48. štev. V Kranju, dne 28, novembra 1908. IX leto. ■ GORENJEC Političen in gospodarski list. Stane za Kranj s dostavljanjem na dom 4 K, po poiti u celo leto 4 K, sa pol leta 2 K, sa druge drtave stane 5*60 K. .Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe bres istodobne t ve naročnine se ne ozira. — Uredniitvo in upravni! t v o je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi«. Izhaja vsako soboto - zvečer = luierati se računajo za celo stran BOK, sa pol strani 80 K, sa četrt strani 80 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša g—liti te plačuje ta petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, sa večkrat znaten Eopust — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, re-lamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo franki rad. — Rokopisi se ne vračajo. H. 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 •20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 Nekoliko gospodarske bilance. A. Mlekarske zadruge po Gorenjskem Sodni okraj Kranj Škofja Loka Tržič Radovljica Kamnik Brdo Litija Sedež zadruge Cerklje 1. Cerklje II. Naklo Predoslje Trboje Škofja Loka S vet je Dobje pri Poljanah Selca Sorica Spodnje Duplje Spodnje Gorje Mošnje Selo Bodešče pri Ribnem Stare Fužine Nemški Rovt Crešnjica Srednja vas ■ Nonicn »-Podjele Ravne Savica Koprivnik Javornik Bitnje (planina) Črna gora La?k! Rovt Orintovca Laz Dedno polje Praprotnica Uskovnica Konjšica Kraj Gorraač Dragomelj Komenda Mengeš Srednja vas v tuh. dol Radomlje Skaručina Šmarca Dolsko Krtina Moravče Prevoje Rova Izlake Sveta gora R. m. P. m. R. m. V. m. P. m. R. m. R. m V. m. P. m. V. m. P. m. V. m. P. m. R. m. P. m. R. m. P. m. R. m. P. m. 1906 1906 1904 1906 1906 1900 1906 1901 1902 1900 1907 1906 1904 1888 1906 1878 1878 1882 1891 1678 1880 1873 1870 1902 1905 1905 1905 1903 1905 1905 1902 1904 1901 1903 1901 1899 1906 PODLISTEK. 75 160 169 112 33 45 76 79 20 Množina v 1. 1907 donedeno mleko v litrih 64.229 194.053 199.635 180.000 141.525 832.848 535.829 230.651 150.000 35.000 20.000 59.060 86.568 23.700 izdelek kg maslo sir S 6 O 2 522 3.629 8.614 630 6.001 4.960 1.480 1.836 200 Ni uradnih podatkov 6000 10 10 10 10 10 13 10-5 10 11 8 10 11 11 10 167.987 28.339 85.000 71.000 84.260 9.500 34.561 77.000 Ni uradnih 17.000 35.000 14.000 30 500 17.000 24.000 18 000 33 000 34.000 17.000 15.000 18.000 121.283 13.458 1300 6.800 5.680 2579 778 2834 166 222 179 67 185 126 103 183 75 171 198 105 77 62 409.085 301.745 58.171 286.621 448.025 173.886 179.809 141.520 818.290 187.095 187.798 60.289 91.103 6.160 podatkov 1700 3500 1400 3050 1700 2400 1800 3300 3400 1700 1500 1800 5.113 13.866 12.488 2.429 12.541 17.402 7.998 7.462 6.000 3.270 8.248 8.454 447 2.862 5446 3161 Opomba 8 10 10 10 11 10 10-8, 11 11 10 10 12 12 10 Ni vpisana kot zadruga v zadružni register Zadruga je v najemu. Odpošilja se mleko Zadruga je v najemu. Odpošilja se mleko Oddaje se mleko v Škof jo Loko Dela se samo 9 mesecev v letu Baje *e prodaja mleko v Tržič Se odpošilja mleko Dela se samo 4 mesece v le*u Dela se samo nekaj mesecev v letu V teh krajih zadruge še niso vpisane v zadružni register. Del ?*p le nekaj mesecev, doKier je živina doma. Ko jo ženejo v planine, izdelujejo na njih sir V teh krajih so samo planinske sirarnice, kjer se izdeluje sir v dobi paše na planinah, navadno okrog treh mesecev v letu Ta zadruga ne deluje več, ker se nahtja v likvidaciji. Gospodarski del. s □□□ □ □ 0 novem starostne« zavarovanja- Dalje. Zavarovanje zt onemogloi! in starostno zavarovanje. Obča vodila. Za rešitev problema zavarovanja za onemoglost m starostnega zavarovanja delavcev je vlada v letu 1904 izročila javnosti »program*, o katerem se je izjavila cela vrsta rastopstev interesentov. V časa, ko so se podelavala ta mnenja, se je pojavilo hi sicer zlasti po reformi volilne pravice za državni zbor, gibanje, ki je terjalo, da se delavsko zavarovanje razširi v socijalno zavarovanje. Vlada se ni mogla upirati tem željam tem manj, ker izvira stremljenje po starostnem zavarovanja in zavarovanju za onemoglost iz razmer, ki niso izključno lastne industrijskemu delavstva, temveč se nahajajo povsem splošno pri gospodarsko slabejflih slojih. Nikakega dvoma ni, da se potreba, skrbeti sa star« dni, ne omejuje na nesamostojne osebe, ki so navezane na mezdo ali plačo, temveč da je ta potreba razftirjenejfia, ki obsega tudi vse tiste samostojno pridobivajoče oseb«, ki svoj poglavitni dohodek ne dobivajo iz glavničnih donosov, temveč is osebnega dela in so po svojem celem življenja enake mezdnemu delavstvu. Seveda se je bilo treba ob privzetju samostojnih oseb ozirati na njihove posebne, od razmer delavstva različne razmere, in zato ni moglo nastopiti v vseh ozirih enako ravnanje. V prvi vrsti je morala nastopiti ta enakovrstnost pri državnem prispevku, ker ga daje država brez vsake proti-dajatve. Dajati ga jo k vsaki renti brez izjeme v enaki izmeri. Daljna enakost se nanaša na občo dolžnost zavarovanja, izkušnje dokazujejo, da ima vspeh le prisilno zavarovanje. Razmere delavstva so od razmer samostojnih oseb v toliko različne, da stoji pri delavstvu v ospredju zavarovanje za primer onemoglosti. Delavec, ki je navezan edinole na mezdni dohodek, obrabi polagoma svojo delovno moč in mora potemtakem v najčeičih primerih že pred časom iskati preskrbe. Zavarovanje na starostno rento je pri njem večinoma brezvspešno, ker starosti, v kateri se prisodi taka renta, ponavadi ne doseže več kot aktiven delavec. Izkušnje, ki so se opazovale t nemški državi, so dokazale to dejanstvo in zato so Na O s o J a h. (Dar 8onnweudhof) Ljudski igrokaz v petih dejanjih. Po S. H. Mosenthalu, poslovenil J. Ogrinec. K današnji premieri. Kakor znano predstavlja se danes zvečer v čitalnični dvorani ljudski igrokaz Na Os o j ah. V bolje razumevanje igre, priobčujemo tu kratek obris vsebine. I. dejanje. Proti večeru delavnega dne na kmetskem posestvu »Na Osojah*. Berači prihajajo in stara Mreta, velika dekla, se hu-duje nanje. Gospodinja, vdova Marijana, jo pokara zavoljo tega. Ko pridejo še vsi drugi posli, gredo k večerji. Valentin se je zakasnil, ker je po želji gospodinje šel po župnika, ki ravnokar prihaja. Oospodinja mu potoži. Rajnki njen mož je imel Se starejšega brata, kovaškega pomočnika Matijo, ki pa je postal potepuh in radi tega udi ni dobil hiše. Prosi župnika naj na sodišču poizve za njim, da ga, če treba, podpira. -Drage volje obljubi to župnik in odhajajoč se srečata z Ano. Ana kmetsko dekle, pride, ponižna in plaha ter odklanja vsa vprašanja kdo in odkod da je. To razkači staro Mreto, ki da gospodinji svet, naj jo obdrži mesto planšarice Micke, ki se omoži s hlapcem Tilnom. Spraviti jo misli tako v zadrego, a Ana ostane in vzame tudi denar na roko. Za družino je danes vesel dan. Oospodinja je postavila novo poslopje in v proslavo tega in ker se prične prihodnji dan žetev, naj bi bila družina danes večer vesela. Med petjem m citranjem pride piskrovez Šimenec, ki ve vedno polno novic. Slučajno zagleda Ano in pripoveduje sedaj najrazličnejše stvari o nji. Fantom naj bi narejala. S tem svojim pripovedovanjem razburi vse posle tako, da nočejo več bivati z Ano pod eno streho. Le s težka naredi gospodinja zopet red in vsa družina se potzgubi. Mrači se že in z gora pride Matija. Osojka ga ne spozna takoj; vstraši se ga ter vpraša, kaj hoče. Matija pa ji pove, da je že zadnjo srajco zapil, a neki piskrovez mu je povedal, kaj da se je vse na Osojah zgodilo. Kar je brat umrl, zahteva Osoje zase. Sodišče naj odloči v tej zadevi. Oospodinja pa se ne pusti ustrahovati in se pelje na sodišče, da izve, pri čem da je. II. dejanje. Pred hišo na dvorišču sedi Matija, kolne in se priduša. Dolgčas mu je in jezi ga, ker se ga vse izogiba. Naposled zagleda župnika in heteč se norčevati iz njega, ga povabi, naj ž njim kvarta. Župnik res ostane in vsak zase razvijata svoje nazore. Ko župnik odide, sklene Matija postati boljši Človek, a ko zagleda malo deklico, ki je prišla prosit mleka, se silno prestraši. Spomin iz preteklih dni mu stopi pred oči. Ana pribiti ter da otroku mleka in masla, Matija pa, ki mu je prejšnji boljši čut že zopet izginil, se hoče zabavati ž njo ter postane tako nadležen, da se mora Ana braniti s koso. Razkačen zavoljo tega jo zatoži s polja prišedši Mreti, ki se raz-togoti in v nastalem prepiru z Ano, za katero ae tudi Valentin potegne, pride tako daleč, ua ravnokar se vračajoča gospodinja spodi Mreto od hiše. Medtem se vrne Matija pijan iz vinske kleti in ko nadleguje tudi gospodinjo, pove mu ta, da ob reformi satom o zavarovanju za onemoglost in o starostnem zavarovanju t leta 1899 ta zakon imenovali zakon o zavarovanju sa onemoglost. Pri samostojnih osebah pa stoji pravica do preskrbe v starosti vsekakor v ospredju. Obrtnik ali kmetovalec, ki posveča polno moč svojega življenja izvrševanju svojega opravila, obdelovanju svojega zemljišča, hoče imeti nado, da bo mogel počivati, ko donele določeno starost, na da bi bil navezan na podporo svojcev ali da bi bil v nadlego preskrbi ubožcev. Ne glede na to bi bilo pri gospodarsko samostojnih osebah tehniško jedva mogoče dognati onemoglost. Varna poizvedba, kdaj je obrtni ali kmetijski podjetnik vsled popuščanja svoje fizične delovne moči v nevarnosti glede svojega obstanka, bi ne bila izvršljiva. Zaraditega je pri samostojnih osebah polagati glavno važnost na starostno zavarovanje. Se draga okolnost govori tudi zoper zavarovanje samostojnih oseb za onemoglost. Statistična preiskava sestavka po starosti kaže, da je pri samostojnih osebah zavarovalnotehniiko znatno neugodnejši, nego pri delavcih. Mlajši starostni razredi so namreč pri samostojnih osebah zasedeni mnogo slabeje, vitji pa mnogo močneje. To dejstvo se enostavno razlaga s tem, da vstopi človek v samostojni poklic po navadi žele v zrelejši starosti in da je razmerno velik odpad delavcev v srednjih in vitjih starostnih skupinah svračati deloma na prehod k samostojnim poklicem. Zavarovanje samostojnih oseb sa onemoglost bi torej povzročilo preveliko zvišanje stroškov. Na drogi strani se je na ta moment, na prehod nesamostojnih k samostojnim poklicem, ob uredbi zavarovanja ozirati v veliki meri. Zakaj ta prehod, to prestopanje od nesamostojnosti k samostojnosti naj se ne otežuje, temveč nasprotno pospešuje. Iz tega se podaja potreba združiti samostojne osebe in delavce v enotni zveri in v enem krogu rizikov tako, da delavec ob prehodu k samostojnosti enostavno nadaljuje zavarovalno razmerje. On izgubi sicer pričakovanje rente za onemoglost in ostane omejen na starostno rento. Časi prispevanja, ki jih je prebil kot nesamostojna oseba, pa se mu vračunajo v polni meri. Starostno zavarovanje in zavarovanje za onemoglost zagotavlja naslednje rente in dajatve: Delavec dobi z dovršenim 65. letom starosti starostno rento. Ako onemore pred tem časom, dobi rento za onemogle. Samostojna oseba dobi v enaki starosti (65) starostno rento. Višina rente za onemoglega ali starostne rente je^odvisna od dobe in višine vplačevanja. Zaostalim se dovoli enkratna glavnična odpravnina. Nadalje bodi pripomnjeno, da se ženskim zavarovancem, ako se poroče, vrne polovica za nje plačanih prispevkov. Šola in vzgoja. aDDD s*G —- Občni ibor učiteljskega društva za šolski okra] Kranj. Dne 2. t. m. ob 2. uri popoldne se je vriil občni zbor učiteljskega društva za šolski okraj Kranj v I. razredu dekliške ljudske šole v Kranju. Društveni predsednik g. France Luznar, nad-učitelj na Primskovem, iskreno pozdravi navzoče, 22 po število, in otvori zborovanje. Kot prva točka so bila na dnevnem redu razna jako zanimiva poročila o posameznih strokah izvenšolskega delovanja učiteljevega. G. Vilko Rus, učitelj v Kranju, poroča o pevskih društvih. Ni ga skoro po Slovenskem kraja, kjer ne bi mogel za petje vneti učitelj ustanoviti pevskega društva ali vsaj okrog sebe zbrati pevskega zbora. Pevski zbori po kmetih naj v prvi vrsti goje narodno pesem; tu jim bodo dobro služile zbirke narodnih pesmi, katere so izdali 2i-rovnik. Bsjuk, Ferjančič, Dev i. dr. Umetna pesem naj pride kasneje na vrsto; priročni zbirki za umetoo pesmi sta Mohorjeva pesmarica in ena Glasbene Matice. Pouk v teorije za narodne pevce ni prikladen. Učitelj naj nastopa s svojimi pevci, kadar jih je dovolj izobrazil, v prvi vrsti pri veselicah in prireditvah, ki imajo dobrodelne namene. Vsak kraj, kjer je štirirazrednica, bi lahko imel svoje pevsko društvo. Za zgled nam poda tu vas Šmartno pri Litiji. Ondi je že pred leti osnoval pokojni učitelj in skladatelj I. Bartl moški, ženski in tamburaški zbor, kateri še danes obstajajo in vspešno delujejo. V večjih krajih (Kranj, Tržič, Škofja Loka) se lahko ustanove mešani zbori. Kjer že obstoji več društev (bralna, telovadna društva, požarne brambe i. t d.), ne kaže osnovati posebnega povitega društva j tam naj pevski zbor tvori poseben, samostojen oddelek tega ali onega že obstoječega društva. Vsak pevski zbor bodi član zveze slovenskih pevskih društev, na katero se lahko obrne za svet v vsakem slučaju in od katere tudi lahko dobiva za majhen denar sekirice i. t. d. O posojilnicah in mlekarnah poroča g. Jožef Lapajne, učitelj v Cerkljah na Gorenjskem. Kmet večkrat rabi denar; a teško ga je dobiti. Tu mu priskoči na pomoč hranilnica, ki mu poleg tega pomaga razpečavati poljske pridelke in nabavljati potrebne kmečke stroje. Kjer je dovolj mleka, naj posojilnica ustanovi mlekarno, nakupi zanjo potrebno orodje i. t. d. Maslo, sir, mleko se lahko pridno in povrh za dober kup razpeča. Gleda naj se na to, da izpočetka tako pri hranilnici kakor pri mlekarni vsi odborniki opravljajo svoje posle brezplačno. Kar se tiče mlekarjev, je najbolje, da se za te porabijo domači kmečki fantje, ki so odrasli loli. Takim dečkom se daje v cerkljanski mlekarni brezplačen pouk o mlekarstvu. Poročilo o bralnih društvih je vestno sestavil g. France Stupica, učitelj v Dražgošah. Ker se pa ni mogel udeležiti zborovanja, je njegov referat prebral g. Vilko Rus. Ako hočemo pripraviti ugodna tla za bralns* društva, moramo zlasti v mladini buditi veselje do branja. Bralno društvo na kmetih bodi kolikor mogoče preprosto osnovano. Za tako društvo naj se v prvi vrsti pridobijo mladi kmečki gospodarji. Nasprotnikom naj se nikjer ne da prilika za preganjanje. V izberi časopisov treba postopati previdno. Bralna društva so jako pripravna, da se v njih goji petje, preproste gledališke igre, ljudska predavanja i. t. d. Iz takih društev naj izide tudi akcija za snovanje prepomenljivih ljudskih knjižnic. Učitelj bodi v društvu vzor dela in treznosti. Poročilo g. Franceta Rojina, nadučitelja v Šmartnem pri Kranju, o čebelarstvu se odgodi za drugo priliko. Poročilo o telovadbi odpade, ker je moral poročevalec, g. Karel Mahkota nemudoma oditi na Osoje niso več brez gospodarja, ampak da vzame Valentina. Strašno preklinjajoč žuga nato Matija gospodinji, da ga bo še pomnila, in izgine. III. dejanje. Ana pride na Zvezdano planino. Micko naj pošlje doli in ona ostane gori. Ko odide Micka, pride Valentin, ji razodene, da ga gospodinja ljubi, a on da ji to ljubezen ne more vračati, ker ljubi njo — Ano. Da bi ga Ana odvrnila od sebe, mu pove, da je črnega Jurka hči, ki naj bi bil zažgal kolovško kovač-nico, ter odide v planinsko kočo. Zastonj jo kliče Valentin, prosi in roti jo, naj bo njegova. Ana, vedoč, da bi njeno prekletstvo padlo tudi na njenega moža, ostane trdna in poln obupa plane Valentin proč. IV. dejanje. Pred krčmo sedi Matija. Kar ločiti se ne more od tega kraja. Zopet se priduša, da zapusti Marijani spomin, ki ga bo pomnila svoje žive dni. Prideta Micka in Tilen, namenjena v cerkev k oklicu, ter prigovarjata pe-dantičnemu cerkovniku, ki je obenem tudi učitelj in krčma!, naj še malo počaka s cerkvenim opravilom. Matija premišljuje, kako bi koga dobil, ki mu bi pomagal izvesti hudodelstvo. Imel bi pa rad takega, ki bi na njega lahko zvrnil vso krivdo. Šimenec se mu ne zdi pravi, tudi s staro Mreto ni zadovoljen. Pač pa izve od nje, da je bil Valentin pri planšarici na Zvezdani planini in ko pride Marijana, vsa zbegana, ker je Valentin izginil, ji hudobno pove to novico. Dasi gospodinja začetkoma tega ne verjame, ji to potrdi Valentin sam, ki hiti v cerkvico. Ko pride Ana, ki je po njo poslala Micka, ji gospodinja očita, da je ona kriva, da se je Valentin odvrnil od nje. Priseže naj ji na križ, ki ga ima na masni knjigi, da ga ni nikoli zase zahtevala, da ga ne ljubi. Dočim Ana mirno priseže na prvo, ji pri prisegi, da ne ljubi Valentina, upade roka in glas. Razkačena gospodinja ji nato pred vsemi ljudmi, ki prihajajo ravno iz cerkve, očita, da je hinavska potuha. Ko jo hoče Valentin braniti ter iti ž njo, mu gospodinja to zabrani. Ana ubeži proti cerkvici in žarečim očesom zre Matija za njo, meneč, da je to prava, ki mu pomaga izpolniti osveto. V. dejanje. V sobi gospodinje hodi Marijana in toži. Valentina ni blizu, niti jedi ni pokusil. Nekdo potrka in Valentin vstopi v stari obleki ter prosi gospodinjo, naj ga pusti, da gre na božjo pot iskat tolažbe in sveta. V razgovoru pove Valentin vse, kar mu je Ana rekla in gospodinja spozna, da se je motila. Sama prosi Valentina, da jo gre iskat, da ne bi bilo nazadnje že prepozno. Izprememba. V kočo na Zvezdano planino pride Ana, utrujena in upehana, in želi umreti. Ko j za njo vstopi Matija ter jo skuša pregovoriti, da bi se skupno maščevala nad gospodinjo Marijano. .Čutiš to soparico, huda ura se bliža, ne bo dolgo, da trešči in gori. Vse Osoje so ti bolje znane kakor meni. Jaz pripravim vse in predno se zavedo, so Osoje v ognju kakor —• ,---kolovška kovačnica," mu pade v be- svoje novo službeno mesto v Trst Vendar omeni g. V. Rut, da se je razgovarjal s tovarišem Mah-kotom o telovadnih društvih, da pa je Mahkota po svojih dosedanjih izkušnjah izjavil, naj se pri osnovanju enakih društev previdno postopa; ustanavljajo naj se samo tam, kjer je pričakovati izdatne in obile denarne pomoči, kajti ureditev telovadnice, oprava, orodje i. t. d. stane mnogo denarja. Ker je bil poročevalec o požarnih hrambah, g. Miroslav Kram er, nadučitelj v Skofji Loki, zadržan priti k zborovanja, se preloži njegovo poročilo na prihodnji občni zbor. O vzgoji deklet po iolski dobi poioča gdč. Janja Miklavčič, učiteljica v Kranju. Dekletom, ki so odrasla šoli, naj daje učiteljica vzorce in navodila za ročna dela, o priliki naj jim tudi kaj pove o gospodinjstvu. Sicer se pa poročevalka odločno izreče zoper vsako izvenšolsko delovanje učiteljev in učiteljic, ki najbolje store, ako posvete vse svoje moči in sile edinole šoli in pouku v šoli. O kmetijskih društvih poroča g. France Luznar, nadučitelj na Primskovem. Kmetijska društva, podružnice kmečke družbe v Ljubljani i. t. d. so prava kmečka organizacija. Kdor hoče vspešno delovati na gospodarskem polju, naj natančno prouči ljudstvo (navade, teže, napake i. t. d.). Zlasti naj opozarja kmete, da taka društva donašajo denar in dobiček. Naloga kmečkih društev in podružnice je zlasti nabava najpotrebnejših strojev (škoporeznica, gepel, čistilnica i. t. d.). Kakor povsod, velja tudi pri delovanju na gospodarskem polju pravilo: vzemi ljudstvo tako, kakršno je, ne pa tako, kakršno bi je radi imeli. In po tem pravilu uredi svoje delovanje. K splošni debati o izvenšolskem delovanju uči-teljstva se oglasita gospoda Lovro Perko, nadučitelj v Poljanah nad Skorjo Loko, in Jožef Lapajne, učitelj v Cerkljah. Nato je jako temeljito predaval gosp. France Luznar «0 samopomoči v boleznih*. Pogosto nas zadevajo nesreče in bolezni. Od hitre pomoči je včasih vse odvisno. Za prebivalce po mestih je v tem oziru ugodno, ker imajo vedno zdravnike pri rokah. Reveži pa so oni (tudi učitelji), ki prebivajo v oddaljenih gorskih selih. Pogosto je pomoč napačna, še večkrat se pa tako dolgo odlaša, da je pomoč prepozna. Vzroki takemu ravnanju so mnogi; glavno vlogo igra seveda denar. A v spomin si treba poklicati izrek pokojnega cesarjeviča Rudolfa, da je človek največji zaklad na zemlji. Ta zaklad treba ohraniti. In resi Kakor je star človeški rod, tako stara je tudi zdravniška veda. Metode zdravljenja so različne (aleopatična, homeopatična metoda ; zdravljenje z vodo, z magnetizmom, z elektriko i. t. d.) Priporočila vredna je homeopatija, ki je stara nad 150 let in ima zaznamenovati velike vspehe. Iznašel je to metodo dr. Hannemann. Predavatelj opisuje Hannemanovo življenje in statistično dokazuje lepe vspehe homeopatije. Prednosti homeopatije so 1.) enotnost v principu; 2.) preprostost v pripravi zdravil; 3.) prijeten ukus zdravil; 4.) cenost zdravil; 5.) vsak laik lahko zdravi homeopatično; 6) zdravih imamo vedno lahko pri rokah; 7.) zastrupljenje je izključeno. — Gledati je treba, da se dobe pristna zdravila. Homeopatija vodi do zdravja po najhitrejši in najcenejši poti. Sicer pa velja Hannemanov izrek: «Macht's nach, macht's aber ordentlich nachl» Jfc zabite Ciril-JModoVe družbe! sedo Ana. Spoznala je požigalca, ga prime in mu veli, da mora pričati za njo, da postane njeno in očetovo ime zopet čisto pred svetom. A Matija se ji grohoče, zasmehuje Boga in odhiti proč. Zastonj kliče Ana za njim, da hiti v prepad. — Prepozno je. Ob robu prepada se loveč, zagrabi Matija križ, ki so ga postavile planšarice ponesrečeni tovarišici. A les je trhel in s križem vred se pogrezne Matija v prepad. O Šmarjetni gori. Na goro, na goro t na strme vrhe! Tja kliče in mile in vabi srce. — Kam si pa jutri kaj namenjen? vprašal sem svojega prijatelja A. — Se nisem se nič odločili odgovoril mi je kratko. — Kaj pa, ko bi se zopet enkrat zjutraj obiskalo Šmarjetno goro P dejal sem mu. — Dobro, dobro, jaz sem že zato, je bil odgovor. No, in domenila sva se, da se zjutraj ob 6. uri snideva na savskem mostu, da jo skupno udariva na Šmarjetno goro. Kakor dogovorjeno, tako storjeno. Točno ob 6. ari sv8 se sešla na savskem mostu In ubrala pot pod noge. Hud mraz je pritiskal, toda s urnim korakanjem sva si kmalu ogrela ude. I. priloga „Gortnlcu" lf. 48 Iz 1.190S. Tedenski sejen v Kranja dne £3. novembra 1908. Prignalo se je — konj, 172 glav domače goveje živine, 51 glav hrvaške goveje živine, 4 domača teleta, — hrvaških telet, 21 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 2 domači ovci, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 66—70 K, na polovico 100 kg 58—62 K, za pitanje 100 kg 54—56 K, kumerni 100 kg 36 -40 K. Pšenica K 1257, proso K 7-50, rž K 950, oves K 9 — , ajda K 9*50, repno seme K —, fižol ribničan K 13 —, mandalon K 13—, koks 14 — krompir K 3-— za 50 kg, seme dom. detelje 60- 65. Zgodovinski in slovstveni pregled sa> prih. teden. 29. novembrs. — 1378. t Cesar Karel IV. — 1780. f Cesarica Marija Terezija. — 1802. * Pesnik v zgornjeavstrijskem narečja France Stelzhamer v GroDpriesenbamu. — 1802. * Pesnik Viljem Hauff. — 1829. * Pisatelj France Srol pri Sv. Lovrencu na Štajerskem. — 1839. * Dramatik L. Anzengruber, — 1841. * Pisatelj France Štrukelj - Jaroslav v Št. Vidu nad Ljubljano. — 1851. * Skladatelj pater Hugolin Sattner v Smihelu pri Novem mestu. — 1881. f Dr. Janez Blelweis Trsteniški v Ljubljani. 30. novembra. — 1667. * Angleški pesnik Switt. — 1683. * Ludovik Andrej grof Kheven-huller, avstrijski vojskovodja v avstrijski nasledstvom vojski (vzetje Linca 1742). — 1816. * Zgo-govinar Mommsen. — 1840. * Astronom Jožef Janez pl. Littrovv. — 1840. f Prešernov prijatelj Andrej Smole v Ljubljani. — 1860. * Pisatelj Anton Zlogar v Suhorju. — 1864. f Nabožni pisatelj pater Placid Javornik v št. Jurju na Koroškem. — 1892. f Dr. France vitez Močnik, matematik v Gradca. 1. decembra. — 1521. f Papež Lev X.; njegovo pismo glede odpustkov je bilo prvi povod k reformaciji po Lutru. — 1709. f Abraham a Sancta Clara (Ulrik Megerle), slaven prcpovednik na Dunaju. — 1798. — f Fdozof Kristijan Garve. — 1805. * Nabožni pisatelj Jožef Partel v Skočijanu pri Dobrav'. — 1825. f Ruski car Aleksander I — 1843. * Pisatelj France Rup v Vetrinju na Koroškem. — 1865. * Pesnik France Gestrin v Ljubljani. — 1867. * Skladatelj France Ferjančič na Gočah pri Vipavi. 1879. Hartmanov atentat na ruskega carja Aleksandra II. — 1901. f Pisatelj Andrej Kragelj v Gorici. 2. decembra. — 1594. f Gerbard Mercator (Kremer), grograf in kartograf (Merkatorjeva projekcija). — 1781. f Nabožni pisatelj France Gorjup v Novi cerkvi nad C Ijem. — 1804. Napoleon I. venčan za cesarja. — 1805. Napoleon I. premaga Avstrijce in Ruse pri Austerlitzu. — 1848. Cesar Franc Jožef I. zasede prestol. — 1852. Napoleon III. proglašen za cesarja. — 1858. * Pisatelj Andrej Kalan v Stari Loki. — 1870. Državni prevrat Napoleona III. 3. decembra. — 1762. * Slikar France Kavčič na Goriškem. — 1800. * Pesnik prvak France Prešeren v Vrbi. — 1800. Francozje premagajo Avstrijce pri Hohenlindenu. — 1818. * Kemik in higienik Maks pl. Pettenhofer. — 1828. * Zgodovinar France Bradaška v Kranju. — 1857. f Kipar Kristijan Raueh. — 1887. Cimet postane predsednik francoske republike. Početkoma se je videlo, da ne bode nič kaj zanimivega, a komaj sva se dvignila nad žefezniško postajo in se nama je odprl razgled do podnožja Karavank in Kamniških planin, je jelo kipeti v najinih srcib. Čutila sva se prostejsa in čim višje sva stopala, tem lažji so bili koraki. Prišedši na sedlo, je bil dan že svetel. Požurila sva korake, da ne bi zamudila solnčnega vzhoda. Jutro je bilo čisto, ko ribje oko. Bas, ko sva dospela vrh Šmarjetce gore, se je jelo na vzhodu zariti. Bilo je to nekaj krasnega. Cela vzhodna stran neba je polagoma dobivala rdečo barvo in zaporedoma so se jeli svetiti vrhovi gora. Najprej je dobil žareče kapico oče kranjskih velikanov, davno znani, m nogo opevani Triglav, za njim njegovi višji telesni stražniki, dalje Grintovec, Stol in Storžič in za temi so se vrstili vsak po svoji visokosti dragi gorski velikani. Za par minut so bili vsi grebeni gorenjskega pogorja razsvetljeni. Ta svetla črta je padala vedno nižje, slednjič pa se je na svojem žare čem vozu dvignil iznad vzhoda Faeton, ki je s svojo svetlostjo oblil celo savsko dolino, in s snegom beloodeta pokrajina zablesketala je v tisočerih barvah. Globok vtis je napravil ta naravni prizor na naju. Vsaka gora, vsak hrib in hribček, vsak holmec, kratkomaio vse je bilo tako čisto, da si daleč naokrog mogel razločevati drugo od drugega. Kmalu nato je jela legati v dolini gosta megla, ki nama je ugrabila pogled aad spodaj ležečo dolino, katero je polagoma izpremenila v megleno morje, iz katerega so ponosno gledali vrhovi gora Nemo sva nekaj časa zrla nizdoli rekel bi, da se nama je skero neverjetno zdelo, da bi se 4. decembra. — 1663. Zaključitav cerkvenega I koncila v Trientu. — 1642 f Kardinal Richelieu. I — 1747. Cesarica Marija Terezija proglasi «nem- j ščino» kot obligaten predmet v šolah. — 1798. f Lu*zi Galvaoi, ki je odkril gslvanisem (vzbujanje elektrike po stiku). — 1827. * Sliki r France Pu-stavrh pri sv. Katarini na Topolu. — 1838. * Mladinski pisatelj Ivan Tomšič na Vinici pri Črnomlju. — 1868. V avstrijski armadi odstranijo kazen tepenja. 5. decembra. — 1757. Pruski kralj Friderik II. premaga v bitki pri Leuthenu Dauna in Karla Lo-tarinškega. — 1791. f Skladatelj Volbenk Amadej Mozart na Dunaju. — 1835. f Pesnik grof Avgust Platen. — 1880. Ustanovni občni zbor češke «Ustf. Mat. Školske*. Godovi prihodnjega tedna: 29. adventna, gkoromir, Kaptislava; 30. Hra-broslav, Mijana, Andrej; 1. decembra: Eligij, Natalija, Hranislav, Rajka; 2. Bibijana, Stražimir, Tihomir, Vojna; 3. Frančišek, Drago, Rsduka; 4. Barbara, Mihovil, Velika, Ljubomir; 5. Saba, Sava, Stojana, Gromida. Sejmi na Gorenjskem prih. teden; 30. v Železnikih in v Tržiču; 3. decembra na Jesenicah; 4. v Kamni gorici in Kamniku. Dopisi. Is Radovljice. Pred par dni sem se mudil po opravilu v Ljubljani. Ko sem bil z istimi gotov, se napotim na kolodvor ter vstopim v kupe. Zadnji hip pred odhodom vlaka pri dirja še neki gospod ter vstopi za mano v železpični voz. Pozdravi me v blaženi nemščini ter se vsede meni nasproti, toda ker se jas le nič ne zmenim zanj, mi vsiljivo ponudi smodko z vprašanjem, kam potujem in ker se njegove družbe le nisem mogel znebiti, sem se spustil ž njim v pogovor. Zvedel sem, da je trgovski potnik in sicer od nemškutarske tvrdke Rakusch iz Celja ter potuje v Škofjo Loko in Radovljico, kjer ima svoje odjemalce. Domislil sem si, da je to tista tvrdka, ki je poslala svoje tri pomočnike v Ptuj ob priliki skupščine družbe sv. Cirila in Metoda in da so isti izzivali in obmetavali mirne Slovence z gnjilimi jajci. Nemčurski potnik je izstopil na kolodvoru v Škofji Loki in jaz sem se peljal naprej. Popoldne pa sem že videl svojega sopotnika v Radovljici, kjer je pri tvrdki F. Ho-mann vstopil. Zvedel sem, da ta tvrdka stalno podpira tega nemikutarja in sicer kljub temu, da ima skoro izključno slovenske odjemalce in večina slovenskih strank v Radovljici, dasiravno radi ob vsaki priliki kažejo svojo narodnost, kupuje ter podpira to trgovino, ki ima na svoji podružnici samo nemški napis in ki se lastnica te trgovine povsodi rada norčuje iz Slovencev. Vi tega ne upoštevate, podpirate nemčurje, da Vam ob drugi priliki povrnejo isto z batinami. Zbudite se vendar iz spanja, saj imamo tudi narodne trgovine in Vi takorekoč hočete le nemčurske podpirati, spomnite se gesla «Svoji k svojim*. • mogla preje v tisočerih barvah se lesketajoča ravnina tako naglo izpremeniti v to megleno morje. Močno je vplival ta naravni pojav na naju in nisva se mogla ločiti z mesta, da, pozabila bi bila kmalu, da piha mrzel ve tri č in da je potreba, da se umakneva v gorkejši prostor, kjer bi bila varna pred prehladom in kjer bi dobila malo okrepčila. Podala sva se tedaj v «Preiernov hram» (nekdanje Gofisce), kjer nama je gostilničar S. hitro postregel z vsem, Česar je najin želodec požele!. Reči se mora, da je postrežba res izborna in poskrbljeno je za vsak še tako razkošen želodec z vsemi udobnostmi Nazaj grede se je bila megla deloma že razpršila in videla sva zopet pod nama ležečo ravnino lesketati se v kristalnih barvah. Navžila sva se svežega gorskega zraka in napolnila svoja pljuča ž njim za cel teden. Naravna krasota naju je omamila in sklenila sva s prijateljem A., vsak teden obiskati ta prijazen hribček, da se nadiviva nad krasoto lepe narave, ki nam vsak trenotek nudi nova isnenadenja. Kranjci, vzdramite se I Dvignite se izza miz in ha j d na Smarjetno goro! Gotovo Vam nt bode zaL Našli bodete mnogo razvedrila in radosti Vam bode kipelo in poskakovalo srce! Uporabljajte priliko, zrak je čisti Prid' vrh planin niiave sini poje pesnik. Vzdramite se 1 S , .. . V Kranj«, dne 28. novembra 1908. Uradniško mtalstrstvs pod predsedstvom barona Binertha je sledeče sestavljeno: Binerth, predsednik, fral. pl. Georgi, domo-bramstvo, baron Haerdtl, notranje zadeve, baron Jorkasch-Koch, finance, dr. Mataja, trgovina, dr. Robert vitez Holzknecht pl. Hort, pravosodje, Jožrf vitez pl. Kanera, nauk in bo-gočastjp, Jožef Pop, poljedelstvo, dr. Maks grof Wickenburg, javna dela, Zdenko pl. Forster, železnice, dr. Za ček, leski minister-rojak, dr. Schreiner, nemški in dr. Abrahamewiez, poljski minister-rojok. So 3 Čehi, 2 Poljaka in 8 Nemcev. Državni zbor se je v četrtek, 26. i m. sešel in Bienerthovo ministrstvo se mu je predstavilo. Novi ministrski predsednik je razvijal svoj program in je naglasa!, da je njegova glavna naloga, pripraviti tla za parlamentarni kabinet. Potem je prigovarjal strankam, da naj mu dovolijo premirje in da nap glasujejo za proračunski provizorrj, za zakon o aneksiji Bosne in Hercegovine ter za pooblastimo zakone o trgovinskih pogodbah. Obljubil je tudi, da predloži jezikovni zakon, ki naj bi bil podlaga za sporazum Čehov in Nemcev. Takoj za Bie-nerthora se je oglasil za besedo poslanec Klofač, kar je povzročilo vihar med nemškimi radikal©, ki so mu začeli klicati cVeleizdajalec I Mari v Srbijo!» Klofačevi pristaši so jim odgovarjali, pridružili so se jim še nekateri in takoj je bil v toku prijazen kravalček. Klcfač je predlagal otvoritev debate o Bienerthovem programu, a predlog je bil odklonjen. Dunajski državni zbor ho baje rasvoičea, če se ne reši proračun in aneksijske predloga nujnim potom. Doslej Bienerth še nima dvotretjinske večine. 0 starostnem itvsrovanjn je dejal Bienerth v svoji programatični izjavi: «Starostno in invali-ditetno zavarovanje ni le korak človeškega čuta, ampak tudi stvar zdrave gospodarske politike, zakaj rešiti naše delavne sodržavljane skrbi za bodočnost, se pravi, dvigniti njihovo veselje za delo. Menica, ki se nam predlaga, ima podpise raznih vlad, pa tudi podpise vseh strank, da, takorekoč vsakega posameznega člana te zbornice. Skrbite, da se ta menica pravočasno izplača, da se nam prihrani bridka tožba. Z jezikovnim zakonom namerava vlada predložiti tudi zakon o okrožnih zastopih. Iz Bie-nertove izjave ni razvidno, ali se misli tn na zakon za vso državo ali le za Češko. Najbrze računa vlada le s Češko. Ampak to ne bi bila nikakršna rešitev avstrijskega jezikovnega vprašanja. Laiki vfsokosolel so izzvali boj na dunajskem vseučilišču. Prišli so tja izrivat. Nemški borsi so se navalili nanje in v pretepa so laški visokošolci streljali iz revolverjev, kakih 20 strelov je bilo oddanih. Revolverski atentat naj bo argument za najvišje kulturno torišče. — čudno, da so se vplivni nemški listi postavili na stran re vol verskih visokošolcev ter zahtevajo laško vseučilišče v Trstu. Ali naj dosežejo Lahi svoj namen z revolverji? — Ranjenih je več laških študentov, par njih naznanjenih sodni oblasti radi strelov iz revolverja. — Ob tej priliki stopa nam zopet živo pred oči zahtevka po slovenskem vseučilišču v Ljubljani! Novičar. Šestdesetletnlca vladanja našega cesarja se vrši prihodnjo sredo, dne 2. decembra Sirom Avstrije na slovesen način. D »sirarno Slovenci žalujemo radi znanih sentemberskin dogodkov, vendar se kljub temu z tenU vrsticami na dostojen način pridružujemo sredinemu slavlju. • * * Županstvo V Kralja nas prosi objaviti, da se za dan 2. decembra razobesijo zastave, razsvetljava pa odpade in se namesto te pobirajo prostovoljni prispevki za društvo «Otrok». Na cesarja Prašna Jožefa gistaasijl v Kranja se vrši v proslavo 60 letnice vladanja cesarja Franca Jožefa I. dne 2. decembra šolska slavnost po temle sporedu; 1.) slavnostna služba božja ob 8. ari. 2.) Ob 9. uri slavnost v telovadnici: s) Nagovor ravnateljev, b) slavnostna himna, proizvajajo gimnazijski mešani zbor, c) slavnostni prolog (dekla-matija), d) deklamacija učencev v rasnih jezikih, e) proizvajanje dijaškega orkestra, f) slavnostni govor (govori prof. France Komatar), g) cesarska P68e Cesarjev jubilej selške mladine v Kranja. E. Adamičevo spevoigro uprizori, kakor smo podrobneje že zadnjič poročali, tukajšnja deska in dekliška šola v sokolsKi telovadnici. Dne 2. decembra se vrši predstava samo za šolsko mladino in povabljene goste, dne 6. in 8. decembra pa za občinstvo. Predprodajo vstopnic za ti dve predstavi je blagohotno prevzela tukajšnja knjigotrinica K. Florian. Gena prostorom: sedeži po 1 K 40 v, 1 K, 60 v; stojšča po 40 v in dijaške vstopnice po 20 v. Začetek vsem predstavam je ob 8. ari dopolnne. Posebna vabila in naznanila se ne bodo razpošiljala. — Kraj ni šolski svat v Kranja je določil za pogostitev vseh tolarjev ia sokric prt« cejsnjo violo. Ta pogostitev, ki je združen* z zabavo, m vrti v četrtek, dne 8. decembra popoldne istctam. t. iooembsf — praznik pri ialeinioi. Vsled odloka c kr. železniškega ministrstva ima veljati 2. december na železnicah kot praznik tor ae delo omeji na nedeljske uradne ure. Torej ae bo ta dan sprejemalo in izdajalo le brzovozno blago dopoldan od 9. do 12. ure. Ostali promet ostane seveda kakor ob nedeljah sploh. sta aailov denarnih asvodov aa Ocrenjakem. •Slovenski Narod* poroča, da bodo slovenski denarni zavodi v Ljubljani v proslavo cesarjeve 60 letnice darovale znatne svote svojim uslužbencem in v dobrodelne s vrhe. Kakor se nam poroča iz povsem zanesljivega vira, sledilo bode temu blagemu činu tudi mnogo denarnih zavodov aven Ljubljane. Iskreno pozdravljamo to veselo vest, ker se na ta način najprimerneje odzovejo želji našega visokega jubilarja, ki se je izrazil, da naj se praznuje to redko slavje le z dobrodelnimi ukrepi. Zavedna vodstva naših denarnih zavodov izpolnjujejo obenem tudi prijetno dolžnost napram svojim uslužbencem-uradnikom, da vedo ceniti nelahke in naporne posle, ki so spojeni z največjo odgovornostjo. »Narodna mia> — ustanovljena. Dne 26. L m. popoldne se je sklenilo taktično skupno postopanje obeh jugoslovanskih klubov na Dunaju. Zvečer sta se kluba že polnoštevilno sešla k skupni seji kot «Narodna zveza*. Predsednika sta: dr. Iv-čevic in dr. Sušteršič. Volitve v preditojalštvo delavske savare valalM proti nezgodam T Trsta. Slovenski delojemalci, ki imajo volilno pravico za volitve v pred-stojništvo delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu, naj shranijo svoje glasovnice, dokler ne dobe navodila, kam jih naj pošljejo. DaaaiB)a predstava Ijndskega Igrokasa «Na Osojsh*, ki jo priredi « Dramatični, odsek* Narodne čitalnice na našem odru, utegne biti ena najzanimivejših, pa tudi ena najtežjih, kar smo jih desedaj videli. Kratek obris dejanja prinašamo v današnjem podlistku. Že iz tega se lahko posname, koliko truda je veljalo, da se spravi prav do veljave vse fin osti in krasote te igre. Za avtorja ima igra izraehtskega pesnika Salomona Hermana Mosenthala, ki se je rodil 14. januarja 1821 v Kaslu ter umrl 17. februarja 1877 na Dunaju. Kot vzgojitelj je prišel na Dunaj ter postal 1850 oficial v naučnern ministrstvu ter kmalu zatem tudi knjižničar. 1871 mu je podelil cesar red železne krone in plemstvo. Prvo njegovo delo je bilo »Deborah* (1849), ki je doseglo isvanreden vspeh. Izmed njegovih poznejših del so najznamenitejše drame «Ceci)ia iz Aibane* (1861), da bi se ponoči ne «prehladila». Tvrdka Friedrich Homann v Radovljici ima šo vedno samonemžki napis. Tega napisa »lepa* gospa ne odstrani, če se tudi »Slovenci postavijo na glavo*. Radovljiški Slovenci so si razlagali to postopanje prevzetne nemške gospe tako, da ne mara za slovenske odjemalce, zlasti ne za slovenske trgovce iz okolice, katerim je doslej vozila polne vozove svojega «stramdf>utsch»>blaga. Da se tej njeni želji ustreže, ustanovilo s* je v Radovljici novo, strego narodno podjetje: Štigllc & Šmit, trgovina z mešanim blagom in železnino na debelo. Slovenci radovljiškega okraja bodo sedaj vedeli, kaj je njih narodna dolžnost. Gospo Minko pa lepo prosimo, naj nikar ne odstrani nemških napisov. Njene nemške table nam bodo služile v najboljšo orientacijo, kam naj hodimol Gospa Mlaka, lastnica tvrdke Friedrich Homann in «Filiale Friedrich Homann*, je podpornica nemške «Zidmarke», ki kupuje slovenska posestva In jih razdeljuje med Nemce, ter nemškega «Schulfereina*, ki lovi slovenske otroke v nemške šole, da jim tam jemlje jezik in jim vceplja sovraštvo do vsega, kar je slovensko. Slovenci, pazite, komu nosite svoj denar 1 Obrabljene postne znamke nabira za nemški cSchulverein* — društvo, ki si je postavilo nalogo, uničenje Slovenstva — gospa Mjinka, lastnica tvrdke »Friedrich Homann* in »Filiale Friedrich Homann* v Radovljici. Tudi znamke s pisem, v katerih naročujejo slovenski trgovci njeno nemško blago, gredo v ta »plemeniti* nemški nameni Gozdi V nevarnosti. Gorenjski kmet nam piše: Nekako bolj važno opravilo za c. kr. orožnike je menda pažnja na tuje imetje, kakor pa poizvedovanje v smislu policijskega sistema in agitacije za »Kranjsko šporkaso*. Znano je namreč, da cvete letos trgovina s smerekovimi storžiči v prav posebni meri. In radi te trgovske smeri kradejo ljudje po raznih tujih gozdih raz drevesa in po tleh ležeče storžiče, da si s tem nekaj prislužijo. Kradejo seveda brez dovoljenja in proti volji lastnikovi. No, storžič samnasebi ni bogvekaj. Toda v množini pobran iz gozda je pa emioentne gospodarske škode, ker se s tem zavira osemenenje v gozdu. Prizadeti lastniki bomo to škodo v par letih čutili na svoji zemlji in svojem žepu. Slavna gozdarska oblast naj toraj slav. orožniškemu načelništvu v Ljubljani pove na uho, da je privatna lastnina posameznih državljanov, ki državo z davki vzdržuje tisočkrat in še več vredna, nego samo — pašni interesi tistih 65 nemčurjev, ki sedijo pri koritu »Nemške šporkase*. Tudi kmečki posestniki smo ljudje in zahtevamo varstva lastnine. Družba sv. Cirila in Metoda naznanja, da ima le še par sto lepih Miklavževih razglednic na razpolago. Rodoljubi, sezite po njih! Na bistriškem mosta pri Podbrezjah so se vršile od dne 16.—20. novembra obtežilne poskušnje. Na most so navozili toliko gramoza, da je prišlo na kvadratni meter 460 kg teže. Razen tega so vozili po mostu z dvema cestnima valjarjema na paro. Prvi valjar je tehtal 12, drugi pa 16 ton. Obtežilne poskušnje so imele nepričakovano ugoden uspeh. Stranska mostiča se kljub velikanski obte-žitvi še ganila nista. Glavni obok pa se je podal samo za eno desetinko milimetra. Tehnično kolav-dacijo je vodil stavbeni svetnik Hermana iz ministrstva za javna dela. Most je tako. trden, da gre lahko črezenj železniška lokomotiva s 40 tonami teže. Pri po skušnjah so uporabljali štiri merilne stroje, ki so registrirali stotlnke milimetra; pri vsakem strojev je opazoval en inženir. Vsled višje lege novega mostu se je izdatno Izboljšala proga državne ceste. Želeti bi le se bilo, da bi se preložil klanec, od Posavca čez Parašlco na Dobropolje. Upajmo, da se dotični faktorji zavzamejo za to zadevo. 80 milijonov v »Meitai hranilnici IJablJaa- Ski»! Pri »Mostni hranilnici ljubljanski* so hranilne vloge prekoračile višino 30 mililijonov. S hranilni čnega poslopja visi vsled tega veselega dogodka narodna trobojnica. Il učiteljske Služba. Imenovana je Marija Vider za Presko. Loy v Prevojah je imel doslej v zakupu Ran-zinger, in sicer za naravnost smešno nizko ceno. Zdaj bi bilo lov novic zdražitL Zanimali so se za ta lov različni lovc:, eden so ja tudi oglasil pri županu. A kaj jo storil okrajni glavar Kresse v Kamniku? Njegovo kočevsko srce ni preneslo žalosti, da bi kočevski rojak Ranzinger ne imel več tega lova. Oddal mu je pod roko ta lov za — 82 kronic in to za dobo petih let. Seveda je vse ogorčeno, različni lovci so pripravljeni plačati za ta lov veliko več in zato se bo občina pritožila proti postopanju okrajnega glavarja Kresseta. Električna razsvetljava se bo vpeljala na Jesenicah. G. Cop misli postaviti elektrarno v Mostah, če bo dobil za električno luč dovolj odjemalcev. V četrtek, dne 12. t. m., je povabil na sestanek jeseniške posestnike, da bi se pogovorili in zavezali vsak za gotovo svoto. Seveda bi se za same Jesenice elektrarna težko izplačala, zato hoče tudi v okolici pridobiti posestnike za to idejo. Veselica ientvidikega Sokola je bila v nedeljo pri Zibertn. Uspela je v vsakem o žiru lepo. Občinstva je bilo veliko. Zrovnikov pevski zbor je pa mnogo pripomogel s krasnim petjem k tako krasnemu uspehu. Naj bi šentvidski Sokol dobival dovolj gmotne podpore, ker so njegovi člani sami navdušeni mladeniči za plemenite sokolske ideje. »Sokol* V Radovljici. Na izvanrednera občnem zboru dne 29. vinotoka je bil izvoljen mesto odstopi .šega studeči novi odbor: Brat dr. Janko Vilfan, starosta; brat Fran Stiglic, podsturosta; brat Janko Jazbec, načelnik; brat Fr. Aleš, podnačelnik; brat dr. Mirko Triller, tajnik; brat Fran Dolžan, blagajnik; brat Rudolf Kunstelj, gospodar; bratje Ivan Dernič, Pavel Kavčič in Fran R hteršič, odborniki; brata Ivan Sega in Fran Sajoric, pregledovalca računov. Zastopnik društva v odboru »Zveze* je brat dr. Janko Vilfan, njegov namestnik brat dr. Mirko Triller. Redni občni zbor slovenskega bralnega društva v Tržiču za leto 1908 bo 29. lislopada 1908 ob 11. uri dopoldne v društvenih prostorih št 99. v Tržiču pri Pcrnetu Ako ne bo sklepčen ta občni občni zbor, se vrsi pol ure kasneje ravno tam drug občni zbor, ki sklepa pravno veljavno pri vsakem številu članov. Nad 28 000 kron je dosedaj nabranih za žrtve 20. septembra. »Združeni odbor* je nabral že nad 20.000 kron, dr. Gregorič nad 6000 kron in narodne dame okolu 2000 kron. Molka podtalnica sv. Cirila la Mstoda v Kranja naznanja, da so pri njej naročili ter že sprejeli društvene nabiralnike: Kavarna «Jäger», gostilne Jereb, Fr. Jezeršek, Kuralt (Jelen) in Val. Benedik, Straž iče. •Sava,* društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju, naznanja, da se je izvolil za XII. tečaj sledeči odbor: predsednik: cand. jur. Ciril Pavlin; podpredsednik: obs. phil. Evgen Vavken; tajnik: jur. Vinko Lapsjne; blagajnik: cand. jur. Otokar Baš; knjižničar: cand. jur. Emil Jenko; arhivar: pharm. Makso Hamerlic; gospodar: jur. Mrko Punčuh; namestnika: cand. vet Anton Sok in forest. Martin Guš; pregledniki: ab', jur. Pavle Debeljak, jur. Franc Košmelj in med. Ivan Pintar. # * * Štiri vojne ladije, namreč «Wien», «Monarch», «Budapest» in «Zenta», so, kakor se poroča z Reke, odplule v Kotor. Nadalje poroča tudi dunajski list «Die Zeit», da je cesar dne 3. t. m. pooblastil vojno upravo, da sme po potrebi poklicati pod orožje prvo rezervo in pa tri zadnje razrede nadomestne rezerve. Propad francoskega prebivalstva. Dne 13. novembra je razdelil v zbornici poročevalec Gervais poročilo o vojnem proračunu. Gervais povdarja, da je letos 210.000 novincev, dočim jih je lani bilo 215.000; leta 1912. jih bo, če gre stvar tako naprej, 204.000, leta 1928. pa le 182 000. Vsled tega je letos efektivnega vojaštva 433 000, dočim ga je lani bilo 457.000; prihodnje leto ga bo 417.000, leta 1926. nič več kot 380 000. Kot pripomoček svetuje poročevalec, da se izkuša pridržati več vojakov, da služijo dalje in da se uvede splošna vojna dolžnost tudi v Alžira. Ponosni Gorenjeo In zavedna Gor en j ka! izprašaj svojo vest in prepričaj se, kje imaš naložen svoj denar! Kam zahajaš? Ali v slovensko ali nemčursko trgovino? Slovenec podpiraj Slovenca! @rtfSf$ldtv» čitalalca t Ljubljani šteje 76 časopisov, in sicer 49 slovenskih, 18 hrvaških, 16 čeških, 1 slovaški, 2 ruska, po en rutinski in poljski, 2 italijanska ter 16 nemirih. Obisk čitalnice je do 1. aprila znaisl po 80 oseb na dan, pozneje pa po 60 oseb. Knjižnica šteje danes nsd 1800 knjig. Lani se je pomnožila za 600 knj g Od teh je okoli 900 slovenskih, 700 neruskih, 100 hrvalkih in 100 čeških, ruskih in drugih. Vsak mesec se iz-dosodi iz knjižnice po 1200—1800 knjig. Lani se je izposodilo 130.000 knjig na 1000 legitimacij. CitaMjev je bilo 840. telesniIka nesreča se je primerila na Vrdu. Okoli štirih zjutraj je pripeljal na postajo Vrd vlak itev. 860, ki je moral za vozi ti na lokalni končni tir, da se umakne osobnemu vlaku. Lokomotiva je pa imela preveč para ter je zavosila s tira na cesto in se je prekucnila. Na srečo jo osobje pravočasno opazilo nevarnost ter je poskakalo z vlaka. Kavarn ar Oollei v Gradcu je bil ljubo ramen na svojo ženo. Ko se mu je zazdelo, da ima dokaze za njeno nezvestobo, jo je ustrelil. Minoli petek je bil zaradi tega v Gradcu pred poroto, ki ga je — oprostila. Občinstvo je to sodbo viharno aklamiralo, tudi dame so demonstrativno pozdravljale oproščenega obtoženca. Povišanje častniških plač. Iz uradnih krogov poročajo, da izide v kratkem odredba o ureditvi častniških plač. Potemtakem dobijo častniki plačo po novi ureditvi že s 1. decembrom t. 1. Pesanje izvoza ls avstro-Ogrske. Iz statističnega poročila, katero je izdalo trgovinsko ministrstvo za mesec september, se posnema, da se je izvoz is države precej poslabšal. Dočim je poskočil uvoz za K 6,700.000, je padel izvoz za K 8,300.000 v primeri z onim meseca septembra preteklega leta. Od 1. januarja do 30. septembra se je zvišal uvoz za 544 milijonov K, dočim se je izvoz znižal za 31-4 milj. K. Padanje v izvozu je pripisovati sploini gospodarski krizi, ki Se vedao ni ponehala in se je bati, da se izvoz avstro-Ogrskih pridelkov le nadalje poslabla, predvsem vsled bojkota na Balkanu. Avtomobiliitična proga mod Trstom, Opatijo In Roko. Spojenje Trsta z Opatijo po avtomobili stični progi, na katero se je mislilo pred več leti, bo kmalu gotova stvar. Sedaj se osigura financi-elna stran podjetja, katero bo velike važnosti tudi za Reko, ki bo tako spojena s Trstom in Opatijo. Kartel sa oemost. Avstrijski kartel za cement je pokupil vse proizvode cementarn na Tirolskem in Voralberlkem, da bi tako iste ne delale konkurence zvezi južno-nemlkih cementarn, pri kateri je interesiran avstrijski kartel. Umetnost in književnost □ □□ □ □ Izda sta: »Slovenski kmečki koledar sa lato 1800.» Izdala in založila Narodna založba v Celju. Cana izvodu K 150, s poštnino K 1*70. Oton Zupančič: . Dobiva se v knjigotržnici Ign. pl. Kleinmayrja v Ljubljani. Slovenci, kupujte vfti-galioe x korist družbi »v- Oirlla in. Metoda! Dvoje stanovanj trn se takoj odda. mm Povpraša se pri tvrdki R. & E. Rooss v Kranju. A A i \ A A A ♦ A A A A A A Zobozdravnik dr. E. Globočnika ir-iirnTT-T.-T-i—wnr-\ higijenična ■^™**nBBMmmMSö ustna voda KALODIN Lekarna pri „Sr. Trojici" r Kranju. „PrdeMV bran" V KRAVJO je nanovo prenovljen in se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v mestu in okolici. Toči se izbora! cviček, kakor tudi druga pristna vina. i Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v KntfKi posojilnici v Idnbljani (aaiproti Figovoav lastni hiti:: Dunajska eosts.) Kmečka posojilnioa v Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod. Vlage sc »imtijcjo po \\\ II II V kmečki posojilnici Je naloženo Se nad 18 milijonov kron. Rezervni saklad čez 800.000 kx*oxx. Za varnost pa še neomejeno jamči nad 8000 članov. Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—1 Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. i? Najcenejl naknp pri sv. Cirilu In Metodo II a i i s Nova narodna trgovina pri sv. Cirila in Metoda na debelo i rs drobno 93 ŠTIGLIC & ŠMIT SB v Radovljici, na Glavnem trgn (zravna cerkve) :: Podružnica v Predtrgn. Priporočata svojo veliko zalogo raznovrstnega špecerijskega blaga, kakor: rti, vedno svržo kavo, najboljšo moko iz Majdičevega mlina, zelo fini ruski ÖaJ in rum, iMrlične barve, razne vnte igranja, kakor: slivovko, tropiuoveo, Florian, Triglav/ ter pravo Ciril Metodovo in Zvendno kavino primes. Dalje imava v zalogi r&sliöno ieleznino za kovače, ključavničarje, kleparje i. t. d. Kupovala bova proti gotovini ali v zamenjavo z blagom vse vrste deželnih pridelkov, kakor: orehe, Riol, ovos, suha gobe i. t. d. vedno po najvišjih dnevnih cenah. — Ker kupujeva izključno le od prvih in največjih tvrdk, sva v prijetnem položaju naše cnj. odjemalce z le preizkušenim dobrim blagom najceneje pOStreči. —t—rasa BlagOVOlltO BS prepriSati i wmxammmmm Za mnogobrojni obisk se priporočava z odličnim spoštovanjem 62-1 ÖtlgllC A Öltllf. Fi i Najcenejl naknp pri sv. Cirilu In Hetodnll Splošni rezervni zaklad 185.000 kron Posebni rezervni zaklad 3.300 kron. 26—24 ********************************** Koncem leta 1907: Stanje hranilnih vlog 4,497.000 kron, posojil na ieml|liča 2,725.000 kron ter posojil občinam 183.000 kron. Ta najstarejši denarni zavod v Kranju nradnje na rotovšn vsa&t delavnik od 8. do 18. ure dopoldne, ob imanjlh in tržnih dneh pa tudi ed 3. do 4. ure popoldne. l»»»»ll»tllOltH10Hlt»ti»fŽO^!vlOmOWft9i»iOtWI»MlWMt#II>IOiflOI1 obrestuje hranilne vloge po 41 t brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vlažne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici. ljiih' «r» «ir» <¿ve> «ve? «1» "'t?' í^svo «jvs> «i» ^ ¿fe ávs> «r» «v» ¿fe- <ít^ sfe> «i© t-ífe ¿is> Tropinovec lastnega pridelka, zajamčeno pristal ii samih čistih jagodovih vinskih tropin brez peeljev Istrsko vino Isstsaga pridelka, pristno naravno, prva vrste moškat :: belo vino :: teran rožno vino dobiva se po prav ugodnih cenah na valapoisitvn vinogradov KlKocco perlan V KoVinjn (3#i)|ffi si® ets Hi a*9 «i® si® «*» tis ais ste «49 eje ®i® tjt> ms sta ejs aw alt ew> a*s 50 odstotni 382 10-5 Razglas s katerim se naznanja, da se bo dne 4. decembra 1908 vršila javna prostovoljna nadrobna prodaja v zapuščino ranjce Ivane Stropi spadajočih premičnin, to je kišao oprave, Obleke perila, dragocenosti i. t. d. Dražba bo na licu mesta v gradu gospoda viteza Strabla v Stari Loki in se bo pričela točno ob 9. ari dopoldne. Škof j a Loka, dne 19. novembra 1908. f liho Lendek c. kr. notar kot sodnljski komisar, Za Miklavža in ^^r^^ z^^^c božično drevo priporoča razne igrače« galanterijsko blago, razne šolske potrebščine, :; otroške vozičke in drugo vse po najnižjih cenah :: Magda Rant v Kranju Savsko predmestje. & Angleško skladišče oblek & 0. Bernatovlč :: Ljubljana, Mestni trg 5. Moška konfekcij« i Čez 2500 oblek od . . K 8 — » 1500 površnikov in zimskih fiukenj . . » 12.— » 2000 plaačkov . . » 7 — » 300 kožušnih sacco s krznastira ovratnik. > 16'— » 2000 sukuenih hlač . » 390 naprej Deska konfekcije: Čez 1800 oblek ... K 390 naprej » 500 plaščkov s kapuco » 250 površnikov in zimskih sukenj . . , 1-90 8- Damska konfekcija: Jesen, in zimske obleke od K 10'— nap. Jesenske in zimske jopice » » 4'— » Jesenska in zimska krila > > 3*90 » Jesenski in zimski ran- glani . . »e 6'— » Jes-ns. in zimski paletoti » » 8'— > Dežni plaščki s kapuco » » 7*— » Suknene in delainove bluze......* 3*90 » Dekliška konfekcija: Velika izbira oblekic, paletotov, dežnih plaščkov in zimskih sukenj. V zalogi hi 1000 Veloar-KlobaKov po K 5*80 in Iti 5000 KlobnHoVin Kap od X V - upre). D-C 4 SINGER šivalne stroje naj se kupuje le v nadih proda-jalnah, ki se jih spozna po teh napisnih tablah. Naj se ne pusti premotiti po priporočilih, ki imajo namen, z navedbo imena SINGER prodajati že rabljene stroje ali stroje drugih vrst; kajti naii stroji se ne oddajo prekupoem, temveč aa jih prodaja naravnost od nas cenjenemu občinstvu. SINGER Co. Akc. dražba sa šivalne stroje Kranj it. 53. 87 Nova kubična knjiga 1 -1 Za vsakovrstni okrogli les, rezan ali tesan, v stari in novi meri, razvidno je iz sledečega kazala, da je to dosedaj naj' boljša kubična knjiga. Kazalo ■ 1. Okrogli les, premer v colah, dolžina v čevljih; t. Okrogli les, premer ▼ centimetrih ali v colah, dolžina v metrih, vsebina t kubičnih čevljih; 8. Okrogli les, premer in obseg v centimetrih, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih metrih; 4. Rezan ia obtesan les za deske in trame vse dolgosti, debelosti in sirokosti; 5. Preračunjenje col v centrimelre; 6. Pre-računjenje centimetrov v cole; 7. Preračunjenje čevljev v ■etre; 8. Preračunjenje metrov v čevlje; 9. Preračunjenje kubičnih čevljev v kubične metre; 10. Preračunjenje kubičnih centimetrov v kubik čevlje; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; 12. Tabela, po kateri se izračuna teža lesa; 13. Načrt, po katerem se lahke napravi merilo, da se lahko izračuna vsako kubično vsebino okroglih debel; 14. Kubična telesna mera. 233 *2~ 43 Knjiga stane v močno celo platno vezana 8 K, po po iti 8C vlsu več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven Hitri raoanaPi ki je za trgovce z lesom zelo pripraven. Obe knjigi skupaj vezani staneta B K 80 »la. Knjižica se dobiva pri založniku Viljemu Požgaju v ranju. Mavrici} urar icali .lev. priporoča svojo veliko zalogo pravih švicarskih žepnih ur vsake vrste, dalje budilk«, uro na nihala, pratana in varlalo«, po najnižjih oonah. mm Popravila h se izdelujejo v Ustni, delavnici, ter sest zmožen po moji blizu SOletol skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do l'40 K. Žepne ure od I 1*20 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro „IHTHCT". Kolesarske potrebščine MB. Ako lotite imeti uro ras dobro popravljeno jo o« tstajsj tsaiai.ii ur*ri)s sili isuesai niso. 17 18 f + I Brata HLAVKAl iiialovatalja kirarf. instrumentom atelje ss ortop. aparata ia bandaže CJttMJana, prciernovettl.B priporočata svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irig.«torjev, aparat .v za mrzle in iaha lacija s paro, sterilizirane obveze in bandaže, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gumijevih posteljnih podložit. — Vse bandaže se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-243 52—36 redbah p. n. gg- zdravnikov. Zunanja naročila oo Izvršujejo točno, » hitro In dlokrotno. Oalvanični p niklovani zavod s obratom na motor. ¡1 Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 180—71 Iv. Jax-a v Iajubljani Dunajska cesta 17 422-42 Tönnies tovarna sa stroje, železo in kovinolivsrna v Ljubljani priporoča kot posebnost sage in vsa stroja tz obdelovanje len. Francis-turbine osobito zatagine naprave zvezane neposredno s vrati lom. Sesalno-generators ki plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro. priporoča svoje najbolj priznane Siv. stroje in kolesa Ceniki na zahtevanje zastonj. ■ Kdor wr=~m hoče sebe ali svoje otroke oprostiti g kaši j t\ g hripavost', katara, zastizenja ustnega katara, krčevitega in oslovskega kašlja, naj kupi zdravniško proizkušene in priporočene KaiscrjeVc prsne \mvu\t s 3 smrekami. 375 24-5 5500 notarsko overoverjanih izpričeval. Zavoj po 20 in 40 vin. — Doza za 80 vin. Dobiva se pri: Ur. H. Roblekn, Y TlIlCO. J0S. W£IBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomlkove ulloe) akt. 4» StMeio-iietio li koistraltciisko kiioCavifčarstVG. Zidno omrežje na stroj, ograje na nuredvoru, obmejno omrežje, veZna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i. t. d Špecij ali teta: 152—53 valjični zastori (Rollbalken). Kavarna ..Ilirija" v Ljubljani oddalteaa 8 alante od lažnega kolodvora je vsak dan 818 19 celo ml odprta. Priporoča se najuljudneje p. n. tujcem za mn.F,br.j.n port 8tw> mBl|g Svoji k svojim! 266 52—37 St&rosmana narodna tvrdka: Anton Iv. Pečenko GORICA :: ulica Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in ornimi vini iz lastnih in drugih prijtnanih vinogradov po oani 30—50 vin. liter; potem s plzenjskim pivom «prazdroj» iz sloveče češke •Meščanske pivovarne*, in tabornim proti vinskim pWom iz pivovarne kneza Schwarzenbergs v Proti vinu na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovoem I. vrsta, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit naprej franko goriška postaja. Na zahtevo pošilja tudi vzorce. Večkrat premiranol Glinaste peči itedilnlko, banje sa kopeli, kakor tudi kipe, vase in druge glinaste lidelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov v LJubljani. 1 52-81 Zlate svetinje: Berti«, Paris, Ria itd. Najboljše kosmetlčno ZObOčlstllno sredstvo Jzdelovateli 0. Seyat 'Ljubljana, SpiM.-SMtar. ul. 7 Predno iščete POSOJILO zahtevajte brezplačni prospekt Heller L. Egyed, Budimpešta IX., Lönyai-utca 7. seo 52-7 zz= Telefon interurban 46—31. '- ''->' ■a drobno in débalo! ■a drobno in dábalo I Ravnokar došle, krasne, najnovejše igrače za Miklavža in naj nihče ne zamudi prilike, pogledati si katera Je v I. nadstropja posebne oddaljena. Velika saloga pripravnik igrač ia gosp. trgovce in sejaarje na debelo I Priporoča se ia obilen obisk 68-34 Jitos Aal!, Krmi, M trs Hr. II L nadstropje. co»o gamsi poh™«.. totm l nadstropje. 3127 04 Zobozdravniki atelje dr. gdVard GlobocniK Martinova oosta 20 • £ a 11 d Martinova oesta 20 Postajališče električne čutne 9%9 991 99 99 «9 ieleanice prt Ser-tpateraki cerkvi LJUBLJANA ::: SalagatelJ društva c. kr. avstr. dri. uradnikov. Hiranju 344 f»2-13 je ©d 16. septembru 1908 slav. občinstvu na razpolago ' vsaki dan in tudi v nedeljo. □□□□□□□ODu ■ ■ Električna gonilna alla, aj jj Tofaria oljnatih barv, laka is firscža Brata Cbcrl crkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja £jBMja«a,Mi"04i'w',1,ee6- nasproti hot. .Union1 ■ Ustanovljeno 1842. ,62—1» _ 5tcckenpferd Htijino milo najboljše Bilo sa kožo. Bogttê zaloga pohištva mk§ fnt» v vseh cenah. Ogledala, alike v rata velikostih. Popolna oprava za rile. Speoljallteta: Gostilniški stoli. Pohištvo Iz železa, otroške postelje /a vozički po vsaki oenl. Ilodroel Iz žlčna-tega omrežja, afrl-čanske trave all žime, prve vrste vedno r zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture. tpeolJaJItete v nevestinih balah. Valiti prostori, pritlično In v I. nadstropju. Čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 62 gld. Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. § Od c. kr. namestaistva oblastveno M dovoljeni urad za revizijo in reklama- €9 SI cijo tovornih listin vseh vrst in pisarna M? 2x za poizvedbo tarifov £2 i L. Jandl i prevzame brezplačno rev:zjo vseh to-vornih listin proti 30% deležu najdenih difsrenc. Dopošljile nam iorej takoj franko vaše tovorne listine letošnjega leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu reviz;je. 391 52—3 Prcuio Omeraa -v Kranju prodaja domač« bukovo ogiJet vlite Uotle Marla . petrolej st«iM