GLASILO OBČINE DOMŽALE 8. maj 2003-letnik XUI, št. 6 stran 12 »Očistimo Občino Domtale* je gesto spomladanskih očiščevalnih akcij, ki ie vedno trajajo. V njihovem okviru od do maja traja tudi zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov, O čemer smo vas te obvestili v prejšnji številki, ko sle lahko te brali O nekaterih očiščevalnih akcijah. Danes vam predstavljamo dve akciji IVI) Partizan Domtale. ki so očistili dva kilometra obrežja Kamniške Bistrice, lotili pa so se tudi TRIM steze, ki obnovljena čaka športnike in rekrealivce. Dobrodošli! stran 7 Tudi ob letošnjem prazniku Občine Domžale so društva ter organizacije pripravile vrsto spremljajočih prireditev. Ob slovesni seji Občinskega sveta smo lahko spremljali kulturne prireditve, pa tudi športa ni manjkalo. IbJtO je bilo praznovanju namenjeno letos ie 5. trudieionulno kegljanje paraplegikov za Pokal Domžal, i Ihanu so batinali, na Sumberku tekli gorski tek. v Športnem parka igrali petanko, največ udeležencev pa ie kolesarilo v okviru projekta SLOVENIJA KOLESARI. Priznanja Občine Domžale za leto 2003 podeljena Na slavnostni seji Občinskega sveta Občine Domžale sta županja Cveta Zalokar Oražem ter Hogdan Osolin, namestnik predsednice Odbora /.a občinska priznanja, proslave in Prireditve, podelila priznanja letošnjim nagrajencem. Na fotografiji manjka ndadi svetovni šahovski prvak Luka Lenič. Več O nagrajencih lahko preberete na tretji strani. Vsem dobitnikom priznanj iskreno 'fslitamo. PEJMO SE MAJA(T) od 17. do 25. maja 2003 v Domžalah www.stwdwMlskl-klwls.coNi Z OLAVO NA ZABAVO ZORAN PREDIN ŽIVE LEGENDE AUCOTiST, DAT OUT OIDŽIRIDU ĆOMPE ADI SMOLAH PRIM TO JANI KOVAČIČ KRIK, GUŠTI MAGNIFICO DJ SHARK, dj pipis L>M|M miAlfvdll ŠTAFETA MLADOSTI INFORMACIJE NA rti.: 01/7211710, sebtwga, vsak izmed nas. Nekaj posebnega izrednega je bil tudi prof. Milan Fierin, nekdanji, pa tudi prvi urednik Občinskega poročevalca, današnjega Slamnika, kije delo pri časopisu opravljal z veliko prizadevnostjo in ljubeznijo ter je to tudi rad povedal. Veliko nas je naučil in zato smo mu hvaležni. Nekaj besed, tudi v imenu uredništva, je zapisal nekdanji odgovorni urednik Matjaž Brojan. Ne bomo vas pozabili prof. Milem Fierin in oprostite, če vam nismo znali povedati, tla vaše delo cenimo in smo nanj ponosni. Ostaja pa zapišemo na porumenelih listih našega časopisa in v pohledelih črkah, ki znova in znova ob branju prinašajo iskrive misli človeka, ki ne bo nikoli pozabljen. Čas med posameznima številkama Slamnika je kratek. Ce so vmes še številni prazniki, ga kar zmanjka. Časa morda, prispevkov pa nikoli in tudi tokrat bodo morali nekateri počakati na objavo do prihodnje številke. Poleg pojasnila naše lektorice, ki je objavljeno v naslednjem odstavku, bi vendarle naše dopisnike in dopisnice rada opozorila, da smo veseli njihovih člankov, pa vendar so včasih mnogo predolgi in jih je treba krajšali. Kot odgovorna urednica to delani zelo nerada, zato bom /al članke morala vračati in vas prositi, da jih skrajšate. Upam, da boste razumeli in pomagali, da bo naše glasilo še pestrejše. Prostor, v katerem se obračam na vas, spoštovani bralci in bralke, pa tokrat izkoriščam tudi /a pojasnilo, sai nas je lektorica opozorila na nekatere prave ipisnc nepravilnosti v prejšnji številki (pa najbrž Se kateri) pri pisanju lastnih imen (npr. Občina Domžale). Pojasnjujemo, da sklepal, kijiil sprejema Občinski svet Občine Domžale, ne lektoriramo. Ob tem pa bi rada zapisala, da v prihodnje člankov, ki ne bodo prispeti" pravočasno, da bi jih pregledala tudi lektorica, ne bomo objavljali. Vaše prispevke za sedmo letošnjo številko, ki izide 6. junija 2003, pričakujemo do vključno 26 maja - kot navadno v vseh oblikah in i. vsemi fotografijami. Hkrati pa vas zaradi pomote v programu izhajanja SLAMNIKA v letu 2003 opozarjamo, da bodo naslednje številke izšle po naslednjem razporedu: Osma številka - 27. junija, prispevke pričakujemo do 16. junija 2003 Dvojna °/IO številka pa 25. julija, prispevke pričakujemo do 14. julija, nato pa do začetka septembra tudi Uredništvo odide na dopust. Želim vam veliko prijetnih majskih dni, še posebej naši Saši, ki ji iskreno čestitamo ob h\ Ijenjskem jubileju. Za njo in za \ M vas pa še tale misel: Želim vam. da bi vedno našli nekaj, kar bi vas razveselilo. Odgovorna urednica Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Domžale Za varno prihodnost, srečo, mir in človeka dostojno življenje V sredo, 16. aprila 2003 je bila v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah slavnostna seja Občinskega sveta Občine Domžale, s katero smo počastili letošnji praznik naše občine. Prireditev, ki je bila /cl< > < h >bn I (ibiskana. se je začela z nastopom Dekliškega zbora Sirene, nadaljevala pa s predstavitvijo nekdanjih ljudskih običajev in plesov v izvedbi mladih plesalcev folklorne skupine Društva narodnih nog Domžale. To je spremljal harmonikar Janez Dovč, spoznali pa smo tudi, kako so včasih pletli slamnate kite. Njihovo uporabo za šivanje slamnikov je nazorno prikazala gospa Jožica Košak, vsi prisotni pa smo obudili prav posebne spomine na Zgodovino naše občine. Z ljudskimi pesmimi iz naše okolice se je predstavila ljudska pevka Ljoha Jcnče, prvi del - lahki) bi rekli tudi spominski - prireditve pa se je zaključil s slavnostnim govorom županje Cvete ZalokarOražem, ki seje spomnila dni pred 51 leli. ko so Domžale postale mestna občina. Dotaknila se je predvsem sedanjosti občine in med drugim dejala: »Najbrž ob tem, ko smo se odločali za praznik, nismo pomislili, da prihaja s prvimi pomladnimi dnevi, ki letos s svojo toplino in sončnostjo nekoliko zamujajo. Ampak prišli bodo, to vemo vsi, kot vemo, daje vsak dan znova potrebno misliti na skupno prihodnost. Bo ta boljša, kot je danes, bo zahtevala od nas več moči, več dela, pa tudi več znanja, bo pokazal čas. Mi pa že danes s kratkim pogledom v leto. ki je za nami, lahko ocenimo lastno in skupno uspešnost.« Spomnila se je praznovanj v letu 2002, ko je občina praznovala svoj /Jati jubilej ter se šc enkrat zahvalila nekdanjemu podžupanu Romanu Kurmanšku. pod čigar vodstvom je praznovanje potekalo, ter hkrati vsem, ki so v njem sodelovali. Na kratko je predstavila tudi dosežke med obema praznikoma, ko smo sc veselili velikih, pa tudi majhnih uspehov. »Med večje zanesljivo prištevamo začetek delovanja gimnazije, ki sc je skoraj po petih desetletjih v naše mesto vrnila skozi velika vrata, podpisano koncesijsko pogodbo za plinifikacijo naše občine, prizadevanja za zdravo pitno viidc >. za lepše okolje, ki ga zagotavlja tudi gradnja kanalizacij v več naših krajevnih skupnostih, pa tudi začetek deli ivanja mladinskega kulturnega centra ter zaključeno prodajo zemljišč v ()bi1 no industrijski coni Jarše. Med lisic drobne, pa zato šc bolj ljube, prištevam naš novi Iržni prostor, našo odločilev, da športu in rekreaciji zagotovimo boljše pogoje, štejem finančna sredstva, ki jih je občina namenila za boljše pogoje našim invalidom, pa tudi številne prireditve. Pri tem smo še posebej veseli začetka obnove Letnega gledališča Studenec in Kulturnega doma Radomlje. Bil pa je tudi čas lokalnih volitev, ki niso prinesle bisi venih sprememb, tako da začrtano pot, katere osnova je naš razvojni plan, lahko nadaljujemo. Ob tem pa razmišljamo, kako bi usmeritve, ki so pravilne, zaradi splošnega zmanjšanja finančnih sredstev vendarle realizirali, čeprav je res, da bodo nekatere uresničene kakšno leto kasneje. V naslednjih letih bi želeli zagotoviti nove prostore za knjižnico, zgraditi novo športno prireditveno dvorano, vsem šolarjem zagotoviti pri 11 icn ic p< lg( >jc za dcvctlclko in kljub številnih oviram začeti z gradnjo Osnovne šole Dragomelj. Šc bi lahko naštevala, pa vem, da vse te velike in majhne uspehe, usmeritve in stran 2 želje dobro poznate, saj ste in boste vsak po svojih močeh prispevali, da smo jih in jih bomo dosegli. Zato bodi dovolj naštevanja, pogled nazaj in tudi naprej pa naj zaključim z željo, da bi tudi v letošnjem in vseh prih(xlnjih letih skupaj in uspeš«) razvijali našo občino. Pri tem pa seveda ne p< >zahi I i, da bomo morali tudi mi vsak dan bolj upoštevati spremembe, ki jih prinaša vstop v Evropsko skupnost in Nato, za kar smo sc z veliko večino odločili tudi v naši občini. Verjamem, da nam bodo le povezave prinesle marsikaj dobrega in da bomo v skupnem sodelovanju z vsemi narodi in narodnostmi našli vse tisto, kar si želimo: varno prihodnost srečo, mirin človeka dostojno življenje, predvsem pa nikoli pozabili, da so globoko v nas korenine, zaradi katerih rastemolam, kjer smo vzklili.« Posebej je besede zahvale in hvaležnosti namenila vsem dobitnikom priznanj, ki so si vsak na svoj način in na svojem področju prizadevali za boljše odnose med ljudmi, za razvoj občine, ohranjanje naše dediščine, za dobro delodrušlev na različnih področjih. Ob prejemu priznanj jim je iskreno čestitala in zaželela, da bi bili vsi zgled mlajšim rodovom in da tudi v Občini Domžale ne bi zmanjkalo ljudi, ki si iskreno prizadevajo za naš lepši jutrišnji dan. Ob koncu je vsem prisotnim ler preko njih vsem občanom in občankam Občine Domžale ob občinskem prazniku iskreno čestitala ter zaželela prijetno praznovanje vseh praznikov, za katere še zlasti velja geslo: Obogatimo svoje življenje. Ne s stvarmi, ki imajo vrednost, temveč s stvarmi, ki so vrednote, Nato smo prisluhnili nastopu gledaliških igralcev Tanje Potočnik in Borisa Kerča, ki sta med drugim recitirala tudi pesmi domžalskih avtorjev: Franca Stražarja, Silve Mizerit ter Cvete Zalokar Oražem, prijetno prireditev pa so ob gostiteljici Evi Longvka-Marušič prijetno zaokrožili pevke Dekliškega zbora Sirene ter Pihalni kviniei študentov glasbene akademije EOL. Osrednja občinska prireditev ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju Ustanovitev Osvobodilne fronte - zgodovinsko dejanje, ki ne bo pozabljeno 26. aprila 2003 je bila v Domu krajanov v Žejah osrednja občinska prireditev ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju, na kateri se je zbralo veliko število obiskovalcev in obiskovalk. Prijetno vreme je organizatorjem Občini Domžale ter Območnemu združenju Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Domžale omogočilo, da je bil prireditveni prostor tudi pred dvorano, ki ni mogla sprejeti vseh prisotnih. Na prireditvi so sodelovali številni prapori, pred samo prireditvijo pa so s krajšim promenadnim koncertom nastopili godbeniki iz Domžal, ki so z Zdravljico tudi pričeli prireditev. Zbranim je po pozdravu povcz.ovalke in avtorice čudovitega in aktualnega veznega besedila Drage Jeretina Anžin najprej spregovoril Rajko Hafner, prudsedni k ()bni( čnega združenjaZZB NOBU Domžale, ki je na kratko predstavil vsebino praznika, hkrati pa vse zbrane opomnil na pomembne obletnice iz NOB, katerih se spominjamo v letošnjem letu, nato pa je k slavnostni besedi povabil županjo, Cveto Zalokar Oražem, ki je spregovorilao 26. oz. 27. aprilu 194I, koje bila ustanovljena OF v Ljubljani, ter dejala, da je bilo to zgodovinsko dejanje, ki ne sme biti nikoli pozabljeno, saj je že postalo pomemben, če ne celo najpomembnejši dogodek zgodovine, katero so oblikovali tudi številni prisotni. Nato je nadaljevala: "Osvobodilni fronti je uspelo nekaj, kar smo v zgodovini našega naroda velikokrat pogrešali: sprejela je namreč Moški pevski zbor Radomlje z zborovodjem Karlom Leskovcem. Gostje, med njimi tudi častni občan, Jože Pogačnik, ter slavnostna govornica županja, Cveta Zalokar Oražem. Predsednik Območnega združenja ZZBU NOV Domžale Rajko Hafner: leto 2003 je leto pomembnih obletnic narodnoosvobodilnega boja. vrsto odločitev, s katerimi je posebej poudarila, daje proti okupatorju treba vršiti neizprosno oboroženo akcijo, ki predstavlja izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev. To pa je bil tudi temelj, ki jezdnižil vse napredne sile v boj proti okupatorju, v katerem smo se postavili v vrsto med bistveno večje evropske narode, ki so sodelovali v boju proti skupnemu sovražniku. Z narodnoosvobodilnim bojem smo dokazali, da smo, kljub svoji majhni isti, velik narod, sposoben in pripravljen na velika dejanja, ki smo jih tudi uresničili ter si priborili svobodo ter sc spodbujeni s takšnimi izkušnjami pred dobrimi desetimi leti ponovno potrdili. Potrdili tudi spoznanje, ki ga bo treba v Evropski uniji ter Nato, za katera smo se odločili, vedno znova potrjevati: Slovenci in Slovenke smo izjemni ljudje. Saj se znamo tudi spreti, glasneje izražati svoja mnenja, a takrat ko je to zares in najbolj potrebno, privrejo na dan tiste naše lastnosti, ki so nam doslej vedno omogočile, da smo obstali, ponosni in kleni, z upanjem v očeh ter optimizmom v srcih." Svoj slavnostni govor je končala z naslednjimi besedami: "Pred nami so novi dnevi, novi izzivi, novi cilji in nove strani knjige življenja nas in naše < ihčinc ter države. Naj bodo listi naše skupne knjige izpolnjeni s ponosom in hvaležnostjo vsem, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri pisanju njene zgodovine; naj bodo na njih napisana imena tistih, ki skupaj z nami pišejo sedanjost naše občine in države, naj bodo listi prihodnosti izpolnjeni z. uresničenimi željami za lepše in prijetnejše življenje nas vseh. Jutri je naš slovenski praznik, čez nekaj dni mednarodni praznik dela. Praznujmo ler skupaj stopimo v prihodnost, v naš skupni jutri. Hvala in iskrene čestitke vam ter vsem našim občanom in občankam obdnevu upora proti okupatorju ter oh prvem maju. Nastopajočim sc zahvaljujem za sodelovanje na današnji tradicionalni slovesnosti, vsem nam pa želim, naj bo današnje srečanje začetek prijetne pomladi, v kateri bo dovolj proslora za spoštovanje do vsega, kar so doživljali in d< iživcli vsi tisti, katerih delo je vtkano v zgodovino, sedanjost in prihodnost našega naroda." Kulliimi program, v katerem so se pevci Moškega pevskega zbora Radomlje, ki gaje vodil Karel Leskovcc, ter Ljudske pevke Kulturnega društva Domžale, pod vodstvom Mare Vilar, predstavili s partizanskimi ter narodnimi pesmimi, marsikatero oko pa se jeosolzilo, ko so učenci Osnovne šole Dob recitirali pesem Črni možje, saj so jih ob njej spomini odnesli v čase pred več kot 60 leli, koso se tudi na našem območju dogajala grozodejstva, kot jih opisuje omenjena pesem. Recitatorji OŠ Dob, ki jih je pripravila Marta Keržan, so se predstavili tudi z. Minattijcvo V mladih brezah. Pri-solni so bili navdušeni ludi nad nastopom gledališkega igralca Slavka Cerjaka, ki je v prvem delu pripovedoval lekst Vinka Moderndor terja Moj stric je bil partizan, za drugi del pa si je izbral s< icialnc > p« iczijc > istega avtorja in z njo kar malce presenetil /brane obiskovalce, ki so se tudi ob pesmih zavedli kaitega vsakdana, ki preprečuje, da bi prvi maj praznovali kol nekoč. Pevka Silva Kosec je zbrane ob protokolarnih dveh pesmih presenetila s povabilom,da ji pt imagajo zapeti eno od najbolj znanih Janez, kranjski Janez. Ni jim bilo treba dvakrat reči in že. se je po prepolni dvorani zaslišalo petje vseh prisotnih, ki so ob koncu venčku borbenih ter ljudskih, ki jih je zaigrala Godba Domžale, prisluhnili kar pred dvorano, kjer sc je Pevka Silva Kosec z ljudskimi pevkami Kulturnega društva Domžale. po končani prireditvi nadaljevalo družabno srečanje. Tu ni manjkalo spominov na vojno, srečanj nekdanjih borcev in aktivistov pa tudi zaskr bi jenih pogovorov o sedanjosti, o vojni in miru, ki si ga tako vsi želimo. Vera Vojska Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalee. kije izhajal v letih 1925 (5 številk), I929 (2 številki), I934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalee je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec inje redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko seje preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica V URA VOJSKA Tel.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomočnica odgovorne urednice KRISTINA BI« )DMK Člani uredništva SAŠA KOS, I JARKA BITENC, PAVEL PEVEC, JANEZ STIBRIČ, MARTA STARBEK, IIRBAN /NIDARŠIČ, ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENA STARIČ. Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK-KOČAR, 722-50-50, lax: 722 50 55, e-maii: info@k(tdomzale.si, URADNE URE: od ponedeljka do polka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 i/vodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, štev. XWX) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji S.5 %, Priprava za lisk: Salomon d.o.o., C. 24. junija 23, 1532 Ljubljana. Tisk: Set d.d„ Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje. stran 3 PRIZNANJA 2003 Podeljena priznanja Občine Domžale za leto 2003 Jože Pogačnik - častni občan Občine Domžale Na slavnostni seji () očinskoga sveta Občine Domžale so bila 16. aprila 2003 podel jena priznanja ()hčine Domžale. Na predlog pristojnega odbora je bil sklep o njihovi podelitvi sprejet na četrti seji, dne 26. marca 2003. Častni občan Občine Domžale - Jože Pogačnik Gospod Jože POGAČNIK je za prispevek k razvoju Občine Domžale prejel naziv častnega občana Občine Domžale. Gospod .lože Pogačnik seje rodil v Srednji Dobravi na Gorenjskem. Končal je srednjo strokovno šoto. Ob Zadetku 2. svetovne vojne je bil ujet v Srbiji, po izpustitvi iz nemškega ujetništva je 28.5.1943 odšel v partizane in ostal kot aktiven oficir v vojski do leUi 1951, ko se je zaposlil v TOSAMI na Viru kot tehnični vodja. Zaradi svojih sposobnosti je leta 1954 postal direktor tovarne, kar je bil vse do svoje upokojitve leta 1972. Vbdenje poslovanja tov;une jeprekinil v obdobju 1963-1969, ko je opravljal funkcijo predsednika Skupščine Občine Domžale. Njegov vpliv na razvoj TOSAME in njeno mmlernizacijo je zelo pomemben. Manj nam je znano, dajcTOSAMA brez. zakonskih rxxllag dolga leta, na predlog g. Pogačnika, izplačevala rento bivšemu lastniku lovarne TOSAMA gospodu Kocjančiču. Za takšno dejanje je bil v tistih časih potreben velik |x>gum. G. Pogačnik je bil dvakrat zaporedoma domžalski' župan in jc s svojo strokovnostjo zaznamoval gospodarski in širši družbeni razvoj občine. Pri (>1 )likovanju prvega programa i/gindn je mreže novih osnovnih šol in uvedbe I. samoprispevka in programa izgradnje vodovodov z vodilom »zdrava pitna voda za vse«, je imel g. Pogačnik Odločilno vlogo. Zdo pomemben je bil tudi njegov prispevek pri ohranitvi železniškega prometa na progi Ljubljana-Kamnik, V obdobju njegovega vodenja občine so bile uvedene krajevne skupnosti kot nove, Pomembne oblike krajevne samouprave. Bilje poslance Gospi >d; irskega zbora republiške skupščine (1969-1974) in sopodpisnik znane politične akcije»25 Poslancev« ob kandidiranju za člana Predsedstva SFRJ iz Slovenije, ki sla j<> valila poslanca Cene Matičič in Ivan Kreft, Za poskus zgodnejšega vnašanja demokratičnih oblik Političnega življenjaje z. grenkobo in razaranjem doživel politične kritike. Gospod Pogačnik je bil vedno skn>men in prepmsl.znio je užival velik fgled med delavci kot človek z. izrazitim socialnim čutom in razumevanjem za malega človeka. Pogum in človečnost ski vrlini, |X)kalcnh ga poznamoobčani naše občine. Zlata plaketa gospodu Petru Primožiču (;ospod Peter PRIMOŽIČ je za dolgoletno prizadevno uspešno delo na področju razvoja Občine Domžale ter delo v Planinskem društvu Domžale prejel zlato Plaketo. Peter Primožič je v obdobju 1986-1990 Opravljal funkcijo predsednika Skupščine Občine Domžale. Zgodaj *e je vključil v delo tedanjih u^žbc-.no|X)litičnih()rganiz;icij,k|ci jc aktivno deloval v različnih odborih in komisijah ter pomagal s svojim strokovnim - pravniškim znanjem. HoJcg predsedniške funkcije v okviru °°Sne, je aktivno deloval in bistveno Pnspeval k razvoju KS Vcnclja Pcrka. K_"t Predsednik tedanje skupščine se J^Zavzemai za razvoj manj razvitih »timi^ij ter za čim hitrejše in uspešno rcsev'injc problemov malega človeka "za doseganje širših ciljev tedanje občine. Zadnja leta uspešno opravlja funkcijo predsednika Občinske volilne komisije. Posebejje potrebno poudariti njegovo delov Planinskem društvu Domžale, k i so ga v času njegovega predsedni-kovanja zaznamovali: vrhunec delovanja mladinskega in alpinističnega odseka, posodobitev in ekološka sanacija Domžalskega doma na Veliki planini, slovesna obeležilcv 5()-letnicc društ va. bi »gata investicijska ter druga dejavnost, v prvi vrsti pa prispevek k celotni slovenski planinski dejavnosti -Planinskodmštvo Domžaleje gospod Peter Primožič v času svojega predsednikovanja vodil dvanajst let. K doseženemu sta odločilno prispevali njegova predanost in podpora pri uresničevanju še tako zahtevnih ciljev. Srebrne plakete Občine Domžale so prejeli: Marija GROŠELJ, za dolgoletno prizadevno uspešno delo na področju otroškega zobozdravstva v Občini Domžale Gospa Marija Grošelj, dr. stomatologije, je diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani,.smer stomatologija in leta 1978 opravila specia lizacijo iz otroškega zdravstva. Od leta 1965 je zaposlena v Zdravstvenem domu Domžale, kjer dela kol vodja mladinskega zobozdravstva Vsa leta se ukvarja s preventivo, kjer se i njeni napori obnxlili bogate sadove. V program preventive in vzgoje za zdrave zobe je vključila tudi učitelje vseh osnovnih šol in vse otroke. Za svoje uspešno delo je prejela dve veliki I >i i/i lanji. saj ji je leta 19% Pedontološka sekcija podelila nagrado za 20 letno delo preventive in prosvete v otroškem zobozdravstvu, leta 1998 paje v Buc-nos Airesti na svetovnem kongresu i >lt< iških zobozdravnikov prejela prvo nagrado za najbolj celovit program preventive kariesa pri otroc i h. AhjzPIRNAT, za prizadevno delo na področju razvoja Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir ter na področju zborovskega petja (los|xxlaAlqjza Pirnaui, dolgoletnega prizadevnega člana KSToma Brejca Vir, odlikujejo: posluh Za potrebe in težave sokrajanov; vestno, marljivo, natančno in prizadevno opravljene naloge ter korekten odnos do krajanov pri razreševanju njihovih problemov. V obdobji i (Klleta' 1996 do 2002, koje bil podpredsednik Sveta KS Toma Brejca Vir, je s svojim delom veliko pnspeval h gradnji kabelskega omrežja, rekonstrukciji ulic in ccsl. gradnji varovalnih pmtipoplavnih nasipov ob Rači, ureditvi športnega parka in večnamenskega objekta v njem ter otroškega igrišča. Poznamo ga tudi kot enega (xl bratov iz Okteta bratov Pirnat. Skupaj z. brati je velikoprispeval k razve ju zborovske glasbe v naši občini. Društvo Kod skalnih taborov Domžale, za 50 letno poslanstvo taborništva ter opravljeno delo Na |x>budo predvojnih skavtov M i lai la Flerina, Iranca Bolharja, Staneta Kovača in drugih so bili začetki taborniške organizacije v Domžalah pred 50 leti. Razvila se je v dobro organizirano združenje mladih, ki je s svojimi oblikami seglo do učencev osnovnih šol in oblikovalo več rodov na posameznih območjih Občine Iskrene čestitke Jože Pogačnik, častni občan Občine Domžale. Zlata plaketa za Petra Primožiča. Srebrna plaketa za Alojza Pirnata. Domžale. Danes je v Rixl skalnih taborov vključenih več kot 450članov, ki delujejo v šestih četah v osnovnih šolah, starejši taborniki, srednješolci, študentje in ostali pa SO združeni v štirih klubih. Taborniki posebno skrb nameni ijo VZgOjl mladih za zivl|eii|c V naravi ter z naravo. V taborniški družbi otroci in starejši preživljajo pod strokovnim vodstvom tako svoj prosti čas kol počitniške dni. Taborniška organizacija je v petdesetih letih pomembno zaznamovala življenje domžalskih olrok in mladine. Bronaste plakete Občine Domžale so prejeli: MavricijGROŠELJ, za prizadevno delo v Krajevni skupnosti Krtina in Društvu Miran JarcŠkocjan Gospod Mavricij Grošelj aktivno deluje v življenju in delu Krajevne skupnosti Krtina, v kateri je zadnja leta opravljal tudi funkcijo predsednika Svela KS. I\xl njegovim vixlstvom je KS Krtina dosegla pomembne uspehe /lasti na področju kulturne dediščine in komunalnega razvoja. V tem časujc KS Krtina pridobila svoje prostore, izhajati pa jezačelotudi krajevno glasilo »Odmev«. S strpnim odnosom do vseh krajanov in razumevanjem ne le za skupne probleme, temveč tudi za probleme |xisaiiic/nikov. jc/nal skupaj z vodstvom krajevne skupnosti uspešno reševati zapletene težave. Že več desetletij pa je tudi aktiven član Kulturnega društva Miran Jarc Skocjan, kjer s strokovnim znanjem skrbi, skupaj s sodelavci, za svetlobne clcklc zahtevnih gledaliških projektov. Vsa Ictajc tudi član upravnega odbora Kulturnega društva. V pravem trenutku zna pi isluhniti društvom in klubom, ki ga kot uspešnega podjetnika prosijo za pomoč. Marija HALER, za uspešno in predano delo na področju vzgoje in izobraževanja ter vodenja pevskih zborov Gospa Marija Haler. učiteljica razrednega pouka,je s svojim znanjem skoraj ni desetletja skrbela za kvaliteto vzgojno izobraževalnega dela v naši občini. Še posebej pa je pomembno omeniti njena prizadevanja za vključevanje sodobnih oblik dela V pouk ter delo na interesnih rxxJročjih. zlasti na kulturnem, kjer seje nemalo otroških glasov prav po njeni zaslugi oblikovalo v dobre pevce. I rta 1994 jt- prevzela delo predsednice Zveze prijateljev mladine l >omžaie in / njim nadaljevala tudi poupokojitvi. S Srebrna plaketa za Marijo Grošelj, dr. stomatologije. Taborniki so bo zlatem jubileju prejeli srebrno plaketo. * svojim organizacijskim znanjem in i /k i išn jai 11 i je poi i lemhno prispevala k izvedbi številnih izvenšolskih programov. V zadnjih letih pa veliko svojega časa posveča izredno uspešnemu vodenju Ženskega pevskega zbora »Stane Habe«. Emiljana SREBOTNJAK, za dolgoletno prizadevno delo v organizaciji Rdečega križa, kakor tudi v KS Dob ter Občini Domžale Gospa Srebotnjak aktivno dela na področju humanitarnih organizacij. Dve desetletji jc predsednica Krajevne organizacije RK Dob. S svojimi aktivnostmi si prizadeva ublažiti socialne stiske na območju KS. V zadnjem obdobju je opravljala tudi funkcijo pbn k ičjc nekdanje občine. Njeno požrtvovalno delo na humanitarnem podnčju veliki > prispeva k uresničevanju poslanstva te organizacije, predvsem na področju krv(xlajalstva TežAoatletskiklub Domžale, za uspešno tekmovalno in organizacijsko delo ob 40-letnici Tcžkoallctski klub Domžale je bil ustanovljen preti štirimi desetletji kot ležkoallctski klub Prevoje, v katerem so se že tedaj združevali tekmovalci in ljubitelji tega š|x>rta z ohm(x";ja tedanje Občine Domžale. Prvi predsednik je bil Lojze Dolenc, sledil mu je Janez Vclcpcc. V času njegovega vodenja je klub postal eden najboljših v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji. Tekmovalci so os vaj a I i naslove državn i h prvakov, bil i udeleženci balkanskih, evropskih in svetovnih prvenstev. Tekmovalci, kot so: brata Dime in Velepec, Tone Pctrič, Ivan Pelena in drugi, V sedanjem času pa brata Dominko in sedanji predsednik kluba, Jože Primožič, ostajajo zapisani v zgodovini Težkoatletskcga kluba Domžale. Franci VESEL za dolgoletno prizadevno delo na področju planiastva Gospod Franci Vesel je skoraj pet desetletij življenja namenil aktivnemu gomiškemu delovanju in prostovoljnemu delu v Planinskem društvu Don ižale ter Planinski zvezi S k rvenije. Kol gorski vodnik se izkazuje že od leta IOSO.Vuliljršicvilneizlete,poh(xlc in ture v slovenske gore. V začetnem obdobju je sodeloval tudi pri oskrbovanju in delovanju Domžal skega planinskega doma na Veliki planini, še posebej pa je treba omeniti njegovo vzorno skrb za označevanje, nadelavo in vzdrževanje 55 km društvenih planinskih poti. Skupaj s prijateljem Marjanom Grilom sta trasirala in označila domžalsko Pot spominov in tovarištva NOB. Med drugim je bil tudi predsednik Planinskega društva, član upravnega odbora, načelnik markacijskega odseka opravljal pa je tudi odgovorne naloge v Planinski zvezi Slovenije. S svojim delom in petdesetletno zvestobo Planinskemu društvu Domžale je pomembno prispeval k ugledu Planinskega društva Domžale in Občine Domžale Nagrade Občine Domžale za leto 2003 so prejeli: Ranko CVKROV, za dolgoletno predano delo na področju športa in rekreacije Njegova športna pot seje začela že v letu 1951 v Narodnem domu v Ljubljani, kjer je obiskoval orodno telovadbo in kot telovadec uspešno nastopal na različnih tekmovanjih. Čeprav seje ukvarjal tudi s košarko, ga najbolj poznamo kot (xJličnega kegljačapatudi kot trenerja in selektorja ter dolgoletnega predsednika Kegljaškega kluba Domžale. Skoraj četrt sli ilelja je aktiven športni delavec v naši občini, kjer je profesionalno opravljal različne funkcije, hkrati pa amatersko uspešno delal na številnih rxxlr je ohranjeno gradivo s područja slamnikarstva. Zasluga Toneta Pavlina je, da se velik del lokalne zgodovine, predvsem v slikovnem gradivu, ne bo izgubil v pozabo. Aktivno sodeluje tudi v Svetu Krajevne skupnosti Venclja Perka. S svojim delom in prizadevnostjo bogati kulturno življenje našega mesta. Cvetka ŠTIRN, za uspešno tekmovalno in organizacijsko delo na področju kegljanja invalidov Gospa Cvetica Štirn. članica Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine, vedno znova dokazuje, da invalidnost ni ovira za prizadevno delo. Je odlična športnica kije na področju invalidskih športov dosegla lepe uspehe zlasti v kegljanju, pa tudi pobudnica in najbe >lj zaslužna daje kegljaški turnir Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine postal tradicionalni del programa prireditev ob prazniku Občine Domžale. Gospa Cvetka Štirn si zelo prizadeva reševati probleme invalidov, zlasti na področju socialnega varstva in odpravljanja arhitektonskih ovir. Rajko MAJDIČ, za dolgoletno predano delo v Kulturnem društvu Miran Jarc Skocjan Gospod Rajko Majdič je član Kulturnega društva Miran Jarc že od leta 1972. Kot amaterski gledališki igralec je uspešno nastopil v več kot 30 premiernih uprizoritvah in številnih ponovitvah. Se zlasti je izstopal v predstavah: Ženitev, Kaplan Martin Čedermac, Bratova kri. Testament, Krog s kredo. Divji lovec. Kekec je pač Kekec, Čevljar baron. Planinska roža in Martn Krpan. Vsa leto je aktiven član vodstva društva in si prizadeva za razvoj in ohranjanje ljubiteljskega gledališča, je pa tudi vzor in prijatelj mlajšim igralcem, ki na podobno pot šele vstopajo. Njegov igralski talent je očiten. Doživeto in prepričljivo ixJigrane komične in resne vloge so pripomogle, da seje priljubil občinstvu. Vsem nagrajencem, v imenu katerih seje ob koncu za priznanja zahvalil častni občan Jože Pogačnik in poudaril pomen skupnega dela, iskrene čestitke. Odgovorna urednica V spomin: prof. Milanu Flerinu V teh dneh je fizično odšel od nas prof. Milan Flerin, spoštovani pedagog, profesor, ravnatelj, urednik, društveni in telesnokulturni delavec ter navdušenec za vse, kar je pomenilo napredek in Je Domžalam utirjalo pot v boljše čase. S posebno občutljivostjo je spremljal mlade ljudi, ki jun je - to lahko rečemo - namenil ali posvetil pravzaprav vse svoje življenje. Na tisoče Domžalčanov, ki jim je bil v mladostni dobi profesor ali ravnatelj, njegovo izgubo doživlja kot svojo osebno izgubo. Četudi resnega, zadržanega in na neki način osornega videza, je bil prof. Flerin človek, ki je izgoreval z vsemi svojimi življenjskimi ravnanji za mlade. Obdarjal jih je s svojo skrbjo, bogatil s svojimi modrimi mislimi in skrbel, da so se ob njegovi pomoči in ob pomoči vedno skrbno izbranega pmfesorskega kolektiva ravnali po najboljši poti k znanju in po kar se da ravni poti v življenje. Bil je poosebljenje kakovostne in tenkočutne pedagoške skrbi, modrosti in strokovne veščine brez primere. Svoje avtoritete ni ust\xtrjal, ni iskal poti do nje z vpitjem in hrupom: Z videzom, pojavo, resnostjo, znanjem, je pmf. Flerin prepm-sto bil avtoriteta! Domžale z njim izgubljajo najbolj vsestransko izobraženega človeka, ki je sejal bogato znanje med mlade. Ko je spregovoril, je vedno prepričal tehtnost njegovih besed, njegovo izročilo pa je v tem. da je pmf. Flerin ustvarjal take mlade generacije, ki so odnesle v življenje prave vrednote, sposobnost razmišljanja in v sebi odločenost udejanjati tisto, kar je dobro, pravično in je prav. Bil pa je prof. Flerin tudi dolgoletni urednik Občinskega pomčevalca, ki ga je v šestdesetih letih z veliko uspeha postavljal in tudi postavil na noge ob predvojni tradiciji nekdanjega domžalskega časopisa Domzalec. Kot urednik si na svoja pleča ni naložil le uredniškega dela, bil je hkrati tudi novinar, komentator, tehnični urednik, lektor in naposled tudi raznašalec. Vedel in storil je, kar je bilo potrebno: časopisu je dal že v tistih letih demokratično širino, gojil v njem najrazličnejše zvrsti novinarskega sporočanja in nikdar pozabil na najpomembnejše: bralec je tisti, ki določi, kaj bo prebral in kaj se bo od zapisanega preselilo v njegovo zavest. V časopisu so bili pod njegovo uredniško roko vedno komentarji vsega najaktualnejšega, pronicljivi uvodniki, analize, pogovori in obilo vsega, kar je njegovim naslednikom pri časopisu nalagalo mnogo mnogo dela, če so želeli nadaljevati bogato zapuščino prvega urednika Občinskega poročevalca. Še danes je tako! Ob vsem je bil skrben mentor množici mladih, ki smo docela zeleni začenjali pot novinarstva in obveščanja. Vse, kar je pmf. Flerin storil, je veliko dejanje človeka, ki je bil izjemen pedagog in osebnost, kakršnih je malo. Dal nam je dragoceno popotnico za življenje, ki jo bomo do konca nosili s seboj. Uresničil se je v nas in z nami gre njegov duh naprej skozi življenja in z. usodami, kijih živimo. Nanj, na profesorja Milana Flerina, ohranjamo hvaležen in spoštljiv spomin! Matjaž Brojan V SPOMIN V spomin častnemu občanu Občine Domžale Milanu Flerinu (1915-2003) Z žalno sejo, ki so se je poleg Občinskega sveta Občine Domžale udeležili številni občani in občanke, med njimi oba častna občana Občine Domžale ter svojci, smo se 22. aprila 2003 poslovili od prof. Milana Flerina, častnega občana Občine Domžale, ki smo ga v velikem številu v sredo, 23. aprila 2003, pospremili na njegovi zadnji poti. stran 4 Na žalni seji je županja Cveta Zalokar Oražem dejala: V teh dneh nas je razžalostila novica, da se je od nas poslovil spoštovani gospod profesor Milan Flerin, ki mu je Občinski svet Občine Domžale v aprilu 1997 za vse, kar je storil za Občino Domžale, zlasti na področju vzgoje in izobraževanja, podelil najvišje priznanje častni občan Občine Domžale. Desetletja svojega požrtvovalnega in prizadevnega dela, odpovedovanja, pa tudi številnih uspehov, srečnih in manj srečnih dni je poklonil naši občini, na katero ni nikoli pozabil. Kljub pozni starosti je znal na svoj iskriv, kritičen način pohvaliti ali pa tudi opozoriti na stvari, ki bi jih po njegovem mnenju lahko naredili bolje. Iskreno seje veselil uspehov in ob njih iskal vzporednice s časi. v katerih je aktivno sodeloval. Rad je bil med ljudmi, med iskrenimi prijatelji in znanci, ki jim je bil zlasti v zadnjem času hvaležen za vse in je vedno našel primerne besede zahvale. Te je do pred nekaj dni izrekal on, danes pa mu jih bomo izrekli mi ter mu povedali, da smo njegovo delo cenili, ga spoštovali in imeli radi. Življenjska pol prof. Milana Flerina se je začela leta 1915 v Domžalah. V družini je bil deležen liberalne vzgoje, zato je že kol odličen dijak sodeloval v naprednih organizacijah. Zaradi tega ni dobil štipendije za študij agronomije, kar je bila njegova velika želja. Na Filozofski fakulteti je iz geografije in zgodovine diplomiral tik pred začetkom dnigc svetovne vojne. Med vojno je opravljal razna upravna dela in bil aktivist NOV. Po vojni je bil imenovan za delegata na Meščanski šoli v Domžalah, kar je pomenilo začetek njegovega enaintridesetletnega uspešnega dela na področju Šolstva. Sprva je bil organizator šolstva na drugi stopnji - na gimnazijskem nivoju in tudi njegova zasluga je bila, da smo v Domžalah takoj po vojni krajši čas imeli gimnazijo, ki se pa je zaradi političnih pritiskov morala selili drugam. Iz tega začetnega obdobja je treba omeniti tudi njegov delež pri organizaciji Sole učencev v gospodarstvu raznih strok, vajensko šolo pa je vodil od leta 1947 do izgradnje novega šolskega poslopja - do konca leta 1963, sodeloval je pri ustanovitvi Višje gospodinjske šole V Grobljah ter bil v letu 1955 pobudnik in ustanovitelj večerne Ekonomske šole in kasneje samostojne Ekonomske srednje šole v Domžalah. Na kratko bi to obdobje lahko strnili kot dejstvo, daje bilo življenje in delo prof. Milana Flerina vtkano v razvoj osnovnega, poklicnega in srednjega šolstva ter šol za izobraževanje odraslih občanov. Skupaj Z učitelji je bil pravi oralec ledine in je s svojim vplivom, predvsem pa požrtvovalnim in predanim delom, vseskozi aktivno posegal v družbeno dogajanje v Domžalah. Šola je postala središče družbenega življenja, sam pa pobudnik za ustanavljanje društev, ki so med vojno prenehala z delom in tudi za druga, za katere se je pokazal interes. Dolga leta je bil tudi predsednik Izobraževalne skupnosti Domžale. Ko je bil razrešen dolžnosti ravnatelja v Osnovni šoli Domžale, seje leta 1977 društvu, laborniški organizaciji, radio klubu in avto-moto društvu, pozabiti pa IK smemo, da je bil tudi pobudnik gradnje plavalnega bazena v našem mestu. Posebno rad je govoril o svojem delu pri lokalnem časopisu, pri katerem je lela 1958 sam uredil posebno številko Domžalca, s katero so seznanjali bralce s prvo gospodarsko razstavo, ki so jo domžalski obrtniki pripravili na njegovi tedanji osnovni šoli in je bila začetek novega razvoja obrtništva v Domžalah. Bil je najbolj zaslužen, da se je leta 1962 v okviru Zavoda za gospodarsko propagando skupaj s takratno SZDL, oblikoval časopis, predhodnik današnjega Slamnika, ki je bil med prvimi lokalnimi časopisi v Sloveniji. To delo ga je zelo veselilo, užival je v njem in ga kot odgovorni urednik uspešno opravljal v obdobju 1962 do 1972. Res, priden človek ne dela le /ase, za svojo družino in preživetje, temveč po pesniku Simonu Gregorčiču: Kar more, V knjigo žalosti sta se vpisala tudi častna občana Stane Habe in Jože Pogačnik Zaposlil kol svetnik na Komiteju za VZgOJO in izobraževanje v Ljubljani, kjer je delal do upokojitve. Zavedal seje, daje mladini in odraslim treba ponuditi različne aktivnosti tudi v prostem času. Zalo so na njegovo pobudo nastala različna društva, svojo strokovno pomoč je nudil povsod, kjerkoli je bila zaželena. Sledi njegovih prizadevanj najdemo v TVD Partizan Domžale, v nogometnem, košarkarskem, planinskem, šahovskem I (i DILO JE IMOC * Kako je bilo s prvini domžalskim samoprispevkom za ureditev razmer v šolstvu? Program, ki so si ga postavili v strokovnih službah občine in je bil potrjen med ljudmi, je že v prvem samoprispevku (1969-1974) - torej za obdobje petih - let predvideval izjemno veliko vsakršnih posegov v šolski prostor; oh no\ ograd njih naj bi poskrbeli tudi za mnoge druge pomožne šolske prostore, za telovadnice in podobno. Poglejmo, kaj vse je bilo v programu: Program je predvideval vlaganje v sledeče novogradnje in adaptacije: 1. Štirirazredna podružnična šola v Blagovici - novogradnja 2. Novogradnja popolne osnovne šole v Domžalah 3. Novogradnja popolne osnovne šole na Rojah za območje Vir - Količcvo - Jarše - Rodica 4. Novogradnja popolne osnovne šole v Mengšu \ < iradnja telovadnice s stranskimi prostori v Radomljah 6. Gradnja telovadnice, stranskih prostorov in popolna adaptacija poslopja OŠ Venclja Perka Domžale 7. Gradnja telovadnice in stranskih prostorov na Brdu 8. Gradnja telovadnice in stranskih prostorov v Moravčah 9. (iiadn|atclt)vatliiiceinslraiiskihpn)stiinwinaclaptacijaš()iskest;ivbevDobu 10. Zboljšave na podružničnih šolah, zlasti v Trzinu, Dragomlju in Krošnji. Kateri so bili predvideni viri? Predvideni viri za realizacijo navedenega programa so bili sledeči: - samoprispevek od 1.5.1969-30.4.1974 10.283.000 din - proračun občine 9.200.000 din - 75 % bančnih sredstev na vročena sredstva 14.612.000 din - posojilo Republiške izobraževalne skupnosti 3.005.000 din Skupaj 37.100.000 din Koliko je bilo v resnici zbranih sredstev? Ob pogledovanju v preteklost je iz današnje časovne oddaljenosti od tistih časov izpred 30 in več let zelo težko ocenjevati, kolikšna je bila vredni >st lakrat zbranih sredstev. Tedanji dinarji nam malo povedo, koliko so ljudje prispevali za gradnje in posodabljanja šol, mogoče pa je, vsaj kar zadeva razmerja. presži#~3 Polanc, ravnateljica OŠ Domžale »So ljudje, ki so nepogrešljivi temelji, so stebri krajev, katerim je bilo dano obogateti ob takih ljudeh. Tak temelj našega mesta in naše občine je bil pokojni profesor Milan Flerin, dolgoletni ravnatelj naše šole. Dekret, za mnoge, neprijetna dol/nosi prevzeti delo v manj priljubljenih krajih, gaje kmalu po koncu 2. svetovne vojne namestil v domači kraj. Začela se je bogata, dobra tri desetletja trajajoča uspešna poklicna pot v prvi vrsti z mladimi in za mlade v Domžalah, proti koncu posuta tudi z, grenkobo, ki jo je težko prebolel. Gospod Milan Flerin je bil prvi, ko so se gradile šole in telovadnice, športni objekti, ustanavljala društva, ko sc je odločalo o samoprispevkih, ko so se spreminjale vsebine znotraj šol pod vplivom novih zahtev družine, predvsem mater, ki so poslale razpete med zahtevnostjo delovnega mesta in družine. Med prvimi v Sloveniji so v njegovi šoli zaradi njegovega izjemnega čuta za stiske otrok in staršev poleg pouka odpirali oddelke podaljšanega bivanja, za del učencev razvijali nove oblike celodnevne šole, načrtovali šolsko prehrani > in druge i iblikc skrbi za otroke. Vaša bogata in peslra življenjska pot se je strnila v krog. Govorim v imenu vseh tistih, ki so v osnovni šoli živeli in delali z vami. V spomin jim hitijo leta, ki ste jih preživeli skupaj. To so bila lepa leta, prežeta / Optimizmom in delovno vnemo, s poglabljanjem Strokovnosti in iskanjem najboljših poti za dosego postavljenih ciljev; v dobro učencev in z. jasno vizijo za njihovo prihodnost. Iz vas je izžarevala življenjska moč in avtoriteta. Ni vam bilo potrebno dvigniti glasu, samo ps javili sle se. da so vas učenci in učitelji videli in vsi so vedeli, kaj jim je početi. Razumeli ste osebne želje in stiske svojih sodelavcev. Vključili sle sc v, reševanje problemov in realizacijo načrtov kjerkoli in kakorkoli je bilo potrebno. Človeška toplina in vzpodbuda sta številnim med njimi pomagala pri izrednem študiju in pri novih dejavnostih, ki so sc odpirale na pedagoškem področju. Zelo jasno vam je bilo, kakšen mora biti dober učitelj. Na premnogih ekskurzijah, ki ste jih s takim veseljem organizirali, so si delavci širili znanje. Skupaj zdelavd ste prehodili radostne in uspešne poli, doživljali uspehe in padec. priznanja in kruta razvrednotenja. Vedno ste sledili svojemu življenjskemu cilju, ki je bil posvečen mladini in njenemu izobraževanju. Ko ste odšli v zasluženi pokoj, so vam rekli »legendarni ravnatelj«, kar ste ostali vse do današnjega dne. Danes je na vrsti slovo. Našli boste zadnji dom v slovenski zemlji, a v naših srcih, v naših spominih boste ostali. Naj vzame zemlja, kar je minljivega, saj tO Zahteva zakon narave in življenja. Kar pa je vgrajeno v ljudi, v družbo, kar pomaga ljudem živeti in družbi obstajati, io je stalnica življenja. In vi, dragi gospod ravnatelj, sle svoje delo in življenje vgradili v le stalnice. Postavili ste temelje, na katerih stoji in se razvija naše šolstvo in pedagoško delo, za vse to vam iskrena hvala! Na koncu naj, gospod Milan IHcrin, Spregovorim še v svojem osebnem imenu, Lepo je bilo prevzeti in vodili šolo za vami, saj je bilo vse na svojem mestu, šola je slovela po izredni delovni vnemi, izjemni organiziranosti in redoljubnosti delavcev, kar sle dolga leta tkali vi. Obenem paste mi prepustili težko in odgovorno dediščino, kako pred lake delavec poslavljati nove cilje in načrte. Prav zato sem z. velikim veseljem vsaj enkrat na leto spregovorila z vami. ko sva izmenjala mnenja, ki ste jih vi obogatili z neizčrpnimi izkušnjami. Danes lahko rečem, da sem tudi zaradi tega lažje in z večjo delovno vnemo stopala pred učiteljski kolektiv in vašo dediščino nadaljevala po svojem skromnem znanju in močeh. Dovolite mi, gospml Flerin, da ob tem najinem zadnjem srečanju in obenem slovesu namesto mene spregovori Šveđana Makarovič. Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti! Vsem svojcem, posebno pa hčerki Branki in sinu Milanu, izrekam iskreno sožalje.« stran i KAJ JE NOVEGA Tiskovna konferenca O novostih v Športnem parku Domžale, Sloveniji, ki kolesari, prvem maju Pred prvomajskimi prazniki je županja Cveta Zalokar Oražem ponovno sklicala tiskovno konferenco ter na nje. j skupaj s sodelavci predstavila pomembnejše teme, ki so oblikovale čas pred omenjenimi pra/.niki. Prvi del lokralne tiskovne konference je bil namenjen Zanimivemu pogovoru o tem, koliko možnosti imajo pravzaprav novinarji in novinarke, da preko »svojih« medijev bralcem in poslušalcem posredujejo novice o življenju in delu Občine Domžale. Ugotovljeno je bilo, da se zaradi organizacijskih in drugih sprememb Icr ukinitev posameznih oddaj (npr. Naš kraj; Občina Domžale ima prostor v okviru sirani, namenjene Mestni občini Ljubljana) novice z območja naše občine kljub prizadevanju novinarjev in novinark, ki redno sodelujejo na tiskovnih konferencah (Delo, Dnevnik, Radio Slovenija, Televizija Slovenija), vse manj pojavljajo v nekaterih medijih, zato je bil sprejet dogovor, da bo županja 0 omenjeni problematiki Seznanila urednike omenjenih časopisov, radia in televiziji'. 0 novostih v Športnem parku Domžale Novinarje in novinarke je o novostih v Športnem parku Domžale seznanil predsednik Nogometnega kluba Domžale, Stane Oražem. Predstavil jim je prizadevanja za ureditev športnega parka, predvsem pa posredoval podatke 0 ureditvi igrišča, pokritega s sintetično travo, katere prednosti so: uporabnost igrišča praktično 365 dni na leto, večji izkoristek igrišča med dežjem, ni težav z blatom po močnem deževju, stroški vzdrževanja so zmerni, kakovosl igre ostaja nespremenjena, igrišče se lahko uporablja 24 ur na dan, ravna površina pa zmanjša število mikro poškodb, izvinov gležnjev ter drugih poškodb sklepov. V Športnem parku sta v ureditvenem načrtu predvideni dve pomožni igrišči, od teh je eno pokrilo s sintetično travo dokončano, drugo. z. naravno, pa sc ureja. I j)orabniki igrišča bodo Nogometni klub Domžale z vsemi K) tekmujočimi ekipami, kar pomen? I (K) ur tekem in treningov na leden. Ženski nogometni klub Domžale, Srednja šola Domžale, rekrcalivci in drugi, med njimi tudi več kot 200 otrok in mladostnikov, ki igrajo nogomet v okviru otroške nogometne šole v osnovnih šolah ter Mladinskega nogometnega centra. S tem sc uresničuje tudi skupni cilj. zagotoviti otrokom in mladostnikom zdrav način življenja ter boj proli vsem zasvojenostim, razen zasvojenosti s športom. Del sredstev, skupaj je prt ijekt vreden cca 00 mio SIT. bo prispevala Občina Domžale (skupaj v letu 2002 in 2003 37 mio sil). ostalo je NK Domžale zagolovil z lastnimi sredstvi, sponzorji (Skočaj, 1'iskar. gradbeniki s popustil ter kreditom, pričakuje pa tudi sredstva pristojnega ministrstva ter izdatno podporo Evropske nogometne zveze za tovrstne projekte. Slovenija kolesari Mag. Jane/ Zupančič, v. d. direktorja Zavoda za šport in rekreacijo, je predstavil projekt Ra/gihajmo se... 26. aprila, ki bo potekal tudi v okviru akcije »Slovenija kolesari«. Delamo in praznujemo skupaj Justi Amuš, sekretarka Območne organizacije Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, Domžale je predstavila prireditve ob prazniku dela DELAMO IN PRAZNUJEMO SKUPAJ ter tradicionalno PRVOMAJSKO KRHSOVANJE, .30. aprila 2003. odgovarjala pa je tudi na novinarska vprašanj v zvezi z brezposelnostjo v ()bčini Domžale ter delom sindikata. V. V. Pomlad je čas za gradnjo in obnavljanje Ceste in pločniki, tudi občinska stavba V prejšnji številki smo nekatere investicije opisovali v besedah, danes pa jih predstavljamo še v fotografiji Gradnja hodnika za pešce ter kolesarske steze na Bukovfcevi cesti na Viru je končana. Investicija, vredna 6 mio SIT, zagotavlja bistveno večjo prometno varnost ob zelo prometni cesti. Gradnja Jarške ceste v dolžini skoraj kilometer je že zaključena. Vrednost del je bila kar 60 mio SIT. Kar nekaj časa pa bo treba še počakati, da bomo v,dell, kakšna bo obnovljena fasada občinske stavbe. Asfaltiranje ceste ter hodnika za pešce med Dobom in Krtino je končno zaključeno. Kar 580 mio SIT je ocenjena vrednost gradnje kanalizacije Ihan-Prelog, v izvedbi pa je prva faza. Gradnja zahteva tudi zaprtje ceste Domžale-lhan, za kar so urejeni dovozi. om Vreme v prvln aPnlskih dneh je izvajalcem del na odseku Sv. Trojica-Konfin odn i"°' da 80 dokontali dela. Tako se lank0 sedaj brez s,rahu Pred blatom In lužami pravimo še nekaj sto metrov dalje - v prebujajočo se naravo. Zadnjič pa smo fotografirali tudi delavce, ki so asfaltirali ob Pelechovi cesti med Radomljami in Preserjami. Na pristojnem oddelku smo izvedeli, da je bila preplastitev cestišča nujno potrebna. Kdaj se bojzačela gradnja OŠ Dragomelj V zadnjem času se je v javnosti pojavilo več vprašanj, pa tudi negodovanj v zve/.i z zastoji pri gradnji Osnovne šole Dragomelj. Prizadeti so tudi v medijih opozarjali na neznosne pogoje izvajanja pouka v obstoječi šoli. zato smo se odločili, da pripravimo širšo informacijo o doslej opravljenih aktivnostih, zapletih ter problemih, ki spremljajo omenjeni projekt. Občina Domžale je že ob dogovorih o trasi avtoceste po območju Občine Domžale posebno skrb namenila preselitvi podružnične šole Dragomelj, ki se je po sprejeti odločitvi za gradnjo avtoceste ob šoli s svojo dejavnostjo znašla v povsem neprimerni situaciji. Občinski svet je sprejel odločitev o gradnji popolne devetlefke, skupaj z oddelki vrtca, pri katere financiranju naj bi sodelovala tudi Mestna občina Ljubljana ter v manjšem deležu tudi Ministrstvo za šolstvo in šport. Občina je takoj pristopila k pripravi in sprejemu potrebne prostorske dokumentacije. Tako je bil že v letu 1997 sprejet spremenjen prostorski plan, v naslednjem letu pa Odlok o zazidalnem načrtu območja šole Dragomelj; v letu 1998 Odlok o zazidalnem načrtu območja Novi Dragomelj. v letu 2000 pa je Občinski svet sprejel tudi Program komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč za območji obeh zazidalnih načrtov. Občina je z zasebnimi investitorji tudi že podpisala pogodbo o opremljanju zemljišč na območju "Novega Dragomlja". saj je potrebno komunalno opremo zgraditi tako za šolo, kot novo naselje "Novi Dragomelj", pa tudi za del obstoječega naselja Dragomelj. Do vključno leta 2001 je Občina Domžale poleg sprejema že omenjenih prostorskih dokumentov v zvezi z gradnjo Osnovne šole Dragomelj opravila še naslednje aktivnosti: rekonstruirana je bila lokalna cesta skozi Dragomelj na odseku most čez Pšato - priključek na regionalno cesto; odkupljena so bila potrebna zemljišča za objekt šole in križišča; izbran je bil svetovalni inženiring: izpeljan je bil javni natečaj za arhitekturno - tehnično projektno rešitev šole Dragomelj, na osnovi katere je bil izbran idejni projekt MOJA ŠOLA; - p«) dolgotrajnih pogajanjih med Občino Domžale ter Mestno občino Ljubljana je bila podpisana pogodba o soinvestiranju gradnje OŠ Dragomelj in izvedbi investicije; imenovana je bila skupna razpisna komisija za izvedbo postopka izbire najugodnejšega izvajalca gradnje; izdelani so projekti šole ter njene komunalne opreme; zaradi zagotovitve pogojev delovanja šole je bil obnovljen vodovod po Savski cesti proti Dragomlju; pridobljen je bil projekt obnove križišča z regionalno cesto v Dragomlju, občina je z Direkcijo za državne ceste podpisala krovni dogovor o financiranju izvedbe, gradnja pa je načrtovana v letu 2IHI.3; občina pripravlja vse potrebno za ustanovitev proračunskega sklada za gradnjo OŠ DragomeljjV katerem se bodo zbirala namenska sredstva za gradnjo OS v letošnjem letu v približni višini 90 mio SIT, trenutno je za sklad že rezerviranih 242 mio SIT. NepremnsU jive težave, ki še odmikajo začetek gradnje: 1. Upravna enota Domžale za izdajo gradbenega dovoljenja zahteva kompletiranje gradbene parcele. Kljub odkopu zemljišč ni bilo mogoče izvesti parcelacije, ki je pogoj za kompletiranje gradbene parcele, ker ni končan dedni postopek, dokončno pa niso urejena tudi razmerja z nekaterimi mejaši, ki za ureditev meja postavljajo težko sprejemljive pogoje. 2. Upravna enota Domžale prav tako kol pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja zabteva. da Je gradlM'iia parcela pred začetkom gradnje opremljena z elektriko. Občina Domžale je v zaključnih dogovorih / Kleklro za gradnjo trato postaj*'. 3. Občina Domžale še ni uspela pridobiti vseh služnosti za gradnjo meteorne kanalizacije, ker načrtovani kanal poteka po večjem številu zasebnih zemljišč. 4. Za izpeljavo finančnega dela omenjenega projekta je po obstoječih predpisih potrebno pridobiti delež Ministrstva za šolstvo in šport. Za tovrstni zahtevek pa je, poleg ureditve prostorskih ter komunalnih pogojev za gradnjo, potrebno zagotoviti tudi finančna sredstva obeh občin v vej javnih proračunih. Občina Domžale je to že zagotovila. Mestna občina Ljubljana pa na j bi proračun za leto 2003 sprejela v kratkem. Dokler le-ta ne bo sprejet. Ministrstvo za finance ne da soglasja za začetek gradnje investicije. 5. Poleg tega je obveznost Občine Domžale, da dela gradnje OS odda po posebnem razpisnem postopku. Razpisna dokumentacija je skoraj v celoti pripravljena, razpis pa se bo lahko začel po izdaji že omenjenega soglasja Ministrstva za finance. Po naši oceni bo razpisni postopek, če ne bo nepredvidenih zapletov, zaključen konec leta, gradnja OŠ pa bi se tako lahko pričela tudi konec leta oz. v začetku leta 2004. Občina Domžale zagotavlja, da smo naredili prav vse, kar je bilo v naši moči, da bi postopek gradnje Osnovne šole Dragomelj začeli čimprej. Itidi v prihodnje se bomo trudili, da se tudi učencem s tega območja omogoči normalni pogoje za pouk. Občina Domžale Izšel prospekt SVET POD NOGAMI SVET POD NOO AMI smo v Društvu za raziskovanje jam Simon Kobič Domžale poimenovali program za ekološko ozaveščanje otrok o občutljivosti kraškega ekosistema. Tako je celo zimo nastajala zloženka, ki predstavlja podzemni potok v masivu Komovca. Če se odpravimo v Studenško jamo. sledimo potoku še kakih SO m, po lepo vidnih tektonskih prelomih. V višje ležeči Matetovi jami se moramo do poloka spustit i siabih 50 m. Nedaleč stran je vhod v Tonetovo jamo, v kateri se mora jamar zelo potruditi, da se pretlači do potoka, ki je 60 m globoko. Kljub temu da jamarji najdemo potok le mestoma v razpokanem apnenčastem masivu Komovca, voda sama vedno najde podzemno pot do izvira. Zato nam ni vseeno, koliko in kakšna nesnaga je v jamah. Vsako pomlad pregledamo vhode najbolj ogroženih jam v Občim Domžale. Stanje se iz leta v leto izbi»Ijšuje in samo Želimo si. da bomo prihodnjo pomlad lahko zapisali še kaj lepšega o čistosti naših jam. Zloženko smo izdali ob podpori Občine Domžale. DZRJ Simon Robič Domžale .pod nogami DruStvo za raziskovanje jam Simon Robi«? Domžale ^ SLAMNIK - maj 2003 : ® j Uvajanje programa CRPOV v teku Z marcem seje za dve območji v Občini Domžale pričelo uvajanje programa CRPOV -celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Izbrani sta bili širši območji vasi Sv. Trojica in Rova, ki sta zaradi naravnih danosti še posebej primerni. CRPOV je državni program pomoči, celotni sistem usklajenih strokovnih, finančnih in upravno organizacijskih aktivnosti v prid razvoja podeželja. Krkina donacija Zdravstvenemu domu Domžale farmacevtska družba Krka je z denarjem iz sklada Srčni prijatelj kupila dopplerske aparate za merjenje perfuzijskih tlakov, kijih bo podari la41 zdravstvenim domovom po Sloveniji, med drugim tudi Zdravstvenemu domu Domžale, kar je skladno s Krkinim poslanstvom Živeti zdravo življenje. Krkin sklad Srčni prijatelj je bil ustanovljen marca 2002. Namen sklada je zbirati denar za posixlabljanje medicinske opreme, razvijanje novih diagnostičnih postopkov, ki omogočajo zgodnje odkrivanje bolezni in širjenje znanja. V sklad Srčni prijatelj je podjetje v letu 2(X)2 prispevajo 7,5 milijona tolarjev. Upoštevajoč potrebe slovenskega zdravstva je izkupiček namenjen nakupu dveh oksimetrov in enainštiridesetih dopplerskih aparatov za merjenje perfuzijskih tlakov. Dopplcrski aparat za merjenje perfuzijskih tlakov je namenjen primarni zdravstveni dejavnosti, tj. družinski medicini in omogoča zgodnje odkrivanje periferne arterijske bolezni. Epidemiološkoje periferna arterijska bolezen (PAB) ena najpogostejših in najtesnejših bolezni starejših ljudi v razvitem svetu, saj jo ima vsak peti človek, star več kot 70 let. Ker je tesno povezana z nastankom srčno-žilne in nx)žgansko-žilne bolezni, je pomembna celostna obravnava bolnikov, ki zajema tudi opredelitev dejavnikov tveganja in skupne ogroženosti z aterosklerozo. Poleg kliničnega pregleda so potrebne tudi objektivne preiskave, med katere spada merjenje perfuzijskih tlakov v gležnju in na nadlakti ter izračun gleženjskega indeksa, kije močan in neodvisen napovcdni dejavnik ogroženosti z aterosklerozo. Periferno arterijsko bolezen je mogoče učinkovito preprečevati in tako zmanjšati kritične motnje prekrvitve udov, ki lahko vodijo do amputacij, zmanjšati pa je mogoče tudi zaplete srčno-žilnih in možgansko-žilnih dogodkov. Vlaganje v promocijo zdravja in na drugi strani zgodnje odkrivanje bolezni ter zdravljenje in preprečevanje zapletov je skrb slehernega izmed nas in celotne družbe. Z novim aparatom bo ZD Domžale delno nadomestil preglede v angiološki ambulanti KC. Pregled bo dostopen večjemu številu bolnikov, v angiološko ambulanto se bodo pošiljali le pacienti, za katere se bo presodilo, da so potrebni specialistične obravnave. Predvidevamo, da bo napotitev v primerjavi s sedanjim stanjem bistveno manj. Janez Svoljšak. dr.med.spec. Direktor ZD Domžale Projekt uvajanja CRPOV ROVA - SV. TROJICA vodi podjetje Landart d.o.o., ki ima s podobnimi nalogami že veliko izkušenj. Bistveno je. da bo po dokončanju projekta in potrditvi na občinskem svetu, na podlagi CRPOV. možno pridobivati do 50 % sredstev za investicije na omenjenih območjih, pa naj bo to od osnovne komunalne infrastrukture, kot so ceste in razsvetljava, razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, do izredno aktualnih projektov ohranjanja kulturne, zgodovinske in naravne dediščine. Uvajanje poteka v obli ki predavanj in delavnic, ki se jih lahko udeležu jemo prebivalci z omenjenih območij. K Sodelovanju SO vabljeni vsi domačini, odprta je debata za vre teme razvoja, rezultati pa niso vnaprej tk)ločcni. Tako smo se prvič srečali v Dobu, kjer smo sami izbrali prednosti in p< »nanjkljivosti naših krajev: Najbolj nas motijo neurejeni Eko-komunalni problemi, pr(ipadaiijckultumozg()dovinskedcdišćine.prik)ž,n(ist /a naše kraje pa vidimo v naših naravnih danostih in možnosti rekreacije ter ekološkem kmetovanju. Naslednjič smo se sestali na Rovah, kjer smo l> nlntbnejcanalizirali živi> in neživo kultun). vegetacijo in vodo ter perspektive kmetijstva, turizma in dopolnilnih dejavnosti. Bolj in bolj številna udeležba kaže, da za CRPOV vlada med nami veliko zanimanje in veliko pričakovanje; upamo, da bomo ob naših skupnih prizadevanjih imeli podporo v občinskem svetu tudi še naprej. Rok Ravnikar Europa DONNA Za celovit program zgodnjega odkrivanja bolezni Europe DONNA je slovensko združenje za boj proti raku dojk, ki si s svojimi aktivnostmi prizadeva, da bi v Sloveniji zaživel celovit program zgodnjega odkrivanja raka dojk, ki rešuje življenja, hkrati pa je ena izmed njihovih prednostnih nalog, da »pritiskajo« na zdravstveno politiko, da bi omenjeni program čimprej zaživel. Tej tematiki jc bil namenjen tudi sestanek vodstva omenjenega združenja v naši občini. Srečanja se je na povabilo naše županje Cvete Zalokar Oraž.em, poslanke Državnega zbora RS, ki je pred kratkim postala tudi članica vodstva slovenske organizacije Europe Donne, poleg vodstva omenjenega združenja udeležilo tudi večje število poslank Državnega Zbora RS. Seznanile so se z dosedanjimi aktivnostmi združenja, z njegovim programom in prizadevanji slovenske Europe Donne in obljubile svojo pomoč. Če želite kakšne informacije v zvezi s tovrstno tematiko, lahko pokličete katerega izmed SOS telefonov 041 516 900 (torek med 16. in 18. uro) ter 040 282 083 (sreda med 9. in I I. uro). O.U. AS Domžale Nujno potrebne spremembe brez odpuščanja delavcev V zadnjem času smo lahko slišali kar nekaj govoric, češ da se v podjetju AS Domžale pripravljajo na spremembe, v okviru katerih bo tudi zmanjšanje proizvodnje in posledično odpuščanje delavcev, vse mogoče pa seje govorilo tudi o novih lastnikih podjetja ali prostorov, v katerih delajo. Zato smo g. Darka Gognjavca, direktorja AS Domžale, servi in trgovina, d.o.o. vprašali, kaj se pravzaprav v podjetju dogaja. Zaradi nerealnih zahtev uvoznika po novogradnji nismo uspeli najti skupnega jezika o nadaljnjem razvoju na področju servisa in prodaje vozil znamke Volksvvagen. Ob upoštevanju rezultatov posli rvanja AS POffVlZALE v zadnjih letih, ki kažejo ne samo pri nas, temveč v celotni branži močan upad donosnosti, nismo videli realne možnosti oz. opravičila za zahtevani) veliko naložbo v bližnji prihodnosti. Z ozirom na vse povedano, smo se odločili, da nepremičnine v Domžalah, na Ljubljanski cesti I, prodamo in dejavnost prodaje in servisiranja vozil v nekoliko zmanjšanem obsegu nadaljujemo v Obrtno industrijski coni Trzin. Ali omenjena dejavnost zahteva nove prostore? Delno da in zagotovili jih bomo že v letošnjem letu. Ob poslovnih prostorih v Trzinu bomo zgradili nove pri >sti >re. v katerih bosta avtomatska in n>čna pralnica mehanična delavnica, vulkanizerslvo.avtooptikain novi servis za motoma kolesa in motorni program Honda, ki ostaja v okviru podjetja v nezmanjšanem obsegu. Najbolj pa vse nas zanimajo zaposleni? Od 22 zaposlenih, kolikor jih je vključenih v program Volksvvagen, se jih polovica preseli na novo lokacij v Trzin in tam nadaljuje svoje delo. Ostalih 11 bo nadaljevalo svojo poklicno kariero v drugih sredinah. I .ahko zatrdim, da prav nihče ne bo ostal brez polne zaposlitve oz. bil prezaposlen na slabše delovno mesto. Kaj pa vse ostale dejavnosti v Domžalah, na Ljubljanski cesti 1? Ostajajo v enakem obsegu z enakim proizvodnim programom, v katerem je zaposlenih nekaj več kot I (X) ljudi. In kaj bo s poslovnimi prostori, ki jih ne potrebujete več? Smo jih že odprodali. Kupila jih je družba Izolit iz lizi na. ki se sicer ukvarja z izdajo učbenikov, kar jc, kotje meni znano, v občini nova dejavnost. Kako sicer ocenjujete poslovanje AS? Ob ocenjevanju doseženih rezultatov poslovanja, ki so zelo solidni in zagotavljajo primeren ostanek, ugotavljamo, da ni nobenega razi Iga za kakršnekoli bistvene spremembe pri drugih programih. Zaenkrat smo na vseh področjih primerno založeni z delom, poslovanje pa je relativno dobro, še posebej v primerjavi s trenutno gospodarsko situacijo v naši državi. Hvala. Vera Vojska Predstavljamo predsednike svetov krajevnih skupnosti Janez Repnik, predsednik Sveta KS Homec - Nožice (nadaljevanje iz prejšnje številke) ^J«TJ§t allJ Zaključuje se ena izmed največjih investicij v zadnjih letih - cesta na Homški hrib - kaj je bilo v tem okviru vse narejeno? Ureditev Homškega hriba je za krajevno skupnost vedno predstavljala poseben izziv. Veseli smo, da je spomeniško zaščiten, kar pomeni, da je namenska raba strogo določena in da se le-ta ne bi smela izroditi za komercialne interese posameznikov. Homški hrib s cerkvijo, mrliško vežico in pokopališčem združuje krajane Smarce in Nožic na severni strani hriba in krajane Prcserij in Homca na južni sirani hriba. Glede na to, da se in se bodo na tej lokaciji dogajali pomembni življenjski dogodki vaščanov. pripisujemo Homškcmu hribu poseben pomen. Ravno tako predstavlja prijetno rekreacijsko območje in zanimivo izletniško točko. Priznali moramo, da so bila za ureditev Homškega hriba (izgradnja mrliške vežice, razširitev pokopališča, izgradnja opornih in podpornih zidov, n m k lemizaci jadovi izne ceste di > mrliške vežice) glede na posebnost terena oziroma hidrogeološke razmere iz. občinskega proračuna zagotovljena izdatna finančna sredstva. S tO lazo del, ki jih bomo opravili v letošnjem letu, bomo v večji meri realizirali naloge, ki smo sijih zadali pri komunalni ureditvi Homškega hriba v več letnem obdobju. Bo tudi na področju družbenih dejavnosti v KS kaj novega? Ponosni smo, da v krajevni skupnosti v sklopu Kulturnega društva Jože (losiič uspešno in vsakoletno izvedemo prireditev v spomin na velikega opernega pevca Jožeta Oostiča na meddržavni ravni. Po drugi strani pa se zavedamo, da bo potrebno v bodoče za organizacijo in pripravo prireditve storiti nekaj več, če želimo v krajevni skupnosti obdržati to prireditev in seveda tudi naklonjenost gostov iz Zagreba in Ljubljane, občinskega vodstva in nenazadnje tudi naših krajanov. Menim, da bi bilo potrebno v ta projekt - Gostičevi dnevi vključiti tudi naše najmlajše glasbene ustvarjalce, kot tudi krajane, ki so se družili z znamenitim pevcem in družno prepevali v cerkvenem zboru. Prizadevamo si, da bi v opuščeni osnovni šoli ustvarili boljše pogoje za ustvarjalno delo našega Kulturnega društva Jože Gostič, dekliškega pevskega zbora Sirene in ostale ljubiteljske dejavnosti. Ob občinskem prazniku V Ihanu se je dogajalo Balinarski klub Ihan je priredil v okviru občinskega praznika (ločine Domžale ter počastitev 27. aprila in 13. oblet nk v ustanovitve kluba - balinarski turnir, na katerem, je s« idekivaki 8 ekip, in sicer: Ihan I, Ihan II, Domžale, Budničar Količcvo, Mengeš, Zalog, Jevnica in GufiČL V lepem sončnem vremenu in športnem vzdušju so se na prva štiri mesta uvrstile naslednje ekipe: Ihan I, Ihan II, Mengeš, (iolišče. Prireditve in podelitve pokalov se je udi k-žil tudi naš sokrajan, podžupan gospod Toni Dragar, kar smo si šteli v čast in se mu ob tej priliki zahvaj.ju[jemo. Zdravstveni dom Domžale Nov vhod brez arhitektonskih ovir »Paciente obveščamo, da smo uredili nov vhod brez arhitektonskih ovir za nujno medicinsko pomoč in dežurno službo, in sicer s severne strani zgradbe Zdravstvenega doma Domžale. Vhod koristijo lahko tudi slabše pokretne osebe, ki prihajajo na pregled v druge ambulante. Način uporabe: Pri zapornici ob tabli »nujna medicinska pomoč« je nameščen domofon, na katerem pozvonite. Sestra v urgentni službi ali informatorka vam bo odprla zapornico. Prosimo vas, da pozvonite dvakrat. Janez Svoljšak, dr.med.spec. direktor Kateri pa so po tvojem mnenju trenutno največji problemi v KS in kako jih rešiti? Oskrba krajanov z neoporečno pitno vodo predstavlja osnovo za varno in kvalitetno življenje. Iz tega razloga je občina Domžale ob izključitvi črpališča Homec iz. sistema vodooskrbe že v letu 1990 pristopila k obnovi cevovoda s ciljem, da se za krajane Homca, Nožic in Prcserij zagotovi voda iz. črpališča Kolovcc. Tako je bil v preteklih letih obnovljen transportni vod na območju krajevnih skupnosti Rova, Radomlje, Preserij in Homca za dovod vode iz črpališča Kolovec v vodohran Homec. Zal se jc izkazalo, da samo obnova transportnega cevovoda ne omogoča redne oskrbe krajanov z vodo iz črpališča Kolovcc. Namreč z. distribucijo vode v krajevni skupnosti Radomlje in Preserje prihaja v vodovodnem sistemu pogosto do takšnih izgub, da kljub izdatnosti vodnega vira Kolovec, ni omogočen zadosten dolok vode v vodohran Homec. Povedati moram, da je krajevna skupnost s strani upravljalca vodovoda JKP Prodnik d.o.o. v mesecu decembru 2002 prejela poročilo o zdravstveni ustreznosti in varnosti oskrbe Z vodo za leto 2001 za vse vire pitne vode, kijih izkorišča upravi jalec vodovoda, l ipam si trditi,daje prisotnost atrazjna in nitratov v vodi zdravju škixlljiva ne glede na koncentracije, ki so v administrativno dovoljenih mejah, |x> drugi strani pa je tudi vprašljivo, na kakšni osnovi so lete določene. To pa pomeni,da hi morali lakokvalilelni vir pitne vode, kot je v Kolovcu, racionalno izkoristiti in zujim oskrbeti čim večje število občanov. Pričakujem, da se bodo za obnovo dotrajanega vodovodnega sistema v krajevni skupnosti Radomlje in Preserje zagotovila dodatna sredstva in s tem zmanjšale vodne izgube, kar bi omogočilo koriščenje zdrave pitne vode tudi našim krajanom. Krajevna skupnostjo V lanskem letu z Občino Domžale kot lastnikom objekta sklenila najemno pogodbo o brezplačnem koriščenju prostorov bivše osnovne šole za izvajanje različnih družbenih dejavnosti v okviru krajevne skupnosti. Dejstvo je, da nam v dani situaciji tO veliko pomeni, po drugi strani pa smo sprejeli odgovornost do uporabnikov teh prostorov, saj je objekt potreben temeljite obnove. Želimo si, da bi objekt obnovili in uredili tako, da bi bil v ponos krajevni skupnosti in zadovol j st vo naši h uporabn i ki >v. Si zadovoljen s sodelovanjem z občino? Dejstvo je, da je obdobje inlcnzivnc izgradnje komunalne opreme z izgradnjo kanalizacije in obnovo vodovoda v naši krajevni skupnosti končano, kar pomeni, da je bilo več letno siKlclovanjezobčinodobro in iis|X'šuo. Odobravam, da si > sedaj v prvi vrsti pri izgradnji komunalne infrastrukture prisotne tisle krajevne skupnosti, ki te opreme do sedaj niso us|X'.le zgraditi. Glede na tO, da je v naši krajevni skupnosti preostalo še kar nekaj odsekov cest in ulic, ki jih je potrebno komunalno uredili, želimo bili prisotni v vsakoletnem občinskem proračunu s kakšni > investicij« >. I Ipam, da nam bo to USpek) in da se bo nadaljevalo dobro sodelovanje z občino. Kdaj imate uradne ure in kako lahko krajani in krajanke pridejo do tebe? Uradne ure na sedežu krajevne skupnosti so vsak torek od IX. do 19. ure, kjer je prisoten tajnik krajevne skupnosti. V kolikor obstoji potreba oziroma želja po moji prisotni isli V času uradnih ur, me o tem obvesti tajnik. Seveda pa sem za naše krajanke in krajane v nujnih primerih lahko vsakixlnevno dosegljiv. Hvala in veliko uspeha pri delu! Vera Vojska SLAMNIK stran 7 OB OBČINSKEM PRAZNIKU Občinski praznik Športno rekreativni zaključek Ko so kolesarji odšli na pot, dogodkov še ni bilo konec. Najprej sn se na novem nogometnem igrišču /, umetno travo začeli predstavljati mladi nogometaši iz vseh nogometnih klubov Občine Domžale in sosednjih občin. Na večnamenski ploščadi so se začele zabavne igre v metanju trojk in streljanju 11-metrovk v posebej prirejeni gol. Igralci »petanke« so v bližini Tcn-Tcna imeli mednarodni turnir v »petanki«, katerega so se udeležili predstavniki Madžarske, Češke. Atletski klub Vele Domžale je ob 11. uri organiziral tradicionalni gorski tek »Suni-berk-2003«. Niti malo se ni bilo mogoče uldahniti. saj so se kmalu vrnili prvi kolesarji s krajše proge, nekaj po 13. uri pa so bili na cilju že vsi kolesarji z daljše proge. Uradno prijavljenih oziroma nastopajočih je bilo kar 264 kolesarjev, najbolj optimistična predvidevanja pa so segala do največ 150 udeležencev. Osrednji dogodek v Športnem parku Domžale pa je bilo zagotovo odprtje Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine Peti jubilejni turnir v Tradicionalni turnir v kegljnn ju paraplegikov za Pokal Občine Domžale, ki ga paraplegiki namenjajo prazniku Občine Domžale, je letos že petič na kegljišču pri Kepovžu pripravijo Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine, ki ga vodi Danilo Kastelic, posebej pa je treba omeniti prizadevanja in delo gospe Cvetke Šiim, zelo uspešne slovenske športnice, ki v kegljanju spada med najboljše, za njeno predano organizacijsko in tekmovalno delo pa ji je letos Občinski svet Občine Domžale podelil tudi nagrado. Pri organizaciji in izvedbi sčiparaple-gikom pomagali sodniki in sodnice Keglja.škcga k luba Domžale ter Zavod za šport in rekreacijo Domžale, generalno pokroviteljstvo pa je prevzela Občina I )omžale. Tekmovalci so se pomerili v disciplini 60 lučajev mešano, v kateri je zmagal Miran.len icjšck,pred podzupan Toni Dragar je čestital najbolsi članici in Slavni organizatorici turnirja ga. Cvetki Štlrn Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine se za pomoč sodcli ivanje pri organizaciji 5, turnirja paraplegikov v Kegljanju za Pokal Občine Domžale iskreno zahvaljuje naslednjim donatorjem: Občini I X>nižale, Zavod za Spoti m rekreacijo Domžale, Hrasto, d.o.o. Domžale, Rode Radomlje, Verplcx Peter Verbič, Agroemona Domžale, Mc Donalds Domžale, Inteleklbiro Janez Pevec Domžale, Pečarstvo Avhelj Iranci, Lukovica, Bistro Kolelck Domžale, Bistro Ajtliiii 1000+1, Loto Vili Majhenič, Cvetličarna Joži Vesel, Me-Met, Trgovina in marketing ("muče. ()plika (iolavšek I )omžalc-Mcngeš, l lelpy Trzin, Zveza paraplegikov Ljubljana ter Urarstvo •-evstek Ribnica. lT;iiKvm sjinoničem in AliiuJoi so tudi vetenini, med katerimi je zmagal Lojze Cvar pred Hasanom Cauševičem.oba Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine, tretji paje bil Miha KostCVC iz Društva paraplegikov severne Štajerske. Kegljale so tudi mešane ekipe, zmagala pa je ekipa DP severne Štajerske pred DP ljubljanske pokrajine terDP ljubljanske pokrajine II. Ekipno je med ženskami zmagala ekipa DP ljubljanske pokrajine pred drugo ekipe iste ga društva, med moškimi ekipami pa so bili zmagovalci člani DP severne Štajerske. Na prijetni za ključni slovesnosti je zbrane pozdravil podžupan Toni Dragar ter jim čestital za dosežene uspe he, hkrati pa obljubil, da bo Občina I žomžale tudi v prihodnje rada sprejemala pokroviteljstvo nad tekmovanjem, saj na lak način tudi šport invalidov dobiva svoje mesto na tem področju v Občini Domžale. Pose bej seje za prizadevanje pri organizaciji turnirja zahvalil ge. Cvetki Štirn ter njej in družini zaželel veliko pr- ob prazniku občine kegljanju ter praktične nagrade. Ker je bil tojubilejni peti turnir, so tudi paraplegiki Občini Domžale podelili priznanje za uspešno sodelovanje. Eni) leto bo torej prehodni pokal v lasti I >nišlva paraplegiki >v severne Štajerske, nato pa bo zanesljivo na vrsti šesti turnir. Do tedaj pa vsem sodelujočim iskrene čestitke ter veliko prijetnih trenutkov pri kegljanju. dveh prem>vljenih |» mikižnih ni>g< >ii ict-nih igrišč. Lno igrišče jez umetno travo, na drugem igrišču je bila opravljena sanacija osnovne podlage (drenaža) za polaganje trave. To igrišče še ni dokončno sanirano in še nekaj časa ne bo služilo svojemu namenu. Da gre za p< imembno pridobitev, je pokazala že navzočnost prisotnih. Uradno je igrišče odprla županja ga. ('vela Zalokar Ora/em v družbi predsednika Nogometne zveze Slovenije g. Zavrla. Pozornost odprtju prenovljenih igrišč je namenil selektor nogometne reprezentance Slovenije g. Prašnikar in drugi bivši najuglednejši nogometaši Slovenije, ki so nato (Kligral i nogomet no tekmo z veterani Domžal. Zaključek bogatega športno rekrca-livnega dne je bil šele ob poznih večernih urah, kajti turnir »petanke« se je zavlekel do 19. ure. Do takrat pa je bilo živo tudi v Športnem parku na igrišču z umetno travo, na asfaltni ploščadi in tudi v bližnjih odprtih lokalih. Prireditev je bila uvrščena s strani Občine Domžale v krog prireditev v okviru praznovanja občinskega praznika inje po mojem mnenju ena izmed redkih prireditev, kjer družno sodeluje več društev pri organizaciji celotne prireditve. Zalo gre zahvala in pozornost posebej naslednjim društvom : Atletskemu klubu Vele Domžale. TVD Partizanu Domžale. Nogometnemu klubu Domžale. Košarkarskemu klubu Helios Domžale, Teniškemu klubu Domžale ter številnim drugim posameznikom. Seveda se jc potrebno zahvaliti našim sponzorjem: Olimpijskemu komiteju Slovenije-ZSZ, Fundaciji za financiranje športnih organizacij RS Zavarovalnici Adriatic. trgovskima družbama Vele d.d. Domžale in Hcrvis. Nogometni zvezi Slovenije, dražbi N-Invcst d.o.o. Domžale, Varnost ti.d.Mengeš, Pivovarni Union d.d., občinam Moravče. Lukovica. Mengeš. Trzin in seveda naši občini. Todružnosodelovanje, velika udeležba na vseh organiziranih prireditvahtadan ter dva prenovljena igrišča zahtevajo, da se v prihodnosti še bolj povežemo brez nc|n ilrcbne zavisti, z načrtovanimi novimi pridobitvami (večnamenska športna dvorana), pa Špt >rtnemu parku damo tisto namembnost in veljavo, ki si jo zaradi svoje lege in razpoložljivih objektov že sedaj zasluži. Zavod za Šport in rekreacijo kol načrtovalec in organizator prireditve, kije za nami, se bo zavzemal, da Športni park Domžale postane center šport no-kulturnega življenja vseh občanov. Janez Zupančič jem, vsi Društvo paraplegikov *'venia Štajerska: med ženskami pa je nili|ludi lelos zmagovalka Cvetka Slini PjS« Senko Ivatujevic-, obe Društvo !Xll'lPlegik<)vljiibljanskc|i()krajine,trct-■*aPaje bila Ivanka Koseve; nastopili ijetnih trenutkov v novem domu. Nato pa jc skupaj z Janezom Zupančičem, v.d. direktorjem Zavoda za Spon Domžale. I )anilom Kastelicem. predsednikom društva paraplegikov, ter Vero Vojska, odgovorno urednico Slanini ka, najboljšim|XKlclil priznanja.pokale Koncert, kije ogrel srca Lepo in od srca zapete pesmi V okvir prireditev ob prazniku občine se že kar nekaj let uvršča tudi koncert pevskih zborov Društva upokojencev Domžale - Ženskega pevskega zbora Stane Mahe ter Moškega pevskega zbora Janez Cerar ter Otroškega pevskega zbora Glasbene šole Domžale - Domžalčki. Letos so pred polno večnamensko dvorano Osnovne šole Domžale zapeli v petek. 11. aprila 2(X)2. Po pozdravu povczovalke programa. Drage Jcretina Anžin, smo najprej prisluhnili ljudski z Gorenjske Dekle na pragu. Lastovki v Slovo ter pesmi na Posavjn in kar takoj ugotovili, daje okrepljeni ženski pevski zbor pod vodstvom zborovodkinje Marike 1 lalcr v času od prejšnjega koncerta dosegel zavidljivo kvalitetnejšo raven, a presenečenje nas je šele čakalo. Na vrsti so bili pevci moškega zbora, ki so se pod vodstvom zborovodje Jožeta I )olinarja predstavili z ljudskimi in narodnimi pesmimi Z območij cele Slovenije. Nato pa smo spet prisluhnili pevkam, ki so lepo zapele narodno Po gorah grmi. nas očarale z Venilc rož 'cc moje, kjer jim je kol solistka pomagala l idlična Jožica Vidic in nas presenetile s Šuštarskim mostom, kjer kar nismo mogli nehali ploskati. Ženski glasovi so nam namreč pričarali mladost in razigranost ki jo jc bilo treba podaljšati s ponovitvijo. Da so bila nad odzivom občinstva presenečena ludi dekleta Ženskega pevskega zbora »Stane Habe«, povedo tudi spri >ščene besede njihove zhorovn mili tudi velikega glaskMiika Matije loinca. so zaokrožile prijeten glasbeni večer. Tudi tokrat je bilo na zahtevo občinstva |x-sem treba pot* niti. da pa je bil večer res navdušukič in enkraten je s svojimi besedami potrdila tudi županja Cveta Zalokar Oražcm in ob tem poudarila, da se ob pogledu na tako k val iletne, predvsem pa srčne pevec ni |x itrebno bati za slovensko pesem. IVinesli stenam veliko lenega, veselja iiiž;ini.jc|>Mi(lanlainčeslilalazbi)iiiiiizaixlličnenaslo|X'. Pevci pa so sc ob tej priložnosii ob koncu koncerta s|«iniiuli tudi svojega začetnika in tistega, kijih je vodil več deset let, ter se prof, Stanetu Hobetu, kije vidno ganjen tudi izrekel nekaj pohvalnih besed, iskreno zahvalili za njegi >\ prisepevek. lxpe in iz srca zapete pesmi so navdušile vse, ki smo sc kar nalezli ljubezni do slovenske jx'smi. ki so jo izžarevali vsi trije zbori. Vsem pevcem in zborovuljem iskrene čestitke, ne morem pa milno lega, da še enkrat pozdravim resnično velik nnpmk-k ženskega |vvskega zbora, ki nas ho drugo leto, ko praznujejo svoj srebrni jubilej, zanesljivo spet presenerJl. Do tedaj pa iskrene čestitke' Šumberk 2003 Novi rekordi proge, zmagovalca Zarnik in Šinkova, tudi gorski kolesarji Sebastijan Zarnik V okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika ter športnih prireditev Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, je 26. aprila na TRIM stezi na Šumberku, ki jo je lepo uredil TVD Partizan Domžale, potekal drugi tradicionalni gorski tek ŠUMBERK 2003. Udeležilo sega je nekaj manj tekmovalcev in tekmovalk kot v letu 2002, vzroki pa so v vrsti drugih športnih in rekreativnih prireditev, ki so prav ta dan potekale tudi na drugih območjih Slovenije. V čudovitem vremenu sc je ločno ob I I. uri na lepo urejeni m označeni progi začel tradicionalni gorski tek. ki gaje s številko I začel enajstletni Jaka Košak iz TVD Partizan in zelo popravil svoj lanski osebni rekord ter napovedal, da bodo v letošnjem letu doseženi boljši rezultati, k čemur naj bi prispevala zlasti suha pn >ga. medten i ki i |c bila lani blatna in razmočena. 65 tekmovalcev in tekmovalk je srečno in varno preteklo 20OO metrov dolgo progo z višinsko razliko blizu 100 niclrov in zlasti nevarnim spustom v cilj po pravih stopnicah, kar pa ni oviralo tekačev, da ne bi zelo hitro pritekli v cilje. Računsko službo je letos opravljal Timing Skorja I ,oka, kar je omogočilo gledalcem in gledalkam, da so lahko podrobno spremljali potek tekmi rvanja, v katerem so se za najboljša mesta pomerili znani slovenski gorski tekači: Sebastjan Zamik. Boris Špes, Boštjan Hrovat, Boštjan Novak in domači tekmovalec Peter Kastelic, ki so na koncu tudi (xlločili, kdo je najboljši, med ženskami pa je z najboljšim časom v cilj pritekla Petra Šink in Z 10.51 za sekundo izboljšala lanskoletni rezultat zmagovalke Mateje Šuštaršič. Sebastjan Zamik, Klub gorskih kolesarjev Papež, je z rezultatom 8,12 bistveno izboljšal lanskoletni rezultat zmagovalca Boštjana Novaka 8,50. Povejmo še, da so se na promocijski vožnji pomerili tudi gorski kolesarji, med katerimi je bil najboljši JakaTancik iz Športnega društva Energija, ki je progo prevozil v času 7,35. Gorski tek Šumberk 2003, ki sta ga organizirala in izvedla Atletski klub Vete Domžale ter TVD Partizan Domžale je zelo lepo uspel, organizatorji pa upamo, da bo tekmovalcev in tekmovalk iz leta v leto več in da borne > tudi tako promovirali zeki lepo urejeno TRIM stezo na Močilniku. Pa še na kratko o rezultatih: med moškimi je v absolutni kategoriji Sebastjan Zamik, KGT Papež, 8,12. pred Borisom Špesom. 8,19, enak čas je dosegel tudi Boštjan Hrovat. Boštjan Novak pa si je četrto mesto razredelil s Petrom Kastelicem. Med ženskami je v absolutni kategoriji zmagala Petra Sink.AK Triglav 110.51), pred Suzani > Mladcnovič.AK Vele Domžalef I l.lOj ter Katarini > Stare, TK Bohinj (11,35). Pa še zmagovalci v posameznih kategorijah: Cita Cvim, Olimpija - ml. deklice: Matic Plaznik, ŠD Srnama gora - ml. dečki; Živa Šivavec, AK Vele Domžale - st. deklice; Klemen Markuš, KGT Papež - st. dečki; Suzana Mladenovič, AK Vete Domžale - mladinke: Bernard Jarc, AK Vete Domžale-ml. mladinci; Domen Jarc. AK Vete Domžale - st. mladinci; Petra Šink. AK Triglav - članice: Sebastan Zamik. KCiT Papež - člani; Katarina Stare. TK Bohinj - veteranke: Peter Lož, ŠD Belinka - veterani in Mare Krištofič. TK Bohinj - st. veterani. Domžalčki v. Ženski pevski zbor Društva upokojencev Domžale »Stane Habe- Pisani svet Na OŠ Prcserje pri Radomljah že drugo leto poteka projekt Pisani svet v okviru . programa Comenius. Z nami sodelujejo se učenci in učitelji iz Belgije, Poljske in Švedske. Letošnje šolsko leto smo pričeli s proučevanjem živali in njihovega okolja. Tako smo oktobra obeležili svetovni dan živali: povabili smo policiste s psi in konji, gorski reševalec je opisal delo s psom, ki mu pomaga; učenci so se lahko pogovorili o skrbi za živali z lovcem; predstavniki Društva za opazovanje ptic Slovenije, pa so nam na treh delavnicah približali svet ptic. Pri biološkem krožku so otroci spoznali nekaj živali iz živalskega vrta. Vrstnikom v tujini smo poslali izdelke in jim prikazali "naš" svetovni dan živali. Ves november smo pripravljali okraske in čestitke za naše prijatelje. Posneli smo jim tudi CD s pesmijo Sveta noč. v angleščini in slovenščini, ter priloži besedilo. V pakete smo dodali še naše šolsko glasilo v angleščini, kjer je bil tudi članek o poteku projekta. Decembra smo v vseh štirih državah dobili pakete z okraski in čestitkami. Naše jelke so bile letos res nekaj posebnega. Vsi, ki so prišli na šolo, so lahko občudovali ustvarljanost otrok. Marca smo se v posameznih razredih pogovarjali o onesnaževanju, o vplivu poseganja v naravo, o ogrožanju živali. Z velikim veseljem sem opazila, da so otroci mnogo bolj ekološko osveščen i kot večina odraslih. Radi so narisali plakate na to temo in predstavili svoja videnja težav, ki jih človek povzroča naravi. Plakate smo poslali sovrstnikom v tujini. Dogovorili smo se, da bodo to plakati za Greenpeace ali WWF. Pakete smo poslali v začetku aprila, saj je 22.4. svetovni dan Zemlje in tako kot nalašč primeren čas za izmenjavo idej na to temo. Na koncu leta bomo pripravili razstavo plakatov, morda pa enega tudi natisnili, sestavljenega iz različnih držav. Mesec maj ho prav tako deloven, saj bomo odpotovali na projektni sestanek učiteljev v Belgijo, v Brugge. Analizirali bomo celotni potek projekta in sc dogovorili o načrtih za zadnje, tretje leto sodelovanja. Mojca Klemen Zapojmo, zaigrajmo, zaplešimo Pravijo, da je pomlad čas ljubezni. DržL Za učence in učitelje iz OŠ Roje iz Rodice pa je, poleg ljubezni in obveznega učenja, to tudi čas za glasbo. Vsako pomlad se namreč udeležimo republiške revije "Zapo-jmo, zaigrajmo, zaplešimo", ki z glasbo povezuje šole s prilagojenim programom in zavode za usposabljanje iz vse Slovenije. Letos je bila revija v Mariboru, v dveh dneh pa se je na odru zvrstilo preko 600 nastopajočih pevcev, inštrumentalistov in plesalcev. Še preden smo se odpeljali v težko pričakovani dan, smo v šoli skoraj dva meseca pridno vadili: ponavljali besedila, mnnrali melodije, utrjevali plesne korake in zato smo se na pravem odru, brez treme, dobro znašli. Mladinski pevski zbor in instrumentalisti naOrf-fovih glasbilih so se predstavili z dvema živahnima pesmima in navdušili s svojo sproščenostjo. Otroci izoddelk-ov vzgoje in izobraževanja so z odlomkom iz Mozartove Čarobne piščali gledalec popeljali v čas širokih krino-Im, bogatih frizur, čudovite glasbe in plesa. Za še bolj uspešen nastop sta poskrbeli tudi bogata scena in kos-lumogral ija. ki sta med pripravami nastajali kar v šoli. Tako so bili čipkasti zaboji, zlasti gumbi, pentlje in pisana oblačila prava paša za oči, glasba pa hrana za ušesa. Poleg navdušenih vz-dihljajev smo večkrat slišali tudi, daje naš nastop prekratek, ampak mi smo si že želeli na skupno zabavo pod snežni stadion. Po plesu in druženju z. vrstniki smo se utrujeni odpeljali proti domu, ampak spomin na lep dan bo trajal vsaj do prihodnjega srečanja. Andreja Kosmatin OŠ Roje Vrtec Urša Babice in dedki na obisku Letos smo povabili babice in dedke na naše vsakoletno srečanje kar v aprilu. Kljub hladnem vetru, kije pihal zunaj, so otroška lička zažarela, ko smo skozi okno igralnice opazovali, kdo od babic in dedkov bo prišel. Veselje v očeh babic, dedkov in vnučkov je bilo veliko, ko so otroci popeljali svoje drage v igralnico. Se večje pričakovanje je bilo pri tistih otrocih, ki svojih babic in dedkov ne vidijo vsak dan, saj so nekateri prišli celo iz Celja in Murske Sobote. Skrbno smo vadili, da bi bil naš nastop čim lepši. Skoraj vsak otrok je želel nastopati, da bi se postavil pred starimi starši. Nekateri so peli, nekateri šteli izštevanke, zaplesali pa smo vsi skupaj. Pripravili smo tudi simbolična darilca in z njimi obdarili babice. Tudi one niso pozabile na nas, saj so nam napekle piškotov, prinesle sladkarij, celo z igračami so nas obdarile. Po skromnem prigrizku in kratkem klepetu smo se poslovili, z obojestransko željo, da se snidemo spet prihodnje lelo. Romana Prvič v pravem gledališču V aprilu smo tudi mi dočakali težko pričakovano predstavo v Volku in kozličkih. Naši "veliki" prijatelji iz vrtca Urša že celo leto pridno obiskujejo predstave v Kulturnem domu Domžale. Mi pa smo se odločili, da si bomo "poskusno" predstavo ogledali, ko bo prišla pomlad. Res je, da smo si tudi v vrtcu ogledali že kar nekaj predstav, pa vendar je čisto drugače, ko sediš na udobnem stolu in ob prijetni glasbi čakaš, da ugasnejo luči in se prižgejo reflektorji ter oder zaživi Otroške oči so zažarele, ko so zagledali male kozličke, skupaj z njimi so trepetali pred volkom in se veselili zmage nad njegovo zlobnostjo. Naslednje leto bomo tudi mi postali redni obiskovalci Kulturnega doma. Romana IZ NAŠIH SOL IN VRTCEV Šestošolci Osnovne šole Domžale raziskujejo onesnaženost Kamniške Bistrice Mladi vodni detektivi Generalna skupščina Združenih narodov jc razglasila leto 2003 za mednarodno leto celinskih voda, da bi se ljudje začeli zavedati pomena varovanja celinskih voda ter nevarnosti izsuševan ja vodnih virov po svetu. Varovanje in izboljševanje vode in vsega življenjskega okolja kot celote je nujno potrebno. Na tak način skrbimo za svoje zdravje in za zdravje naslednjih generacij. V to akcijo smo se vključili tudi učenci 6.a, 6.b in 6.c na Osnovni šoli Domžale, v okviru spoznavanja celinskih vodu pri biologiji! Po uvodnem razgovoru v vseh treh razredih smo se odločili, da bomo podrobneje raziskali kvaliteto našega najbližjega tekočega sladkega vodnega vira, Kamniške Bistrice. Ker smo sc vsi strinjali, da reka že na prvi pogled ni ravno čista, saj v njej ne prebiva veliko rib in drugih živih bitij, smo se odločili, da vodo »strokovno analiziramo«. Nekaj stvari smo vključili kar v pouk biologije, najbolj zagreti učenci pa so žrtvovali tudi popoldanski čas za sodelovanje. Sodelovali so pri pisanju teoretskega dela raziskovalne naloge, zbirali so vodne vzorce za analizo v šoli ter preživljali ure po in pred poukom na šoli, ko smo se dogovarjali ter izvajali meritve. V lei iretskem delu so učenci v skupinah sami oblikovali dele članka z raziskovanjem na medmrežju ter literaturi. Naučili so sc pomembnih stvari o pomenu sladke vode ter žal spoznali tudi vse hujše posledice onesnaževanja vodnih virov. V praktičnem delu smo v šoli analizirali vzorce vode Kamniške Bistrice, s pomočjo kovčka za določanje vode, ki soje posamezniki nabrali. Rezultati so pokazali, da se vzdolž struge prisotnost onesnaževalcev povečuje, kar jc logična posledica izpiranja raznih strupenih snovi (pesticidi, umetna gnojila) iz okoliških polj in njiv ter raznih pritokov. Edino pri izviru jc Kamniška Bistrica še neoporečna glede na merila za pitno v(xlo ter vodo, primemo za ribe. Glede na dobljene rezultate prisotnosti onesnaževalcev v Kamniški Bistrici so prekoračene vrednosti za nitrite ter amonijeve soli, kar kaže na onesnaževanje s kanalizacijskimi odplakiimi. Vrednosti se po vnosu vtxie iz čistilne naprave še dodatno zelo povečajo. Nilrali in fosfati so znotraj dovol jenih mejaza pitno vtxJo. Vodaje srednje trda s pH od 6,5 - 9,0, zato lahko uvrstimo reko, ko teče skozi Domžale, v II., po iztoku vode iz. Centralne čistilne naprave pa celo v IV. kakovostni razred. Dobljeni rezultati nam dajejo jasno sliko o onesnaženosti Kamniške Bistrice, ko teče skozi mesto Domžale. Glede na različne podatke spada med manj onesnažene mestne reke v S k iveni ji, kar nam pove, da so sk >venske reke že precej onesnažene, vendar na srečo v pri meljavi z e vropsk i m i i zrazi lo ma nj. Vendar se na žalost veči ni ljudem zdi samoumevno, da reke že leta in leta niso več pitne. Naši dedje sc verjetno stran spominjajo drugačnih časov, ko kopal ijc v rekah ni povzročalo alergij zaradi onesnažene v(xlc in sojo marsikje lahko tudi pili. Če bomo vodo še naprej dodatno onesnaževali, je velika verjetnost, da bodo kmalu zastrupljeni tudi izviri in v(xina zajetja. Zal kot otroci ne moremo bislve.no vplivati na industrijo ter kmetijske panoge, ki so največji onesnaževalci sladkih vtxla. Lahko pa vsak pri sebi spremeni svoj odnos do porabe vode, saj z varčevanjem vodnih virov lahko prihranimo dragocene kapljice pitne vode, ki jo bodo naši prihodnji rodovi lahko še kako potrebovali za preživetje. Mladi raziskovalci Osnovne šole Domžale smo se poučili, kako drag(x:cna jc pitna voda in vemo, da smo eni redkih narodov, ki si jo lahko natočimo kar iz pipe. Zato smo sc dogovorili, da bomo zelo pazili pri porabi vode (zapiranje pipe med umivanjem zob ter med šamponiraiijem, ko se tuširamo; bolj bomo pazljivi pri pranju avtomobilov ter za I i vanj u - če se le da bomo za to uporabljali deževnico in ne pitne vtxlc; pregledali bomo, če nam kje puščajo vodovodne cevi...) Predvsem pa bomo pazljivi Z odpadki, da ne bomo pretiravali z detergenti in ostalimi vodnimi onesnaževalci. Zelo pomembna naloga je tudi, da o tem obveščamo tudi starše ter ostale odrasle, saj smo v varovanju okolja vpleteni vsi ljudje, zato si moramo pomagati med seboj, da bomo lahko skupaj pomagali Zemlji. mentorica: Katarina Vodopivec, učiteljica biologije Matematiko imamo radi, zato smo se v soboto, 29 3.2003 zbrali v prostorih srednje šole Domžale, na regijskem tekmovanju iz znanja matematike. Da bi ugotovili, kdo je najboljši, smo med seboj tekmovali. Najprej je ravnatelj Marko Mlakar pozdravil dijake srednjih tehniških in strokovnih šol, nato pa še dijake srednjih poklicnih šol, saj nas je bilo vseh skupaj skoraj dvesto. Malo smo se ustrašili hude konkurence, saj so prišli sami najboljši matematiki iz petih poklicnih in šestih tehniških šol. Vedeli pa smo, da bomo pokazali, kaj najbolje znamo. Zunaj je sijalo pravo pomladno sonce. Kot, da bi nam hoteli pomagati, so se sončni žarki lovili po nalogah. Nekatere sc i bile zares težke, pa ne da bi jih tehtali, pri drugih pa smo skorajda počivali. To smo vam povedali zato, da vas ne bi postalo strah in bi sc drugo leto tudi vi pridružili in bi skupaj rešili kakšno nalogo. Kako smo se trudili, lahko vidite nasliki: Nekateri smo znanje iskali v svojih glavah, drugi v kalkulatorjih, tretji pa so mislili, daje kaj napisano po stenah, lake so nas videli učitelji, ki so nas pazili. Dijaki srednjih tehniških šol srni > bili razporejeni v petih učilnicah in smo številčno presegli dijake srednjih poklicnih šol, ki so bili razporejeni v le štiri učilnice. Kostno napisali že vse, kar smo znali, smo si vzeli čas in to tudi še enkrat pregledali. Še preden seje iztekel čas, smo že nestrpno pričakovali rezultate, da bi videli, na katerem mestu smo. Ko smo se dodobra okrepčali in s sošolci preverili rezultate, ki smo jih dobili pri posameznih nalogah, so tudi tekmovalne komisije opravile svoje delo in začela seje razglasitev. Zbrali smo se v učilnicah, ločeno, glede na Tudi otroci znajo prisluhniti pomladi Že nekaj časa v našem vrtcu otroke seznanjamo s poklici, kijih predstavijo krajani našim najmlajšim, lako bogatimo in razširjamo znanje naših otrok, obenem pa povezujemo krajane z življenjem v vrtcu in obratno, svojemu kraju predstavljamo delo, ki ga opravljamo. V leti išnjem šol. letu so se pri nas oglasili: gasilec, svečar, slaščičar in umetnik slikar, ki so vsak na svoj način predstavili svoj poklic oz. dejavnost, s katero so ljubiteljsko ukvarjajo. Vzgojiteljice smo pri načrtovanju lake oblike dela želele otrokom približati zanimive poklice ljudi v kraju, krajanom približali pa delo v vrtcu ter z zanimivimi temami in delavnicami Odtekanje odpadnih voda iz hiš ob Mlinščici Na OŠ Rodica smo že drugo leto zapored v okviru naravoslovnega dne za 9. razred izvedli raziskavo Kamniške Bistrice in Mlinščice, kateri sledi izdaja internega biltena z rezultati. I .etos smo naravoslovni dan izvedli 19. marca 2003. licenci so se po svojih zanimanjih razvrstili v štiri skupine: biološko, fizikalno, kemijsko in geografsko. V okviru geografske skupine so učenci raziskovali odtekanje odpadnih voda iz hiš ob Mlinščici v Srednjih in Spodnjih Jaršah ter na Rodici. t 'čenči prve geografske skupine, v kateri so bili Blaž Oražem. Matevž Jerin. Gašper Jakopin in Vahidin Mušič so kartirali območje ob Mlinščici V Srednjih in Spodnjih Jaršah, učenci druge skupine: Nejc Vcselko, Miha Kralj in Mitja Hribar pa območje na Rodici. Prva skupina je kartirala vse hiše ob Mlinščici, druga pa večji del hiš. Kljub tej razliki sc njihovi rezultati bistveno ne razlikujejo. Ugotovili so, da(xlpadne vode iz večine hiš v Srednjih in Spodnjih Jaršah (59 "h) in iz 55 % hiš na Rodici odtekajo v Centralno čistilno napravo v Domžalah. Veliko odpadne vode še valno odteka v Mlinščico, in sicer v Srednjih in Spodnjih Jaršah iz 29% hiš, na Rodici pa iz 27 '■'/<■ hiš. Ostala odpadna votla je speljana v zaprte ali prekatne greznice, in sicer: iz. 12 ''/< hiš v Srednjih in Spodnjih Jaršah in iz IS % hiš na Rodici. Učenci ugotavljajo, da ima večina novih hiš ob Mlinščici odtok odpadne vode speljan v Centralno čistilno napravo v Domžalah, večina starih hiš pa v Mlinščico ali greznice. Raziskava je tako pokazala, da ureditev odpadnih voda kljub centralni čistilni napravi še ni povsem zadovoljiva in da so še ine ižtu isti za izbi >l jšan je kvalitete vode Mlinščice in podtalnice. Vilma Vrtačnik Merčun popestrili že tako bogat program vrtca. Zdaj, ko je tu pomlad in jc z nami že kar nekaj takih delavnic, smo zadovoljne, ker vemo, da se naši cilji uspešno uresničujejo. Otroci pridobivajo nova znanja s področja družbenega okolja, v delavnicah pa se istovetijo s poklici in na svoj način uživajo v njih. Vclikt) novega so otroci osvojili tudi na pomladni delavnici, ko nas je obiskala gostja, cvetličarka, nam pokazala umetnost sajenja rož, nam povedala 0 skrbi za rastline in ko smo skupaj z. njo zasadili "sobne vrtičke", za katere bxxlo otroci v naslednjih dneh skrbeli in opazovali rast rastlin. Tako bodo pridobili tudi čut za odgovornost tlo okolja, ki jih obdaja, obenem, pa bodo zasajene rože krasile naš vrtec. Žal pa že takti majhni otroci vse prevečkrat ugotavljajo, tla jc okolica njihovega drugega doma - vrteti vse prevečkrat onesnažena. saj neodgovorni posamezniki uničujejo in Onesnažujejo zelenice in vri tih vrtcu in lako kratijo njihovo pravico do varne igre v čistem okolju. Z željo, da bi sc vsi v kraju trudili za prijaznejši bivalni prostor, vtis pozdravljajo otroci iz vrtca KRTEK v Ihanu. Andreja Matkovič VRTEC DOMŽALE kategorijo, v kateri smo tekmovali. In naši najboljši so bili: Denis Kodcnua 11 in (iašper Srdar si delita7. mesti i med dijaki I. letnikov srednje poklicne šole, Sebastijan Učakar 2. mesto med dijaki 2. letnikov srednje poklicne šole - udeleži sc državnega tekmovanja, Klemen Cerar in Matej Slapnik si delila I I. mesto tnal dijaki 3. letnikov Pesmice ob citrah Judi v vrtcu imajo otroci možnost razvijali, krepiti svoja močna področja, in se vključevati v tiste dejavnosti, ki sojini bližje, kjer se čutijo močne in kjer sc lahko izživijo. Ze celo letošnje šolsko leto nas v skupini tedensko obiskuje g.Tomaž 1'laliutnik. Njegova prisotnost in citre so tiste, ki ob pripravljenih vsebinah otrokom ponujajo možnost izražanja glasbe na več načinov. Otroci se odzivajo s plesom, peljem, igranjem na male inštrumente, z različnimi likovnimi vsebinami. Seveda pa je najbolj pomembno to, tla so v vsem tem času občutili lepoto glasbe in možnost izražanja preko nje. Zelo pomembno jc, tudi da jili glasba pomirja in deluje na otroke prijetno in sprosti I veno. V vsem tem času so sc otroci naučili tudi veliko novih, otroških pesmic, nekatere pa so jim prav posebej prirasle k srcu. Vsi skupaj uživamo ob zvokih tega lepega inštrumenta. Prav gotovo je glasba in sprejemanje le te zelo pomemben dejavnik v otrokovem razvoju. Vilma Romšak Vrtec Domžale srednje poklicne šole, Gregor Golob I. mesto med dijaki 2. letnikov srednjih tehniških in strokovnih šol, Uroš Zalaznik 11. mesto med dijaki 2. letnikov srednjih tehniških in strokovnih šol. Vsi so bili zelo dobri, našteli smo le nekaj dijakov naše šole, ki so bili v svojih kategorijah najboljši. Miselne utrinke dijakov zbrala Nataša Prašnikar AVTOSERVIS VODNIK Anže Vodnik s.p. KERSNIKOVA 12, DOMŽALE Tel.: 01721 03 61, GSM 041633 075 STEKLARSTVO IRMI HOMEC DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 7089 ISDN 01/722 89 97,01/722 89 98 ALU in PVC okno in vrata izdelava termopan stekla brušenje stekla in ogledal izdelava izbočenih stekel peskanje stekel fuzije - vitraži uokvirjanje slik stran 9 LDS Domžale Vsebinske priprave na zbor članstva Sredi aprila smo se na sestanku zbrali člani in članice Izvršnega odbora ()l>močnc organizacije LDS Domžale. Prvi del sestanka je bil namenjen pregledu finančnega poslovanja v letu 2002, ki je bilo za LDS Domžale ugodno. Posebno skrb smo člani vodstva Oomžalske LDS namenili vsebinski Pripravi zbora članstva, ki bo Predvidoma konec maja in bo združen s tradicionalnim športno družabnim srečanjem ter teniškim turnirjem članov m članic LDS. IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK Mladi forum ZLSD Domžale na posvetu vodij klubov Mladi Forum ZLSD Slovenije je prejšnji vikend organiziral posvet vseb vodij lokalnih klubov, na katerem jc tekla diskusija o manifestu M F. Približuje se konferenca, na kateri bomo govorili o prihodnjih smernicah našega podmladka, ki vedno stremi k novim situacijam, v katere je postavljen sleherni človek, in deluje čim bolj aktivno za izboljšanje teh. Govorili smo o problematiki v izobraŽevanju, participacije mladih na različnih nivojih, novodobnih ekoloških gibanjih, vojni ter hkrati možnostih izogibanja le tej, kulturi in možnosti iidcjstvovanja v njej in ums LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Obravnavali smo delo svetniške skupine LDS v Občinskem svetu Občine ''"nižale, s posebnim poudarkom na vsebino gradiva, ki ga bo svet obravnaval na peti seji, 7. maja 2003. •ako je pogovor tekel o predlaganih Ureditvenih ter lokacijskih načrtih, pa 'udi o programu opremljanja za območje zazidalnega načrta D 12 -Bistra, prisotni pa so sc dotaknili tudi •Jrugih točk, ki jih bo svet obravnaval na omenjeni seji. Nekaj časa in besed smo namenili tudi tradicionalni ekskurziji, ki jo bomo predvidoma v juniju organizirali skupaj s Krajevno organizacijo LDS Dob. LetOS naj bi predvidoma obiskali Belo Krajino in sc lam seznanili z zgodovinskimi ter kulturnimi in turističnimi znamenitostmi te lepe slovenske pokrajine. Ob koncu smo se dogovorili, da sc bomo udeležili osrednje občinske slovesnosti ob dnevu upora proti okupatorju, vzeli pa si bomo tudi čas za obisk tradicionalnega srečanja slovenske LDS ler njenih simpatizerjev v juniju, v okviru dneva državnosti. Foto: flani LOS na proslavi oh dnevu upora proti okupatorju v Žejah. LDS Mednarodna dejavnost Nove generacije SLS 4. kongres Mladih F.vropske ljudske Stranke je potekal od 27. do 29. marca v nizozemskem Haagu. Sprejetje bil politični program za nasledilje obdobje, izvoljeno je bilo tudi novo vodstvo; 1 Mednarodni tajnik Nove generaci jc SI žš Timotej II. Neubaucr jc bil v kvalitetni konkurenci izvoljen za podpredsednika »EPP, novi predsednik je Daniel "autista iz Španije. iBPPje podmladek Evropske ljudske stranke, največje evropske krovne organizacije političnih strank, ki ima trenutno tudi največji i poslanski I skupini i v Evropskem parlamentu. VI I 'I» Združuje -In mladinskih političnih organizacijiz Wdržav;izdržavEvropske unije, držav pristopnic k EU in cvmpskih (lržav, ki sc zaenkrat se ne vključujejo v PfeCes evropskega povezovanja. Politično delovanje te organizacije izhaja i/ temeljnih splošno veljavnih vrednot: svobode, odgovornosti, enakosti, pravičnosti in solidarnosti. Kol pove že "ne, so Mladi Evropske ljudske stranke v prvi vrsti mladinska organizacija, katere slavni cilj je predstavljati in biti glasnik evropske mladine. Nova geretadja SLS je edini podLmladek 'j- desno-sredinskih strank v Sloveniji, kl k polnopravno vključen v evropske Politične Strukture in ki vzdržuje dejavne Povezave s partnerskimi organizacijami P" vsej Evropi. Izvolitev našega Predstavnika za podpredsedroks je velik llspch iako za Novo generacijo, kot tudi K) Slovenijo, je pa tudi velika potrditev /a naše dosedanje resno delo na mednaroilnem področju. Naš predsta-v,,ik jetudi edini član vodstva s področja novageneracija Vzhodne in Jugovzhodne Evrope, iako da bo imel pomembno nalogo zagovarjati tudi Širše regionalne interese, Vsako mednarodno srečanje je odlična priložnost za srečevanje s znanimi politiki: županom Haaga, predsednikom Evrop-ske ljudske stranke, predsednikom nizozemske vlade in Slovencem ne tako priljubljenim Hansom vantlen Brockom, ki je tokrat priznal, da je samostojna Slovenija us|X'la. čeprav nad njo leta ll)()l ni bil tako navdušen, Med govorniki na seminarju se je znašel tudi tajnik nizozemske škofovske konference, kar je lep dokaz za to, da ločitev cerkve in države v sicer liberalni Nizozemski ni to, kar prakticiramo v Sloveniji, kjer bi vse kar je cerkveno najraje skrili pod preprogo, ampak ima ludi cerkev priznano vlogo pri oblikovanju družbenega pmstora. Zagotovo so potek kandidiranj, lobiianje za podporo in sam potek volitev v mednarodni organizaciji posebna in dragocena izkušnja; največjo vrednost pa imajo nova prijateljstva, ki bodo še posebej pomembna v prihodnjih desetletjih, saj so številni mladi evropski politiki z dobrim delom na zanesljivi poti v vladne palače. Rok Ravnikar Sacija Nove generacije SLS v Haagu ZDRUŽENA LISTA socialnih drmitkrutm- organiziranju mladine za vzpostavitev mladinskih kulturnih centrov. Glede na vse pogovore, ki smo jih imeli, smo ugotovili, daje treba aktivno pristopati tlo novih problemov in jih čim bolj reševati - tako na lokalnem kol tudi naeinalncm nivoju. M F SDS Domžale za preglednejšo označitev smeri vožnje v centru Domžal Opažamo, da se v centru Domžal povečuje število vozil in voznikov, ki iščejo ustrezne prometne oznake za nadaljevanje poti. To so praviloma vozniki oz. vozila, ki po registrskih oznakah niso iz naše občine ali države. Takšni vozniki zaradi neustrezne prometne signalizacije v centru Domžal v času prometnih konic še dodatno obremenjujejo promet. Da bi se zadeve izboljšale, smo socialdemokrati Občinskemu svetu Občine Domžale v okviru točke dnevnega reda: vprašanja, pobude, predlogi in zahteve članov občinskega sveta posredovali naslednjo pobudo; V centru mesta Domžale so prometne oznake izredno pomanjkljive oz. jih sploh ni, kar povzroča težave številnim SDS SocialDemokratiSlovenije voznikom, ki niso iz naše občine. Prosimo občinsko upravo, da pri ustreznih organih zagotovi, da sc bo stanje izboljšalo. Pogrešamo predvsem oznake pred in v samih križiščih, saj se vozniki srečujejo s številnimi težavami, ko iščejo ustrezno smer vožnje npr. proti letališču Brnik, proti Kamniku, avtocesti, Trzinu itd. Svetniška skupina SDS Domžale Ker ne morem počistiti za seboj, računam na svojega lastnika! Zefefft Pes jc človekov najboljši prijatelj, naj bo človek prijatelj svojen^okoljul www.studcntski-kluh.com Pejmo se majat Sobota, 17. maj 10.00 godba Domžale preti Vele, pečenje palačink li5.00-19.00 streetball na parkirišču za Mercalorjcm, razstava slik SKD, šahovska simultanka sveto vanega mladinskega prvaka z najbolj pi igumnimi 20.0(1 Z GLAVO NA ZABAVO na parkirišču za pošto ZORAN 1'KLDIN s skupino ŽIVE LEGENDE in predskupini (Alkotest + Day Out) nedelja, 18. maj 15.00 na parkirišču za Mercalorjcm grafiti, body painting, striženje, razne delavnice na Kolodvorski ulici 18.00 ulično gledališče PRIDEN MOŽIC 19.15 Bolgarska folklora -POLK I 'A I I III. (ART SCHOOL DIMITER DINEV) 20.00 Koncert skupin D1DŽIRIDU in ČOMPt ponedeljek, 19. maj 20.00 ADI SMOLAR v Berniku. vstopnina za "člane ŠKD in ŠKK500sit,ostati LOOOsit" torek, 20. maj 16.00 odbojka tU mivki. PRIM TO Lrjžarju sreda, 21. maj ll).(K) 24-urni filmski maraton v študentskem klubu 19.00 francoski teater s predstavo Monsieur De Poiirccaugnnc pred ŠKD 20.30 prenos finala pokala UEFA na velikem plamu četrtek, 22. maj 2().(K) JANI KOVAČ1Č v MKC-ju petek, 23. maj 20.00 KRIK'. OUŠTI, MAGNI-FICO na parkirišču za pošto sobota, 24. maj 10.00-12.00 godba Stranje, pečenje palačink, likovna delavnica pred Vele 22.00 HOUSE PARTY - DJ SHARK.DJPIPES vstopnina s flajcrjem za "člane ŠKD ni ŠKK 800 sit, ostali 1.500 sh nedelja, 25. maj 15.00-19.00 razne delavnice, ročni in mali nogomet, ick po domžalskih ulicah s štafeto mladosti. 20.00-23.00 DAN MLADOSTI, partizanski pevski zbor ZAKLONI ŠČE PREPEVA Smo Vtis prepričali? Torej vidimo se 17. maja 2003. Majski pozdrav. Študentski klub Domžale in Kamnik Pred uradnim odprtjem AKUMULATORJA, ki ga je simbolično odprla županja Cveta Zalokar Oražem, se je županja pogovorila tudi z g. Škvorcem, predstavnikom slovenskega Urada za mladino, ter Damjanom Habetom, v.d. direktorjem Mladinskega kulturnega centra Domžale. Akumualtor - vrata so zmeraj odprta V preteklem mesecu ste lahko v mestu opazili kar nekaj reklamnih sporočil, ki so govorila o tem, da mladinski center Akumulator odpira vrata. In tisti, ki ste se za Akumulator že zanimali, veste, da so vrata odprta že nekaj časa in da center že kar pošteno obratuje. Tokratna otvoritev je bila namenjena le uradnemu odprtju, ki pa je zaradi mladinske narave izpadla zelo neuradno. I n prav je tako. Čeprav smo pričeli z Otvoritvijo že oh Id.(K), ko so si prvi in najbolj radovedni obiskovalci ogledali prostore inokoli-co centra, je uradni del stekel ob l'8.00, ko smo z.Godbo na pihala Domžale pričeli kulturni prognan. I'on i pozi los! celotnega orkestra je nakazal kulturni večer, ki ne bo namen jen samt > mladim in tistim, mladim po srcu. Že v napovedniku jc bilo videti, da bo koncert namenjen vsem generacijam, ki dajo kaj na kulturo. Tako na resno, kot na nekoliko bolj zabavno, tako smo skozi večer spremljali lokalno cigansko skupino Kon-tarbanl. Duo Magic in presenečenje večera, Borisa Kopitarja. Žal smo pogrešali Tanjo Zajc-Zupan. No. pa dragic. Ceioten program je povezoval Gašper, kije s seboj pripeljal tudi vrhunsko animatorsko zasedbo Tony Utvara. V prostorih Akumulatorja so si obiskovalci lahko ogledali razstavo nekaj različnih ustvarjalcev, ki so razstavljali kipe: David Letinger in Darko Er-hart ter likovna dela Marinke Bregar, Ka- tarine Golte/., Simona Jugovica-Finka in Luka Leskovška ter fotografije Mojce Maselj. Poleg tega so mladinci, ki delujejo v okviru gledališke sekcije, spregovorili skozi kratek improviziran teater in sc dotaknili perečih tem. kot so ist-ospolna usmerjenost, nasilje in podobno. Kot že rečeno, je bil večerni del namenjen medgener-acijski zabavi, kije dodobra razgibala tako mlade, kot tiste malo manj mlade podporo izrazit tudi z obiskom. Sami so se lahkoprepričali.dasobila sredstva, namenjena mladinskemu centru, porabljena namensko in upravičeno. Marsikdo je bil presenečen nad urejenostjo prostora, dragi zopet nad razgibanostjo in namembnostjo. V poznih večernih urah je Akumulator zapel z drugačnimi toni. Po 22.00 so mladincem svoja dela ponujali Lucky Cupids, Red House in Traffic Religion ter DJ. Koksi in DJ. Germ. Žal pa nas je prehitelo jutro in zato se vsi napovedani tudi niso mogli predstaviti, eni so omagali, drugi niso prišli niti na vrsto. Sicer pa je leto še dolgo in še veliko prikižnosti bo. da se predstavijo. In kako se pride do tako obsežene prireditve. . Predvsem z mnogo vloženega dela in truda, z mnogo poznanstvi in skupnimi močmi prijateljev in znancev. Hvala vsem nastopajočim in tistim, ki so kakorkoli pripomogli k organizaciji otvoritve. Med prvimi obiskovalci sta bila tudi podžupana občine Domžale Vinko Juhart in Matjaž Pecovnik. Med nami pa je bila tudi županja Cveta Zalokar-Oražem. ki je v svojem nagovoru dejala, da je v preteklosti že spremljala nastajanje različnih mladinskih centrov, ki so na lak ali drugačen način zaključili svojo kariero. S svojo prisotnostjo smo ji na tiho obljubljali, da bomo tokrat pt skrbeli, da bo naš center še kako živ. Županja je imela čast prerezati trak in s tem uradno odprli center. Trak je bil narejen izjeklenica in je šlo nekoliko s težavo, a z gotovostjo. Že od začetka so se nam pridružili tudi drugi občinski funkcionarji in predstavniki Urada za mladino, ki so pokazali, da Akumulatorja ne podpirajo samo iz svojih pisarn, ampak so nam prišli V kolektivu Akumulator se nam je ob vseh teh dogodkih utrnilo vprašanje, kakšna je sploh smiselnost t Klprtja, ker so vrata tako ali tako stalno odprta, pa se nam je odgt )vt tr pt inujal kar sam Ta dan smo se srečevali vsi. ki smo tako ali drugače mladi in si želimo,da v mestu zaživi mladinska kultura ter da se tako mladim ponudi prostor in draga sredstva, ker jim boomogočafo ustvariti lastne potenciale na njihovih interesnih področjih. . Pa naj bo to povabilo na www.akumulator.org, ker boste na naši inter-netni strani našli vse, kar vas zanima. Akumulator Maja meseca v mladinskem kulturnem centru Akumulator V mesecu maju se nam obeta filmski seminar, ki bo polckal od S. S. do 15. 6.. vsak ponedeljek in sredo od 19.00 do približno 22.00 ure. Na seminarju bomo ponudili tako teoretično znanje kol praktično snemanje in izdelavo filma. Seminar je namenjen vsem zainteresiranim. Pustite se presenetiti. Prijavite se lahko na znani številki 7248525 ali na info@akumulator.org. Če pohitite morda ujamete še kakšno prosto mesto. Maja se bodo odvijale tudi likovne delavnice, na katere ste vabljeni vsi likovni umetniki, ki želite sodelovati na dobrodelni delavnici, katere dela bodo prodana na dražbi. V Akumulatorju vam je na voljo revialna knjižnica, ki ponuja predvsem revije s področja kulture in poljudno znanstvenega dela. preko tedna nas obiščite med 10.00 in 22.00 za vikend pa od 14.00 do zaključka programa. 2. petek - t Minski večer Pustile se presenetiti 3. sobota - Pixies (glasbeni večer) Vrnili se bomo v čase 80-ih in 90-ih, ko so kričavi kitarski rili razveseljevali svet. Skupina, ki je ne velja pozabili. o. petek - j)ay out; BAB SLAY (glasbeni koncert) Domača zasedba bo mmmmmmmmmmmmm mmmmmmm bučno pozdravila rusko zasedbo folk-punk zasedbe, ki je že lani razveselila domače odre. Ponovno na snidenje! Nujno! 10. sobota - Solos (vizualno glasbeni performance) Sociološka zvočna inštalacija, ki namerava orkestrirati z občinstvom. Vredno izziva! 13. torek - Barok v kuhinji (kulinarika) Od Bacha do Svetokriškega na pokušini! 16. petek - You Name It (koncert) Ročk sprostitev za konec ledna. 17. sobota - GLAM (glasbeni večer) Spomnimo se dni pop vzpona 80-ih. Z nostalgijo. 22. četrtek - Jani kovači«' in večer Toma VVaitsa (koncert in glasbeni večer) planili bomo po dveh blueserjih. ki sta vsak na svoj način fascinirala s svojimi glasovi. V sodelovanju s Študentskim klubom. 23. petek - Marina Buhovec - (odprtje razstave in koncert) Elvis Grizli (post punk-Sestre naveza) 25. nedelja - DAN MLADOSTI 2U. četrtek - Okrogla miza "Ne droge" (v sodelovanju z društvom Vesna zaključujemo delavnice na temo "ne droge" tokrat nekoliko drugače. Prinesite svoje mnenje! 30. petek - Filmski večer 31. sobota - SVVING Ml.M I (Glasbeni večer) Zavihtimo široka krila in obvezne hozantregarje. Po stopinjah naših pra-pra... m»J S003 DRUŠTVA stran 1 O Iz ust prihajajo človekove rane S posebno pozornostjo spremljam življenje družbe in o dogodkih razmišljam. Kad se ustavljam oh različnih socialnih vprašanjih. Pri tem mislim na človekove odnose in drže. ki so sok družbenega življenja, kadar me kaj posebno močno nagovori, to zapišem. Objavljeni zapis utegne komu koristiti. To je pravzaprav njegov glavni namen. Morda ho to dosegel tudi naslednji dogodek. Po več za|xMednih in izredno lepih dneh zaključka zimskega časa je nastopila pomlad. Dan je bil oblačen. Sprememba vremena očitna. Na zadnji zimski dan sem bil na Kukovi špici. V objemu gora, tišine, svežega zraka in snežnih poljan sem doživljal lepoto stvarstva Naužil sem se tišine, miru in dobrohotne prijateljske besede. Prevzet z duhovno in človeško lepoto in vsebino sem vesel in notranje miren vstopil v nov dan, v novo obdobje leta 2003. Po jutranji rekreaciji in molitvi sem šel V pekarno po kruh. Pred oknom je že stal prileten gospod. Pozdravil sem ga. Ni mi odzdravil, pač pa je dejal: "Saj vas nič ne poznam. Ne vem kdo ste." Kljub temu me je ogledoval. Nisem bil čisto prepričan, da me res ne pozna. Rekel je še nekaj praznih pripomb, medtem ko sva z gospo kramljala, ko mi je zavijala kruh. Koje omenjeni gospod odšel, sem vprašal gospo: "Kdo pa je tale gospod?" Ko mi je razložila, mi je bilo vse jasno. Razumel sem, zakaj ni znal odzdraviti. Razumel sem njegovo sprenevedanje, da me ne pozna, saj sem imel kolar in v Domžalah ni sto duhovnikov Razumel sem, kar sem njegovo obnašanje primerjal z vedenjem nekaterih njegovih rodbinskih članov. Med potjo do doma sem o tem dogodku razmišljal. Na misel mije prišel pregovor: "Usta govore, kar srce misli". "Usta govore, cesarje polno srce". Človek nosi v sebi različne rane. Če jih ne zdravi, ostanejo nezaeeljenc in vsak trenutek opozarjajo nase. Človeku povzročajo bolečino. Človek se običajno ne zaveda, da v različnih okoliščinah, naj na to misli ali ne. te rane udarijo ven. Zaudarjajo s posebenim vonjem. Ubožec se na to tako navadi, da tega niti ne opazi. Pa saj tudi ne more. če je poln sebe in ne razmišlja, kje bi bil potreben pomoči, kje bi se moral spreobrniti. Dogodek seje pripetil na drugi dan v Iraku. Dal mi je iztočnico za razmislek, kako razumljivo je, če prihaja med ljudmi, med narodi do krutih odnosov, če človek postavi samega sebe v središče. To je usodna zmota in prav ta zmota, naj je zavestna ali ne, prinaša toliko zla. Med ljudi vsiljuje grobost, prevzetnost. Toplino in človečnost odklanja. Oblikuje atmosfero nezaupanja in zapira ljudi drugega pred drugim. Ne daje možnosti za prijetna presenečenja, za prijazno popotnico v nov dan. Ta usodna zmota širi med ljudi model razpoloženja, naj človek človeku postane volk (homo homini lupus). Hvala Bogu za ta dogodek na prvi pomladanski dan. Razumel sem, da kljub pozebi, ki preseneti, tudi ko tega nihče ne pričakuje, pomlad nezadržno napreduje in premaga tudi neprijetne obiske slane, mraza in snega. Razumel sem. da moram še z večjo vztrajnostjo klicati pomlad v deželo in si prizadevati za pomladne odn< >se med ljudmi. Jezus tudi pravi: "Če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega? Mar tega ne delajo tudi pogani? Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče." (Mt 5,47-48). K prizadevanju za kvaliteto življenja sodijo tudi drobne, vsakdanje pozornosti do sočloveka. Te nič ne stanejo. Vsakdo jih more miklanjati drugemu. Pomembno je le, daje duša zdrava in nahranjena. To naj bi bila človekova vsakdanja in prva skrb. Brez tega naši medsebojni odnosi povzročajo škodo kot slana na pomladnem cvetju in morijo lepoto in svetost človekovega notranjega življenja, brez katerega ne moremo živeti človeka vredno življenje. Tone Kompare Odprimo srce ljubezni Kdo lahko ljubi bolj nesebično kakor mati. Če pogledamo svet, lahko z gotovostjo ugotovimo, da največ ljubezni podarijo svojim otrokom matere. Matije tista, ki podari svoje telo otroku, da se v njenem telesu spočne in zraste do velikosti in zrelosti, pri kateri je sposoben zaživeti izven telesa. Vendar je to šele začetek njenega darovanja. Otroci lahko rastejo in se razvijajo le ob neizčrpni ljubezni staršev in ljudi, s katerimi se srečujejo. Samo ljubezen osrečuje, zato je sreča ljudi odvisna od prejete ljubezni. Odprimo srce ljubezni, da napolni naša srca z nesebično, vse odpušča jočo ljubeznijo, ki jo bomo v izobilju tudi mi lahko delili. Ob materinskem dnevu so otroci vrtcev, otroškega cerkvenega zbora, učenci osnovnih šol, glasbene šole. skavti in folklorna skupina pripravili kulturni program, s katerim so se zahvalili materam in vsem, ki nosi v svojem srcu ljubezen, za njihovo požrtvovalnost, s katero vzgajajo otroke. Pri tem so jim pomagali mentorji Lili Sever, Terezija Tomazin, Mateja Žankar, Draga Jeretina, Katja Jukič, Darja Kljun, Ivica Janež, Tereza Gabrijela Neculcea in Miro Pivar. Vsem se za njihovo požrtvovalnsot iskreno zahvaljujemo. Iskrena hvala tudi ge. Blaženki Mali, ki je napisala čudovit vezni tekst, s katerim je skupaj z g. Vitom Kotnikom povezala otroške prispevke v šopek, podarjen vsem mamicam in vsem ijubečim ljudem. Za sceno in režijo, je poskrbel g. Lojze Stražar in Cvetličarna Omerz. Ob koncu prireditve smo posladkali nastopajoče s pecivom, ki so ga spekle pridne sodelavke Župnijske karitas Domžale. Karitas je prispevala tudi sok in plačala tiskanje duhovno bogate zloženke /. vabilom za materinski dan, ki jo je oblikovala ga. Sabina Kompare. Da je bila lahko prireditev brezplačna, je pripomogla tudi Občina Domžale, ki je plačala najemnino za dvorano. V imenu organizatorja prireditve Župnijske karitas Domžale sc vsem, ki ste kakorkoli sodelovali, iskreno zahvaljujemo. Hvala vsem in nasvidenjc prihodnje leto. Namestnik tajnika Župnijske karitas Domžale Dr. Marija Bizjak-Schwarzbartl Praznovanje materinskega dne v Dobu Spoštovanje, zaupanje, ljubezen, so tri besede, ki so nekakšno vodilo odnosu med materjo in otrokom. Med njima vlada posebna, močna vez, ki traja vse ži\ ljenje. Materinski danje praznik mamic inje dan. ko so le-te deležne posebne pozornosti. Otroci so materam, čeprav tega velikokrat ne kažejo, za vso skrb, ljubezen in podporo hvaležni tudi čez leto, vendar se na ta dan še posebno izkažejo. Hvaležnost so vsem materam, ki so se v torek, na sam materinski dan, zbrale v dvorani župnijskega centru v Dobu, tudi pokazali. Otroci, ki obiskujejo Vesele urice, so zaigrali kratko igrico, večer pa je s petjem popestril otroški pevski zbor. Na koncu so mamice dobile še majhno darilce, ki jih bo spominjalo na še eno veselo praznovanje materinskega dne. Darja Jagarinec Del udeležencev Društvo rejnic in rejnikov Domžale Ce te vodi srce, vedno najdeš pot Konec aprila so se na 11. občnem zboru zbrali člani in članice Društva lahko pohvalimo, da smo v Dom/a rii i u ii • iti i*« lini L i\v ( \\ i/iiu- I \i mi /■ t\i- I ii iz I u- let tirtr-ivl i-i it\ i / ion nizi t u\* ti n t n-iw i v , ■ I i L ■ i , < L .1. «/■! v /■. L / n i ■. 11 n 111i '■, -\ •i I Gostje na občnem zboru Konec aprila so se na 11. občnem zboru zbrali člani in članice Društva rejnic in rejnikov Občine Domžale, ljudje, ki opravljajo izjemno odgovorno poslanstvo, pridružili pa so se jim tudi številni gostje, ki sodelujejo pri njihovem delu. V društvo rejnic in rejnikov je vključenih 114 rejniških družin, med njimi je 82 družin, ki skrbijo za 163 rejencev in rejenk, ki prihajajo iz 34 slovenskih občin, v rejniške družine pa je vključenih 24 otrok iz Občine Domžale, Predsednica društva Draga Pervinšek je predstavila enoletno delo, ki je ob rednih dejavnostih obsegalo še: - izhajanje Rcjniškega glasnika; - dvodnevno izobraževanje z. delom po skupinah ter plenumom; - predavanja; - delovanje knjižnice za rejniške družine; - letovanje rejniških družin, ki omogoča, da sc družine bolje spoznajo ter izmenjujejo ter pridobivajo nova znanja; - dve strokovni ekskurziji; - sodelovanje z. drugimi tovrstnimi društvi; - mesečno srečevanje samopomočnih skupin poklicnih rejnic; - obiske nekdanjih rejnic, starejših od 75 let. Potem, ko so sprejeli poročilo predsednice, blagajnika ter nadzornega odbora, sočlani in članice sprejeli tudi smernice za delo v prihodnjih dveh letih, ki vsebuje p testu i povezan.« Posebno toplino je s svojim nastopom vsem prisotnim prinesla pesnica Zvezdana Majhen, tudi sama nekoč rejeiika, ki je opozorila na svetovni dan knjige, in zbranim prebrala nekaj svojih pesmi iz. zbirke stotih sonetov. Njene besede: »Če tc vodi srce, vedno najdeš pot«, jc moto, ki zelo lepo odraža delo društva, ki mu tudi v prihodnje želimo veliko uspešnega dela. V. Vojska Diabetiki iz Domžal v zdravilišču Laško krepili zdravje Za mnoge težko pričakovana sobota petega aprila je končno napočila, tako da smo se v sončnem, a hladnem jutru zbrali na domžalski avtobusni postaji. Naš cilj je bil že dolgo znan, zdravilišče Laško. Prek Trojan in Celja se nas je večina odpeljala z avtobusom, nekateri tudi z osebnimi vozili. Že prihod v samo zdravilišče in namestitev po sobah sta nakazovala zares prijeten teden, saj smo med osebjem na vsakem koraku čutili izjemno prijaznost. Predsednik društva, I rane Hrovat, nam je po kosilu izrekel dobrodošlico ter napovedal pester program dejavnosti, povezan predvsem z okrevanjem. Predstavniki zdravilišča so nas nato, pred večerjo, še s šampanjcem in vodja hotelov, Cvetka Jurak, nam je na kratko orisala zgodovino zdravilišča ter zares pestro spremljajočo dejavnost, ki smo jo na svoji koži čutili ves teden, torej do konca našega druženja. Vsak dan smo precej časa prebili v bazenu, hodili na sprehode na najrazličnejše točke ter se posvečali telovadbi ali jogi. Pred ogledom Pivovarne Laško Nekaj za vse nas izjemno zanimivih in prijetnih dogodkov pa jc treba še posebej izposlaviti.Tbvprvi vrsti velja predvsem višji medicinski seslri Vidi Čeh iz. Zdravstvenega doma v Domžalah, ki je s svojo prijaznostjo, dobro voljo, pozornostjo in duhovitostjo prav vsakemu zvabila nasmeh na ustnice. Štirikrat nam je vsem skupaj izmerila sladkor, holesterol in krvni pritisk in tudi tiste, ki so ob tem zabeležili zelo slabe rezultate, je s svojo preprostostjo in ljubeznivostjo tako"dvignila", da so pozabili na vse to. Poleg tega nam je višja medicinska sestra Cehova predavala tudi o načinu prehranjevanja za diabetike, oziroma o tem, kaj in kako jesti in piti, da sc nam bolezen ne bi poslabšala. Ob tej priložnosti, gospa Vida Čeh, še enkrat zares iskrena hvala za vse. Zanimiv je bil tudi ogled mesta Laško; skozi kraj in njegovo zgodovino nas jc rx (pehala animatorka v hotelu Danijela Andjelič. Obiskali smo pivovarno, 580 metrov visoki Hum ter grad. Nekateri so si ogledali tudi Mesnino v Trobcndolu. Rekreativne dejavnosti so se ves teden prepletale z. zdravljenjem. Tako smo imeli en dan splošni zdravniški pregled, doktor Niko Borič iz. Zdravstvenega doma Laško, pa nam je predaval 0 presnovi organizma oziroma o hipoglikemiji. Gre za to, kako se v našem telesu prepletajo sladkor, holesterol in krvni pritisk ter vplivajo na naše počutje. Teden jc seveda kar prehitro minil in v petek, dan pred mlhodom smo na skupnem sestanku soglasno izrazili veliko zadovoljstvo nad vsem, kar smo doživeli, videli, kar so nam izjemno prijazni gostitelji v hotelu ponudili in kar smo odnesli domov. Vsak od nas je od predsednika društva Franca Hrovata dobil tudi priznanje za uspešno okrevanje. Teden smo, tako kot jc že v navadi, zaokrožili s prijetni 111 glasbcno-plcsnim večerom in si nekako obljubili, da se bomo podobnih okrevanj udeleževali tudi v prihodnje. Maks Grošelj Srce in roke župniji Dekanijski pastoralni dan dekanije Domžjale Sobota, 24. maj 2003 ob 9.30, Brdo pri Lukovici, Čebelarski center. Vem, da mi je blizu nekdo, ki mu lahko popolnoma zaupam , in lo mi daje mir in mor. (Edith Siein) Župnijska Karitas Domžale Vas vabi na dobrodelni koncert SKUPAJ NA POTI 2003 v četrtek, 22. maja 2003, ob 20. uri v hali Komunalnega centra Domžale. Nastopali bodo: Adi Smolar,Ansambel Dori,Oktet Deseti brat, Marjan Zgonc, humorist Andrej Rozman - Roza, Otroški cerkveni zborček. Moški pevski zbor Radomlje, Ansambel Toneta Rusa ■■■Mi stran 1 1 PREDSTAVLJAMO Športnica Lucija Živec Ko ima dekle »bencin v krvi« Avrlon Soma Je vedno govoril: »Racing,com-pcting, is in my bl kartinga. Mlade učim prvih zavi ijev. Ker pa sem želela mladim omogi ičiti tudi nadaljevanje karting šole, imam tudi avto moto društvo. Danes imam v društvu mlade karaste, ki somedniijboljšimi v državnem prvenstvu. Poleg špi ma pa grem zek> rada v kino ali pa na kak klepčJsprijatcljiauni.K(it()Nčajra)22ldn()cfckle. Lucija, hvala za pogovor. Prepričan sem, da ti lahko tudi v imenu vseh bralcev in bralk Slamnika zaželim še naprej veliko uspeha ter mimo roko za volanom. Janez Stibrič Lucija Živec, Domžalčanka, ki jo je že v mladih letih »prevzel« von) po bencinu ... 3 Tn>phy 2. in 3. mesto Zcltvveg, 4. in 5. mesto Most, 2(100 prvi rallv Dugo Selo 20014. mesto Pokal 1.4. Državna prvaka v temperametnem la ti nskoameriškem plesu Kol sem že poročal o državnem prvenstvu v Standardnih plesih, kjer sta Spela in Matej Kralj osvojila krono prvenstva, sta to ponovila tudi v l.atinskiiarntiiškili plesih, z osvojitvijo naslova državnih prvakov v mladinski kategoriji. V Šenčurju pri Kranju se je v sobolnem deževnem popoldnevu 12. aprila odvijalo državno prvenstvo v plesih, ki poudarjajo temperament latinske zvrsti plesa. Od množice plesnih parov, ki so tekmovali v izločilnih kolih, so se izluščili finalisti ki so se srčno borili za naslove državnih prvakov v večernem delu prireditve v vseh starostnih kategorijah. Matej in Spela Sta potrdila napoved o najboljši pripravljenosti in usklajenosti, kar sta z zmago ludi dokazala V prihodnje ju lako čaka nastop na svetovnem prvenstvu v Lilvi. Kol eden mlajših parov, ki se je v svoji plesni karieri prvič udeležil Blackpool-skcga turnirja v starostni skupini do 16 let. je tako letos dosegel vzpodbudne rezultate. V prihodnjem letu pa ji pričakovali, da bosta rezultate Se nadgradila. Letošnje uvrstitve od 217 parov med prvih 24 parov v standardnil......led 48 v laanskoameriških plesih ter drugo mesto v kombinaciji mešane ekipe slovensko-italijanskc sestave (v team Mach-u) in si s tem prislužila plaketo mesta Blackpool. V maju imata mednarodno tekmo IDSF v Welsu Avstrija. Slovenija open Izola. Sarajevo open in še kakšen turnir. Ob tej priliki bi izkonstila ta medijski kontakt in se zahvalila Restavraciji Repov?, ter vsem navdušencem plesa za vzpodbudo in donatorska sredstva. Posebej pa se zahvaljujeta Avtoservisu Pižem za sponzorska sredstva in pomoč pri udeležbi na tekmovanju v Blackpoolu. B Intervju z obetavnim mladim trenerjem Miha Kebe, vodja mladinskega nogometnega centra Miha Kebe je obetavni mladi slovenski nogometni trener, ki je lani s svojim bivšim klubom I j uhlja i io prišel v prvo ligo, sedaj pa .je vodja mladinskega nogometnega centra v Domžalah, pa tudi trener dveh mladih reprezentanc in sicer do 21 ter do 20 let. Miha, morda za začetek na kratko o karieri nogometaša, trenerja. Nogomet sem začel igrali 1979. lela pri NK FaC I'!1" v Ljubljani, nato sem bil mladinec Slovana« pri .{' ''' letih sem že Zaigral za pivo ekipo Slovana •'"sko. z mladinsko ekipo smo bili republiški !!""*• 111 sicer z igralci, kol so: Pejkovič. Protega, j^ojanovič - sedaj trenerjem članske ekipe NK J^"inžalc, bivšim rcprezcntanlom Slovenije Milinovičcm, Englarom. hkrati pa sem bil tudi . JI*-''™ te ekipe, ki je imela pred Olimpijo kar 12 .'"■'k prednosti, eno sezono igral v medrepubliški poleni je zaradi hude poškodbe preživljal '"d>' čase kar dve in pol leti. Nadaljeval sem nato .Svobodi, kjer sem začel trenerske) kariero, sledil Jc Prestop k Slovanu, nato sem bil pri Železničarju ^jiabljanc, ki je igral v prvi ligi. bil sem eno leto Novi Gorici, ko je bila ta edinokral državni "vak v Sloveniji, nato 3,5 leta v Olimpiji ^nilsko kariero pa sem končal pri .«1 ih letih, Bil »nižale sekcija Lukovica.Podelilc so sc tudi članske izkaznice novim članom OZVVS Domžale. Vse člane in občane obveščamo, da ima OZVVS Domžale novo spletno stran z našli >vi »m http:7Avww.zvvs.si/domzale. Razšli smo se po prijateljskem veteranskem druženju. Program OZVVS Domžale bomo predstavili v naslednji številki. Danilo Kastelic Občni zbor Društvo DIATI Domžale Društvo Izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav DIATI Domžale deluje že več kot 25 let, je medobčinsko in trenutno šteje 42 članic in članov. Osnovna naloga dmštva je informiranje članstva o spremembah na področju zakonodaje, pomagati pri prijavah inovacij in patentih ter izmenjavati izkušnje glede uvajanj inovacij v praksi. Vsako leto je organizirano najmanj eno predavanje poznanih strokovnjakov s tega področja, organiziramo eno strokovno ekskurzijo v Sloveniji in ogled razstave inovacij v Niirenbergu. Predsednik dmštva je Frane Peterlin, tajnik pa Pavel Pevec. DIATI kot društvo, ki se ukvarja z inovacijami, je eno redkih, ki v Sloveniji še deluje. Za to gre zahvala predvsem Občini Domžale, ki prispeva največ sredstev, in neutrudnemu predsedniku. Pri delu društva pa so vedno dobrodošli vsi, ki jih ta tematika zanima. Vse dodatne informacije, tudi glede včlanitve, lahko dobite pri tajniku po GSM 041 759-610. Pavel Pevec DRUŠTVA Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet Srečni in nasmejani V Sloveniji v letu 2002 deluje 442 skupin starih ljudi za samopomoč, kijih vodi 670 za to usposobljenih voditeljic in voditeljev. V naši občini to delo opravlja Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet, organizatorica lokalne mreže pa je Majda Hrovat. Naloga omenjenega ter vseh drugih društev je ustvarjanje pogojev in možnosti za kakovostno življenje starih ljudi na področju medčloveških odnosov in medgeneracijskega povezovanja, razvijanje in negovanje vzdušja, sodelovanje, podpora in sprejemanje različnosti, zmanjševanje socialne izključenosti starih ljudi, razvoj novih programov za razvoj medgeneracijske solidarnosti ter priprava srednje generacije na lastno starost. Delujejo v okviru Združenja za socialno gerontologijo in gerontagogiko Slovenijo, v okviru katerega pridobivajo in usposabljajo prostovoljce, voditelje skupin starih ljudi za samopomoč, ter skrbijo za razvoj lokalnih mrež skupin starih ljudi za samopomoč, jih povezujejo v regionalne in v nacionalno mrežo. za samopomoč. Mala Mateja nam je povedala, kako v svet zre prvi zvonček, Luka in Miha sta pesmico naslovila dragi mami, gospa Pepca pa se je predstavila z Zlato ptičko, katere zadnja kitica v celoti velja za člane in članice skupin za samopomoč, saj tudi njih spremljala predvsem vedro čelo in veselje. Prisluhnili smo še dvema Ninama, ki sta se predstavili s pesmico o listih, ki pomladi zaživijo na drevju, ob koncu prijetnega programa pa smo vsi skupaj zapeli Prišla bo pomlad. Za domžalske skupine za samopomoč lahko ob tej priložnosti povemo, daje pomlad prišla že pred sedmimi leti, ko jc bila formirana prva skupina, sedaj pa jih deluje že deset, največja želja gc. Hrovatove pa je, da bi čimprej začeli uresničevati nalogo, ki je po njenem mnenju bistvenega pomena: vzgoja prostovoljcev oz. voditeljev ter povezava s šolami in vrtci, saj oboje zagotavlja uspeh. Gc. Hrovatovi, za katero so člani in članice skupin povedali, da ni le uspešna strokovna voditeljica, temveč predvsem prijateljica, so sc zahvalili s priložnostnim darilom, n»čno izdelanih spominkov pa smo bili deležni prav vsi prisotni. Pred družabnim delom srečanja smo prisluhnili gospe Danici Matjanee, ki jc predstavila prizadevanja na temi področju, ki so stara že 15 let. Povedala je, da so skupine, skupaj z voditelji, kol velika družina, ki sc zavala, da ni dovolj stran 12 Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet je sredi aprila pripravilo tradicionalno srečanje skupin za medgeneracijsko kakovostno starost, ki so sc udeležili člani in članice skupin z območja Upravne enote Domžale. Srečanja se je tokrat udeležila tudi Danica Matjanee iz Združenja za socialno gerontologijo in gerontagogiko Slovenije s sodelavkami, pričela pa ga je organizatorka lokalne mreže, Majda Hrovat, ki seje ob začetku zahvalila vsem udeležencem in udeleženkam ter gostom, da so si vzeli čas zase in za nas, nato pa na kratko predstavila delo društva Jesenski cvet, katerega predsednica je mag. Majda Rudi Pučnik. Ga. Hrovat je povedala, da Jesenski cvet ponuja pogovor, družabnost, toplino, občutek pripadni »sti in zažcljenosti, zato so člani vedno srečni in nasmejani, radi prihajajo v skupine, v katere se vključujejo ljudje različnih generacij, kijih druži skupna želja, da bi koristno preživeli veliko prijetnih trenutkov. Sledil je kulturni program, ki gaje pripravila najmlajša domžalska skupina Alojziju Pirnatu (levo) sta priznanje izročila Franci Vesel in Borut Peršolja (foto Aleš Peršolja) v Čestitamo Priznanja za člane Planinskega društva Domžale V klubu Kulturnega doma Franca Bcrnika v Domžalah je bila v četrtek, 17. 4. 2003 svečana podelitev priznanj Planinske zveze Slovenije članom in članicam Zazrti v prihodnost in Kristusa »Nova evangelizacija pri nas je nujna... Nekaj moramo storiti... Jezus nam je obljubil: Jaz sem z vami vse dni do konca sveta...« To je bil, skupaj z nekaj statističnimi podatki začetek nagovora msgr. Andreja Glavana na temo Župnija prihodnosti na celodnevni duhovni obnovi na Mali Loki, v soboto, 8. marca 2003. Zbralo se nas je čez trideset župnijskih sodelavcev in sodelavk iz župnij domžalske dekani je. Iz škofovih nagovorov so mi v beležniei ostale zapisane tudi naslednje misli: Župnija naj ostane taka kot je bila. spremeni naj se samo struktura in način delovanja: župnija naj zaživi kot skupnost živih občestev, ki naj postanejo nosilci pastoralnega dela. Župnik je v službi vernikov in ne nad njimi, deluje naj v tesni povezavi z občestvom. Avtoriteta v Cerkvi ni gospodovanje. ampak služenje. Osamljenost današnjega človeka je kljub napredku vedno večja; zato mu ponudimo manjša občestva, kjer bo lažje vstopil v ljubeč odnos z. Bogom. Pastoralno ljubezen morajo imeti vsi v župniji, svoje delovanje moramo oblikovati na podlagi te ljubezni. Ne smemo biti več zaverovani v dobre stare čase, potrebno seje ozreti v prihodnost in slediti klicu časa. V sebi moramo kristjani imeli ludi socialni čut, čut za potrebe drugih. Karitativno delo ni samo v delitvi hrane, ampak v zmanjševanju duhovne revščine. Brez vztrajnosti ne gre nikjer. Sedanji papež, govori o spoštljivem oznanjevanju in posredovanju vere. Ceniti je potrebno delež vseh dobromislečih ljudi, veseliti se moramo znati skupnega dela, uspeha ter drug drugemu izraziti tudi svoje priznanje in hvaležnost. Pri vsem tem pa moramo biti vedno zazrti v Kristusa. Pavla Ručigaj Planinskega društva Domžale. Bronasti častni znak Planinske zveze Slovenije so prejeli: Berta Cerar, Blaž Češka, Helena Giacomelli, Jernej Grad, Aleš Janžekovič, Monika Jevšenak Peršolja, Andrej Pečjak in Alojz Pirnat mL, srebrni častni znak Planinske zveze Slovenije pa: Lili Jazbec, Alojz Pirnat in Peter Primožič. V kulturnem sporedu je sodeloval ansambel Zvončki. Srečanja se je udeležilo več kot 40 članov, od gostov pa Tone Skarja, podpredsednik Planinske zveze Slovenije in Cveta Zalokar Oražem, domžalska županja. Ob občinskem prazniku pa so dan prej na prireditvi v Kulturnem domu I Tatica Bemika v Domžalah priznanja Občine I )omžalc za Ieto2003 prejeli tudi trije naši člani: Peter Primožič (zlato plaketo), Alojz Pirnat (srebrno plaketo) in Franci Vesel (bronasto plaketo). Borut Peršolja obdelovati vrtičke v lastnem okolju, temveč je za uspešno delo potrebno doseči, da bodo naši vrtovi vrtovi topline, zadovoljstva in srečnih ljudi, ki sc ne bodo bali svoje stamsti, temveč sc bodo veselili srečanj, kijih sedaj vsi po vrsti težko pričakujejo in nikoli ne opustijo. Jesenskemu cvetu tudi v prihodnje veliko srečnih, zadovoljnih in veselih ljudi-vseh generacij. V. V. TVD Partizan Domžale v akciji Očistimo Občino Domžale Ob Kamniški Bistrici ter na TREVI stezi V akcijo Očistimo Občino Domžale so sc 1L aprila 2003 vključili tudi člani in članice TUD Partizan Domžale ter tako številčno prispevali svoj delež v omenjeno akcijo. Zbrali so se v Športnem parku Domžale - od najmlajših do sennior jev, in očistili več kot 2000 metrov obrežja Kamniške Bistrice. Daje bila čistilna akcija uspešna, dokazuje poln kontejner odpadkov. Druga akcija jc bila 24. aprila inje bila namenjena čiščenju TRIM steze. Sc prej so organizirali postavitev več smerokazov, na stezi pa so namestili nove večje table z opisom razgibalnih vaj, popravili so vse naprave ter ludi poškodovane koše za smeti. Opazili so ludi, da se na TRTIVI stezi pojavljajo gorski kolesarji, s čimer sc ne strinjajo najbolj, saj kolesarji ne sodijo med športnike, gorske tekače, rekrealivce pa tudi ne mednajmlajše in šolarje, ki vsakodnevno obiskujejo tako urejeno gozdno učno pot, kol TRIM stezo. Turistično društvo Kača Vabilo k sodelovanju Turistično dništvo Rača pripravlja v sodelovanju s Podružnično šolo Krtina in Turističnim krožkom na šoli Krtina razstavo kruha Razstava kruha bo spremljajoča popestritev predstavitve zloženke o našem kraju, ki jo pripravljajo učenci Turističnega krožka, z mentorico g. Elizabeto Pirnat. Predstavitev zloženke in razstava kruha bo v torek, 20. maja 2003, ob 18. uri, v šoli Krtina. K sodelovanju vabimo krajanke in krajane, ki pečete kruh po starih tradicionalnih postopkih v krušnih pečeh. Napišite, za kakšno priliko so kruh pekli in podatke o osebi in kraju, kjer jc bil narejen in pečen. Na predstavitvi bomo razstavil i ludi posodoin pripomočke, ki so se uporabljali pri pripravi kruha. Vabimo vas, če imate doma kaj izvirnega (kakšen model ali prtič ali orodje ali fotogralijeo mlinarstvu nekoč), da jih posodite za razstavo. Radi bi pripravili čim več zanimivih stvari. Za vse dodatnemloirnaci je oz. za prijavo na razstavo sem na voljo na tel. št. 041 349-494 Ani Šlibar, Krtina 74.' Vljudno vabljeni! Turistično društvo Rača Prizadevni učenci šole Krtina v objemu narave gggj -j- stran 13 KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA 1 C s sobota, 10. maj ob 20.00 IZVEN SNG Drama Ljubljana VasmJnaReza: TRI VERZIJE ŽIVLJENJA drama sreda, 28. maj ob 20.00 abonma RUMENI in IZVEN Gledališče Koper Carlo (iokloni: KRČMARU A MIRANIH )LINA komedija Jfei Q E o "D V Ireh ile|anjih Yasmina Reza naniza tri vanarije spodletelega srečanja dveh službenih kolegov in njunih soprog. Sonia. Henri. Ines in Hubert skozi klasično zaporedje ekspozicije, zaplela in odrešitve trikrat zaživijo v dnevni sobi. I/ začetnega nesporazuma se sproži plaz. pod katerim se kot domine podirajo utvare tako o družbenem ugledu, kot o zasebni strpnosli, ljubeznivosti, medsebojni naklonjenosti, lojalnosti.., sobota, 17. maj ob 20.00 IZVEN ŠCRM Kamnik - Rudolfi Jean Tardieti: ZAI.JUBLJKNCA NA PODZEMELJSKI ŽELEZNICI absurdna drama Gledališka skupina ŠCRM Kamnik - Rudolfi že deset let deluje pod vi idst v< rm menti irice Marje Kodre. Ker najraje uprizarjajo absurdne drame, pri katerih je v ospredju eksistencialna stiska človeka, so se letos odločili uprizorili besedilo francoskega dramatika, pesnika in pisatelja Jcana Tardicuja, Zaljubljenca na podzemeljski Železnici. Dogajanje je posla vljenona posla jo podzemeljske /c leznic« kje t se srečujejo m komunicirajo različni potniki, vendar njihove besede učinku jejo prazno in brez pomena. Edina izjema sta zaljubljenca, ki vnašata življenjski optimizem in energijo. torek, 27. maj ob 20.00 abonma ORANŽNI in IZVEN Goldonijeva Krčmarica Mirandolina je nastajata \ viharnem času beneškega karnevala, zalo je napolnjena / dramatičnimi, komičnimi in hudomušnimi prizori. Kot nalašč za temperamentno ekipo našega obmorskega teatra na čelu z žlahtno komedijantko Sašo Pavček. Mirandolina, lepa. mlada, zelo spogledljiva, toda v bislvu poštena lastnica krčme v Firencah, meša glave vsem moškim. V krčmi izbruhne ljubosumje in zagrizeno tekmovanje za njeno oaklonje nosi. a na koncu njeno srce osvoji najbolj nepričakovana oseba. tudi žalostni trenutki, ki KStavljajO naš vsakdan in Adi je dovolj tenkočuten avtor, da jih opazi in po svoje komentira, karikira, predela in nam jih p< «la na svojski način, poln duhovitih domislic in tudi grenkih spoznani. GALERIJA DOMŽALE Petek, š>. maj ob 19.00 v Galeriji Domžale, vstop pmst odprtje slikarske razstave JUBILEJNIH 30 LET LIKOVNEGA DRUŠTVA PETRA LOBODE Likovno društvo Petra Lobode je bilo ustanovljeno Icla I'173 na pobudo Kulturne skupnosti I lomžale in vseskozi redno deluje pod mentorstvom akademskega slikarja-specialisla Danijela L. Fuggcrja. Na njegovo pobudo je dobilo ludi svoje ime, Člani društva so prihajali in odhajali, zvrslilo pa se jih je čez šrirideset. Steber članstva ostaja zvest do danes, za občinski praznik pa so pripravili dve razstavi. V ateljeju Danijela L. Fuggerja je bila odprla razstava študijskih del na temo Petri Lobode. »Materinstvo«, v Galeriji Domžale pa likovno razstavo z gosti in prazničnim sporedom. ponedeljek, 19. maj ob 20.00 IZVEN Studentski klub i tomžale ADISMOLAR koncert Najbolj znani slovenski kant-avlor. Adi Smolar, je nosilce najplemenitejšega izročila avtorske glasbe, saj, ne meneč se za trenutne glasbene trende, še vedno ostaja zvest sam sebi in vedno znova prinaša nič dmgega kol ži vljen jske resnice. Kakor se vrti naš svet. se z njim obračajo lepi. veseli, smešni pa Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami, ob delavnikih od KI. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bcrnika, od 10. tlo I'), ure v klubu Kulturnega doma Franca Bcrnika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričelkom prireditev v blagajni doma.Več informacij o prireditvah dobite v brošuri Vnkultute, ki jo lahko brezplačno prejemate na dom. Svoj naslov nam sporočile na našo telefonsko številko. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50 Koledar prireditev Maj 2003 petek. 9. maj ob 19.00 - Galerija Domžale odprtje razstave, vstop prost JUBILEJNIH 30 LET LIKOVNEGA DRUŠTVA PETRA LOBODE sobota, 10. maj ob 20.00 - IZVEN drama Yasmina Reza: TRI VERZIJI Žl\ LJENJA SNG Drama Ljubljana petek. 16. maj ob 20.00 - ZAKLJUČENO koncert VITALU OSMAČKO IN MAR D.IANGO OUARTET organizacija: Rotarv Club Domžale sobota, 17. maj ob 20.00 - IZVEN absurdna drama Jean Tardieu: ZALJUBI^IENCA NA PODZEMELJSKI ŽELEZNICI ŠCRM Kamnik - Rudolfi ponedeljek. I'*, maj ob 20.00 - IZVEN koncert ADI SMOLAR organizira: Študentski klub Domžale petek, 23. maj ob 20.00 - IZVEN letni končen SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE - KAMNIK ponedeljek, 26. maj ob 9.30 in 11.00 predstava za mladino Theater Rote Gruetze: TA PRESNETA UUBEZEN Gledališče Ptuj torek. 27. maj ob 20.00 - abonma ORANŽNI in IZVIN komedija Carlo Goldoni: KRČMARICA MIRANDOLINA Gledališče Koper sreda, 28. maj ob 20.00 - abonma RUMENI in IZVEN komedija Carlo Goldoni: KRČMARICA MIRANDOLINA Gledališče Koper četrtek, 29. maj ob 19.00 - IZVEN koncert GLASBENI VEČER Z MLADIMI 1'KI.KRI Glasbena Sola Slavka Osterca Ljutomer Ob zaključku 5. jubilejne sezone Z majskimi kulturnimi dogodki (in potem še z junijskimi koncerti 33. mednarodnega festivala Groblje 2003) se bo iztekla jubilejna sezona Kulturnega doma Franca Bcrnika Domžale. Jubilejna sezona je »postregla« še z dvema zanimivima številkama. Že jeseni smo zabeležili obisk 100.000. obiskovalca, ob koncu sezone pa bomo lahko »nazdravili« že 725. prireditvi našega zavoda. Vrednost jubileja pa ni le v številkah, temveč predvsem v tem, kako nas z besedo, melodijo, barvo, gibom in celo tišino, razveselijo, obogatijo ter ponudijo občutek lepega gostujoči umetniki. Gledališki abonma Zoran Hočevar: 'm te uhu! (Primi r-sko dramski> gledališče Nova Gorica). črnohumorna komedija, najboljše slovensko dramsko besedilo leta 2001. Videli smo predstavo 0 življenju v našem urbanem okolju in v katerem se z. grozo in smehom prepoznamo. Izvirno in realistično. JorgeAccame: Benetke (Prešernovo gledališče Kranj), sentimentalna komedija, eno najuspešnejših besedil siKlobnc argentinske dramatike. Po uspešnem gostovanju v Južni Ameriki so nam Kranjčani približali življenje argentinskega podeželja. Prepnisto in sproščajoče. VVerner Schvcab: Predsednice (SNG Drama Ljubljana),drama, prvenec mladega avstrijskega avtorja. Predstava nas je po zaslugi odličnih igralskih kreacij navdušila, hkrati pa zaradi neposrednosti besedila šokirala. Dinamično in kontraverzno. Anton Pavlovič Cehov: Tri sestre (Slovensko mladinsko gledališče) drama, ena najzahtevnejših in temeljih dramskih del 20. stoletja. Izvirna Glasova z Argentine V Kulturnem domu Franca Bcrnika v Domžalah sui na koncertu opernih arij slovenskih narodnih in južnoameriških pesmi nastopila v Argentini rojena pevca, Ani Rode in Luka Debevec Maver, za klavirjem Pa je bila Jelena Boljubaš. Oba pevca sta umetniško in pevsko pot začela že rano v otroštvu, v slovenski skupnosti, največ v gledališču, pa tudi v raznih zborih in kot pevska solista na tradicionalnih festivalih. Kasneje sta "ba naša rojaka nadaljevala s študijem petja v Argentini, umetnost petja pa izpopolnjevala tudi v Evropi. *e največ na Salzburškcm Miizartcuniu, kjer sta brusila petje tUdI pri naši pevski primadoni, Marjani l.ipovšek. Zdaj sta zelo Zaposlena t nastopi v operi in na Pevskih recitalih, njun ugled pa strmo narašča. Tudi nastop v Domžalah je "'1 natančen kazalec za uspešno Pevsko kariero in kar zavidljivo širino Pevskega sporeda. Spored, ki sta ga pripravila / odlično Pianistko Jelcno Boljubaš, sta razdelila v tri programske sklope. Za uvod in '"'"»iieijo pevskega recitala je "asharitoiiisl Luka I lebeve Maver /apel znameniti odmev arije Plaisir d'amour •«< Martinija, kar prve romantične melodije, že tu smo z oivajajočim n*Stopom, enako popolnim in '"doživim pevsko, kol igralsko in "trudno, spoznali pevčev večplastni '•'lr||i. ki ga ie poteni le dopolnjeval In Uo Potankosti izrisal za številne POglUlalce v Kulturnem domu I-lanca Bcrnika. ". Pevsko kolegico sla Uglasil« PrilJubljcno delo La serenata P. Tostija !n že tu na stežaj odprla vrata sklopu južnoameriških pesmi v odličnih M:iv"skiii aranžmajih, ki jih je ""ictniško, nič na zunaj všečno, zapisal v. Guastavino. Za dih južnoameriškega Vl''nča, pampero /. različnimi l;"P<>lo/enjskitni in zelo k očesu in srcu Poraslimi melodijami in pevskimi """leski. Odličen sklop, ki je imel j, ""-'Hiiško nit jn pevski blesk in lesk. "dčrtal sem pesem Corladcra Plumcriio, kot dežek za srce in dušo. I " '.' režijskim pripomočkom odrske "u j* sledila vrsta slovenskih narodnih m' ' bogastvom iz melodičnega in povednega vrelca ljudskih pesmi. Spel v odličnih priredbah in enkratno svežino ekspresivne analize besedil in petja obeli enkratnih pevcev. Vse. kar smo slišali v lem programskem nizu, je bilo novo, nenaveličano, ekspertno v najboljšem smislu poiislvarjalnc oznake. Še posebno pevec je kar povsod stopil v ospredje odrske suverenosti in pevske virtuozne dorečenosti. Obema pa je pianistka Jelena Boljubaš kol na zlatem krožniku ponudila tudi tisto klavirsko soustvarjalnost, ki je pri slovenskih ljudskih pesmih do zd.i| ie nisem slišal v takšni popolnosti. Zakaj nismo vsaj tega dela sporeda posneli za zvočni arhiv naše radijske postaje? Vse. kar smo povedali o večkratni nadarjenosti obeh pevcev v prvem delu sporeda, se jc v največji meri uresničilo v drugem delu z izborom opernih arij. Obsegal je dela Mozarta. Čajkovskcga. Berlioza, Verdija m Rossinija. Se posebno zajeten je bil izbor iz oper Čarobni piščal Pisarova svatba m Don Juan, z bleščečo in bleščavo igralsko polento recilativov Luke Debevca Mavcrja in karakternim nadaljevanjem dovršeno /apelih arij. Tudi mezzosppranistka Ani Rode ni zaostajala, čeprav je bil njen delež nekoliko manjši, Naši pevci bi bili lahko vsaj nekoliko zvedavi, kako se odrsko in pevsko lotiti Mozartovih reeitativov. Prelepa je bila arija Grcmina iz opere Čajkovskcga. Jcvgenij Onjcgin, ki jc pokazala izreden pevski razpon basbaritonista. Še bolj arija Malista iz oratorija Faustovo pogubljenje. Hcctorja Berlioza. ki je zahleslela / vsako pevsko mišico Luke Dcbcvc.i Mavcrja. Tudi kar nekaj stopenjska arija Altil.i Giuseppa Verdija jc pevcu izredno uspela in dokončno zakoličila njegov dramski pevski talent. Za vrh značaja in pevske odrske veličine pa je bila arija Don Barlola i/ opere Scviljski brivec, G. Rossinija. Topovski izstrelek enkratne karakteri/acije in mladostne eslradnosti, ki ni bila golo prilizovanjc. Za slovo še duel šaljive namere dveh zaljubljenih muck (i. Rossinija. Za odzven in spomin. Kot dodatek pa še ljudska pesem ljubezenskega pričakovanja, ki leče kol reka čilskega porekla. Za nas pa spet, s posebnim odnosom in toplino, zapeti duel Tam. jer leče bistra Žila. Da ne ostanemo brez bolečega žela. Kjer so bili naši pevci, naša operno gledališka ušesa tudi za kakšno povabilo obeh naših pevcev na naš operni oder. Zares smo že do pasu v samozadovoljnosti in samopašnosti. kot da že vse znamo in vemo. Ta kulturna zmeda je prav boleča. Bogdan Učakar uprizoritev... Poetično in prepričljivo. Ivan Cankar: Za narodov blagor (Slovensko ljudsko gledališče Celje), politična komedija, eno izmed temeljnih del slovenske dramatike. Ponovno smo lahko razmišljali o politiki pred sto leti in danes ter bili deležni ubrane ansambelske igre. Aktualno. Carlo Goldoni: Krčmarica Mirandolina (Gledališče Koper), eno najboljših del italijanskega komediografa Goldonija. Žlahtna primorska govorica, iskrivost in veselje so bili več kot dobrodošli za zaključek sezone. Igrivo in duhovito. Koncertni abonma Linha Singers Odlični in priljubljeni praški vokalni skupini smo navdušujoče prisluhnili tako ljubitelji popularnih napevov kot tudi poznavalci klasične vokalne glasbe. Izvedba ob kateri smo lahko samo uživali. Vladimir Hrovat (ustna harmonika). Sofia Kistič (harfa i it i Paolo Pegoraro (kitara) so se ubrano sprehodili od skladateljev današnjih dni do Bacha in nam pričarali tudi znane skladbe za morebiti manj običajen sestav. Pia Brodnik (sopran). Slavko Goričar (klarinet) in Vladimir Mlinaric (klavir) so opravičili sloves odličnih glasbenikov (ob tem so tudi pedagogi) in navdušili tudi z izvedbo skladbe slovenskega skladatelja Mateja Arnež Volčanšek (soprani Irene Vebuah (mezzosopran), Andrej Debevec (tenor) m Zoran Potočan (bas) so ob klavirski spremljavi Nataše Valant očarali občinstvo, ki vedno rado prisluhne popularnim in priljubljenim opernim arijam. Sijavuš Gadžijev (klavir), Vasilij Meljnikov (violina) in Igor Mitrovk' (violončelo) so se kot člani Ljubljanskega klavirskega tria v dveh temeljnih delih Brahmsa in Šostakoviča predstavili kot vrhunska in uigrana komorna skupina. Perpetuum jazzile so z zborovodjem Tomažem Kozlevčarjem kot mlada vokalna skupina s svojim žarom in mladostno energijo z jazzovsko in zabavno glasbo zaokn >žili abonn tajsko sezono 2002AI3. Knjižni prvenec Zorine Weith Svetloba v temi V pomladnem obdobju, ko klijejo nova semena, jc gospa Zorina VVeilh pripravila v prostorih Kulturnega doma Franca Bcrnika v Domžalah predstavitev ter promocijo knjižnega prvenca "SVETLOBA V TEMI". Knjigi jc simbolično, s prižigom sveče, pol v svetlobo med ljudi odprla avtorica ter kratko predstavila svojo življenjsko pot, na kateri je z navdušenjem posvojila način razmišljanja o življenju in gospodarjenju, kot mu je bila priča v eni od delavnic dveh kanadskih strokovnjakov pred 15 leti. Povedala nam je, kako je po vseh leh letih zbirala vem in pogum, da zapiski niso ostali samo njeni ler se ob tem zahvalila vsem, ki so ji pri tem pomagali, nato smo prisluhnili Jadranki Tavčar, TV novinarki, ki je govorila o pogumu avtorice, o stvareh, ki se jih namesto nas učijo drugi, nihče pa ne more namesto nas odkriti življenja. Tega moramo odkrili sami in ga. Tavčar je prepričana, da nam knjiga Svetloba v temi pri tem lahko pomaga, saj bo vsak v njej našel tisto, kar potrebuje. Pravo presenečenje pa nam je avtorica Zorina Weith pripravila tako z nastopom slovenske igralke Milene Zupančič, ki je na njeno željo recitirala del Krsta pri Savici, kakor tudi z nastopom ljudske pevke Ljobe Jenče ter glasbenikov Jožeta in Janeza, ki sta zaigrala na avstralska instrumenta dirididu in skupaj s Ljobo Jenče predstavila narodno glasbo iz. širnega sveta. Knjiga SVETLOBA V TEMI govori o duhovnem znanju, v njej avtorica razlaga odnos med notranjim in zunanjim svetom, v njej boste izvedeli, kako se "rodi" ideja, morda pa boste našli tudi odgovor na vprašanje, zakaj živimo tako. kot živimo in kako iti v spremembe" To pa so tudi vprašanja, ki jim je namenjena delavnica GOSPODARJENJE Z ENERGUO, na katero vas avtorica Zorina Weirh vabi. dodatne informacije lahko dobite v sredah od 12. do 16. ure po tel. 721 93 70. Prijeten večer smo zaključili v pogovoru z avtorico, ki je ob tej priložnosti tudi podpisovala svojo knjigo. Ure kulture Če želite v prihodnji sezoni brezplačno prejemati Ure kulture, publikacijo / natančno predstavitvijo programa Kulturnega doma Franca Bernika. poleni izpolnite spodnjo izjavo, lei jo pošljite na naš naslov: Kulturni dom Franca Bernika Domžale. Ljubljanska 61. 1230 I loui/.ile. OZ, jo prinesite osebno v tajništvo ali na prireditev ali pošljite po faksu 722 50 55. Ure kulture boste redno prejemali konec vsakega meseca, v njih bomo objavljali pa tudi prireditve drugih organizatorjev ter aktualne novice s področja kulture in intervjuje z ustvarjalci s področja kulture. V avgustov-sski številki bomo objavili abonmajski načrt gledaliških predstav in koncertov za sezono 2002/2003 --------------------1 Kulturni dom Franca Bernika Domžale Podpisani(a): stanujoča): e-naslov: — Tri verzih dvganja Glastt AriiSmolar- Glasbeni .večer i Likovno društvo Intervju. Boris Cavazza (samo če letite prejemati obvestilu o prireditvah tudi na tu naslov) Želim prejemati (ustrezna označite); D Ure kulture □ vabila na razstave □ gledališki oz. koncertni list za abonente □ drugo gradivo o kulturnih prireditvah Izjavljam, da za potrebe zbirk naslovov za pošiljanje obvestil (oz. zbirke naslovov abonentov) izrecno dovoljujem obdelavo mojih osebnih podatkov, ki vsebujejo ime, priimek, naslov in morebitni elektronski naslov. Svoje soglasje dajem do preklica (oz. do prenehanja statusa abonenta). Kraj m daliini (podpis) + 6. festival gorenjskih komedijantov letno gledališče Dob od 13. do 15. junija 2003 V torek, 22. aprila, je bila v kulturnem domu v Dobu okrogla miza na temo Gledališka dejavnost v sezoni2002/2003 na področju Gorenjske. Svoja videnja o posameznih predstavahje na razgovoru predstavila selektorica letošnjegafestivala gospa Alenka Bole Vrabec (prva z leve). Za letošnjifestival je predlagala 3 gledališke predstave, ki se bodo junija odigrale na letnem gledališču na Močilniku, ter dve, ki bosta zapolnili nočni program že tradicionalnegafestivala. Vsem gledališčnikom in seveda tudi obiskovalcem, Idsibodopredstave ogledali, je zaželela obilo nepozabnih gledaliških užitkov pod zvezdnim nebom v soju odrskih luči MS 10 let delovanja Kulturnega društva Jože Gostič Homec Pokvarjeno (Minister v škripcih) Ob začetku praznovanja 10-letniee svojega uspešnega delovanja nas je Kulturno društvo Jože Gostič Homec povabilo na premiero igre Rava Cooneva Pokvarjeno, s podnaslovom Minister v škripcih, ki jo je z mladimi igralci na oder Osnovne šole Preserje pri Radomljah postavil režiser Igor ŽUŽEK. Skoraj dve uri sproščene igre. kjer je treba pohvaliti prav vse igralce ter vse ostale, ki so sodelovali pri postavitvi igre: inšpieient POKVARjio ((MINISTER V ŠKRIPCIH) Mila Letnar, šcpetalca Darja Lunder, T< >ne Kosec, luč Marko Letnar, glasbeni efekti Toni Iglic ter imenitna scena Iztok Vrhovnik. Mare Letnar. Luka Jenko. Tomaž Drotc, Janez Orcšnik in Emest Kopitar, je navdušilo polno dvorano, iz katere so po predstavi, ko aplavza ni in ni bilo konec, odhajali zadovoljni gledalci in gledalke. Glavni igralec, minister Aleksander Bergant, tudi kembel ali pa slinasti psiček, hi bil zanesljivo tudi v slovenski vladi uspešen liberalni minister, saj seje znašel prav v vsakem trenutku in znal porabiti vse. ki so mu tako ali drugače prihajali na pol. Njegovo skrivno posteljno srečanje s tajnico glavnega opozicijskega prvaka v hotelu oz. uradno v čitalnici britanskega muzeja, ki jo je uspešno odigrala ravno prav prestrašena Karmen Bergant. je krivo vrsti zapletov, kjer pomembno vlogo igra tudi balkonske) okno. k i vsake tol i ko časa malce »zabeli« igro. najbolj pa jo zaplete s hudo poškiidbo trupla ki to sploh ni.jepabil zalo najbolj simpatičen detektiv Anton Novak, ki se je s svojim zbujanjem prav prikupil gledalcem, ki so radovedno spremljali njegove prihode in odhode. Rajko Zaje v vlogi natakarja ki točno ve, kdaj lahko iztegne roko za »tringelt«, je vedno znova dokazoval, da je nepogrešljiv pri razvozlavanju zapletenih situacij, ne smemo seveda pozabiti univerzalnega ministrovega tajnika Roka R(xlcta, ki edini dobi plačilo za prestani strah -lahko se bo. še preden se bo slekel. poročil s skrbno družabnico svoje skrbne mame, Janjo Nežo Brcccljnik, še prej pa se bo moral znebiti ministrove žene. Sanje Jeseni >vec, ki bi se rada nc m > in strastno ljubila in je (vsaj v igri) ne zanima, kaj pravzaprav počne njen mož v hotelski sobi, ko pa je vendar na celonočni seji britanskega parlamenta. Posebno veselje je z vsakim svojim prihodom na oder povzročil ljubosumni Ronnic, Miha Ulčar. ki je posebej navdušil s svojo brisačo. Svoje je k uspešni predstavi prispeval tudi Janez Lovšin, prepričljiv direktor hotela, ki bi rad imel red. hkrati pa mu je prav vseeno, kdo so njegovi gostje, le da najamejo čimveč sob, nepogrešljiva pa se v igri izkaže tudi sobarica Maja Marinšek. Odlično, bi bila najkrajša ocena tekoče igre, kjer je biki obilo situacijske komike, v kateri so se znašli prav vsi igralci in igralke, ki so vsak zase, pa tudi vsi skupaj, pripravili predstavo, v kateri ni bilo prav nič preveč in ničesar premalo. Bilo pa je obilo mladostne igrivosti, dobre igre. smeha in zadovoljnih obiskovalcev in obiskovalk. Čestitam! V. Vojska Meseca marca se pa je dogajalo v Lipi Marec je bil tudi v senci vroč. Zgodil se je atentat v Beogradu, začela se je vojna v Iraku, spremljali smo kampanjo in • odločali o vstopu v Evropsko unijo in Nato. Vsekakor gre za šokantne in pomembne dogodke, ki bodo vplivali na življenje v Sloveniji in svetu. Člani Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa v Domžalaih smo delovni ter nam je toplo in prijetno skozi vse leto. Mesec, ki nam prinaša zaželeno pomlad, je bil prav posebno bogat. Poleg izobraževanja, kulture, športa, Vniikinji Vstopaš v moje življenje, nosiš mavrico. Sleherno nit vpletam v srce. Strune igrajo v barvnem sijaju, ko me tvoje drobcene sinje oči pogledajo, rožnat obrazek spremeni v angelski nasmeh. Moje srce je napolnjeno z ljubeznijo. Na sprehodu v življenju bova nosili mavrico v dlaneh. Milenka T. Geiser Vsakdo ima svojo kačo in svojo zvezdo. Ampak zvezde samo včasih z nevidnim žarkom, prebodejo list v goščavi naših trenutkov. (pesnik Dane Zaje) ki je dočakala dobro kritiko turizma in zabave je bil gost literarne delavnice znani slovenski pesnik. Dane Zaje. Gospoda Daneta Zajca sta pozdravili gospa Metka Zupanek-predsednica Lipe- in gospa Zlatka Levstek-voditeljica literarne delavnice. Dane Zaje je bolj znan kot poet, toda bibliografija nas seznanja tudi z njegovimi dramskimi deli, deli za mladino in celo z besedili za lutkovne igre. Rojenje 1929. leta v Zg. Javorščici pri Moravčah. Boris A.Novak imenuje Daneta Zajca pesnika groze in temnega smeha. "Zakaj?" Zlatka vpraša gosta. Umirjen mož nam pove: "Star sem bil 12 let, ko se je začela 2. svetovna vojna. V Javorščici smo bili v nenehnem strahu pred Nemci, partizani so se umikali. Bilo je življenje v kotlu. V poznem otroštvu sem se obrnil v svet in ga opazoval. Temačnost je ostala v meni in nisem mogel pisati drugače, kot jc bilo občuteno in videno. Nisem se mogel pridružiti veselju povojnega življenja. Prvič sem bil zelo navdušen," jc pesnik nadaljeval, "ko je bila leta 1948 objavljena moja prva pesem. Pisal sem pesmi za mladinsko revijo BESEDA in še za mnoge druge, kjer sem spoznaval že uveljavljene slovenske pesnike in pisatelje. Dolgo sem čakal na izid moje prve pesniške zbirke JALOVA SETEV, Preganjala me je oblast, bil sem zaprt, šolal sem se in študiral s številnimi presledki, z menjavami mest in šol. Končno sem dobil zaposlitev kot knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani." V tihoti dopoldneva nam jc pesnik na pamcl povedal nekaj pesmi iz, svojega bogatega pesniškega opusa. Gostu smo se s svojo poezijo predstavile tudi poslušalke. Zlatka se je zahvalila za krasno srečanje s pesmijo: Danetu Zajcu Si jo videl v senci pod Lipo cvetočo, v sladki senci; si jo videl v pričakovanju pesniško dušo, si jo'.' Siji razprostrl svojo ranjeno misel, svojo ranjeno, krvavečo pesnitev. Si začutil sorodnost ujetih verzov, si užival ob stihih kot ona, si jo videl potolaženo, zadovoljno, si jo videl'.' Lep pozdrav in hvala za objavo! Anica Kvas Likovna razstava v Modri galeriji -Pevec s.p. Dominik Križan Olmiah Tokratna razstava slikarskih del v domžalski Modri galeriji predstavlja pravljične podobe akademskega slikarja Dominika Križana Olmiaha, ki živi in deluje v Domžalah. Umetnik, ki se je posebej specializiral za grafiko, je danes aktiven na področjih slikarstva, grafike, videa, performaneca in umetnostne kritike v medijih. Dominik Križan Olmiah je svojo razstavljeno zbirko slik poimenoval Pravljična mitologija II. kjer s< i /brane podobe očitno alegorično zaznamovane in nase opozarjajo tako s lehniko, kot zanimivo ikonografijo. Z drugimi besedami, pred nami so pretanjene ikone, kjer je prikazana figura stilizirana in dopolnjena z. mističnimi vrednotami. Prav gotovo jc treba na icm mestu opozoriti, da sete simbolistične podobe povezujejo Z avtorjevimi filozofskimi in mističnimi motivi, s katerimi gradi svojo slikarsko stvarnost izven videnih dimenzij. Pravljične figure so naslikane s prepričljivo ploskovitostjo, ki se prelomi v plastičnosti obrazov angelov, »metuljčic«, muz, pri tem pa uporablja pretežno pastelne barve, kjer zabrisane konture še bolj poudarjajo pravljičen, /asanjen. nadrealisiičen vtis celote. Po motivni plati razstavljene slike nadaljujejo ustvarjalčevo raziskovanje motivnega sveta v serijah slik in risb »Pravljične mitologije«, katerih začetki segajo že v leta 1987-1990 in se kasneje leta 1992, pojavijo v seriji slik angelov in metuljčic.Tematika sanjskih podob pa je prenesena tudi v druge medije, kjer se najprej vizualiziranc pojavijo v vidcih, kot videogrami v špicah KultureTVS. med leti 1997in 1999, ter v obliki rituala pri postavitvah videoinstalacij. Navsezadnje pa, kot slikar alegoričnih »ikon" skozi pristno barvo in skozi mehke poteze čopiča, i/postavi vez med vidnim in fizičnim, vselej pa sanjskim svetom. Katarina Rus S Sabino in njenimi pesmimi Prišli so. Prijatelji, znanci, naključni mimoidoči. Zaradi Sabine... In njenih pesmi. Zato, da bi večer preživeli drugače. V prostorih Centra za mlade je zadnji torkov večer pred velikonočnimi prazniki zavladalo posebno vzdušje. Vse oči, polne pričakovanj, so bile uprte v Sabino. Tišino jc napolnil njen mehak, globok glas in plast za plastjo odstiral življenje mlade ženske. Njena občutja, pričakovanja, izkušnje, razočaranja, ljubezen... Dotaknilo se jih je. Vseh. Vsakega posebej. Vsakega na svoj način. Jih poneslo nazaj, v čas, ko so šli sami skozi podobne izkušnje. Se spraševali, kako ji je uspelo napisati to, kar so oni doživljali. Sabina se nasmehne. Pove, da njene pesmi nastajajo na njen način. Da stopi iz sebe in se opazuje. In to napiše na papir. Sliši se tako preprosto in lahko. Pa ni! Tok misli prekine glas. Vitin. Čudovito pesem zapoje Sabini. S tem se ji zahvali za njene pesmi, ki jih je slišala prvič, čeprav je njena sestrična. In še dodatno napolni sira prisotnih. Kakšna družina! Ima čudoviti dekleti. Tedaj se v mislih prijatelja porodi ideja 0 sodelovanju. Mogoče pa res kdaj, se zasmejita dekleti. V glavah prisotnih se že pletejo kombinacije Joda to so računi brez krčmarja. Sabina pravi, da mora najprej končati šolo. Vzgojiteljsko. Sedaj dela kol pomočnica vzgojiteljice v vrtcu. Obožuje otroke in razmišlja o lei u. da bi pisala zanje. Naj ti uspe,Sabina' In srečno pri tvojem študiju. NadaDalan Med fotografijo in glasbo Sedemnajstletni Andraž (Jregorič je avtor fotografij, ki od torka, 22. 4. 03, krasijo stene večnamenskega prostora v domžalskem Centru za mlade. Pod delovnim naslovom "Med dnevom in nočjo" prvič razstavlja svoje najljubše fotografije. Obiskovalcem je obudil in približal čmobelo umetnost, ki je v poplavi barv ponovno zanimiva, izvirna in lepa. [gra sen<, pravi trenulki ujeti v večnost, način razvijanja in obdelave negativov pa so tisto, kar umetnika loči od priložnostnega, ljubiteljskega fotografa. Obiskovalci razstave, ki sodo zadnjega količka napolnili Center, so bili navdušeni. Z zanimanjem bo si ogledali vsako fotografijo posebej, prebirali podnaslove in poklepetali z Andražem o njihovem nastajanju. Andraž, ki dela vse, s čimer se ukvarja, dobro, kot pravi njegov prijatelj, jc bil sprva kar malo v zadregi, saj ni vajen tolikšne pozornosti. Za mladega človeka je tako zahteven projekt, kot je samostojna razstava, gotovo velika obremenitev. Andraž je dijak drugega letnika Srednje šole za oblikovanje in fotografijo. Fotografija gaje začela zanimati nekje ob komu osnovne šole, zdaj pa je. poleg glasbe, njegova straši, delo in konjiček. Prijel no dogajanje v času razstave je popestrila tudi glasbena ročk skupina EGIDA. katere član je od vsega njenega začetka tudi Andraž. Tega večera je blestel v vlogi fotografa. Fantje, s katerimi se glasbeno in tudi sicer Andraž, žc dolgo druži, so veliki prjatelji. Včasih, tako kol na večer razstave, se jim pridnt/i še Neža in zapoje. Velikokrat slišimo kritike na račun mladih, da nič ne delajo, da jih /anima samo zabava in neumnosti, Andraž, je s svojo razstavo dokazal, da se ljudje motijo in sklepajo prehitro. V CZM pravijo, da so mladi delovni, sposobni in ambiciozni ljudje, ki tvorijo most med generacijami. Zalo delajo z njimi, jih vzpodbujajo in razumejo ter omogočajo take in podobne stvari kot je Andraževa fotografska razstava. Prepričani so. da se jo splača pogledati. Nada Dalan Obujanje spominov na preteklost Fotografija mladinske dramske skupine Lukovica v letih 1947-1949 Upokojenec in invalid, nekdanji igralec in občan Ciril Grošelj iz.Vitipolja, mije Zaupal nekaj pi »laikov O igralcih in igrali v letu 1947. v vaseh Lukovica Obršc in drugih vaseh Črnega grabna in Moravske dobne. I tobrosefcspominja, kososev večernih umh zbirali mladinci in mladinke pri Grearju v Dupljah in naštudirali igre pod ve idstvom takratnega žc poki ijncga režiserja Slalenška, upravitelja OS na Otroški gledališko-lutkovni ŽIV-ŽAV Kraljestvo povodnega moža V nedeljo, 13. aprila, se je na Močilniku v Dobu odvrtela še zadnja predstava letošnjega otroškega glcdališko-lutkovnega ŽIV-ŽAV-a. Lepa nedelja jc bila kot nalašč za raziskovanje kraljestva povodnega moža, ki so ga za \sc podvodnih dogodivščin željne otroke uprizorili gledališčniki Teatra ZB vse iz Jesenic. Tokrat je pravljični tolmun zažuborel pravljico o povodnem možu, ki žc 1000 let ždi v vodnem kraljestvu in bi dal vsa svoja bogaslva samo zalo, da bi si pridobil prijatelja. In si ga je??? Vsi, ki so si upali zaplavati v čudežni tolmun, so spoznali, da se pravega prijateljstva ne da kupiti ne s srebrom, ne z. zlatom ali dragimi kanim ni ludi nc / n.ijvrčiiiiii bogash i onega sveta. Povodni mož, kralj voda, na boleč način odkrije, da nosijo ljudje največje zaklade v svojih srcih. To so zakladi brezpogojne ljubezni. I jubezen do staršev, bratca in sestrice je veliko večji zaklad in večja dragocenost kot dobrine z.matcrializiranega sveta. Gledališčniki Teatra za vse iz Jesenic so ponovno dokazali, da sta poučna in razumljiva zgodba ter preprosta, všečna melodija glasbenih vložkov najboljši tandem, ki jnepriča še tako kritičnega gledalca. Ce temu dodan k i še preprosto, a učinkovito delo scenskih mxgstrov ter »nepobolšljive* izvrstne igralce, je mera izjemnosti polna Priredba slovenske ljudske pravljice o povodnem možu v izvedbi Teatra za vse Jesenice, je ponovno očarala' MSP Brdu pri Lukovici. Bilajc mlada skupina mla dih igralcev iz različnih vasi: Prclesja, Obrš in drugih okoliških zaselkov sedanje Občine Lukovica. Največ so igrali pod kozolci in dvoranah, gasilnih domovih in šolah. Kamor so bili vabljeni, so radi odšli. Povsod jc bila ijxlcležba velika kajti takrat so bili povojni časi in80 Ijudjcmdi prihajali na igre, Igiak i s< •predstava' partizanske igre: Vdovo Rošlinko, Dve nevesti in druge. Dramska skupina pod vodstvom režiserja gospoda Slalenška jc bila povsod dobro sprejela in deležna lun nega aplavza Jože Novak stran 1 5 KULTURA Jubilejna razstava domžalskega likovnega društva 30 let likovnega društva Petra Lobode Domžale Zc lansko jesen jc Likovno društvo Petra Ix>bode Domžale zakoračilo v trideseto leto likovnega ustvarjanja pod vodstvom strokovnega in duhovnega vodja, akademskega slikarja Danijela Lovra Fuggerja. Člani društva se pod njegovim mentorstvom tedensko srečujejo v OŠ Domžale, kjer se izobražujejo in ustvarjajo. Ob koncu vsakega šolskega leta se s svojimi deli redno predstavljajo v Galeriji Domžale in letošnja razstava likovnih del je na ogled od 9. maja 2003 dalje. Vendarle se je svečani dogcxlek dt Igi k lil že 15. aprila v prostorih mentorja in slikarja Danijela LFuggerja. v središču Domžal. IVi gradnji zanimivega ateljeja sta sodelovala slikarjeva prijatelja, arhitekt in Prešernov nagrajenec Vojtch Ravmikar, ki je načrtal tloris stavbe, in arhitekt Miloš Zalaz.nik, ki je pripomogel podobi razgibane zunanjščine. Celoten prostor je bil zapolnjen z likovnimi deli enajstih članov likovnega društva, ki so bila zastavljena kot neka kontinuiteta gradiva, z. namenom predstaviti napredek članov, ki še danes sodelujejo v društvu. V osrednjem delu razstave so torej risbe in skice kiparskih del samega nosilca imena likovnega društva Petra Lobode. Ime društva je želela 1073. ustanovitveno leto likovne sekcije na pobudo Kulturne skupnosti Domžale, predlagal Danijel L. Fugger. ki že od samega začetka vodi likovno društvo. Peter Loboda jc bil domžalski akademski kipar in profesor za kiparstvo na zagrebški in potem tudi na ljubljanski Akademiji likovnih umetnosti Naloga posameznega člana jc bila. da tridimenzionalno podobo kipov Petra Lobvncga društva predstavi s svojimi najboljšimi deli. Mentor Likovnega društva Petra Lorxxle Domžale opisuje društvo kot veliko družino, ki se veseli svojih dosežkov in dosežkov vsega članstva, namreč že vsak član jc prejel nagrade za svoje ustvarjalno delo. Pravzaprav pa je že tridesetletna ustvarjalnost likovnih del največja nagrada prijateljstva in druženja ljubiteljskih umetnikov, ki so skupaj z ustanoviteljem društva prispevali velik delež k razcvetu in soustvarjanju kulturnega življenja v Domžalah. Katarina Rus Pomladanski koncert godbe Domžale spet napolnil dvorano KC V petek, 25. aprila, je domžalska godba z dirigentom Gregorjem Vidmarjem izvedla samostojni koncert, ki je služil predvsem kot priprava na tekmovanje Zveze slovenskih godb v 2. težavnostni stopnji. Zato jc bil glasbeni program nekoliko krajši, kljub vsemu pa polna dvorana zveste godbene publike ni ostala ravnodušna, saj je bil večer popestren z različnimi gosti. Prve tri skladbe koncerta so bile tako tudi dejanski program, ki ga godbenice in godbeniki pripravljajo za tekmovanje, ki bo 10. maja v Kamniku. Prva je bila tako imenovana "ogrevalna", The Olimpic Špirit, naslednja pa že obvezna skladba (bolj natančno trije stavki) za vse tekmovalne godbe Sinkoma ( 'amioli "Soudaška" Tomaža llabcta. Zadnja skladba "tekmovalnega dela" koncerta je bila Slovo od Mladosti Danila Svarc. Nekoliko bolj resnoben začetek koncerta, je s skladbami Lvcning at Pops, venčkom Avscnikovih uspešnic in chnrlstonom prešel v bolj sproščeno vzdušje, ki sla ga še popestrila voditelj .line Sesek alias Martin Krpan in humorist Tunek i/ Rihtarovec. Godba je zatem zaigrala Se znano skladbo Anton aus Tirol ter Gerswinovo skladbo I Got Rhvthm, kjer jc še posebej do izraza prišla sekcija tolkal, ki je ob ploskanju ostalih instrumcnlaiislov izvajala zahtevne ritme. S priredbo največjih uspešnic skupine Deep pur-ple kot zadnjo skladbo programa, so se godbenice In godbeniki podali tudi v rockerske vode in s tem pošteno ogreli dvorano. Godba Domžale sc je na koncertu zahvalila tudi donatorjem. ki so prispevali za nove inštrumente. Godba namreč z nakupi novih inštrumentov skuša osvežili arhiv glasbil, ki so namenjena predvsem mlajšim članom. Večina članov na "manjših" inštrumentih (flavte, klarinetu za godbene namene Se vedno uporabila kar svoje inšlrumcnlc. kar na glasbilih po igranju v različnih vremenskih razmerah pušča posledice. Zato jc težnja, da sc primernim (beri resnim) članom zagotovi nadomestno, s katerim lahko razbremenijo svoje glasbilo, pO drugi strani pa tudi bolj kvalitetno igrajo. Donatorji, ki so prispevali za nove trobente so torej: BS JABOLKO d.o.o. Ljubljana. ELCOM d.o.o. Ljubljana, PLASTIKA Mesojedec Andrej s.p. Ljubljana ADR - ING d.o.o. Ljubljana ter BIRO PETKOVSKI d.o.o Ljubljana, ki je prispeval za novi klarinet. Pomladanski koncert (iodbe Domžale je zaznamovala predvsem vsestranskost orkestra, ki sc kaže v pogostem prehajanju različnih zvrsti izvajanih skladb. Takšna prehajanja iz klasičnih del preko narodnozabavnih ritmov pa vse do swinga jazza in nxka domžalski godbi niso tuja. Vse to so pridobili s trdim delom v zadnjih letih na čelu z dirigentom Gregorjem Vidmarjem. Vsestranskost se na tekmovanjih sicer ne i »gajanje tokratne absurdne drame jc sprva postavljeno na postajo podzemeljske železnice, Tu sc srečujejo različni potniki, ki med seboj komunicirajo, vendar njihove besede učinkujejo prazno in povsem brez pomena. V (In Iga 111 lejj Ulju sc t k >gn jalni prostot pieseh \ vagon, \ katerem potujejo potniki / različnimi osebnostmi, ki so že izgubili svojo identiteto. Izjema sta le zaljubljenca ki že v prvo dejanje vnašata življenjski optimizem in energijo,... Predstavo si boste lahko ogledali V soboto. 17. maja ob ?(l.iiri v kulturnem domu Franca Bcmika v I loinžalah. Darja Jagarinec stik s knjigo že v predšolskem obdobju. Najnovejše raziskave v svetu so pokazale, da na bralno uspešnost v šoli najbolj vpbvajo učenčeve predšolske izkušnje z branjem in knjigami doma, v družini. Bralno so najbolj uspešni tisti otroci, ki pri svojih starših vidijo pozitiven odnos do knjige in branja, ki tudi kupujejo knjige in zahajajo v knjižnico. Starši so dobili priporočilni seznam slikanic, lahko pa so otroci knjige izbirali tudi po lasmi želji. Starši so nato prebirali knjige svojim otrokom, otroci pa so o prebranem pripovedovali svojim vzgojiteljicam in učiteljicam. Ko so v aprilu potekali slovenski dnevi knjige, smo projekt zaključili. Kar 773 otrok je bralo s svojimi starši, prejeli so bralno priznanje, ki ga je ustvarila domžalska akademska slikarka Urša Žajdela Hrovat in drobno knjigo. Skupaj pa smo se poveselili še v Kulturnem domu Franca Bernika, kjer smo si ogledali predstavo Pedenjped. Pedenjpeda vsi poznamo kot knjižnega junaka slovenskega pesnika Nika Grafenauerja. Peter Savli je pesmice uglasbil in ustvaril predstavo Pedenjped kot glasbeno animatorski koncert. Otroci so soustvarjali predstavo, saj so spremljali pesmice z lesenimi paličicami in gibi. Zvrstile se Grafenauerjeve pesmi Abeceda, Slikar. Učenjak, Dvojčka, Tika-taka... Otroci so sami postali slikarji, ko so s paličicami risali okvir družinske slike, se pačili v ogledalo, dokler le-to ni počilo, oponašali urne kazalce, ki merijo čas. plesali.... Skratka, pravi praznik "Pedenjpedov"! Pa tudi praznik za starše, vzgojiteljice in knjižničarke, videti toliko sijočih otroških obrazkov, ki so se zbrali, ker imajo radi knjige, ki jim bogahjo njihov otroški vsakdan. Stanka Zanoskar Dragi prijatelji poletnega gledališča iŽelitc postati donator kulturnega društva Miran Jare Škocjan? Dovolite, da vas seznanimo in obvestimo o naši akciji za nakup novih sedežev v poletnem gledališču na Studencu. Vabimo vas k sodelovanju v tej akciji in sicer tako, da nam izpolnjeno prijavnico vrnete na naš naslov: Mari Nahtigal. Dvoržakova 3, Vir. 1230 Domžale, mi pa vam bomo poslali pogodbo s položnico za nakazilo, po vplačilu pa prejmete kupone za uveljavitev popusta pri nakupu vstopnic. Pogoji: - cena sedeža je 20.(XX) SIT - kupcu sedeža se izda izkaznica z 10 kuponi - vsak ima oznako za 50 % popust pri nakupu vstopnice za katerokoli prireditev, ki jo organizira naše društvo v poletnem gledališču na Studencu - veljavnost izkaznice s kuponi je dve leti, oziroma za sezono 2003 in 2004 - pri nakupu ene vstopnice se lahko koristi samo en kupon (popusti se ne seštevajo) Kontaktna oseba: Alojz Stražar. 01/724 28 55, 041 342 938 Veseli bomo. če se boste odločili za sodetovanje z nami! -» Je morda to vaš novi sedež v Poletnem jledališču na Studencu? Prijavnica ime in priimek., točen naslov....... želim postati donator Kulturnega društva Miran Jare Šk(xjan ter prispevati za nove sedeže v Poletnem gledališču na Studencu. Za omenjeno akcijo sem pripravljen prispevati.....................................................SIT. Podpis......................................................... zpolni in pošlji na naslov: Mari Nahtigal Vir, Dvoržakova 5,1230 Domžale Iz zakladnice pregovorov-maj 2003 »Veliko mesto -velika osamljenost« V starih časih je mesto veljalo za kraj, kjer je življenje potekalo urejeno, varno in v meo^ebojnem občestvu. Življenje na deželi je bilo povezano z mnogimi nevarnostmi, mestno obzidje pa je omogočalo prebivalcem varnost pred zvermi in napadalci od zunaj. Zfadnja stoletja mesta rastejo v velikanske razsežnosti in postajajo vse bolj kraji velikih socialnih razlik, onesnaženega okolja nasilja in osamljenosti, kot pove pregovor v naslovu, Veliko mesto, velika puščoba. dodajajo Nemci. Iz zakladnice svetovnih pregovorov smo nabrali nekaj takih, ki govorijo o mestu in vasi. V njih se razločno daje prednost vasi, medtem ko se mesto povezuje s številnimi pomanjkljivostmi: Veliko mesto, veliki grehi. Največ divjih zveri je tam, kjer je največ ljudi. Kokoš se izleže v vasi, pojedo pa jo v mestu. Mesto v mislih radi povezujemo z denarjem in bogastvom: V mesto po denar, na deželo po pamet. V mesto po bogastvo, na deželo po zdravje. V mestu človek tudi V mestu potrebuješ denar, na vasi prijatelja, na poti sopotnika. Na vasi skubejo gosi, v mestu pa pravdarje. Majhnemu, odročnemu kraju pravimo tudi gnezdo (np. podeželsko, malomeščansko gnezdo). O takšnih krajih tudi ljudska modrost nima dobrega mnenja Bog je ustvaril vas, človek je ustvaril mesto, hudič pa majhno mesto. Majhna mesta, velike laži. Majhna mesta imajo često velike preroke. Ena najbolj odbijajočih lastnosti kakšnega podeželskega mesta ali tudi vasi je ta da je velike > čenč in opravljanja: Čim manjša je vas. tem bolj popadljive pse ima. Kjer psi lajajo, vas ni daleč. Ce hočeš biti poznan, a ne poznati, živi v vasi; če hočeš poznati, a ne biti poznan, živi v mestu. Italijani imajo veliko pregovorov o svojih znamenitih mestih. Naštejmo jih nekaj: V s< poti vodijo v Rim. V Rimu potrebuješ troje: kruh,obleko in potrpežljivost. Slavna italijanska mesta so dobila svoje pridevnike: Milan je velik, Benetke so bogate (ah lepe), i.«nm;i je sijajna, Bologna je tolsta (bogato meščanstvo), Firence so lepe. Padova je učena, Ravena je starodavna. Rim je svet V italijanščini to še posebej lepo zveni: Milano la grande, Venezia la ricca, Genova la superba. Bologna la grassa, Fuvnze la hHki. Padova h dnttsi. Ravenna Fantiča, Roma la santa. Ameriškega arhitekta. Franka L. VVrighta (u. 1959). so vprašali, kaj misli o New Yorku. »To je velik zapor z brezštevilnimi stolpnicami in oglasnimi panoji.« »Kaj pa Boston?« »Njegovih osemsto tisoč prebivalcev bi merah preseliti kam drugam, za mesto pa poskrbeti kot za muzejski primerek.« »Kakšen nasvet pa bi dali prebivalcem Pittsburga?« »Da ga zapustijo!« BOGDAN DOLENC stran 16 Kotalkarski klub Pirueta Tokrat najmlajši V nedeljo, 27. aprila, jc bilo v Novi Gorici mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju »MIKI MIŠKA«. Sodelovalo je 68 tekmovalcev iz Italije. Hrvaške in Slovenije, med njimi 11 iz KK Pirueta, ki so se odlično odrezali. Niso bili le ena od najštevilčnejših ekip, temveč so tudi pokazali, da veliko znajo, saj so pridno vadili na pripravah med zimsko sezono. Malce jih je motil parket, saj je bilo tekmovanje i telovadnici, sami pa so bolj vajeni betonske podlage. Kljub temu so zasedli kar nekaj dobrih mest in tako ne manjka optimizma za prihodnost, še zlasti če vemo, daje večina tekmovalcev nastopila prvič in daje tudi trema naredila svoje. Po končanem tekmovanju so bili vsi zadovoljni tudi trenerja Nina in Blaž. ki sta se ponudila in dobro pripravila najmlajše. Glede na njihovo iskreno veselje ob doseženih rezultatih in težko pričakovanje naslednjega tekmovanja kjer bo treme še manj, lahko v prihodnje pričakujemo še več uspehov, zato najmlajši srečno. Še uvrstitve tekmovalcev KK Pirueta: 3. Eva Peterlin. 4. Patricija Žnidaršič in Patricija Štiftcr, 5. Erika Praznik. MašaTravljanin in Vita Petcrlin;7. Teja Štefan, Lara Pavli; S.Tatjana Kump-Muhič in Eva Belingarter9. Nina Železnik. K.K. 0 Sankukai karate klub Domžale Sodniški seminar in pokalna tekma Mesec april je bil za ka i ateist c Karate kluba Dom Žale dokaj aktiven. Poleg obilice dela na rednih treningih, sta v soboto in nedeljo (12. in 13. aprila) v Osnovni šoli Venclja Perka potekala še Sankukai sodniški seminar in 3. Sankukai pokalna tekma za ml. in st. mladince/ke ter članice 2(103. Sodniški seminar poteka vsake pol leta inje navadno sestavljen iz dveh delov. Tako je bil v soboto najprej na vrsti teoretični del. Drugi (praktični) del seminarja se je nadaljeval v nedeljo Tečajniki so se praktično preizkusili, kaj so se prejšnji dim naučili. Pri tem so jih spremljali in jim z nasveti pomagali člani z višjimi sodniškimi nazivi. Nato seje /ačela tekma in tako prvi resni preizkus za udeležence seminarja to je dejansko sc ljenje v borbah. Vse kandidate za višji sodniški naziv so pri njihovem početju opazovali in ocenjevali. Po končani tekmi je sledilo še zadnje dejanje sodniškega seminarja to je pisanje testa iz teorije o sojenju. Po preštetju zbranih točk. so člani Karate kluba Domžale dosegli naslednje rezultate: sodniško licenco so obnovili: - Kristina Otrin Ferlič(za glavnega sodnika) - Boris Zadravec (za stranskega sodnika) * - Saša Setnikar (za pripravnika) - Damjan Zore (za pripravnika) - nov sodniški naziv je pridobil: -Bine Pengal (pripravnik i Člani Karate kluba Domžale so na 3. Sankukai pokalni tekmi zasedli naslednja mesta: Člani nad 80 kg: 1. Primož Feriič in 2. Boris Jerkič Člani 70-75 kg: 3-4. Boris Zadravec Člani (5-4.kyu) nad 70 kg: 1. Marko Podboršek. 2. Rok Kosec, 3-4. mesti i pa sta si delila Danici Sever in Tomaž Bati Člani (5-4.kyu) do 70 kg: 3-4. Matevž Peterlin Dekleta nad 60kg: 2. Bctka Gregorin Dekleta do 53 kg: 2. Kristina Otrin Feriič in 3-4. Saša Setnikar B.P. Mikijev plesni tabor na Soči »Se veste, kaj nas vse skupaj čaka v mesecu avgustu 2003?« vpraša učiteljica Damjana. »Ste pozabili?« »Jasno, bravo, Spela! In ti si tudi uganil, Jaka! Počasi, počasi... Da, vsi veste pravilen odgovor. Na tabor gremo. In to s Plesno šolo Miki. Lani jc bilo nepozabno, pravite, v Rcdencih ob Kolpi? Tam so zares lepi kraji. Pa v Seči pri Portorožu ste tudi bili? Tudi tam smo uživali ob pogledu na morje in soline, kaj? Pa že prej ste bili na plesnih taborih z Mikijevci? Ze petkrat .'"nadaljuje Damjana. »Potem bo tudi šestič gotovo zanimivo«, si misli Ana, ki še nikoli ni bila in vpraša ostale prijatelje »Potem greste letos zopet z njimi?« »Seveda«, odgovori Spela.« »Hej, počakajte. Jaz grem tudi. Joj. še prtljago si pripravim, potem pa... Mami, pomagaj mi. Na tabor s Plesno šolo Miki grem,« Ana zavpije mami, ki stoji poleg nje. »Avgusta, praviš?« reče mama. » Avgusta, ja. A to še ni zdaj? No prav, bom pa počakala, ampak ne pozabi me prijaviti.« Tudi pri vas doma zveni takole? Res jc, tudi nas nekateri že nestrpno sprašujejo, čc smo letos pozabili na naš tabor. Zagotovo nismo. Tokrat sc odpravljamo na drug konec Slovenije, spoznavat našo prelepo, najbolj zeleno reko - Sočo. Nastanili sc bomo v domu, ki nosi ime po tej čudoviti reki in se nahaja v Tolminu. Že slišimo veselo prerivanje po hodnikih in smeh, ki se vali iz sob. Med otrok jc vedno lepo in domače. Tudi mc, učiteljice, rade zaidemo med pogovore naših plesalcev. Njihove teme so zaupne, tako, da naši pogovori nc zapustijo sob. No. pa lepo po vrsti. Vsak dan bomo veselo zajadrali v naše dneve. Jutranje vstajanje nam ne bo povzročalo preveč težav, saj nas bo vedno čakal dišeč zajtrk. Morali si bomo nabrati novih IZPOSOJA IN PRODAJA DVIGAL OMME uvizne Kosare u m m t Višine dviga od 13-21 m Triglavska 11,1230 Oomžala tel /fax: 01/7212-132 GSM: 041/SB8-529 MAJ. KLUB • JEFRA RACING PRODAJA IZVENKRMNIH MOTORJEV T0HATSU JAKI Z0 Taborska 6, Domžale, Tel.: 01 724 80 B3 Republika Slovenija Upravna enota Domžale 1230 Domžale, OBJAVLJA JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NAJDENIH STVARI Javna dražba z licitaciji i najdenih stvari hi i v torek, 20.5.2(X)3 od 10. do 13. ure na dvorišču Policijske postaje v Domžalah, Ljubljanska cesta 96. < )i>led najdenih stvari jc tnogi ič istega dne na omenjenem naslovu pral i tražbo od 8.30. do 9.30. ure. Seznam najdenih stvari z izklicno ceno je izobešen na oglasni deski Upravne enote Domžale, Ljubljanska cesta 69/11, in sicer od 13.05.2003 dalje. Načelnik: Branko Heferle, univ. dipl. prav., I.r. LIPOVŠEK GSM: 040 209 433 KOMPLEKSNO UREJANJE ŽIVIH v MEJA, PODIRANJE VISOKIH DREVES VKULTIVIRANEM OKOLJU moči, kajti do kosila bomo pridno plesali. Najprej malo enega, nato drugega plesa. Razdelili se bomo po starosti in po znanju. Tudi, čc kdo še nikoli ni plesal in si tega močno želi. sc nam vseeno lahko priključi. Obljubimo, da sc boste zabavali. Skupaj s plesom bomo poskušali ujeti ritem Soče. da se bomo popoldne, po okusnem kosilu in počitku, lahko s kanuji zagnali po njej. Na kolesih bomo spoznavali tudi okolico, si ogledali muzej in nekatere zgodovinske znamenitosti. Ne bomo pozabili tudi na naravne lepote, ki jih v tem koncu Slovenije prav gotovo ne manjka. Če nam zelenja in narave še ne bo dovolj, pa se hotno povzpeli še na katerega od bližnjih vrhov. Nekatere popoldneve pa bomo popestrili z raznimi športi. Na taboru sc bomo igrali tudi igre brez meja in se poizkušali v različnih delavnicah, kjer je vedno veselo. Izdelali si bomo spominke, ki jih bomo odnesli s seboj domov, da se bomo lahko kasneje spominjali naših zabavnih doživetij. Nc izdamo vam, kaj natančno bomo počeli in kaj bomo izdelovali. To naj ostane šc presenečenje. Povemo vam le, da bo tabor potekal med 4. in 9. avgustom 2003. Iz. Domžal se bomo v ponedeljek zjutraj odpeljali v Tolmin, kjer sc bomo nastanili v domu. Sledil bo pogovor o hišnem redu in pravilih obnašanja, urniku in vsem ostalem. Razdelili se bomo v skupine in pričeli z dejavnostmi. Na taboru bomo marsikaj ustvarili in sc naučili, potem vam bomo z veseljem pokazali plese, izdelke in nore slike ter z vami, starši in prijatelji, poklepetali o mnogih naših norčijah. Čc boste na naših obrazih zagledali nasmeh in iskre v očeh, boste vedeli, da nam jc bilo lepo. Kdo gre Z nami? Le pokliče nas, z veseljem vas bomo vzeli s sabo. Zavrtite tel.: 01/ 724 25 85 oziroma 041/ .341 422, da izveste šc več. Mentorji Plesne šole Miki Na podlagi 7. člena Pravilnika 0 porabi in dodeljevanju pn računskih sredstev za pospeševanje razve >ja kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 13/02) Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, izdaja naslednji SKLEP o določitvi višine subvencije za subvencioniranje osemenjevanja živine 1. Subvencija za sofinanciranje osemenjevanja živali (govejih |)leincnic. svinj in drobnice), ki jo plačuje Občina Domžale, za obdobje od 01.01.2003 -31.12.2003 znaša 3.000,00 SIT na osemenitev posamezne živali. 2. Subvencije iz I. točke tega sklepa, se porabljajo na podlagi pogodbe, ki jo Občina Domžale sklene z. Veterinarskim domom Domžale d.o.o., pravno osebo, ki ima pridt ibljerK i koncesijo za opravljanje le dejavnosti na območju občine Domžale. 3. Upravičenci do subvencij so kmetje in rejci domačih živali, ki imajo stalno bivališče na območju < ibčinc I žomžalc in ki redijo živali v občini Domžale. 4. Sredstva za reprodukcijo v živinorejo so zagotovljena v proračunu Občine Domžale, postavka »Subvencioniranje osemenjevanja živine«. OBČINA DOMŽALE Oddelek za finance in gospodarstvo -a Športno društvo /LIJVA (Ipckamiška 22 1235 Radomlje VABILO V soboto, 7. junija 2003. ŠD Želva vabi vse otroke, stare od .3 do 7 let na 2. tekaško prireditev TEČEMO RADI, ki bona nogometnem igrišču v Radomljah od 10. do 12. ure. Dolžina proge: 250m -za otroke stare lleta 350 m za otroke stare 4lcta 450m - za otroke stare 5let 550 m - za otroke stare tikt 650m -za otroke stare 7lct Vsak otrok prejme praktično nagrado in malico. Štartnina bo700 sit. V primeru dežja ho tek prestavljen na 14. junij 2()(M. TEL.: 722 73 36 ŠD ŽELVA adriapool d.o.o. Šuceva 27, 4000 Kranj (poleg Hipermarketa Mercator) Tel.: 04/201 68 20 WVVW.ADRIAPOOL.COM AKCIJE V MAJU BONBON PRI NAKUPU NOVEGA SCENICA LAHKO V MESECU MAJU PRIHRANITE DO 800.000 SIT. ZELO UGODNO TUDI OSTALI MODELI. RENAULT AVTO SET d.o.o. Ilrajfomcl j 2ti, Domžal« SALON: od «. do 19. url SERVIS: od 8 do 17, ura SOBOTA od B do 1J ur. Prodaja vozil: 01 /56 27 111 041/648166 Servis: 01 / 56 27 333 Nadomestni deli: 01 / 56 27 222 Fax: 01/56 27 444 E-mail: tomaz.setnikar.avtoset@dealer.renault.si stran 17 Košarka Odlično organiziran zaključni turnir za slovenski pokal V organizaciji domžalskega košarkarskega kluba Hcliosa, ki se žal ni uvrstil na ta turnir, je 12. in 13.4.2(10.1 potekal finalni turnir Pokala Spar. Na tem turnirju so igrale štiri najliol jše slovenske ekipe (izjema je bila Krka, ki je izgubila s Koprom) in sicer Slovan in Olimpija iz Ljubljane, Pivovarna Laško in Koper. Geoplin Slovan je premagal ekipo Kopra z. rezultatom 81:61, V drugi tekmi, poslastici dneva, pa je Olimpija premagala Laško z 89:86, vendar se je Olimpija morala za /mago krepko potruditi, odločilna moža sta bila I Inku in Dujmovič, ki sta v četrti četrtini dosegla skorajda vse točke ()limpi|c. V sklepnem dejanju pokalnega tekmovanja Slovenije sla igrala Geoplin Slovan in Union Olimpija. ki je bila s 86:72 boljša, odločilna pa je bila osebna napaka Dončiča v napadu ter tehnična napaka trenerju (ieoplin Slovana Ivanu Sunari v drugi četrtini, koje Olimpija ušla. Slovan je sicer šc poi/kušal. a kaj več koi častnega poraza jim ni uspelo iztržili tako |C Olimpija osvojila prvo lovoriko v letošnji sezoni - slovenski pokal. Končni vrstni red je bil tak: 1. 11 nion Olimpija 2. (ieoplin Slovan 3. - 4. Ilvovarna Laško in Koper Sedaj pa še k organizaciji. Ta je bila na vrhunski ravni, za kar je domžalski klub prejel priznanje Košarkarske zveze Slovenije, vendar pa je bilo to šc zadnje opozorilo občini, ministrstvom in še komu, da Domžale nujno potrebujejo novo športno dvorano: Upajmo, da se bo lega zaključnega turnirja drugo leto udeležila tudi domžalska ekipa, kar bi bil velik uspeh. U.Ž. Novice iz košarkarskih klubov Košarkarski klub Helios Domžale Člani so trenutno pri dveh zmagah - Kopru doma in Rogli v gOSteh ter šestih ponizili duma / Olimpijo. Krko in Klektro Ur v »osteh s Slovanom, Olimpijo in Pivovarno Laško ter zasedajo b.incsto / III mu lovkami in koš razliko 587:700. Cilj je ekipa že dosegla z uvrstitvijo med osem najboljših ekip. v tem delu tekmovanja pa jim ne gre vse po načrtih, saj so tako / Hleklro kol s Krko izgubili doma, nato v gosteh po zelo dobri, igri štrli odpor ekipe Rogle za K) točk, z Olimpijo izgubili V TiVOlijU za 26 točk. Sledijo pa tekme s Koprom v gosteh, doma s Slovanom, ualo pri Krki v Novem mestu. Laškim doma, Elektro v EOSten ter na koncu, 21 .maja, šc z Roglo doma. kjer hi bilo lepo, da bi se igralci od svojih /veslih navijačev in Ravbarjcv poslovili / zmago, Pri ostalih selekcijah sla aktivni v tekmovanju dve. in sicer pionirji prve ekipe, ki so na lincslii po 4-ih odigranih kolih / duma zmagama in dvema porazoma - 6 točk, koš razlika 269:108 ter mladi do 20 let. in sicer v ljubljanski ligi. kjer so pri dveh zmagah. Uspešno delo vtem klubu pa je sedaj zaključil Sašo Kisela, ki sc poslavlja od mladinskega pogona v Domžalah, in sicei gre seda) na novo delovno mesto v Novo Gorico, kjer mu želimo prav tako uspešno delo kot v Domžalah. Kdo bo novi vodja mladinskega pogona v Domžalah šc ni jasno. V šolski košarkarski ligi je bila v skupnem seštevku pn osnovnih šolah najboljša OS Domžale tu sc sešteva delo v košarkarskem, novinarskem, plesnem, plcsno-navijaškcm in šc katerem delu - navi jško plesna skupina je bila četrta plesna pa prva. Pri srednjih šolali pa se ponovnega naslova nista veseliladvadomžalska košarkarja Močnik in Košir-Gimnazija Bežigrad, saj sta izgubila finalno tekmo v Velenju proti šolskemu centru iz Velenja. V izbom reprezentanc pa so trenutno: Ambmž pri mladinski, pri mladi pa Košir. Bajramlič in Močnik. Košarkarski klub Lastovka Priprave na novo tekmovalno sezono so v polnem teku. prav tako tekmovanje v prvi pionirski ligi, selekciji kadetov in pionirjev sta bili na gostovanju v Sarajevu v Bosni in bili obe uspešni -pionirji so Bosno premagali s 84:60, kadeti pa s 78:73. Obe tekmi si je v Sarajevu ogledalo veliko gledalcev, druga tekma kadetov pa je bila nasploh zanimiva in zelo atraktivna Ti dve prijateljski Icknu sla kadetom služili kot priprava na kvalifikacije za vslop v I. kadetsko ligo. pionirjem pa priprava na pomembne tekme v nadaljevanju, in sicer v boju za 3.mestO, ki mu konkurirala KK Domžale in KK Komenda. Mladinci so v polnem leku. saj sc pripravljajo na vstop v prvo mladinsko ligo, V septembru pa naj bj v leni klubu zaživela tudi šola košarke, pred tem pa ho okoli 26juni|a organiziran močan turnir, in srci sodelovale naj bi ekipe Olimpijc, Šibenika in Sarajeva - Bosne. Pionirji prve ekipe Lastovk so po krajšem premoru v skupini na 5.mestu z 1 zmago in 3 porazi ter koš razliko 287:332. S tekmovanjem pa b(xlo 11 maja pričeli tudi pionirji druge ekipe. Prvi krog kvalifikacij kadetov in mladincev naj bi bil 10. in I l.maja. Urban Žnidaršic Na tekmi v Tržiču je za presenečenje s 3. mestom poskrbel Gašper Pire Prizadevnost na treningih je bila z 2. mestom Timija Čižka poplačana na težavnostni tekmi v Šenčurju Športni plezalci AO Domžale odlični na prvih tekmah April je mesec, ko športni plezalci začnejo s tekmovalno sezono in /<■ po tradiciji je najprej na vrsti ciklus tekmovanj, imenovan "Gorenjska liga". Tekmovanje je namenjeno plezalcem, ki so le na začetku svoje tekmovalne kariere, kakor tudi že uveljavljenim tekmovalcem. Za prve jc to odlična priložno .1 za nabiranje izkušenj in priinei|ava z najboljšimi, za druge pa pomemben test priprav Ijenosti pred lekmovaiiji najvišjega nivoja. Ligo sestavljajo štiri tekme; dve težavnostni, hitrostna in bouldcr tekma, ki skupaj štejejo tudi za skupno razvrstitev. <'11 j tekmovanja ie popularizacija športnega plezanja, zalo je tekmovalni listom prilagojen mladini plezalcem, tako da vsi nastopajoči lahko Opazujejo predhodne lekinovalee, poslavljalo; smeri pa za vse nastopajoče deti.....sini.i plezanje v smeri. Plezalci AO Domžale so v preteklih letih na leni tekmovanju dosegli vrhunske rezultate, vendar je bila odgovornost za uspeh na ramenih maloštevilne ekipe. V letošnjem letu z veseljem ugotavljam, da se je "prekaljenim" tekmovalcem pridružila številna ekipa mladih plezalcev, ki so se prvič seznanili s to vrsto tekmovanja in jih na tem mestu posebej omenjam. Vita Osolin, bika Košak, Domen Šmuc, Leon in Nc|i Vindišai I i h Vanbcrgcr, Anž.c Aiko m i .m i.....itej i mk so debitirali na tekmah Gorenjske lige in dosegli presenetljivo dobre rezultate. Do sedaj sla bili mi i.izpoiedu dve težavnostni in hitrostna tekma m na njih so Športni plezalci iz A< I i tomžale dosegli naslednic rezultate: Mi.iii-ihunkt k/.aoiost 1 JiitrusL Via 1 kolin 7. . 3. Ml. deklice Katja /lipanek 3, 2. 5. SI. cicibani 1 mi 1 ioseničar 1. 1. 1. Leon Vindišar 8. 8. 22. Jaka Košak 8 15. 17. Domen Šmuc 8. 15. - Ml. dečki Mark Grad 2. 2. 9. (laJper Pire i 3. 6, 10. Tirni Čižek 5. 2. - Anžc Arko 9. 1 1 15. Nejc Vindišar . 1 1 16. Lan Timotej Turk 6. St. dečki Žiga Zupanek 3. 1. 9. Zigl Kižičnik 11. 9. Matej Repov?, 14. 15. 18. tlrh Vamberger 16. ■ Iz pričujočih rezultatov lahko i azherenio. da je 'lun (lostini ai v letošnjem letu brez konkurence, saj je do sedaj nanizal tri prepričljive zmage. I .anskolelium uspešnim tekmovali eni Marku Oradu, Kaji m Žigi /iipaneku sla se V letošnjem Jelu pridružila ' .'. "< ! mestom Tirni Čižek m Gašpei Piic. ki sla naredila največji napredek glede na lanskoletne rezultate. Posebej velja omeniti odlično ... mesto Vile Osolin v hitrostnem plezanju, ki je prvič tekmovala na takšnem tekmovanju in ji za to posebej čestitamo. Prve tekme so pokazale, da v AO Domžale strokovno delo Klemna Vbdlana / mladimi športnimi plezalci prinaša uspehe in da se za razvoj športnega plezanja v Domžalah m treba bali Mladim športnikom je uspešen začetek sezone prav gotovo velika vzpodbuda za nadaljnje delo. nam. ki pa smo s leni športom povezani lako ali drugače pa zadovoljstvo in ponos ob njihovih uspehih, T.Z. Atletski klub VELE Domžale Najboljši na najdaljši preizkušnji Domžalčani smo 19. aprila letos dobili prvega najboljšega tekača v Sloveniji. I tiz.iv ni prvak je v teku na K).(KK) m. na tekmovanju, ki jc bilo na Ravnah na Koroškem - postal Peter Kastelic. kije z rezultatom 31:51,86 min stopil na najvišjo stopničko pri mlajših članih. 1'elei je za absolutnim zmagovalcem V članski kategoriji, Romanom Kejžat jem, zaostal le za dobro minulo in pol. Na lekmovaii|ii. kjci je poleg Kejzaija zmagala ludi najbolj poznana slovenska dolgoprogašica, Javornikova, je med članicami nastopila tudi Špela Krznu, ki se je prav lako kol IVlei uvrstila na nehvaležno četrto mesto. Dosegla je rezultat 19:14,63 min. V isti kategoriji je nastopila ie Meta Pungerčar, kije bila z rezultatom 48:54.32 min osma. Čestitke dolgoprogašem in tudi Jarc Domnu. ki je koi dijak (Hmnazije Šiška zmagal na krosu na prvenstvu ljubljanskih srednjih šol. Bojana TVD Partizan poskrbel za urejeno TRIM stezo Vabljeni na Šumberk V aprilu 2003 so prizadevni člani in članice TVD Partizan obnovili TRIM stezo na Šumherku v neposredni bližini Domžal. TVD Partizan Domžale je namreč društvo, ki skrbi za urejenost TRIM steze in letos so se odločili, da jo v celoti prenovijo oz. zamenjajo table z vajami, delno pa so spremenili tudi potek vaj na stezi. Stare table so bile odločno premajhne in slabo berljive, nekaj pa jih je tudi že manjkalo, tako da so jih v celoti zamenjali z večjimi. Potek vadbe pa je spremenjen tako, da je prva petina steze sedaj brez vaj in je namenjena ogrevanju s hojo oziroma tekom. Na prvi postaji je nekaj združenih vaj za gimnastično ogrevanje in pripravo na ostale vaje na stezi. Vse vaje na orodjih ostajajo enake, le da so izvedbe navedene v dveh težavnostnih stopnjah, bolj in manj zahtevna izvedba. Ob koncu TRIM steze pa je še nekaj vaj. namenjenih ohlajanju in raztegovanju najbolj obremenjenih mišičnih skupin. Vse tekmovalce TRIM steze hkrati opozarjajo, da je izvedba vaj samo okviren podatek za rekreativno vadbo, vsakdo naj izvedbo vaj prilagodi svoji pripravljenosti - glede na svoje individualne sposobnosti. TRIM steza in vaje naj bodo namenjene kot rekreativna sprostitev v naravi. Opozarjajo tudi na primerno športno opremo, še posebej pa na primerno Obutev, saj je steza zelo razgibana in poteka po gozdnih poteh, ki zahtevajo kar kvalitetno obutev, da ne pride do poškodb. TVD Partizan Domžale želi vsem obiskovalcem veliko rekreativnih užitkov na tem lepem športnem objektu, ki so ga resnično lepo uredili in zato pričakujejo, da boste športniki in rekreativci ter vsi uporabniki naše TRIM steze poskrbeli, da bo lepa in urejena ostala tudi v prihodnje. Zapišimo še. da je table izdelal Žig d.o.o. - Tomaž Korošec. Dobrodošli na TRIM stezi na Sumberku. Najmlajši člani ŠD Sokol uspešno startali v novo kotalkarsko sezono Začela se je nova tekmovalna sezona v umetnostnem kotalkanju. Prvih tekem so se.udelcžili tudi naši najmlajši kotalkarji, ki so bili na zadovoljstvo trenerjev in staršev zelo uspešni v izvajanju svojih programov in obveznih likov. Prvi dve tekmi sta potekali 8. in 9. marca v kotalkarski dvorani v Renčah . V soboto so se tekmovalci pomerili v obveznih likih in zasedli naslednja mesta: Patricija Malko« ič je v sk. pionirji C let. 95 stala na tretji stopnički, pri pionirjih B je Maša Tadič zasedla 3. mesto, Nika Babic je bila četrta. Tjaša Kvas pa je zasedla 12. mesto. Med kadeti smo imeli Sokolovci dve predstavnici. Maxi Cerar jc zasedla prvo mesto, Petra Pokovec pa drugo mesto. V nedeljo je potekala tekma v prostih programih za 9. mednarodni pokal račk, ki so se ga udeležile naše najmlajše tekmovalke. Gledalce so navdušile s svojimi programi. V skupini cicibani jc Ana Mourin na svoji prvi tekmi zasedla drugo mesto, Pia- Kvas Peric jc bila v svoji skupini fiTtja./.an.i Keršič je v isti skupini peta l vi HilbaMc je bila v skii|>iiu I, 96 tretja. V skupinah, ki so sledile, so gledalci videli mične programe, pn katerih so se tekmovalke trudile, da bi pokazale kar največ kolalkarskega znanja. Najbolje je to uspelo Patriciji Malko« ii ki je sezono v skupini pionirji C kronala s prvim mestom. Deklice v skupini pionirji B pa so zasedle naslednja mesta: -Nika Kabič - 4. mesto -Maša Tadič - 5. mesto. V skupini D pa je Manca Korošec domov odnesla pokal, ki ga je osvojila za drugo mesto. Že 6. aprila so se naše tekmovalke spet vrnile na goriški konec, kjer so se udeležile mednarodne tekme za Pokal Renče 2003. Zaradi bolezni med tekmovalkami v našem klubu sta sc tega močnega mednarodnega tekmovanja udeležili le dve lekrnovalki Patricija Malkovič |c v svoji skupini zasedla pelo mesto. Manca Korošec pa je Ural štirinajsta Dobre uvrstitve so tudi tokrat plod dobrega dela tako trenerjev Petra Brleča, Maje Škrlep, Mateja Draščka. kakor tudi pridnih deklic v našem klubu. Le tako naprej!! SOKOLK0 A ./V r r\ ^ n ^ 0 - svA- Dekleta OS Domžale državne prvakinje v šahu 11. aprila jc bilo v Ljubljani osnovnošolsko prvenstvo v šahu za dečke in deklice do 12 let, kjer se je pomerilo 17 dekliških in 48 fantovskih ekip. Ekipa deklet iz OŠ Domžale jc po vseh dvobojih ostala neporažena in je zasluženo osvojila 1. mesto. Slavje deklet je bilo še toliko večje, ker so zmagale v zelo močni in izenačeni konkurenci. Za zmagovalno ekipo so igrale: Špela Orehek, Katja Jus, Maša Juhant, Uška Gregorič in Zala Hribar. V senci uspeha deklet je tudi odlično 10. mesto fantov iz OŠ Domžale, ki majo, kot zakleto, vsako imajo vsako leto smolo pri žrebu nasprotnikov. Po pravilu končajo tekmovanje z visokim buholcem. Letos so v prvem kolu premagali kasnejše državne prvake. Za fante so igrali: Samo Zabrel. Pal Somi. Peter Kolar, Žiga Kos in Andraž Juhant. Na prvenstvu so nastopili tudi fantje iz OŠ Preserje pri Radomljah, ki so dosegli solidno 19. mesto. Vsem ekipam čestitamo za odlične rezultate. Bela Somi Praznik karateistov Atoma Mnogo let se je glavni instruktor in ustanovitelj Karate društva ATOM Shotokan Domžale. Lovrenc Kokalj. prizadeva) pripeljali v Domžale in Ljubljano tega slavnega moža, ki je dejansko soblikovalec svetovnega karateja že od sredine petdesetih let prejšnjega stoletja. Učenec Funakoshi Gichina. velik prijatelj pokojnega velikana karateja mojstra Nakajame. sošolec Nišijame je skupaj z asistentom »senseiem« Manabu Murakamijem 6. dan vodil dvodnevni karate seminar, (12. in 13. 4). Veliko željo sem imel organizirati seminar in srečanje v svojem rojstnem kraju Domžalah, kar bi mi na prehojeno pot v karateju veliko pomenilo, vendar usoda je hotela drugače in seminar je bil organiziran v veliki dvorani Pedagoške fakultete v Ljubljani. Kako velik je karate smo bili udeleženci seznanjeni drugi dan seminarja, ko se je tudi višjim stopnjam karateistov trgalo znanje na prafaktorje in vsi bi kar na enkrat radi trenirali bolj vsakdanji trening karateja, pravi Kokalj. Mojster karateja Kanazavva je na treningih neprestano skozi vse lekcije poudarjal, da karate ni samo Šport in da mora vsak posameznik ugotoviti, da je vadba odlična predvsem za vsakega posameznika osebno, vse znanje se mora izražati v enostavnosti in uspešnosti vsakdanjega življenja. Pokazal je vaje. ki naj jih delajo otroci in odrasli, da bodo zadovoljni in budni takoj, ko nastopijo z. učenjem v šoli ali na delu. Zelo pomembno je osredotočenje na bistvo situacije. Po seminarju so pnjavljeni karatesti opravljali izpite /a mojstrske pasove. V Domžalah imamo sedaj tri nove mojstre karateja in eno novo mojstrico, kar pomeni znova začeti vaditi karate na višjem nivoju. 14. apnla popoldne |e mojster Kanazavva v Mariboru pod vznožjem pohorskega smučišča svetovnega pokala za zlato lisico, skupaj z. glavnim instruktorjem'SKlF Slo. »senseijem«, Ivanom Čeričem 6. dan. odprl nov vadbeni center za karateiste. Kanazavva center Maribor Gostišču na Jamarskem domu na Gorjuši. Hotelu Krona, športnemu centru in gostišču Kraljev hrib. restavraciji Repovž, se Karate društvo ATOM zahvaljuje za gostoljubnost in kvaliteto, veliko pnznanje pa tudi Dijaškemu domu Bežigrad. Marko Marinšek OVCTJE KSEMIA Ljubljanska 67, tel.: 72413 01 depala vas 120, tel.: 721 55 14 ODPRTO TUDI OB NEDELJAH od 8h do I2h AR d.O.O« Podjetje za geodetske storitve ureditve mej sprememba vrste rabe delitve parcel tehnična geodezija kataster stavb etažna lastnina Ljubljanska c. 32, Domžale Tel. 01 724 80 12, GSM 031 634 027, E-posta: armarjanfrvolja.net SPORT - PISMA BRALCEV Osnovna šola Domžale Prva v šolski košarkaški ligi Šolska košarkarska liga (SKL) je javni zavod, katerega dejavnost je organizacija košarkarskih tekem in drugih dejavnosti, ki so s košarko povezane. Na tak način tekmujejo in se v naši državi družijo osnovnošolci, srednješolci in študentje. Skozi vse leto potekajo košarkarske tekme na nivoju regij, krog se vse bolj oži do najboljših, ki se pomerijo na velikem finalu. Zavod je pričel z delom pred osmimi ML l'o vzoru »pravih« košarkarskih srečanj ■ Spodbudi posameznih ekip skrbijo navijaške, plesne in akrobatske skupine. V vseh teh letih pa se je tem pridružilo še veliko drugih vsebin, ki potekajo v ozadju naštetega dogajanja. I čenči fotografirajo, snemajo in montirajo video filme, mladi novinarji pišejo prave reportaže in snemajo intervjuje, ne manjkajo pa tudi likovnih upodobitev športne scene. Tekme vodijo učenci kot napovedovalci in tudi kot zapisnikarji in časomerilci. Rezultati vseh disciplin se na koncu stšicvajo. zmaga tista šola. ki je najbolj vsestransko in uspešno sodelovala. Zelo smo veseli, da je ta naslov letos dosegla naša šola. ki sodeluje v Šolski košarkarski ligi šesto leto. Naš novinar. Matevž Vidmar, je sodelovanje naše šole opisal takole: »Prvi dve leti smo se na tekmovanje privajali. Pred štirimi leti mi je Duško prepustil mikrofon in tako sem začel z vodenjem tekem. Trenerja dečkov v preteklih letih sta hila Matjaž in Janez, dekleta pa sta vodila Polona in Urban. Prva leta nismo dosegali vidnih uspehov, saj je košarkarska ekipa kar hitre omagala, pa tudi plesalke »SOVE« so potrebovale nekaj časa za vrh. Po nekaj letih se je vsem začelo obračati na bolje. Pred tremi leti je postal trener deklet Primož, zato je ekipa napredovala, izkazale pa so se plesalke Sove, ki so takrat prvič osvojile zlato. To je bilo leta 2000. ko so nastopile tudi na evropskem prvenstvu in osvojile tretje mesto. A žoga je okrogla in sreča v športu nestalna. Z lansko sezono, kar zadeva košarko, nismo bili zadovoljni. Pri deklicah je blestela le Branka Vukovič, pri fantih pa Grega Šercer. Prišli smo le do šestnajstine finala. Na finalu v Celju pa so nas navdušile Sove. Zlato so osvojile drugič zaporedoma in slavje navijačev je bilo nepopisno. Kakih petindvajset navijačev nas je navijalo tako glasno, da nas je slišala cela dvorana. Naslednji dan smo bili vsi veseli, da nas je ravnateljica pohvalila po šolskem ozvočenju, SOVE za zlato, nas pa za športno navijanje, Naše Sove pa so svojo plesno sezono nadgradile s srebrom na evropskem prvenstvu, ki je bilo na Finskem. Potovanje in uspešni nastop bo ostal dekletom še dolgo v najlepšem spominu. SERVIS TRGOVINA Čufarjeva 24, Vir pri Domžalah tel.: 01/724 65 55 vwnw.veit-team.si •HATSTILO -200.000 sit • FIAT D0BL0 -7% • FIAT PUNT0 - 250.000 sit • RAT DUCAT0 -7% Preizkusite novi FIAT STILO MULTIVVAGON www.avtocenter-subelj.si Popust ali oprema? Že od 2.954.280 SIT Ze od 2.618.191 SIT MATRDC ELANTRA HYUnORI Lahko zavijete proti popustom do 250.000 SIT ali pa dodatno opremite vašega Matrixa In Elantro. Serijska oprema obeh modelov že vključuje klimatsko napravo, zračne blazine, el. paket, centralno zaklepanje ... Levo ali desno, vedno prihranite. KREDIT NA POLOŽNICE BANČNI KREDIT DO 72 MESECEV STARO ZA NOVO SERVIS: telefon: 01 72 15 666 Letošnja sezona se je začela fenomenalno. Premagali smo osnovnošolce iz. Škofje Loke, in sicer s samo štirimi igralci na igrišču, v zadnjih petih minutah. Prišli do osmine finala; tako daleč še nikoli doslej. Večina plesalk (razen dveh) je zapustila šolo, a Tjaša, naša odlična trenerka, se ni vdala. Skupaj z Lanu. trenerko navijaške skupine, sta sestavili popolnoma novi ekipi, in sicer plesno in navijaško skupino z istim imenom, SOVICE. Rezultati na predtekmovanjih obeh skupin so nas presenečali. Obe ekipi sta se uvrstili v finale, na finalu v Velenju pa smo z. velikim veseljem pozdravili zlato medaljo plesalk in četrto mesto navijačic. Za SKI. smo začeli delati tudi v računalniški učilnici; novinarji smo pisali, objavljali članke in fotografirali tekme. Na naši spletni strani lahko obiskovalci pogledajo vse o tekmah in tekmovalcih v tem šolskem letu. Tudi zaradi tega ima naša spletna stran več kot 10.000 obiskovalcev. Zaključek letošnjega tekmovanja v Velenju je bil neverjeten. Poleg že omenjenega zlata za plesno skupino in četrtega mesta za navijačice sem dosegel drugo mesto med novinarji, pokazal pa sem tudi svoje komentatorske sposobnosti, ko sem v Rdeči dvorani komentiral finalni dvoboj košarkarskih ekip. Naša šola pa je v skupnem seštevku dosegla največ točk. Ravnateljica je za darilo prejela stol in potovanje v ZDA«. Naj spodaj podpisana zaključim najino »novinarsko poročanje" s posebnimi pohvalami tistim, ki so šolo do te zmage pripeljali. Vsa leta us[>ešno organizira tekmovanje Uroš GOVC, Učitelj športne vzgoje, ki v lesni povezavi z. mentorjem Šolskega športnega društva, Darkom Oražmom, usklajuje treninge košarke in skrbi za potek tekmovanja skozi vse šolsko leto. Treninge košarke v tej sezoni vodita že omenjena Primož, in Janez, v zadnjem času pa jima pomagata mlada trenerja Klemen in Nena. Študentka Tjaša, ki zna pritegniti plesalke do take mere. da jim je še lako težak trening nagrada, je uspela popeljati «med zvezde« že drugo generacijo deklet. Po njenih stopinjah se vzpenja trenerka navijaške skupine, študentka Lana. Da ostane vse zapisano, fotografirano, posneto in na ogled na naši spletni strani, je v vseh letih skrbel računalničar Jure Slatner. Uspelo mu je vzgojiti skupino deklet in fantov, ki samostojno fotografirali: sestavljajo intervjuje m pišejo članke. Naj omenim še eno od pomembnih kvalitet tekmovanja, ki ga organizira Zavod SKL, Predpisan je protokol, ki ga izvajajo na vseh šolah. Tekme se pričnejo s slovensko himno, na tekmi visita državna zastava in zastava SKL, Na tak način se privzgaja spoštovanje do državnih simbolov. Na tekmah so zaželeni gledalci, eden od ciljev je tudi njihova vzgoja. Prav v času, ko na številnih tekmah vlada mladostniško nasilje, je to še posebej potrebno. Ker je naša telovadnica majhna, smo v začetnih letih naše tekme igrali v Hali komunalnega centra, za kar se K K Domžale še enkrat lepo zahvaljujemo. Vse dejavnosti ŠKL učenci naše šole z velikim veseljem sprejemajo, tekmovanje angažira veliko število učencev, tudi take, ki se morda na drugih področjih ne bi mogli izkazati. Čeprav je v take oblike dela treba vložili veliko moči in nekaj dodatnih finančnih sredstev, nam ni žal, da smo se pred šestimi leti vključili v tekmovanje. Dejavnosti, ki so uspešne, bomo razvijali Se naprej, vključevali pa bomo tudi nove in tako uspešno zadovoljevali interese še večjega števila učencev. Jožica Polanc, ravnateljica šole, ob pomoči novinarja Matevža Vidmarja Ko praznujemo 40 let ustanovitve naše avto šole ZŠAM Domžale nismo pozabili na naše kandidate, zato pripravljamo: PAKET POČITNIŠKIH UGODNOST Z NiziciMi CENAMI Obiščite nas vsak dan na Ljubljanski 87 od 8 -10 ure _in od 16 -18 ure in se prepričajte * KAKOVOST * TRDNOST * ODPORNOST * ESTETSKA OBLIKA - vse vrsi© tlakovcev - stebri ta oporni zid - koritnicp za obrežino -vodnjaki - vrtni kamini - ograje, cevi, robniki ■ travne in prane plošče • korita za rože... MOSTI 83, 1218 Komenda Ol «34 30 85, 834 10 83, faksi 01 834 30 SO lil I nt o^f uhaiit.ee nt, r druženje z. občudovanjem nastalega bomo ob živi glasbi zaključili v večernih urah. nedelja, 25. maj, ob 14. uri Hauptmanov kolesarski raly s startom pri Kmetijski zadrugi v Zgornjih Jaršah. Vožnja bo potekala po ulicah Krajevne skupnosti Jarše - Rodica, zaključek bo pod lipami z družabnimi igrami in domžalsko godbo. V primeru slabega vremena se celotno druženje prestavi na naslednji teden. Koledar dejavnosti Centra za mlade v MAJU 2003 Torkovi umetniški večeri v Centru za mlade 6. maj ob 20.00 uri - pesniški večer: Mojca G ril j 20. maj ob 20.00 uri - Otvoritev slikarske razstave: Miran Mirtič Prcdavanjcitorck. 13. maj 2003 ob 2().(X) uri v CZM Tuji vzajemni skladi -zakonske možnosti vlaganja v tuje vzajemne sklade in možnosti dolgoročnega varčevanja. Predavanje bodo vodili predstavniki podjetja E & S. Vabilo na ustvarjalne delavnice za mlade s posebnimi potrebami I Vsako sredo ob 14.30 uri so v CZM likovne delavnice za mlade s posebnimi potrebami. I^edhodne prijave na tel.: 722-66-00. Mentorica Mateja Absec. Pomoč pri učnih težavah Vsak ponedeljek med 16.00 in I9.(X) uro se lahko posvetujete s specialno pedagoginjo, ki bo pomagala najti poti iz težav. Za srečanje se dogovorite po tel.:722-66-(K) ali osebno rta CZM. Nadaljevalni tečaj španščine Vsako nedeljo od I 8.30 do 20.00 ure poteka v CZM nadaljevalni tečaj španščine pod vodstvom Katje Panjan. Skupina za samopomoč odvisnikom in njihovim svojcem, prijateljem Vsak drugi ponedeljek v mesecu med 19.30 in 21 .(X) uro pod vodstvom Lili Jazbec. Nova knjiga - koristna za vse, predvsem za čebelarje Mana iglavcev 'Slovencem so se že večkrat rodili veliki možje. Nedvomno je bil tak tudi dolgoletni predavatelj in profesor za čelalarstvo, prol'. dr. Jože Kihar na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Dr. Rihar je s svojim vrhunskim znanjem, izkušnjami, vitalnostjo, zavzetostjo za delo ter z neomajnim stališčem, da le pošteno, strokovno delo prinaša resnični napredek, svetel zgled vsej kmetijski srednji v Sk>veni ji, je o svojem sodelavcu napisal prof. dr. Franci Sampar. Njegovo izjavo najdemo v novi knjigi pnif. dr. Jožeta Riharja MANA IGLAVCEV napovedovanje gozdnega medenja, ki je pred kratkim izšla pri založbi PAN SAN. V nji bodo veliko koristnih znanj in praktičnih napotkov našli zlasti čebelarji - prevaževalci. pa tudi vsi drugi ljubitelji narave, saj jim knjiga odkriva nov sVet drobnih živalic v slovenskih gozdovih. Knjižica ima tri glavne razdelke: - poznavanje posrednikov gozdne mane. - kažipot k zanesljivemu napovedovanju posameznih vrst ušic - vzroki nerednega medenja in neuspešnega iskanja izbranih ušic. Knjižica bo skupaj z opazovalno-napovedovalno službo Čebelarske zveze Slovenije Se mnogim generacijam slovenskih čebelarjev dragocena pomoč, zato pohitite in si zagotovite svoj izvod. V. V. [00 OPTIKA golavšek UIDA GOLAUŠEK. mojstrica očesni OPtik Domžale, Ljubljanska 88, tel. 724 291 1 Mengeš, Slovenska 30, tel. 723 7968 Kulturno društvo (.robije vabi na odprtje razstave rezbarja Marjana Vodnika v petek, 16. maja, ob 16. uri. Ogled razstave bo možen vsak dan od 18. do 20. ure, do vključno 31. maja v Kulturnem domu (iroblje. Lepo vabljeni. Obvestilo žrtvam vojne DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE 1941 1945 Tudi letos se dobimo v Mostecu Vse člane in članice Društva izgnancev Slovenije - Krajevne organizacije I )< mižale obveščamo, da bo letošnja osrednja prireditev ob dnevu izgnancev v petek, 6. junija 2(K)3ob 11. uri v parku Mostec. Kot vsako leto hotno tudi letos organizirali brezplačni avtobustni prevoz vseh udeležencev iz Občin Domžale. Mengeš, Moravče, lukovica in Trzin. Glede tU prijave bosta avtobusa odpeljala 6, junp ob 9.30. uri iz Krašnje let ob isti uri iz Moravč, skupni odhod iz Domžal ho ob 10. uri. prihi kI domov podogovotu Vabimo člane in članice društva, da se slovesnosti udeležijo v čim večjem številu, nanjo pa povabijo tudi svoje družinski'člane in prijatelje, Hkrati zbiramo tudi informativne prijave za udeležbo na spominski slovesnosti na Rabu. Ce bo dovolj prijavljenih, hotno na slovesnost oh 60 letnici osvoboditve taboriščnikov iz italijanskega koncentracijskega taborišča Kamporna Rabu organizirali avtobusni prevoz. Žalna slovesnost bo v soboto. 13, septembra 2003. ob l7.urinaRabu.l'okličilc! Prijeten maj in nasvidenje junija, ko gremo na prvi letošnji izlet. Društvo izgnancev Domžale Varujmo naše opraševalske čebele Ne škropi v cvet v času, ko ga obiskujejo čebele Sadjarji in vrtičkarji lahko s škropljenjem z insekticidi ob nepravem času povzročijo veliko šliode čebelam, ki v tem času oprašujejo cvetje Mnoge se zato ne vrnejo več v svoje panje. Da ne delamo škode sebi, čebelam in čebelarjem, zato upoštevajmo naslednja navodila iz Pravilnika o uporabi kemičnih sredstev za zaščito rastlin. »V času cvetenja gojenih rastlin ali cvetoče podrasti v nasadih se na njih ne sme uporabljati čebelam nevarnih sistemičnih FFS insekticidov, uporaba dotikalnih za čebele nevarnih FFS insekticidov je dovoljena največ dve uri pred sončnim zahodom Kot čas cvetenja se šteje čas od odpiranja prvih cvetov do odevetenja.Cvetoča podrast mora biti v času škropljenja rastlin s čebelam nevarnimi FFS insekticidi odstranjena (pokošena), oziroma je potrebno na drug način preprečiti, da bi jo FFS insekticidi dosegli. Kot nevarni se štejejo vsi FFS insekticidi, ki so razvrščeni in označeni kot Čebelam nevarni. V primeru škropljenja cvetočih-gojenih rastlin ali trajnih nasadov s cvetočo podrastjo, če je ni bilo mogoče zaradi neugodnih vremenskih pogojev odstraniti, mora uporabnik o nameri škropljenja s FFS. ki niso razvrščena in označena kot nevarna za čebele, vendar je v navodilu za uporabo navedeno, da so čebelam škodljiva, obvestiti vse čebelarje v krogu treh kilometrov in lokalno čebelarsko skupnost vsaj 24 ur pred škropljenjem. Obvestilo mora vsebovati datum in predvideno uro Škropljenja, trgovsko ime FFS, njegovo nevarnost za čebele, ime in priimek izvajalca ukrepa ter podatke o mestu škropljenja. Lokalne čebelarske skupnosti o tem še dodamo obvestijo čebelarje, ki imajo panje v oddaljenosti do 3 km od predvidenega mesta škropljenja« Če se boste ravnali po določilih pravilnika, boste več pridelali, saj so Čebele zaradi pomanjkanja drugih opraševalcev, vedno bolj nenadomestljivi pomočniki pri opraševanju in s tem pri pridelavi sadja. Če ščitimo čebele, ščitimo tudi naravo ! Čebelarsko društvo Domžale Z geslom Cisto vsak dan in s prenovo deponije za prijaznejše okolje Eno od petih prenovljenih vozil za odvoz odpadkov JKP Prodnik DOMŽALE - Domžalsko komunalno podjetje Prodnik d.o.o., ki odvaža odpadke iz Občin Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče, je z naložbami, izpeljanimi konec lanskega leta, saniralo odlagališče odpadkov na Dobu, z nedavno prenovo vizualne podobe voznega parka podjetja in vpeljavo slogana Cisto vsak dan pa skušalo občanom približati del dejavnosti pri širjenju zavesti o pomenu skrbi za okolje. Podjetje je natanko pred tremi leti s sloganom »Ločujemo, da ohranjamo« in z odprtjem prvega ekološkega otoka začelo z akcijo ločenega zbiranja odpadkov, z maskoto Grini (Zelenkei) pa je tudi najmlajše osveščalo o naravovarstvenem ravnanju z odpadki in .surovinami. V želji po celovitejši celostni podobi in promociji podjetja je v sodelovanju z oglaševalsko agencijo Nuit iz Ljubljane z minimalnimi sredstvi prenovilo podobo petih vozil za odvoz odpadkov. Uporabnikom naj bi tako zagotovili prijaznejše opravljanje storitev - predvsem z izstopajočim s sloganom Čisto vsak dan -, jih na nevsiljiv način nagovarjale k vsakodnevni skrbi za čistejše okolje, SPOROČILA obenem pa oglaševalo dejavnost pod jet ja, ki lako v domžalski kot v okoliških občinah edino skrbi za odvoz komunalnih odpadkov. Podjetje Prodnik omenjene odpadke v letošnjem letu že odvaža iz 103 ekoloških otokov, ki omogočajo njihovo ločeno zbiranje, na prenovljeno deponijo v Dobu, kjer so konec lanskega leta opravili temeljite posege in odlagališče prilagodili najsodobnejšim standardom: asfaltirali so dostopno cesto do odlagališča in s tem preprečili dotedanje prašen je ter ob vodu namestili 30-tonsko mostno tehtnico. Ta omogoča količinsko kontrolo materiala, ki ga na odlagališče pripeljejo posamezniki ali podjetja iz navedenih občin. Z žično ograjo so ogradili celotno območje deponije in uredili brežine v naklonih (z njihovo zatravitvijo so preprečili erozijo tal in omogočili boljše odtekanje površinske vode) ter na posameznih odsekih zasadili več kot sto hitrorastočih topolov, ki bodo v nekaj letih zakrili pogled na odlagališče in utrdili brežine. Z gradbenimi deli in namestitvijo 1200 kvadratnih metrov folije prek robov odlagalnih polj so preprečili pronicanje deževnice v odlagališče in njeno iztekanje v koritnice, namenjene čisti vodi, ter tako ločili meteorne in izcedne vode (te zdaj odvajajo v čistilno napravo). Z ureditvijo sortirnega platoja, ki so ga uredili na šestih kvadratnih kilometrih zapolnjenega odlagališča, primerno utrjenega s plinoprepustno folijo, z mineralno tesnilno plastjo, betonirno folijo in z nasutjem 70 centimetrov debele plasti gramoza pa so pridobili prostor za novih petnajst zabojnikov za zbiranje koristnih odpadkov ter zabojnik, opremljen za zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov. Odlagališče Dob, ki je v svojem najstarejšem delu staro dobri dve desetletji in na katerem so samo v lanskem letu zbrali več kot 300 ton najrazličnejših odpadkov, tako postaja ena najbolje urejenih deponij v Sloveniji, komunalno podjetje Prodnik pa eno tistih podjetij, ki jim skrb za okolje - in z njo tudi za prihajajoče generacije - pomeni prvenstveno nalogo in odgovornost. M. T. stran Zapis medicinsko-tehničnih pripomočkov na kartico zdravstvenega zavarovanja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je ob zaključku nacionalne uvedbe kartice zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: KZZ) predvidel postopno širjenje funkcije kartice z. dodatnimi zavarovalniškimi in izbranimi medicinskimi podatki. Za prvo širitev nabora podatkov je bil določen zapis medicinsko-tehničnih pripomočkov, ki jih je zavarovanec prejel na račun zdravstvenega zavarovanja. Medicinsko-tchnični pripomočki so sredstva potrebna za zdravljenje in medicinsko rehabilitacijo, do katerih so v določenem cenovnem standardu in trajnostni dobi upravičene zavarovane osebe na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z zapisom podatka o medieinsko-tehničnem pripomočku na kartico se bo posodobilo podatkovno povezovanje med vsemi udeleženci procesa: zavarovanci, zdravniki-predpisovalci pripomočkov, dobavitelji pripomočkov in plačnikom pripomočkov. Pooblaščenim zdravnikom bo od uvedbe zapisa na kartico dalje pomembno olajšano delo, saj bodo tako prejeli zanesljive informacije, na podlagi katerih bodo lahko predpisali pripomočke v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja v skladu s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja. Izboljšala se bo kakovost evidenc o medicinsko-tehničnih pripomočkih, ki jih je posamezni zavarovance prejel na račun zdravstvenega zavarovanja. Novost, tj. zapis medicinsko-tehničnih pripomočkov na KZZ, sc bo uvajala postopno, v 3 delih, po območnih enotah Zavoda. Zapis na KZZ se za Območno enoto Ljubljana predvideva od 22. aprila dalje. Kakšen bo postopek predpisovanja in izdaje medicinsko-tehničnih pripomočkov po uvedbi zapisa na KZZ? L Mcdicinsko-tehnični pripomoček predpiše zavarovancu pooblaščeni zdravnik z naročilnico. 2. Zavarovana oseba bo pripomoček, ob predložitvi naročilnice in veljavne kartice zdravstvenega zavarovanja, prejela v lekarni, specializirani trgovini, pri optiku ali si ga bo izposodila V izposojevalnici pripomočkov. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije po Spremembi in dopolnitvi Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja več ne potrjuje naročilnic (ne izdaja soglasij) za odobritev nabave ali izposoje pripomočkov. O odobritvi zahtevnejših medicinsko-tehničnih pripomočkov odloča imenovani zdravnik s sklepom. Seznam zahtevnejših medicinsko-tehničnih pripomočkov določi Upravni odbor Zavoda. 3. Pooblaščeni dobavitelji bixlo izdajo oz. izposojo medicinsko-tehničnega pripomočka zavarovancu Zabeležili tudi na KZZ. Za vsak pripomoček ho na KZZ zapisana šifra pripomočka, prejeta količina in datum prejema.V izjemnih primerih, ko zapis medicinsko-tehničnega pripomočka na KZZ ne bo možen, bo zavarovanec prejel pisno obvestilo o prejemu pripomočka. 4. Pooblaščeni dobavitelji bmočkih. Zavod svetuje, da zavarovanci kmalu po uvedbi novosti v območno enoto osvežijo na samopostrežnih terminalih podatke s svoje kartice in si tako zagotovijo tudi zapis o prejetih pripomočkih, s čimer bodo zagotovili zdravnikom, ki predpisujejo pripomočke, kakovostne podatke za uspešno uvedbo novosti v območno enoto. To še zlasti velja za tiste upokojence, katerih podatki o veljavnosti zdravstvenega zavarovanja se hranijo na kartici 1 leut, za ostale zavarovana' pa 3 mesece. Informacije 0 novosti lahko zavarovanci dobijo na območnih enotah in izpostavah Zavoda ter v Zavrkc za ženske pravice, partizanke, predane sodelavke in dobre prijateljice. Kljub silni življenjski moči, ki jo je izkazovala vse svoje ži\ljenje, ni uspela premagati težke bolezni. Ob njenem slovesu, kije še posebej težko za hčerko Natašo ter sina Marjano in sestro Jožico ter njihove najbližje, se vrnimo v leto 1925 v tedanjo Ljubljano, v predel delavskih Most. kjer se je očetu Valentinu ter materi Štefaniji rodila gospa Ana. Življenje ob pridnih starših ni bilo lahko, pa vendar lepo. Gospa Anica je dokončala meščansko šolo, pridobivala znanja na trgovski akademiji. Družina je bila napredna in taka je bila vse svoje življenje tudi gospa Anica. Vojna vihra jo je zajela kot vodjo trojk in vse leto 1942 jo najdemo kot aktivistko na terenu, kjer se bori proti okupatorju, v jeseni 1943 pa odide v partizane, kjer je opravljala več pomembnih funkcij, najdlje pa je svoje partizansko obdobje preživela v Gubčevi brigadi. Prav njeni sodelavci iz Gubčeve brigade so se na njeni poslednji poti posebej iskreno poslovili od svoje bolničarke, skojevke in partizanske častnice Anje, ki je prehodila pot od bolničarke,voditeljice mladih partizanov, ob koncu vojne pa je prevzela odgovorne dolžnosti v štabu VIL Korpusa in korpusni skojevski organizaciji. Bila je tudi delegatka prvega kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze v Dobrniču, oktobra 1943. Vse svoje življenje, katerega pomemben del je delila z že pokojnim soprogom Marjanom, je ostala zvesta naprednim ciljem, bila je resnična skojevka in celo življenje je verjela v idejo svobode in pravičnejšega življenja za delavce ter revnejše ljudi. Rada je obiskovala številne prireditve, namenjene spominom na napredna predvojna gibanja in drugo svetovno vojno, po moževi prezgodnji smrti pa se je prireditev udeleževala v družbi prijateljev in znancev. Rada je imela svojo družino, lepo je skrbela za hči Natašo ter sina Marjana in se iskreno veselila svojih vnukov. Svojo delovno dobo je preživela v okviru nekdanje občine Domžale -sedanje Upravne enote Domžale oz. Ministrstva za obrambo kot referent za mobilizacijo in vojne zadeve, aktivna pa je bila tudi kot članica Zveze združenj borcev NOB Domžale ter Zveze rezervnih starešin. Za svoje predano delo je prejela številna odlikovanja. Bila je pridna sodelavka, prijazna, pripravljena pomagati, predvsem pa je izžarevala svojski optimizem, saj je bila borka v pravem pomenu besede, ki seje borila do konca svoje življenjske poti, na kateri je skupaj z. najbližjimi iskala stezice sreče, veselja in zadovoljstva in jih tudi našla - v družbi s prijatelji, znanci ter vsemi, ki smo jo cenili in imeli radi. Njenim najbližjim izrekamo iskreno sožalje! Prijatelji in znanci ZAHVALA META PUNGERČAR roj. Kočar iz Prescrij pri Radomljah Iskreno se zahvaljujemo vsem sor m al T* * -t < m STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure ^+386 1 83 10 790 Trženje glasila Slamnik Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro poročnih in Otroških tort po tujih katalogih, domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice. Stalno na zalogi: torta za DIABETIKE VASA POSEBNA ZELJA! Vi prinesete sliko, mi po njej naredimo torto! Tel.: 564 20 50, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure OPTIKA BRIGITA1 Bukovčeva ■',(). Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: - okulistični pregled - veliko izbiro okvirjev - kakovostnih stekel - sončnih očal Delovni čas od 8, do 19, ure, sobota zaprto Za našega naročnika iščemo več novih sodelavcev in sicer: 1. DELAVEC ZA RAZREZ ALU PROFILOV izobrazba: ključavničar, orodjar, lahko pripravnik; 1 delovno mesto 2. SESTAVLJALEC ALU IN FE ELEMENTOV izobrazba: ključavničar, orodjar, lahko pripravnik; 1 delovno mesto 3. SKLADIŠČNIK izobrazba: strojni tehnik, lahko pripravnik; 1 delovno mesto Za vsa zgoraj našteta delovna mesta ponujamo zaposlitev za določen čas s 3 mesečnim poskusnim delom in možnostjo podaljšanja. Pisne prijave pošljite v roku 8 dni od objave na naslov: TRENKVVALDER d.o.o., Dunajska 105, 1000 Ljubljana, tel.: 01/ 530 22 80 (ga. Mojca Krajne). S projnkl KADROVSKE STORITVE a, APOLONIJA STREHAR s.p. 1230 Domžale, Ljubljanska c. 72 tel.: 01/722 65 20, fax: 72 14 875 IIMTERFLORA ZA SLOVENIJO BREZPLAČNA DOSTAVA VENCEV v IN OSTALE ŽALNE FLOR I STIKE > "V OGLAŠEVALSKI glaševalska agencija IR IMAGE Trženje glasila Slamnik "full service" # IR image d.o.o. Podgorje 61 b 1241 Kamnik •S-+386 1 83 10 790 +386 1 83 14 002 ir.image@siol.net www.ir-image.si 8C79 stran Induplati tekstil industrija platnenih izdelkov d.d., Zg. Jarše, Kamniška c. 24, 1230 DOMŽALE INDUPLATI TEKSTIL d.d. objavlja pet prostih delovnih mest ŠIVILJA ZAHTEVNEJŠIH FAZ Od vas pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe šivilja ali krojač lahko priučena šivilja z dvema letoma delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, In sicer za 4 mesece. Pisno prijave pošljite na naslov: Induplati Tekstil, d.d., Kamniška cesta 24,1230 Domžale SPOROČILA ♦mali oglasi♦ mali oglasi* mali oglasi V Domžalah, na lepi in mirni lokaciji, (xidam kozolček - toplar 5 x 5 m, delno zaprl na l(K)() m2 velikem zemljišču. Primemo/a vrtičkarje. Moh.: 040 584 424 Instruiram matematiko, Liziko in osnerve elektrotehnike, Tel.: 7238 157,041 322 571 Servis šivalnih strojev s.p., Kajuhova 15, Prcscrje (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure V sobolo od 9. do 12. ure. Tel.: 01/7227 897. Urmard.o.o. - strojni ometi, notranjih sten in stropov, hitro po ugodni ceni. Tel.: 832 71 90,041 642097. Boks za konja na ekološki kmetiji oddam. Tel.: 041 365 618 Prodam domače žganje - slivovko in sadjevec, ter butare, ugodna cena. Tel'.: 01/7231 -978 o O.O. PODJETJE ZA GEODETSKE MERITVE Sprejemamo naročila za geodetske storitve PISARNE Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Ljubljana Pot k sejmišču 30,1231 Črnuče, tel. 01 563 14 92 Vse za vaš avto dobite v SIMAXU d M .2 V Domžale i)ILvlflA Kamnik Masljeva 11,1230 Domžale tel 01 724 16 56, faks 01 724 26 91 Ljubljanska c. 21A (TPC Duplica) tel 01 831 17 96, faks 01 831 17 89 ^ Prtljažni kovčki "AVTOCITY" • akumulatorji • filfri • olja • zav. sistemi • izpušni lonci • deli podvozja • prtljažniki veliko dodatne W že za 33.000 SIT 1 opreme za vsa vozila • jermeni • avtokozmetika MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV Jarška cesta 11, 1230 DOMŽALE TEL: 01/ 72-99-000 Najvarnejši v vesolju. ®TOYOTA KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.O.O. Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na novo telefonsko številko VRTNARSTVO in CVETLIČARSTVO Jože (Tratnik^s.P. • OKRASNE BALKONSKE RASTLINE • SADIKE ZELENJAVE • ENOLETNICE IN TRAJNICE • ARANŽIRANJE • SOBNE RASTLINE • SEMENA, LONCI, KORITA, ZEMLJA, GNOJILA... IZDELOVANJE ŠOPKOV IN ARANŽMAJEV ZA RAZLIČNE PRILOŽNOSTI DELOVNI ČAS: P0N • SOB 7.30 • 19.00 Šolska ulica 14, Domžale (Rodica), tel.: 01 72 92114, GSM 041 741 723 01/5655 120 DVI YARIS NAJVARNEJŠI V VESOLJU KAIRO INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal. Tr/ina, Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24. 1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986. 72-30-987 Fax 01/ 72-38-015 Obrtna, gradbena In trgovska zadruga ZOR/4, DOMŽALE Z.0.0 PNEUMATIC CENTER Nacionalni prodajalec in distributer Perovo 27 - Kamnik - 01 830 83 50 www.sitar-pneumatic.si JBUF* S FORT OM Nova letna High Performance pnevmatika z asimetričnim dezenom. rSaL mada in Garmanv ♦ strešne kritine ♦ krovsko-kleparski izdelki ♦ izolacija ♦ krovsko-kleparska dela ♦ pločevina in trakovi iz bakra, aluminija -natur, barvni, pocinkani 1234 Mengeš, Prešernova 33, telefon n.c. 01/72 47 310, faks 01/72 37 226 www.zora.si, e-pošta: info@zora.si 6* POD NADZOROM: MOĆ Nffkntari Mitdj« t>npi«jW*to govoričijo. Oolgooaniju ljudi m H* P'«prowo (»rairar Drugi tilto di.ktuui^o »vojtt «poiKit»no«ti. Turaj, fc« prlmarjM* prt«vnii»lik#> t Hud katar« tii /(tfaffunali na avojam vo/Hu? SP Sport t000 j« popolrtoma uravnoteži pnevfnMlfca, ki /*gotavl|a najbolja* riptljam / najmanj /volti*. Ga vW-, odlicn* jo Htt iTiOanim To i« pintvrnutlk«, pri katari lahko raOata: fcproatl «<• vaa i* (>o*W>d A/ T ti" A ZAKAJ BI LAJALI, CE LAHKO GRIZETE **B£Zr SLAMNIK - maj 2003 mm + Blagovnica Vele Domžale, Mestni trg 1, odpiralni čas: pon. - pet.: 8 - 19.30f sobota: 7.30 -17 14.390,- sit 11.590,- sit 6.490,- sit Jabolta ltoed d Mehka solata i cena za kg Vi blagovna znamka _ trgovske družbe Vele v vseh prodajalnah s tekstilom pižama iTsit: -J« Pišćantja bedra postrežno pakirane 6 kosov male žemlje 70"*"" 249?- pakirano 809,- VELE prijeten nakup