Seščam je bila
lažja. Zaradi plemenitega
človeka Vinka PotekSr-Rude.
TONE VR.'VBL
Petinsedemdesetletni Vin-
^o Poteko-Rudo staiuije v
^aju, ki med vojno par-
tizanom ni bil neznan, da-
nes pa se vaščani borijo,
da bi dobili borih nekaj
Idlometrov, morda kot
rečja dlan roke, dolgo
orejeno in asfaltirano ce-
sto, ki bi jih povezala s
Seščami tja do Šempetra
In Žalca. V tistem kotlu
pod Mrzlico je nekaj le-
pih delavskih hiš, od ka-
terih ima vsaka vodovod
in elektriko; tudi »flika«
nsfalta, ozkega, je spelja-
na skozi vas.
Vhiko Poteko, napreden
človek, ima hišo tam pt i
bre.gom, kjer sredi trav-
nika kot šopki rož v va-
zah cvetijo jablane. Nekaj
prgišč vrta, pa trte in ve-
lik pes. Človek, ki je tam
okoli prvič hodil, bi se ga
ustrašil, da ta pes ni na-
vajen obiskov; obiskov,
namenjenih njegovemu go.
spodarju.
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Osrednji notranje politični
dogodek minulih dni, dogo-
dek, ki so bile vanj uprte
oči vse naše javnosti, pa tu-
di javnosti drugod po svetu,
je bil vsekakor sarajevski
KONGRES SAMOUPRAVLJA
VCEV — pa je zategadelj
prav, da mu tudi na tem me-
stu (čeprav ga v celoti obrav-
navamo še posebej v današ-
nji številki našega lista), od-
merimo ustrezno pozornost,
vsaj vodilnim mislim, ki so se
oblikovale ob zaključku tega
kongresa.
Nedvomno je bila temeljna
misel, ki je izzvenela iz celot-
ne razprave, pa tudi iz vzduš-
ja takratnega drugega kongre-
sa samoupravljavcev Jugosla-
vije, nesporna ugotovitev, da
je pri nas (in v tem smo prva
država na svetu — zategadelj
tudi ni čudno, da svet z veli-
kim zanimanjem spremlja na-
ša dogajanja) v dvajsetih le-
tih svojega razvoja zamisel
SAMOUPRAVNE DRU2BENE
UREDITVE dobila polno po-"
trditev, da je, skratka, res-
nično zaživela tudi v praksi
ter uspešno prodrla na vse
ravni našega družbenega si-
stema.
To je v svojem zaključnem
govoru udeležencem tokrat-
nega sarajevskega kongresa
dejal tudi predsednik Tito, ki
je drugi kongres samouprav-
ljalcev ocenil kot velikansko
zborovanje politično in gospo-
darsko trdnih ljudi, ki vedo,
kaj hočejo. Po njegovih bese-
dah se je na tej veliki mani-
festaciji izkazalo, da je sa-
moupravljanje pri nas pogna-
lo že tako GLOBOKE KORE-
NINE, da jih nihče ne more
izruvati.
Ob tem se je predsednik
Tito, razumljivo, dotaknil u-
gotovitev in sklepov nedavne
seje predsedstva ZKJ na Bri-
onih ter dejal, da dokaj ostra
stališča te seje in izraženi
sklepi nikakor ne smejo osta-
ti samo pri besedah. Sedanje
ozračje v naši družbeni stvar-
nosti — in prav proti kvarnim
posledicam takšnega ozračja
so uperjeni odločni sklepi bri-
onske seje — je delo sovraž-
nikov naše države ter samo-
upravnega socializma, sovraž-
nikov, ki si prizadevajo, da bi
nam pri našem samouprav-
Ijalskem razvoju nenehno me-
tali polena pod noge. — »Ti
sklepi, sprejeti na zadnji bri-
onski seji, so tudi vaši skle-
pi,« je predsednik Tito dejal
delegatom na kongresu samo-
upravljalcev in poudaril, da
zadnja seja predsedstva ZKJ
praktično šE NI KONČANA,
ker bo sprejete sklepe in sta-
lišča sedaj treba tudi uresni-
čiti. s
Tudi obsežna resolucija, ki
so jo na drugem kongresu
samoupravljalcev v Sarajevu
sprejeli ob zaključku, je trd-
no začrtan okvir naših TRE-
NUTNIH POLITIČNIH NA-
LCX1, ki vseskozi temeljijo na
utrjevanju našega samouprav-
nega sistema v celoviti stvar-
noti jugoslovanske sociali-
stične družbe. Iz nje bomo
na tem mestu povzeli samo
nekaj tem.eljnih postavk.
Na prvem mestu ugotavlja-
jo udeleženci takratnega kon-
gresa samoupravljavcev, daje
kongres v celoti podprl pred-
lagane USTAVNE SPREMEM-
BE in da je bila družba
ugotovitev vseh delegatov, da
je po končani javni razpravi
treba predlagana ustavna do-
polnila sprejeti ter z delom
vseh družbenih sil zagotoviti,
da bo njiliovo bistvo dobilo
praktičen izraz v uresničeva-
nju samoupravnih družbenih
odnosov.
Kongres je v svoji resolu-
ciji še posebej poudaril zah-
tevo po takojšnji in vsestran-
i:,ki obdelavi ter dosledni uve-
ljavitvi tistih ustavnih dopol-
nil, ki se nanašajo na NEOD-
TUJLJIVOST PRAVIC DE
LOVNIH LJUDI in njihovih
samoupravnih organizacij dc
RAZPOLAGANJA s pogoji^
sredstvi in rezultati dela. —
Hkrati je kongres odločno za
Siteval, da je treba preprečiti
vse oblike PRIDOBIVANJA
IN PRILAŠČANJA, ki niso v
skladu z dehtvijo po delu in
rezultati dela — ter odpra-
viti neupravičene socialne raz-
like, ki nastajajo na tej ali
katerikoU drugi podlagi.
Ob tem je kongres samo-
upravljalcev v svoji resoluciji
tudi v celoti podprl sklepe 17.
seje predsedstva ZKJ na Bri-
onih — hkrati pa je v resolu-
ciji izražena upravičena za-
hteva vseh delovnih ljudi, da
bo treba te sklepe učinkovito
in dosledno uresničevati na
vseh ravneh našega družbene-
ga in političnega odločanja.
In še: kongres je v celoti
F>odprl vsa prizadevanja za
zagotovitev VEČJE STABIL-
NOSTI NA TRŽIŠČU ter za
premagovanje inflacije v na-
šem gospodarstvu. Pri uresni-
čevanju stabilizacijskega pro-
grama se bodo morale dejav-
no izkazati prav vse naše
družbene sile — nihče nima
pravice ,da bi jemal več, kot
je na voljo za njegove potre-
be, da bi investiral brez po-
kritja, da bi lahkomiselno
uvažal, ne gled na težave
s plačilom, in da bi razvijal
splošno potrošnjo mimo
ustvarjenega dohodka.
Ena temeljnih misli, obliko-
vanih v sprejeti resoluciji
drugega kongresa samouprav-
ljavcev Jugoslavije, je vseka-
kor tudi poziv k ZDRUŽITVI
V ENOTNI DRUŽBENI AK-
CIJI, naslovljen na vse delov-
ne ljudi in napredne sile na-
še družbene stvarnosti. De-
lovni ljudje in socialistične
sile naše države so v PRE-
LOMNEM TRENUTKU boja
za veliko stvar — je ob tem
rečeno v resoluciji kongresa
samoupravljalcev — boja za
nadaljnje osvobajanje dela in
človekove osebnosti, za res-
nično enakopravnost naših
narodov in narodnosti, za
krepitev sil in stabilnosti na-
še samoupravne, socialistične,
večnarodne skupnosti.
Sedaj so pred nami na
dnevnem redu neposredne na-
loge s področja uresničeva-
nja te DOLGOROČNE ZAMI-
SLI našega celotnega družbe-
nega razvoja — in prav os-
novne črte tega razvoja je ja-
sno zarisal tokratni drugi
kongres samoupravljalcev Ju-
goslavije.
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Stanje v zahodnoevropskih borz-
nih središčih je trenutno vsaj na
videz normalno in mimo in to je
vneslo med malo manj zahtevne
opazovalce z ulice vtis, da je mo-
netarna kriza, ki je tako silovito
izbruhnila pred nekaj dnevi —kon-
čana. Banke znova normalno dela-
jo, panike ni. Toda v ozadju tega
navideznega mira, ki je nasledil
burne dni, ko so kar štiri države
tako ali drugače povišale vrednost
svojih nacionalnih valut (da vas
spomnimo, to so storile Zahodna
Nemčija, Švica, Avstrija in Nizo-
zemska), še vedno skrivnostno pre-
žijo ostre čeri nerazčiščenih prob-
lemov in dolgoletnili težav. Naj-
prej naj ugotovimo, da so banke
na vseh koncih sveta sicer nadalje-
vale normalno poslovanje z dolar-
ji, da pa je vrednost zelenih ban-
kovcev povsod padla. To je trenut-
na slika svetovnega denarnega tr-
ga, bolje rečeno preprosta skica.
Toda kaj je v ozadju, zakaj in če-
mu sploh vsa ta zadrega, razburje-
nje in ukrepi? Odgovor je kajpak
lahko zavit v nešteta pojasnila, kaj-
ti vzrokov za sedanji napet trenu-
tek v mednarodnih denarnih zade-
vah je več. Kot kaže, izvira vse iz
velike dežele onstran oceana: Zdru-
žene. države Amerike imajo namreč
že dolgo vrsto let negativno plačil-
no bilanco. To preprosto pomeni,
da pKjrabijo v inozemstvu več, kot
pa tja prodajo. Za tiste, ki se jim
bo to spričo pravljičnega bogastva
ZDA zdelo čudno, naj povemo, da
sodijo med »izdatke« tudi tiste po-
stavke ameriške potrošnje na tu-
jem, ki sicer ne sodijo v strogo
blagovno menjavo — na primer vo-
jaška pomoč tujini, ki leto za le-
tom odnaša v inozemstvo težke mi.
lijarde (ne milijone!) dolarjev. Ta
nenehni odliv ameriškega denarja
iz ZDA (ki imajo razen tega iz leta
v leto manjše zlate rezerve) pov-
zroča, da je dolarjev v Evropi pre-
več. Dobršen del tega denarja je
razen tega prišel na staro celino
tudi po čisto špekulativni poti —
zato, ker ga nekateri pošiljajo v
Evropo zgolj zato, da bi z njim
prek bolj ali manj zapletenih ban-
čnih poti prišli do dobička pri pre-
prodaji ali nakupu obveznic ali tu-
jih valut. Dolarji so skratka priti-
snili na evropske denarne centre in
tako posredno kajpak tudi na ev-
ropske valute. Temu se skušajo za-
hodne industrijske države postaviti
v bran na različne načine — eden
izmed njih je tudi revalvacija te-
čaja, oziroma povišanje vrednosti
domače valute. Vsekakor je težko
na tako omejenem prostoru pod-
robneje govorita o vseh prednostih
in neugodnostih (obojih je nekaj),
ki jih tak ukrep prinaša tej ali oni
državi. Vedeti je treba, da zgolj po-
višanje vrednosti te ali one valute,
torej revalvacija, nikakor ne prina-
ša zgolj koristi tistemu, kd se za
kaj takega odloči. O tem, kaj tal;
ukrep prinese dobrega in kaj sla-
bega, c^loča Vrsta činiteljev, ki so
od države do države različni, oziro-
ma različno vplivajo na končni re.
zultat. Združene države Amerike za-
zdaj menijo, da jim ne kaže spre-
minjati dolarskega tečaja. Finanč-
no ministrstvo v Wa^ingtonu je
izjavilo, da so s stanjem stvari tre-
nutno zadovoljni in da ne predvi-
devajo nobenih monetarnih ukre-
pov. »Tržišče se očitno dobro pri-
lagaja odločitvam vlad nekaterih
evropskih držav,« pravi sporočilo
med drugim. V Nemčiji, ki je za
svetovno gospodarstvo najbolj za-
nimiva (in spričo tisočev naših lju-
di, ki delajo tam neposredno tudi
za mnoge izmed nas), trdijo, da ne
bodo dokončno revalvirali tečaja.
Sedanji drseči kurs (torej začasen
tečaj marke) naj bi ostal v veljavi
samo nekaj mesecev. Toda v Bon-
nu je vse več opazovalcev prepri-
čanih, da temu ne bo tako in med
drugim opozarjajo, da je Zahodna
Nemčija tudi pred zadnjo revalva-
cijo najprej uvedla takoimenovani
drseči tečaj. Vsekakor pa ostaja ta
problem v središču pozornosti sve-
tovne javnosti.
Naš državni sekretar za zunanje
zadeve Mirko Tepavac je na tridne-
vnem uradnem obisku v Romuniji,
kamor ga je povabil njegov romun-
ski kolega Manescu. To je v bist-
vu rutinski obisk, ki pa bo, o tem
ne dvomimo, prispeval k poglobit-
vi že tako dobrih sosedskih odno-
sov med obema državama.
Ameriški zunanji minister Willi-
am Rogers se je vrnil s turneje po
Bližnjem vzhodu in sedaj vse pri-
zadete strani skrbno analizirajo re-
zultate razgovorov, ki jih je imel
med drugim v Kairu (kjer je bil
pK) 18 letih prvi ameriški zunanji
minister, ki je obiskal egiptovsko
prestolnico) in Tel Avivu. Trenut-
no še ni moč ničesar jasneje po-
vedati o rezultatih njegove poti.
Nekateri menijo, da je dobro op-
ravil, drugi pa, da v bistvu ni pri-
speval nič kaj novega.
ORGANIZACIJE KMETOV
ZAKON O ZDRUŽEVANJU KMETOV BO ODPRAVh
SEDANJE SPORE — ŠIROKE IN JASNO DOLO
CENE PRAVICE — ENAKOPRAVNO SODELOVA
NJE, NE RAZBIJANJE
Med nekaterimi kmetijski-
mi organizacijami in kmeti
so nastajali vse večji nespo-
razumi. Nekateri so trdili,
da zaradi tega, ker kmete
motijo tisk, radio in televi-
zija s pristranskim poroča-
njem. Ko je pred kratkim re-
publiški izvršni svet sprejel
predlog za izdajo zakona o
združevanju kmetov v zadru-
ge, organizacije združenega
dela in v pogodbene skupno-
sti, pa smo lahko ugotavljali,
da nepopustljivi kmetje ni-
so zahtevali preveč. Svoje
pravice so iskali le prej, kot
je zakon sprejet — vendar
na obnovi resolucij, ki bodo
v njem upoštevane.
Nesporazumi in spori s^^
nastajali zaradi tega, ker so
kmetje bolj upoštevali reso.
lucije kot vodstva in samo.
upravni organi nekateri^
kmetijskih organizacij, ki sq
čakali na nove predpise, v
tezah za novi zakon pa so
osnovne pravice kmetov
delavcev v zadrugah ter dra
gih kmetijskih organizacijaJi
določene tako jasno, da jiti
ne bo moči razlagati različ.
no in kršiti.
Kmetov ne bo mogel nihč^
ovirati pri združevanju, saj
jih bo že 30 lahko ustanovilo
svojo zadrugo. Take zadrug®
pa bodo lahko opravljale ra.
zne dejavnosti v pridelova.
nju, predelavi in prodaji pri.
delkov in živine ter njihovih
proizvodov, v preskrbi z ma.
terialom, zbiranju prihrao.
kov in dajanju posojil tet
druge. Ukvarjale se bodo lab
ko z vsem, kar bo kmetom
potrebno ali jim bo koristi-
lo.
Tak zakon pa ne bo name.
njen za razbijanje sedanjih
kmetijskih organizacij. Kme
tje bodo lahko imeli pri njih
enake pravice kot v novih,
svojih zadrugah. Kmetijske
zadruge bodo morale ustanft
viti najpozneje v enem letu
od uveljavitve novega zakona
organizacije združenega dela
kmetov ali, rečeno krajše, or.
ganizacije kmetov. Te bodo
upravljali kmetje in delavci,
ki bodo zaposleni v njih,
enako kot samostojne zadnt
ge. Mala razlika bo le pri
delitvi dohodka in jamstvu
za poslovanje. Organizacija
kmetov bo morala vlagati ne-
kaj dohodka tudi v skupn« i
sklade gospodarske organi-
zacije, pri kateri bo, zato pa
bo imela delež pri skupnih
investicijskih sredstvih in
jamstvo na kritje svojih ob-
veznosti.
Organizacije kmetov pri
kmetijskih organizacijah bo-
do lahko enako kot druge
zadruge uvedle deleže in
jamstvo članov ter se vklju-
čile v republiško zadružno
zvezo, če bo ustanovljena.
Nekateri kmetje sprašuje
jo, ali jim bodo sedanje knie
tijske organizacije hotele pri-
znati take pravice. Kaj se bo
zgodilo, če jim jih bodo le
obljubljale, obljub pa ne bo-
do uresničile?
V tezah za zakon o zdru-
ževanju kmetov je zapisano,
da obstoječe zadruge in de
lovne organizacije, ki gospo-
darsiko sodelujejo s kmeti,
morajo v enem letu, ko začne
zakon veljati, prilagoditi svo-
jo organizacijo in poslovanje
njegovim določbam. Delovna
organizacija lahko s statutom
ali pogodbo le razširi pravice
organizacije kmetov, ko bo
do izpolnjeni pogoji za to, bo
morala prenehati z delom ali
se spremeniti v podjetje ^
opustiti sodelovanje s kme
Pri odločitvah kmetov, ali
lastna zadruga ali organi;
zacija združenega dela- pri
drugi delovni organizaciji, bo
treba upoštevati predvsem
gospodarske koristi. Gotovo
bo laže prilagoditi obstoječ«
kmetijske organizacije, kot
začeti povsem znova. Seveda,
če se bodo strinjali delovni
kolektivi.	JOŽE PETEK
PREPROSTO IN JASNO O USTAVNIH SPREMEMBAH
SKUPNA DRŽAVA SFRJ ZIVLJENSKA POTREBA
že v prvem članku o
^stavnih spremembah smo
ßptsali, da prinašajo ustav-
na dopolnila temeljite, poli-
iično nadvse tehtne in za naš
0daijnji razvoj usodne spre-
jnembe prav glede položaja
^eze (federacije) in republik.
Razlika od dosedanjih ustav-
nih določil je zelo velika,
prej je bila zveza nekaj ta-
lorekoč samo po sebi dane-
ga, dvignjena nad republike,
in tista, ki je delila oblast
navzdol. XX. in XXVIII.
^stavno dopolnilo pa jo po-
stavljata v docela nov polo-
žaj, v katerem je nosilka
tistih skupnih interesov^ ki
združujejo jugoslovanske na-
rode in narodnosti v držav-
no skupnost.
Ustavna dopolnila našteva-
jo naslednje skupne interese,
lu jih narodi, narodnosti, de-
lovni ljudje in občani uresni-
čujejo in zagotavljajo v So-
cialistični federativni republi-
ki Jugoslaviji ;
suverenost, enakopra\-nost in
narodnostna svoboda; neod-
visnost, ozemeljska celovi-
tost, varnost in družbena sa-
mozaščita; skupna obramba,
mednarodni položaj in stiki
z drugimi državami; sistem
socialističnih samoupravnih
družberio-gospodarskih raz-
merij, enotni temelji politič-
nega sistema, temeljne svo-
boščine ter pravice človeka
in občana; solidarnost in so-
cialna varnost delovnih ljudi;
enoten trg, enoten gospodar-
ski in družbeni razvoj.
Zveza je izraz teh skupnih
interesov in s svojimi organi
skrbi za to, da se ti inte-
resi uspešno uresničujejo. Iz
tega izhajajo namreč nekate-
re funkcije, ki jih ali repu-
blike same ne bi mogle
opravljati ali bi bilo nesmo-
trno, da jih opravlja vsaka
sama zase. čeprav so, kot
smo že rekli, vsaka zase
država z vsemi lastnostmi,
ki državi gredo, imajo ven-
dar nekatere potrebe, naloge
in cilje, katerih izpolnjeva-
nje po novih ustavnih dopol-
nitvah zaupajo političnim in
upravnim organom zveze ali
jih opravljajo kako drugače.
d i, ampak prej nezanimanje
naših ljudi za te funkcije in
službe. Zakaj je bilo tega za-
nimanja premalo, to je že
drugo vprašanje, v katero se
na tem mestu ne moremo
spuščati.
Namen ustavnih dopolnil je
tudi, da se napravi vse re-
publike enako odgovorne za
to, kako bo delovala zveza
s svojimi organi, kako bo
uresničevala tiste skupne na-
loge, ki so ji z novo ustavno
ureditvijo dane, kakšno po-
"litiko bo vodila, kakšne
ukrepe sprejemala ipd. Za-
radi tega bodo torej morale
biti v raznih zveznih organih
s svojimi ljudmi enakoprav-
no zastopane republike; zato
bodo morale s svojimi pred-
stavniki sodelovati pri spre-
jemanju raznih ukrepov, pri
oblikovanju pomembnih poli-
tičnih odločitev. XXVIII. do-
polnilo govori še o drugih
oblikah, prek katerih bi re-
publike in pokrajine sodelo-
vale pri uresničevanju skup-
nih interesov vseh: z nepo-
srednim sodelovanjem in do-
govarjanjem med republika-
mi ter avtonomnimi pokraji-
nami samimi, med občinami;
z družbenim dogovarjanjem
in samoupravnim sporazume-
vanjem, z združevanjem de-
lovnih in drugih organizacij;
prek družbeno političnih or-
ganizacij in navsezadnje s so-
delovanjem med ljudmi sa-
mimi. Vse to se SQveda te-
meljito razlikuje od tega,
kar je bilo zapisano, v ustavi
ali je sicer veljalo do sedaj.
Predvsem je to močan udarec
centralizmu, ki je v naši
pretekli praksi skušal pod-
rediti vse interese jugoslo-
vanskih narodov, republik
nekim navideznim skupnim
koristim, ki so bile v resnici
največkrat v nasprotju z
resničnimi interesi republik,
narodov', narodnosti in ljudi
kot posameznikov.
dejanja. Zveza tudi ureja sa-
ma organizacijo svojih orga-
nov ter volitve vanje in na-
zadnje: varuje ustavnost in
skrbi, da so zakoni v skla-
du z zvezno ustavo.
ENAKOPRAVNO ZASTOPSTVO IN ODGO-
VORNOST VSEH REPUBLIK
Po novem naj bi bile re-
publike enakopravno zastopa-
ne v vseh zveznih upravnih
organih. Res je, da to prav-
zaprav ni nič posebno no-
vega, saj je v praksi veljalo
to načelo že sedaj, ni pa bilo
nikjer uzakon.ieno in je bilo
več ali manj samo stvar ne-
kega nepisanega pravila, ki
pa se ni dosledno spoštova-
lo. Znano je na primer, da
smo bili Slovenci v zveznih
oblastnih organih, v diploma-
ciji in vojski zelo skromno
zastopani. Temu, seveda, ni
bila kriva vselej neka poseb-
na politika do slovenskih lju-
KAJ BO ZVEZA ŠE NADALJE
OPRAVLJALA?
Naslednje, XXIX. dopolni-
lo natančno našteva, kate-
re naloge opravlja federaci-
ja prek svojih organov in or-
ganizacij. Povzeli bomo tiste,
ki se nam zdijo najpomemb-
nejše. Predstavlja SFR Ju-
goslavijo v mednarodnih od-
nosih, zagotavlja njeno neod-
visnost in ozemeljsko celovi-
tost, ureja temeljne pravice
delovrüüi ljudi v organizaci-
jah združenega dela (pravice
zaposlenih, preprosto rečeno),
temeljne pravice organizacij
in skupnosti glede sredstev
v družbeni lastrjini, ureja
vsa tista razmerja, ki zago-
tavljajo enotnost trga (o tem,
kaj je enotni trg, smo govo-
rili v enem prejšnjih prispev-
kov), temeljna lastninskoprav-
na razmerja. Zveza dalje ure-
ja temelje sistema družbene-
ga načrtovanja, kar pa, seve-
da, ne pomeni, da natančno
predpisuje, kalcšni naj bodo
družbeni načrti, ki jih spre-
jemajo republike vsaka zase
(to so načrti, s katerimi re-
publike za eno leto ali tudi
za daljše obdobje začrtujejo
razvoj svojega gospodarstva
in drugih področij družbe-
nega življenja). Naloga zveze
je, da pripravi in sprejme
tak družbeni načrt za vso
državo, seveda pa moramo
pri tem posebej pripomniti,
da tak načrt ne more biti
nekaj, kar bi bilo narejeno
mimo družbenih načrtov re-
publik, ampak bolj nekak-
šen njihov skupek in povze-
tek, ki bo dal splošne okvi-
re razvoja cele Jugoslavije.
Zveza določa med drugim
plačilna sredstva (denar, me-
nico, čeke itd.), vodi politiko
izdajanja denarja, skrbi za
plačilno bilanco s tujino (od-
govarja za zadolževanje v tu-
jini, za odplačevanje tujih
dolgov, za dajanje posojil
drugim državam in podob-
no); postavlja temelje kre-
ditnega in bančnega sistema,
premoženjskega zavarovanja;
zagotavlja nadzorstvo nad ce-
nami tistega blaga in stori-
tev, ki so pomembne za vso
državo; skrbi za zaloge bla-
ga, ki so potrebne za nemo-
teno preskrbo v slučaju voj-
ne pa tudi v slučaju kakih
posebnih pretresov na trgu;
ureja trgovinsko in devizno
poslovanje s tujino; predpi-
suje carine in skrbi za ca-
rinsko službo, ki je enotna
za YSO državo. Med važne
naloge zveze sodi tudi skrb
za zagotavljanje sredstev, s
katerimi se pospešuje gospo-
darski razvoj nerazvitih re-
publik in pokrajin, ter skrbi
za dohodke, ki ji pripadajo
po ustavi.
Dalje ureja in organizira
Jugoslovansko ljudsko arma-
do ter ji poveljuje, določa
temelje sistema ljudske ob-
rambe, odloča o vojni in mi-
ru, določa mednarodno poli-
tiko Jugoslavije in jo izvaja
(pri tem imajo svoj delež tu-
di republike, ki samostojno
navezujejo vse vrste odnosov
s svojimi sosedi za mejami),
zagotavlja, da se izpolnjuje-
jo mednarodne obveznosti, ki
jih ima Jugoslavija. Federaci-
ja s svojimi organi ščiti na-
še državljane in organizacije
v tujini, ureja nadzorstvo
nad prometom ljudi in bla-
ga čez mejo, določa temelj-
ne kazenske odgovornosti in
določa kazni za nekatera
kazniva dejanja, ki zadevajo
državo in njeno varnost. To
pomeni, da bodo republike
lahko sprejemale svoje ka-
zenske zakonike in da bo
zveza dajala le temeljna na-
čela zanje ter določala kaz-
ni samo za nekatera kazniva
ŠE O ZAKONODAJI IN FINANCIRANJU
Opozoriti moramo na to,
da prinašajo ustavna dopol-
nila novost tudi na področ-
je zakcnodaije. Rečeno je
namreč, da republike samo-
stojno sprejemajo svoje za-
kone'za vsa področja, delo-
ma tudi za tista, ki so sicer
urejem z zveznimi zakoni.
Tudi to priča o tem, da je
zagotovljena republikam po-
polna samostojnost ter da
orje sporazumno pooblaščajo
zvezo, da zakonsko ureja ne-
katere stvari, ki morajo bi-
ti urejene enotno za vso dr-
žavo.
Kot smo že rekli, je zveza
dolžna, da pri opravljanju
svojih nalog in dolžnosti spre-
jema pomembne odločitve
po predhodnem posvetovanju
z republikami in z njihovim
soglasjem. Pri svojem delu
lahko namreč zvezni organi
sprejemajo odločitve, ki uteg-
nejo imeti takšne ali drugač-
ne finančne ali druge mate-
rialne posledice za republi-
ke, lahko vplivajo na gibanje
njenega gospodarstva, na do-
hodke republik, občin in lju-
di. Zato je razumljivo, da na-
lagajo ustavna dopolnila vsem
zveznim organom obveznost,
da se z njihovimi ukrepi,
predpisi, sklepi strinjajo vse
republike. Tu gre predvsem
za vprašar.fja izdajanja denar-
ja (monetarni sistem in emi-
sija), deviznega sistema, zu-
nanje trgovine, najemanja po-
sojil v tujini, carin, cen, po-
moči nerazvjtim republikam,
obdavčenja, zbiranje sredstev
za financiranje zveze itd. V
imenu republik bi takšna
vsklajevanja stališč opravlja-
li republiški izvršni sveti, če
bi se o kakšnem vprašanju
ne mogli sporazumeti, bi se
morali o tem naprej pogo-
varjati v predsedstvu republi-
ke (to je najvišjem organu,
ki bo v prihodnje vodil Ju-
goslavijo, o tem bomo pisa-
li prihodnjič) in v zvezni
skupščini.
Nov položaj in omejen ob-
seg pristojnosti ter nalog fe-
deracije in rjjenih organov
zahteva tudi drugačen način
financiranja, zato ustavna
dopolnila natančno določajo,
kateri dohodki ji pripadajo.
Kot je znano, je zveza raz-
polagala doslej z ogromnimi
sredstvi, ki jih je zbirala od
gospodarstva in posamezni-
kov na razne načine (pri-
spevki, davki). Takšen način
zbiranja sredstev in njihov
velik obseg je bil seveda iz-
raz njene moči in njenega .
položaja v našem družbe-
nem in političnem sistemu.
S sredstvi zveze se ni vzdr-
ževala samo z\'ezna uprava,
vojska, diplomatska služba
in podobno, kar je sicer
normalno v vsaki urejerji dr-
žavi, ampak so iz teh sred-
stev gradili tovarne, želez-
nice, ceste, prekopi; financi-
rali so razne potrebne in ne-
potrebne načrte, zadovoljeva-
li potrebe, ki niso bile vse-
lej upravičene in realne. Dr-
žava je bila tista, ki je po-
birala levji delež ustvarje-
nih sredstev ter jih delila po
svoji pameti. To pa je čeda-
lje bolj vzbujalo nezadovolj-
stvo tistih, ki so bili za ta
sredstva prikrajšani, se pra-
vi, proizvajalcev samih pa
republik.
Prav to je narekovalo se-
danje ustavne spremembe.
Poslej bodo dohodek zveze
samo carine, takse in deil
prometnega davka od blaga
in storitev, ki ji ga spora-
zumno odstopajo republike.
Ta sredstva služijo zvezi za
financiranje njenih organov,
Jugoslovanske ljudske arma-
de, obveznosti do nerazvitih ,
republik in pokrajin, za nje-
ne rezerVe ter za financira-
nje drugih njenih nalog in
potreb, ki jih določa spre-
menjena ustava.
ZAKAJ SMO ZA SKUPNO DRŽAVO?
Ker se nam zdi tudi ta del
ustavnih dopolnil nekoliko
težje razumljiv, dasiravno ni
pisan tako zapleteno kot ne-
kteri drugi, bo koristno, če
ob koncu preprosto povzame-
mo njegovo bistvo.
Vsi jugoslovanski narodi
in narodnosti so 'slejkoprej
trdno prepričani, da jim je
skupna država, Socialistična
federativna republika Jugo-
slavija življenjsko potrebna.
Kljub temu, da postajajo z
novo ustavno ureditvijo re-
publike tudi takoreilcoč drža-
ve zase z vsemi značilnost-
mi, ki državi gredo, je ne-
kaj takšnih stvari, zaradi ka-
terih se odločajo za skupno
državo, zaradi katerih so živ-
ljenjsko zainteresirane za-
njo. To so skupni interesi,
skupne dobrine, ki so jih
enakopravno deležne, od ka-
terih imajo vse enako korist
in ki so za vse enako po-
membne. Uresničuje in za-
gotavlja jih v njihovem ime-
nu federacija z vsemi svoji-
mi organi ob njihovem vse-
strans^tem sodelovanju in s
pomočjo strokovnjakov, fvm-
kcionarjev, organov in usta-
nov iz vseh republik, kar
tudi zagotavlja, da bodo te
naloge opravljene v korist
vseh in rje v škodo katere-
koli republike ali pokrajine.
To je torej, poenostavlje-
no in kratko povedano, bi-
stvo nove funkcije naše
zveze.
I. RUDOLF
POIZVEDBA
Dne 7. maja zjutraj je na
železniški postaji v Celju
izstopil iz vlaka, ki je pri-
peljal iz smeri Zagreba
neznani gluhonemi moški,
star približno 25« let, vi-
sok 175 cm, srednje raz-
vit, temno kostanjevih
kratko pristriženih las,
svetlo rjavih oči, z desno
nogo močno šepa.
Oblečen je v temno
pJavo delovno bhizo, črno
srajco, rjav pulover, dol-
ge rjave hlače, obut v gu-
mijaste škornje in pokrit
t r,javo baretko.
Prosimo vsakogar, ki ga
pozna ali bi vedel o njem
povedati kdo je, da to
sporoči najbližji postaji
niilice ali pa centru za
socialno delo Clelje, oz.
Upravi javne varnosti Ce-
Ij^, Gregorčičeva 5.
UJV Olje
DELOVNA NESREČA
V ŠOŠTANJU
Na delovišču termoelek-
trarne šoštanj se je zopet
pripetila delovna nesreča, ta-
ko kot že več doslej. Znova
je zgrmel v globino mlad
človek in k sreči ostal živ.
19-letni ALOJZ SINKOVIČ
je delal v skupini, ki je na
betonski platformi 20 metrov
nad zemljo vlekla jekleno
vrv. Nenadoma je omahnil
in padel 20 metrov globoko.
Odpeljali so ga v celjsko
bolnišnico, sicer težko po-
škodovanega, vendar živega.
ZLOMIL SI JE
TILNIK
34-letni ŠTEFAN GAJŠEK
in 63-letni IVAN VOVK, oba
s Ponikve, sta se v nedeljo
popoldne odpravila z vprež-
nim vozom v Lipoglav po se-
no. Vračala sta se zvečer. Za-
radi teme je Gajšek vodil ko-
nja na uzdi, medtem, ko je
Vovk sedel na zadnji del vo.
za in svetil z ročno baterijo.
Ko je Gajšek začul, kako je
nekdo padel, je pogledal na-
zaj in videl, da VovUa ni več
na vozu. Zagledal ga je v jar-
ku ob cesti, že mrtvega. Pri
padcu z voza si je Vovk zlo-
mil tilnik.
PADEC s SKALE V
GLOBINO 50 M
Invalidski upokojenec, 43-
letni Martin šilih, doma v
Studencu 29 se je v torek
popoldne spri z ženo, zagnal
— k sreči brez posledic —
vanjo sekiro, oblekel praznič-
no obleko ter odšel v nezna-
no. To ni bilo prvič, da je
po prepiru odšel za dan ali
dva.
Tako verjetno nikomur ni
bilo sumljivo, ker ga nekaj
dni ni bilo nazaj. V nedeljo
popoldne pa je v CJeUje pri-
spela vest, da so otroci med
igro pri izviru potočka Socka
v Socki pri Veliki Pirešici
našli moško truplo.
Kmalu so ugotovili, da gre
za Martina šiliha. Imel je
močno poškodovano glavo.
Predvidevali so, da je padel
ali skočil s skale visoke 50
metrov v globino.
Truplo je ležalo v gozdu
od tri do šest dni. Preiskava
se nadaljuje.	M. S.
VLOMI
V AVTOMOBILE
v Celju in tudi v drugih
krajih beležimo iz dneva v
dan vedno več vlomov v ose-
bne avtomobile. Mnogi voz-
niki puščajo v parkiranih vo-
zilih dragocene predmete, po
katerih rade sežejo roke ne-
znancev.
Neznani storilec je skozi
zračno okno v garaži last Jo-
žeta Kuneja v Jurčičevi uli-
ci splezal v notranjost in uk-
radel radioaparat v vrednosti
700 dinarjev. Se isto noč je
morda isti storilec vlomil v
osebni avtomobil Tomaža
Oberstarja na Oblakovi uli-
ci v Celju. Zamikal ga je
tranzistor vreden 600 dinar-
jev.
PRETEP S KOLI
NI ŠE POVSEM JASNO ZAKAJ JE UMRL 21-LETNI LUDVIK
Kot blisk se je razširila
vest, da so v Ločici pri
Vranskem nekoga s koli pre-
tepli do smrti. Žalostna je
resnica, da je pri nas v zad-
njem času vedno več prete-
tepov pri katerih žal niso
udeležene samo pesti ampak
večkrat tudi razni predmeti
kot noži, steklenice in pvalice.
Večine takšnih pretepov, ki se
dogajajo v neposredni bliži-
ni gostiln ali v njih, botruje
alkohol.
Tako je bil verjetno tudi
p/''d dur vi v Ločnici pr'
Vranskem, ko sta se pred
gostilno Ivanke Drolc D'^vli
c^vr^ skupini domačih mla/le-
ničcv
Mnogi pravijo, da je šlo
z? gclo objestnoFi brez kakr-
šnegakoli globjega vzroka,
saj so nekateri od pretepačev
med ljudmi znani po »hud.
krvi«.
Skratka, sodeč po prvih
podatkih, bi se naj 18-letna
dvojčka Rudi in Drago Laniš
nik, 18-letni Branko Obrez in
19-letnl Stanko Podbregar
spoprijeli pred gostilno z bra-
tonm 21-letnim Ludvikom in
leto starejšim Mirkom Uk-
manom.
Ludvik Ukman je bU mr-
tev na kraju pretepa, v bli-
žini pa so preiskovalni organi
našli dva kola, za katerega
sO sodili, da so jih uporabili
fantje med pretepom. Zaradi
poškodb na Ludviku Ukmanu
je bilo sprva videti, da jo
umrl zaradi udarcev.
Tik pred zaključkom redak-
cije pa smo izvedeli, da ob-
dukcija tega ni pokazala in
tako obstoja možnost, da je
Ludvik umrl tudi iz kakšne,
ga drugega, zasedaj še nezna-
nega vzroka.
M. Seničar
Vsaka beseda v malem oglasu stane U,öU dm za
naročnike N tednika 0,.% din pa za ostale. Za ogla
se pod šifro pa je treba doplačati 2,0(J din
1M>UK() ohranjeno »štanco« H t,
dinamo W in komplet kolo za
W, prodam. Ivan Kranjc, Pri-
hova 40 — 6331 Nazarje.
KRA\() — vozno — brejo 8 me-
-secev, prodam. Velenšek, Ostro-
žno 131.
SLADKO otavo prodam. Alojz Stra-
vnik, Cesta v Lokrovec 36, Ce-
lje.
DONOSNO ravninsko posestvo, 9
hektarov, obdelovalna zemlja, go-
zdovi, vinograd, sadovnjak, sta-
novanjska in gospodarska po-
slopja, vodovod, elektrika, ob
cesti Dramlje pri Celju, vse v
najlepšem stanju, prodam. Ven-
Äe,slav Kolar, Zidanškova l/I —
Celje.
KIH)R enkrat kupi — ta bo ved-
no kupil — piščance, rjave, ho-
landske pasme z garantirano 90
od.stotno nesnostjo že po 6 me-
secih, ali brojlerje, pri katerih
boste v dveh mesecih dosegli
povpreček 3 kg. Nabava vsak
dan v valilnici Klančnik, Šmar-
jeta 17, p. škofjfc »<w pn Celju.
PI. t G Ferguson — dvobrazdni,
prodam. Branko Nagl.ič, Ljubeč-
na 87, Škof i a vas.
SKORAJ NOV štir-brzinski moped
prodam. Cesta v Laško 22 —
Polule.
JI\C:A, 1000 kg, starega 2 leti,
prodam, švent. Klano 10, Do-
brna.
ŠKOIK) - letnik 1967, prodam
ugodno, Žagar, Celje, Ljubljan-
ska cesta 62.
LKI'O ohranjen moped T-12, pro-
dam ugodno. Štefan 2v:žej, Tr-
movlje 202, Celje.
ENODKUZINSivO stanovanjsko hi-
šo z garažo, kopalnico in 300 kv.
metri zemlje, prodam. Vse infor-
macije pri Francu Pilihu. Celje,
Mirna pot 9.
TRAVNIK — 70 arov. lepa lega
ob .glavni cesti, 5 km iz Celja —
smer Šentjur — prodam. Po-
nudbe poti »Voda — eleKUiküA,
l.iRK.fi:NO stanovanjsko biso 2
gai-ažo, 7 različnih prostorov,
30 arov zemlje, 600 m od glavne
ceste in 6 km iz Celja, prodam
za 100.000 dinarjev. Ponudbe
pod »Mir — izredna točka«.
MOJOnNO KOLO Jawa 175 ccm,
prodam ugodno. Cena po dogo-
voru. Franc Govc, Ogorevc nad
Štorami pri Celju.
Pl'C;U Tomos — dobro ohranjen
prodam ali zainenjam za mo-
ped, Anton Kranjc, Brstnik 13,
Laško.
SKORAJ NOV moped, trobrzinec,
prodam. Matjaž, Cankarjeva 2,
Celje.
VIN<m;rad nad Polzelo, prime-
ren za vikend, ugodno prodam.
Informacije samo popoldne: Ce-
lje, Kersnikova 6/1 — desno.
PI H.AI.NIK prodam zaradi selitve.
Ponudbe pod »Brezhiben«,
MO'IOKNO ko.silnico, dobro ohra-
njeno, prodam za 2.500 din, Ku-
melj, Radeče.
TOMOS avtomatic, odlično ohra-
njen, prodnm, 2gur 2arko, Celje,
Cooova 9,
PARCICIX) v I-aSkera prodam. In-
formacije dobite pri frizerju Le-
šek.
VSEUJVO visokopritlično hišo. 12
arov zemlje, sadno drevje, braj-
de, 2 km od železniške iw.staje
Celie, prodam.. Mazej, Pečovnik
št, 61,
(jLOliOK oti'üÄki voiiček m kavč
prodam ugodno. Zora Kiopu-
šek, Vrunčeva 2a/c — Celje.
l'l.VI ÜUO z generalno popravlje-
nim motorjem tur regislrn-an do
februarja 1972, prodam tudi na
ček aa 4005.— dinarjev. Inlorma-
cije pri vratarju Klavnice Celje.
TAKOJ vseljivo U'isobno koniiort-
no stanovanje z vrtom v Celju
prodam ali zamenjani za hišico,
do 15 km izven Celja. Kventuel-
no doplačilo. Vprašati dopoldne
vsak dan, razen sobote, pri
Vilmi Ograjenšek, Celje, Mla-
dinska knjiga.
OPKL Kadet — Karavan prodam.
Informacije: Gustl, Ljudska re-
stavracija.
TRIDELNO omaro (orehov fur-
nir), kavč in novo knjižno oma-
ro prodam ugodno. Kersnikova
36/1.
OSTREŠJE za hišo prodam. Dol-
žina 10 X 9. Cena po dogovoru.
Anton Medved, Podgora 51,
Šmartno ob Paki.
KVALITETNE dvodnevne ter 15
dni stare piščance dobite vsak
dan v valilnici Roje pri Šem-
petru. Na razpolago so visoko
selekcionirani brojlerski piščanci
Hubard in Lohman ter najbolj-
ša mesni pasmi Hisex in Golden
Comet. Od 15. maja dalje pro-
dajamo piščance po iirvensezon-
ski ceni 2,50 din
TKGOVSKO pomočnico sprejme-
mo. Ponudbe pod »Alpina Celje«.
TAKOJ sprejmem avtoličarja. Sta-
novanje in hrana preskrbljena.
Plača 2000 dinarjev. Naslov: Gu-
sti Plut, Stanežiči 10, Šentvid,
Ljubljana.
PRIUČENEGA vodovodnega insta-
laterja in fanta, ki ima veselje
za to obrt za priuči tev. Sprej-
mem takoj tudi vajenca. Po-
nudbe pod »Takoj«.
MLADOPOROČENCA iščeta garso
njero v Celju ali bližnji okolici.
Pismene ponudbe pod »Čimprej«.
NEOPREMIJENO stanovanje, v.saj
večjo sobo v centru mesta ali
okolici Celja iščem nujno. Osta-
lo po dogovoru. Vinko 2ula,
Ulica 29. novembra 51/a. Celje.
Z\KONCA. uslužbenca brez otrok,
iščeta opremljeno ali neoprem-
Ijeno sobo, oziroma enosobno
stanovnnje. Ponudbe pod »Celje
ali okolica«.
DIJAKINJ.A išče ogrevano sobo v
središču Celja. Rezika Strnad,
Drožanjska cesta 101 — 68290
Sevnica.
ZDRAVNIK nujno išc;e opremljeno
sobo. Ponudbe pod »Stažist«.
OPRE.MLJi:\() sobo — garažo
in souporabo kopalnice oddam
mo.škemu ali dvema osebama.
Anica Fartelj, Dobojska Sp.
Hudinja.
ZARADI vrnitve nujno iščem 2 do
3-sobno stanovanje, kjerkoli v
Celju, Velenju ali Vojniku, Nu-
dim visoko nagrado in plačam
vnaprej 2,000,0(10 S din, vse v
de^išzah. Pismen« ponuÄ» pod
»Nagrada«.
OPRE.MLJENO sobo v Celju nujno
iščem. Zeleno na Otoku. Ponud-
be pod »Inteligenten« na upravo
lista.
D\.A .VILAD.A zakonca brez otrok
iščeta sobQ in kuhmjo ali samo
večjo sobo v Celju. V poštev
pride Žalec in okolica. Ponudbe
pod »Celje—2alec«.
Ol'REMLJENO sobo s posebnim
vhodom na Otoku išče mirna
uslužbenka. Ponudbe pod »Mir-
na«.
STAREJŠA upokojenka išče sobo
in kuhinjo pri starejših ljudeh,
proti plačilu, v mestu Celju ali
okolioi in v Šentjurju. V po-
štev pride tudi večja soba. Nudi
pomoč v gospodinjstvu. Ponud-
be pod »Takoj«.
v CENTRU mesta vzamem dva
podnajemnika — 2 moška ali
2 žen.-ski. čuprijska 19/TII.
GOSTlLNt) dam takoj v najem.
Marija Naraks, Vitanje.
ŠTIRI sopotnike vzamem na re-
laciji Šmarje—Celje, vsak dan.
razen sobote. Odhod iz Šmarja
najkasneje ob 6. uri. Hlupič,
Šmarje 26.
NA PISALNI STROJ prepisujem
vse vrste rokopisov (zaključm
izpiti in drugo). Ponudbe pod
»Hitro«.
GARAŽO iščem. Pionirska knjižni-
ca Celje.
DOBROSRČNO starejšo uslužben-
ko ali inteligentno upokojenko
želim spoznati. 2elena fotogra-
fija. Ponudbe pošljite na upravo
lista pod »Dober mož«.
KOŠNJO, mešano z lucemo, pro-
dam, Kranjc, Šentjur 227 —
Raskorže.
IŠČEM mesto za dviganje uteži
do 180 kg, Jože Jane, Glavni trg
34 , 68290 Sevnica.
OČIVIDCE nesreče z dne 28, 9,
1970, ko je med 12. in 13. uro
na križišču Cankarjeve in Stnne-
tove ulice avtobus zbil na pre-
hodu za pežce starejšo žensko,
naprošam, da se favijo Mariji
Pavlič. Celje, Gubčeva 10. Vse
stroške in zamudo časa povrne.
Upravniku tov. Otavniku in
sode'avcem Žalskega pogreb-
nega zavoda, se za prijazno
razumevanje tn nesebično
pomoč pri exhumaciji mojega
polcojnega moža Alojza, sina
Alberta in hčerke Hildice
prisrčno zahvaljuje — Marje-
ta Forstnerič iz Celja.
Dr. RUDOLFU SKAPINU se
za uspešno zdravnišJco inter-
vencijo, pravilno diagnozo in
človekoljubno željo, da nam
ohrani našo ljubo mami,
iskreno zahvaljujejo in želijo
čimveč uspehov v njegovi
zdravniški karieri — hvalež-
ni Frecetovi iz Celja, Gospo-
svetska ulica 8.
ZAHVALA
Ker nam je nemogoče izre-
či zahvalo vsakemu posebej,
se tem potom najtopleje za-
hvaljujemo vsem zdravnikom
celjsl^e bolnice, ki so nudili
pomoč Dragu Sporišu, po tež-
ki nesreči, ki ga je prizade-
la. Posebno zahvalo smo dol-
žni izreči: primariju kirurgi-
čnega oddelka dr. Jensterlu,
prim. dr. Cadežu na očesnem
odd., dr. Dolinarju za težko
uspešno operacijo, nesebično
skrb pri zdravljenju, dr. šmi-
du, primariju dr. Strokolu,
dr. Pilihu za uspešno opera-
cijo in skrbno zdravljenje.
Prisrčna hvala vsemu medi-
cinskemu in strežnemu o-
sebju, bolničarju Ivanu, se-
stri Dragici in vsem ostalim
iz oddelkov, ki so pripomo-
gli k mojemu ozdravljenju
— hva^er-ni pacient Drago
Sporiš, žena in sin.
JAVNA ZAHVALA
Tovarišu Ivanu Obreziu iz
Liboj za vso njego^'o skrb
in požrtvovalnost pri delu
za napeljavo vodovoda. Ena-
ko se zahvaljujemo vsem p>o-
djeitjem in organizacijam, ki
so kakorkoli pripomogli k
uresničitvi našega načrta,
predvseni pa iskrena hvala u-
pravi Rudnika Liboje, —
Hvaležna Marija in Rudolf
Bučej — Liboje.
Trgovsko podjetje
«SAVINJSKI MAGAZIN« — ŽALEC
odbor za samoupravne, kadrovske in
socialne zadeve	'
razpisuje
ŠTIPENDUE
1 št!i)endijo za sredn.io ekonomsko šolo I H. Iftnik
I štipendijo za srednjo ekonomsko šolo IV. k-tnik
Interesenti naj vlože pismene prošnje z šolskim
spričevalom najkasneje ö'o 1.5. 6. 1971 na naslov*
TP »Savinjski magaain«, Žalec.
24. Zares, prava misel: fotografirati živo
zverino v njenem okolju, pa napisati pod foto-
grafijo: PREJ. Nato zgrabiti puško, zver položiti
in jo spet fotografirati, z nogo na gobcu, ter pod
to fotografijo napisati: POTEM!
Priznajmo, sliki bi zaslužili objavo v lovski
reviji.
Paradižnik je torej odložil puško in prislonil
k očesu svoj fotoaparat,
Šment! Vselej, kadar je človek živčen, se
kaj primeri, V aparatu ni bilo filma!
Paradižnik je segel v torbo po film. Zverine
seveda ves čas ni izpustil izpred oči. Ni bilo
lahko takole z levo roko izbrskati film iz torbe
pa odpreti aparat in vstaviti film ... No, slednji''
je bilo tudi to nekako storjeno in Paradižnik j®
zopet primaknil kamero k očesu. Pritisnil je ^^
vso moč. Vesela eksplozija je odjeknila po ja^'-
Paradižnik je namesto filma — vstavil naboj.-'
v I^vcu je bilo minulo nedeljo občinsko gasilsko tekmovanje, katerega je organizirala Občinska gasilska
zveza Žalec. Skupaj jf nastopilo 21 desetin. Pri mladincih je zmagala desetina Ix-vca, pri pionirjih v A
skupini desetina Prebolda, v B skupini pa desetina Šempetra. Na sliki vidimo najmlajšo de.setino iz Letusa
na tekmovanju, medtem ko jim častnik prve .stopnje Anton Gros daje zadnja navodila. Foto: T.Tavčar
Kot .smo poročali že na prvi strani, smo imeli celjski novinarji svoj občni zbor minuli teden na (Jolteh.
Za spomin je bil prav gotovo potreben še takle skupinski posnetek.	Foto: B. .S.
Criia kronika prometnih nesreč celjskega področja je izredno bogata. Morda se v samem Cel.ju ne zgodi
toliko nesreč kot v drugih okoliških krajih, kljub temu pa je Kersnikova ulica v Olju ena najbolj črnih
točk nu-stiiesa prometa. Dolga ravna ulica s tremi pravokotnimi vpadnicami, ki so neprednostne je pri-
zorišče številnili težkih nesr.-č Največkrat gre za izsil.ievanje prednosti posebej pri tistih voznikih, ki
ne poznajo dovolj celjskih ulic. To je posnetek nesreče na križišču Kersnikove in Ulice >lošc Pijade,
ko je motorist izsiljeval prednost.	Foto: T. VRABL
Občinske pevske revi,)« občine Žalec, ki je bila v dvorani Svobode v Cri/ah, .so se udeležili štirje mo^lj
zbori in sicer iz Polzele, Tabora, Gotovelj in Žalca, ženski zbor iz Gn.» sliki), mešani zbor iz Žalca,
ter tambiiraški orkester Osnovne šole iz Griž. Po končani reviji so najbolj zaslužnim pevcem podeliij
Gallusova odličja.	Foto: Tone Taveai
V K E M E
Do nedelje bo 4Jre-
vladovalo precej sonč-
no in za ta čas toplo
vreme. Najvi.šje dnev-
ne temperature Jjodo
nad 20 stopinj, nočne
pa med 5 in 10 stopinj
Celzija.
Nuvi TEDNIK — Glasilo Občinskih organizacij SocialisUCne
«veze daiovnega ljudstva. Celje Laško m Žalec - Uredništvo
■ij jprava CeJJe. Gregorčl(Jeva 5 poSuu predal 161 - Urejuje
Uredniški odboi — Glavni m odgovorni orednlk: Bernard
Strmčnik - Tehnični urednik: Jože Cegnar — NOVI TEDNIK
izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Iniormacije
propaganda Celje - Tisk m k;:;Se]j CGP »Delca LJubljana -
RoKopiso-s oe vračamo - Cena posamezne številke 60 par;
letna naročnina 30 din; polletna 16 din Za tujmo znaša na
ročnins 60 din — Tekoči račun 507—1—1280 — TELEFONI:
uredništvo 23-69 In 31-05. mali oglasi ta naročnine 28-00
VSEVEDr^OSJ,
KI TARE SRCE
Na klopci avtobusnega postajališča v Laškem sta
sedela rahlo odcvetela-ženska in priletni možakar. Zve-
dava in klepetava ženska je z rezkim glasom kar na-
prej ogovarjala molčečega možakarja. Ponujala mu je
denar za dva ded »pravega«. Najprej je možakar darež-
Ijivost izkoristil enkrat, nato še v drugo, v tretje pa
se možakar iz bližnje gostilne ni vrnil...
ženska ga je iskala z očmi, dokler ni njeno pokor-
nost pritegnila mula osemletna deklica, ki se je vračala
iz šole v Laškem, čakala je, da se z avtobusom odpelje
in še nekaj časa pešači domov — v hribe. Deklica je
bila borno, a čisto oblečena. Mirno je čakala, da pri-
pelje avtobus.
Strupene oči ženske; ki se je čutila ogoljufano za
možakarjevo »nehvaležjiost«, so se ustavile no njej.
»Kako je kaj dobiče«, kaj dela mama? Kaj pa ate?«
Deklica je komaj utegnila odgovoriti: »Ate je tečen.. ■
Mama je boljša, pridna..«
»Kaj tečen! Pijanec je, pije, vedno pije, ali še pije?«
»Oče je siten, pa nas ima rad. Res, mama je dobra,
oče pa je tudi naš.«
»Kaj ga boš zagovarjala, te je že pretepel, da tako
govoriš. Ušiva si! Največji pijanec je, kar ga poznam.
Bila sem vendar vaša soseda, tam gori, poznam vas;
vse ta,m gori dobro poznam. . .«
še in še so letele strupene besede iz njenih ust, pi-
kale so malo deklico in segale v dno srca.
Deklica se je zgrbila vase, počepnila v pesek in se
pričela igrati Kamenčki so ji polzeli med prsti najprej
ruxlahno, potem pa vedno močneje, dokler jin ni z vso
ihto pričela metati v bližnjo Savinjo. Pa je spet po-
čepnila in mirno nadaljevala z igro kamenčkov.
Iz ene roke v drugo, vedno počasneje.
Razveselila se je, ko je pripeljal avtobus. Skočila
je vanj in se odpeljala proti domu ...
nina