Poštnina plačana v gotovini Leto VIII, ii. 128 Ljubliana, torek 31* maja 192? Cena 2 Din as »arnajM ob »jutr»|. =» Staitc neaečno Um 15-—, za ino-»ematvo Din to-— neobvezno. Oglas: no tarifu. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica Ste*, s/i. Telefon 2078 in «804, ponoči tudi št. 1034. Rokopisi se ne vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvot LJubljana, ulica it. 54. — Telefon it. 2036. mseratni oddelek; Ljubljana, Fretei-nova ulica it. 4. — Telefon it 14c» Podružnici: Marlboi, AJeasartdrova it 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poStacn cek.tavodu: Mub-iana St 11.843 - Praha čislo fLiia Wfen, Nr ros.«4i. Ljubljana. 30. maia. Včeraj so se vršile v Bolgariji volitve v narodno sobranje. Volitve so se vršile v normalnem terminu, ker je stari parlamentarni zbornici, izpolnjeni po strmoglavljenju Stambolijskega in njegovega režima, potekla funkcijska doba. Volilne priprave so bile dovolj živahne. Šlo je za to, ali izreče narod svojo zaupnico vladi ali pa protestira proti sedanjemu režimu s tem, da podeli večino glasov strankam opozicije. Sedanja vladna večina ie prav za prav na krmilu od padca Stambolijske-ga. Sicer ie Cankova zamenjal v predsedstvu v ministrstvu Ljapčev, ki je tudi uvrstil nekaj drugih novih ministrov v viado, toda koalicija Demokratičeske-ga zgovora, na katero se je opiral Can-kov prav tako kot za njim Ljapčev, je ostala ista; vladna sprememba je bila tedaj samo osebnega značaja, režim je ostal v bistvu isti. Nekoliko važnejša je bila sprememba, da je iz prvotne vladne koalicije izstopila narodnoliberalna stranka, ki ie kot bivša germanofilska stranka na inozemstvo delala neugoden vtis, in socijalno-demokratska stranka, ki je prešla v opozicijo, prav tako kot še nekateri posamezni člani iz vrst koaliranih vladnih strank. Ako ie tedai Bolgarija včeraj izrekla zaupnico vladnim listam, je s tem izrekla, da želi še nadalje režim onih politikov, ki so zavzeli vodilne pozicije po nasilni odstranitvi Stambolijskega. To ie fakt, s katerim moramo računati kot sosedje Bolgarije, kot ona država, ki je na odnošajih s Sofijo najbolj zainteresirana. Tudi komentarji o vladnem volilnem terorju ne pomagajo mnogo; predvsem se vesti o njem ne dado kontrolirati. Da jih bo forsirala zemljedel-ska emigracija, ki trdi, da bi dobila v slučaju «svobodnih» volitev ogromno večino vseh glasov, je razumljivo samo po sebi, ne izpremeni pa dejstev niti najmanj. Morda ie opoziciji največ škodovala notranja razcepljenost, zakaj opozicija ie nastopila v volitvah popolnoma neenotno in zeml.iedelci so na primer dedščino po pokojnem Stambo-lijskem varovali tako. da so nastopili kar v treh ločenih skupinah. Naposled pa vse lamentacije o volilnem terorju ne morejo imeti nikakega učinka: nihče ne more pričakovati, da bi mogla opozicija prevreči režim s silo. razen morda ma-kedonstvujušči, ako bi se situacija tako zaokrenila; gotovo pa je predvsem, da so zemliedelci za tako akcijo popolnoma nesposobni. O tem priča tudi dejstvo, da se zadnji dve leti nemiri v Bolgariji več ne pojavljajo. Volilni boi znova potrjuje, da bi bilo zelo pogrešeno. politiko do Bolgarije graditi samo na odnošajih do ene stranke. Bolgarijo je treba vzeti tako kakršna je in — kakršno so pokazali volilni rezultati včerajšnje nedelje. Sicer pa se mora priznati, da sedanja vladna Bolgarija v dovolj izdatni meri zasluži ugodnejšo presojo. V beograjskih listih se zadnje čase ponavljajo članki, ki z zadovoljstvom ugotavljajo, da je sofijska vlada pokazala simpatično zadržanje v novejših političnih dogodkih. Posebno se naglaša. da je bilo pisanje bolgarskih časopisov o našem konfliktu z Italijo radi Albanije tako. da moremo biti z njim prav zadovoljni; Balkan balkanskim narodom, to stališče je zavzela bolgarska javnost tudi do Italije in še pred nekaj dnevi je vnanji minister Burov v velikem govoru v Stari Zagori izjavil, da se ne da Bolgarija po nikomur izrabljati v intrige proti komurkoli. Prav tako se mora nagla-siti. da so sicer običajni komitski vpadi v Južno Srbijo prenehali skoro popolnoma. In naposled so razni bolgarski državniki v zadnji dobi podali izjave, iz katerih se jasno vidi, da ;e v krogih sedanje vlade v Sofiji uvidi potreba in korist resničnega sporazuma z Jugoslavijo. Vlada Ljapčeva, ki si je v nedeljo ohranila zaupanje naroda za tiadaljna štiri leta. bo imela priliko, da nadaljuje v započeti smeri, v svojo in našo korist. Mednarodni poljedelski kongres v Rimu Kinu 30. inaja. o. 13. mednarodni kongres »a poljedelstvo fco kmalu zaključil svoje de.lo. Sekcije zborujejo vsak dan in razpravljajo o raznih poljedelskih vprašanjih. Jugoslovenski delegat prof. Frangeš je poročal o uspehih agrarne reforme v balkanskih državah. Posebno pozornost vzbujajo razprave v 4. sekciji, kjer je češkoslovaški delegat prof. Berdlik podal svoje poročilo o znanstveni organizaciji poljedelstva. Posa-meene sekcije bodo jutri zaključile svoje delo. Zadnja plenarna seja poljedelskega kOTHjfresa pa se bo vršila v sredo. Pomorska razorožitvena konferenca treh držav Bern. 30. maja. (be.) Tukajšnji ameriški poslanik je danes oficijelno obvestil glav? bo tajništvo Društva narodov. d'a bo dne 20. juniia otvorjen« v Ženevi pomorska razorožitvena konferenca. Ki je bila sklicana ni nonL.do ameriscega predsednika CooJidgea. Zmaga Demokratičeskega zgovora v Bolgariji Vlada g. Ljapčeva dobila potrebno večino. — Znaten napredek opozicije. — Zemljodelci napredovali za 22 mandatov Sofija, 30. maja, p. Rezultat volitev 273 poslancev za narodne sobranje je sledeči: Vladni blok (Demokratičeski zgovor), v katerem sta ministra Ljapčev in Burov ter bivši min. predsednik Cankov, ie dobil 172 mandatov. Skupina Stam-bulova, (nacijonalna liberalna stranka, op. ur.), je dobila 6 mandatov. Koalicija zemljoradnikov iz skupine Muravlje-va, socialistične stranke Pastuhova in obrtnikov skupno 67 mandatov, od katerih pripada zemljodelcem 35, obrtnikom 4 in socijalistom 8 mandatov. Zanimivo je, da so zemljoradniki pri prejšnjih volitvah dobili samo 23 mandatov, torej so pri teh volitvah pridobili še 22 mandatov. Drugi opozicijonalni blok, ki ga tvorijo del demokratske stranke Ma-linova, del radikalne stranke Stojanova in del nacijonalne liberalne stranke Ra-doslavova, je dobil 11 mandatov. Šef te stranke, Tomov, je propadel. Komunisti so dobili 5 mandatov, makedon-stvujušči v petriškem okrožju 11 mandatov in krilo liberalcev Smilova 1 mandat. Če ne bo kakih izprememb in četudi te številke niso še popolnoma natančne, ne more biti velikih diferenc. Sofija, 30. maja, be.) V razgovoru z novinarji ie ministrski predsednik Ljapčev izjavil, da je z izidom volitev popolnoma zadovoljen. Ministrski predsednik je zlasti povdaril dejstvo, da je zagotovljena vladi absolutna večina. Vlada niti ni želela, da bi imela ogromno večino, kajti dobro pozna slabe posledice neodvisnega režima. V Bolgariji je napravilo v splošnem največji vtis dejstvo, da je ekstremna frakcija poljedelske stranke popolnoma zmagala in da so bolcarske poljedelske mase raje sledile Rabulovu, Muravljevu. Mar-kovu in ne poljedelcu Tomovu. Problem Maksimovičevesa vstopa v vlado Težave radi Maksimovičeve kandidature pri radikalih in demokratih. — Min. predsednik Vukičevič skuša pospešeno likvidirati še viseča sporna vprašanja. — Najnovejša kombinacija o razpustu parlamenta in novih volitvah. — Vukičevičev odhod v Niš. — Dr. Koroščeva pot v Vrnjačko banjo Beograd, 30. maja. p. Včeraj in danes velja vsa pozornost političnih krogov pogajanjem glede vstopa bivšega notranjega ministra Maksimoviča v viado. To vprašanje je stopilo sedaj, kakor vse kaže, v odločilni stadij. Včeraj je predsednik vlade, g. Vukičevič, skoraj tri ure koiifetiral z Maksimovičem ter ga, kakor se zatrjuje, skušal uveriti, da mu radi odpora demokratskih članov vlade ne more izročiti notranjega resorta, pač pa bi mogel g. Maksimovič dobiti ministrstvo prosvete ali pravde. Sinoči se je g, Maksimovič sestal z nekaterimi svojimi ožjimi prijatelji iti govorilo se je, da ie to ponudbo odklonil, češ da mu je bilo že pri sestavi nove vlade obljubljeno notranje ministrstvo. Danes se čuje, da je Maksimovič vendarle pristal, tla prevzame resor-t prosvete. Maksimo-vičevo vprašanje je eno najtežjih. Od njegovega vstopa v viado je odvisno zadržanje tako zvane centrumaške skupine, ki sicer ne gre z vlado. Na drugi strani pa pomeni Maksimovičev vstop v kabinet definitivno prekinjenje s pašičevci. Podobno kritično vlogo igra Maksimovičevo ime pri demokratih. Da-vidovič se vztrajno upira njegovemu imenovanju, ki bi po njegovem mnenju silno kompromitiralo Demokratsko za-jednico, saj je ona, dokler je bila v opoziciji, vodila najostrejšo borbo baš proti osebi g. Maksimoviča. Zdi se pa, da so demokratski ministri na vstop gospoda Maksimoviča v vlado že pristali in da skušajo sedaj pridobiti tud; vodstvo stranke, da to odobri. Odigrava se torej boj med Marinkovičem in Davidovičem. Težkoča, ki tudi še ni likvidirana, je tudi še glede odnošajev med bosanskimi radikali in muslimani. Tam gre za vprašanje obč. komisarjev in političnih uradnikov. Sedaj skuša g. Vukičevič z osebno intervencijo rešiti tudi ta spor. Včeraj ie dolgo konferiral z dr. Spahom. Vse kaže, da padejo glavne odločitve že prihodnje dni. Danes se trdovratno vzdržujejo vesti, da je vlada odločena objaviti razpust Narodne skupščine 11. junija ter razpisati volitve za 28. av- gusta. Sev eda se točnost tega datuma ne da kontrolirati. Jutri dopoldne odpotujeta v Niš, kjer se vrši slavnostno odkritje Sindjeliče-vega spomenika, min. predsednik Vukičevič in minister vojne general Hadžič. Pričakuje se, da se bo slavnosti udeležil tudi kralj ter se potem z Niša povrnil za nekaj časa v Beograd. Informacije Vašega dopisnika, da so poskusi g. Korošca za vstop v vlado ostali brezuspešni, :>e potrjujejo. Izgleda, da so pri razgovoru med gg. Vukičevičem ir Korošce; prišle na tapet tudi nekatere za SLS mučne stvari. S tem se spravlja, v zvezo, da je dr. Korošec odpotoval v Vrnjačko banjo, kjer namerava zaprositi za avdijenco. Dopoldne bi se bila morala vršiti seja sekcije zakonodajnega odbora radi pretresa zakonskega načrta o policijskih prestopkih. Seja je bila odložena, ker sta prišla na sejo samo posl. dr. G. Žerjav in zastopnik vlade Dušan Subotič. LEP USPEH DR. ŽERJAVA ZA ŽELEZNIČARJE. Beograd, 30. maja, p. Na intervencijo dr. Žerjava je ministrstvo saobračaja sedaj priznalo svoje obveze napram že-Iezničarskim rentnikom ter Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev naročilo. da izplačila teh rent na račun prometnega ministrstva, ki so bile s 1. majem ukinjene, od 1. maja t. I. naprej nadaljuje. Ministrstvo prometa je v sporazumu z ministrstvom za socijalno politiko tudi odredilo, da se vrši posebna konferenca predstavnikov ministrstva saobračaja ter Osrednjega urada, da se vprašanje železničarskih rentnikov definitivno reši. Kakor znano, je bil svoj-čas minister dr. Oosar pravočasno opozorjen na nameravano ustavitev železničarskih rentnin. a ustavitve ni znal preprečiti. Dr. Žerjavu in njegovi intervenciji je sedaj uspelo prepričati ministrstvo saobračaja o veliki potrebi in nujnosti, da se železničarskim rentnikom še nadalje izplačujejo rentnine. Pred poštno stavko v Avstriji? Poštni uslužbenci izročijo vladi svoje ultimativne zahteve. Stavka naj bi se pričela baš za binkoštne praznike! Dnuaj. maja. dm. Gibanje poštnih nameščencev je =topilo zadnje dni v odločilno fazo. Ker dosedarja pogajanja med zastopniki strokovnih organizacij poštnih uslužbencev in vlado niso rodila nikakih uspehov, je za danes sklicana skupna konferenca zastopnikov vseh strokovnih organizacij poštnih nameščencev in tehnične unije, na kateri se bo sklepalo o nadaljnih korakih. Xa tej konferenci bo definitivno sprejet sklep glede ultimatuma, ki ga bodo strokovne organizacije izročile generalni direkciji poštne uprave. Med poedinimi zastopniki poštnih organizacij vlada glede roka tega ultimatuma 5e vedno nesoglasje. Dočim se del strokovnih organizacij zavzema za to. da se zahteva še pred binkoštnimi prazniki, ker bi bila v nasprotnem slučaju proglašena tik pred prazniki splošna stavka, zastopa druga skupina stališče, da bi kazalo staviti rok do po bia-koštnih praznikih. Za sredo dne 1. junija je sklicano zborovanje zaupnikov, na katerem se bo sklepalo o nadaljnih korakih, ki naj jih podvzamejo poštni nameščenci v zaščito svojih interesov. V poslovnih krogih vlada zaradi preteče stavke veliko razburjenje, ker bi povzročila stavka tik pred prazniki in čee praznike vsem gospodarskim krogom veliko škodo, zlasti še, ker se baš te dni pričnejo dunajski slavnostni tedni,, ki so združeni z velikimi prireditvami in za katere je že sedaj priglašena velika udeležba iz vse Evrope. Hindenburg inspicira Berlin, 30. maja. (be.) Državni predsed« nik Hindenburg je mspiciral danes v Kielu čete in mornarico. Po inšpekciji si je ogle« dal pris' nišča in prekope. Zvečer se je na oklopnici «ScMesien» odpeljal v Flensburg. Vladna kriza v Perziji Teherm, 30. maja. (b.) Vlada je radi no tranjih nesoglasij koaliciji podala danes demisijo. Šah Riza Kan je demisijo sprejel. Komu bo poverjen mandat za sestavo nove vlade še ni znano. «Atentat» na predsednika irske republike Dubtin, 30. maja. (be.) Včeraj se jc vrši« lo tukaj veRko zborovanje, katerega se je udeležil tudi predsednik irske republike Cosgrave. Ko jc po zborovanju v sprem« stvu pravosodnega ministra raouščal zt>oro» valni r">9tor, je doslej neznan storilec vr» gel proti njemu bombo s smrdljivim di« mora. Bomba sama na sebi ni napravila ni« kake škode, pač pa je povzročila veliko pa* niko. Policija je s trudom vzpostavila red. Storilec je pobegnil. Možnost resnih posledic angieško-ruskega konflikta Baldwinov položaj omajan? — Ostra sovjetska protestna nota. Anglija namerava oborožen napad na Rusijo? — Francija ne bo prekinila odnošajev z Rusijo. — Norvegija prevzela varstvo angleških interesov v Rusiji — Odmevi v Indiji in Čiliju London, 30. maja s. Dooim razširjajo konservativne časopisne agencije vesti, da je stališče Baldvina z ozirom na zaupnico, ki jo je prejel v vprašanju sovjetske Rusije, še bolj ojačeno, poroča »Sunday Espress« že o nasledstvu Baldvvina. Pravijo, da bo kralj, ako bi Baldvvtn iz zdravstvenih t>za-rov predložil svojo demisijo, izročil mandat za sestavo nove vlade Chamberlainu. Drugi lista menijo, da vprašanje BaMvvino-vega nasledstva ni tako akutno, ter pripravljajo javnost na pregrupiranje kabineta. pri katerem naj bi sir Robert Home prevzel zakladni urad. To uamigavanje opozarja, naj bi 6e Churchill iakljuSl iz vlade. Moskva, 30. maja d. Vlada ie takoj po sprejemu angleške note. v kateri sc sporoča prekinitev diplomatskih in trgovinskih odnošajev, knela dailjšo sejo. na kateri se je vršila razprava o nastalem položaju in o nadaljnih korakih. Na tej sedi je biia redi-ffirama tudi nota, ki ie bila včeraj izročena angleškemu poslaniku v Moskvi kot odgovor na angleško noto. Nota naglaša med drugam: Ukinitev diplojnatskih odnošajev z Rusijo je sedanja konservativna angleška vlada že dalje časa pripravljala, o čemer priča tudi dejstvo, da je dosledno odklanja vse predloge sovjetske vlade, naj bi se medsebojni odnosa ji učvrstili in poglobili potom pogajanj. Sovjetska vlada odločno zavrača vse očitke, češ. da je s svoje strani kršila določbe pogodbe, ki ie bila sklenjena med obema vladama. Popolni neuspeh hišne preiskave v prostorih delegacije je najboljši dokaz za to, da je postopala sovjetska delegacija vseskozi lojalno. Glavni vzrok tega početja in preloma odnošajev je le ti-asko politike konservativne angleške vlade ma Kitajskem. Angleška vlada hoče sedaj z maipadi raa sovjetsko umjo prikriti svoj polom. Arasleška vlada hoče normalne odnošaje do Rusije nadomestiti z nasilnimi metodami. Sovjetska vlada pa je kljub vsemu temu prepričana, da ri več daleč, ko bo aegiešiki narod zopet našel možnost, da vzpostavi z Rusijo normalne odnošaje in da zopet ustvari mimo so žilic z narodi sovjetske unije. Moskva, 30 maja s. Senzacijo je vzbudila vest Ijenirgrajskega dopisnika »P r a v-d e«, da bo angleška eskadra prispela v juniju t. 1. v HeKingtors in tamkaj ostala do pozne jeseni Dopisnik poroča nadalje, da je angleška admirali četa z ozirom na prelom odnošajev z Rusijo sklenila vzdrževati v Vzhodnem mcurju poseben oddelek za opazovanje. List trumi, da pripravlja Anglija vojaško intervencijo. Moskva, 30 mala (be.) V javnosti je povzročila veliko razburjenje vest. da namerava druga eskadrila angleške mornarice ostati preko v-ega poletja v Helsingforsu. Splošno se s-jdi, da se pripravlja Anglija na oborožen napad na Rusijo. London, 30 maia d. »E v e n i n g S t a n d-a r d« poroča iz angleškega diplomatskega vira,, i z Pariza, da Je Briand izjavil Čiče-rinu o priliki zadnjih razgovorov, da Francija nikakor nima namena, prekiniti z Rusijo obstoječih diplomatskih odnošajev. vendar pa tudi ne more in ne bo trpela propa-gandističnega vmešavanja sovjetske Rusije v. svoje notranjepolitične zadeve. Berlin. 30. maja s. Listi poročajo o vprašanju dovoljenja za dopotovanje nameščencev rAikosa« v Nemčijo, da so bili tozadevni predlogi stavljeni nemškemu poslaništvu v Londonu. Dovoljenja bodo izdana za naiveč 120 oseb za dobo 6 tednov. London. 30. maja (1o.) a i 1 y T e I e-grafh« poroča, da ie norveška vlada sprejela zastopstvo angleških interesov v Rusiji Bombay, 30. maja (be.) Indijski krogi so radi preloma odnošajev med Rusijo in Anglijo zelo vznemirjeni. Angleško-indiisko časopisje pričakuje, da bodo obnovili Rusi svojo delavnost na pangerski planoti in zahtevajo, naj vlada ukrene potrebne vojaške priprave, da se zavaruje pred nemiri. London. 30. maja (be.) Olasotn poročii iz San ti asa ie bil tam danes aretiran komunist Maclovio Caldames. ki je imenovan v angleški. »Beli knjigi«, ki je bila objavljena v zvezi s prelomom diplomatskih odnošajev' med Anglijo in Rusijo. V dokumentih, zaplenjenih v prostorih sovjetske trgovinske agencije-se itn emuje tudi njegovo ime med zaupniki sovjetskih agentov. Aretirana sta bila še dva diuga komunista. Moskva, 30 .maja (be.) Kakor se poroča, namerava najeti sovjetska Rusiia mednarodno posojilo, v znssku 200 m Hi j on o v zlatih rubljev. Napad na angleško poslaništvo v Parizu Pariz, 30. maja. d. V noči od sobote na nedeljo so doslej neznani storilci s kame« njem pobili okna na poslopju angleškega poslaništva. Uvedena preiskava je ostala doslej brezuspešna. Neprijeten odmev angleško-ruskega spora v Rumuniji Rumunija se boji za Besarabijo Bukarešta, 30. maja. 1. Tisk se intenzivno bavi s prekinjenjem odnošajev med Veliko Britanijo in sovjeti, kakor tudi z debato v spodnji zbornici. Splošen vtis je, da pomeni prelom med Anglijo in Rusijo začetek nove politične dobe v Evropi. Kljub temu pa utegne ta dogodek imeti dalekosežne posledice z ozirom na režim, ki je dan^s na površju v Rusiji. Oficijozni «1 n d r ep t a r e a» izraža mnenje, da prelom odnošajev ne bo izzval nasilnih posledic. Seveda to še ne pomeni, da stvar ne bo imela velikanskega vpliva na mednarodne dogodke, zlasti kar se tiče odločilnega razmerja med Veliko Britanijo in drugimi velesilami proti sovjetom. V «C u v a n t u I u» je napisal profesor Jorga Članek, v katerem govori o priznanju Besarabije in o Italiji. «U n i-versul« beleži, da postaja angleška politika odkritosrčno miroljubna in da se korak proti Rusiji ne sme tolmačiti kot začetek vojnih odločitev. Ruska vlada kaže nervoznost. Podoba je. da - Pravijo, da ne mobilizirajo! se čuti ogrožena in zato se zateka k vojaškim ukrepom, tako na skrajnem vzhodu kakor na zapadu. V kratkem se bo pokazalo, če ni vse skupaj sovjetski bluf, ali če vodstvo komunistične Rusije ni izgubilo glave: Liberalni »Viktorul* obravnava vojaške ukrepe sovjetske Rusije in po-vdarja, da skuša ruska vlada najti izhod iz težkega notranjega položaja s tem, da pripravlja vojno atmosfero v zadevi, na katero Anglija ne misli s tako ostrimi sredstvi. Proslava Slovenije« — okoli kipa Slovenije, nošenega od Karijatid. se zbira slovenski narod, ki ga vodijo Prešeren, Simon Jenko. Gregorčič in Aškerc. Osmošolec Kerin je recitiral iz Levstikovega »Gadiega gnezda«. O pomenu akademije je govjril prof. dr. Lovro Sukiik iz Ljabljati-e. V nedeljo so se zbirale v praznično odetem mestu že na vse zgodaj ljudske množice, da proslavijo zgodovinski dan. Okoli 10. dopoldne se je pričel pomikati slavnostni sprevod z godbo m konjenico na čelu od Grma skozi mesto do poslopja okr. glavarstva in od tu nazaj na trg, kjer se je vršilo zborovanje, ki ga je v imenu Jugoslovanske Matice otvoril prefekt g. Puš. Govorila sta župan dr. Režek in prof. Kovač. V imenu Zveze fcmetsUh občin je pozdravil zborovske župan g. Brulc. Kabinetni pisarni kralja Aleksandra se je poslala udanostaa brzojavka. Ljudstva je bik) navzočega okoli 4000. Nedeljska manifestacij ska obhoda v Trbovljah in Hrastniku sta se vršila po sporedu, kj je bdi že objavljen, kar najsloves-neje. Pri obeh obhodih je sodelovalo več tisoč ijudi. V mraku so zagoreli na bližnjih gorah kresovi. Prodajale so se brošure, diplome in karte v prid JM. Splošni vtis je bil, da tako slovesne narodne manifestacije nismo že od prevrata sem doživeli. • Ii Višnje gore nam poročajo: Tudi naše mesto je - v ne-deljo zvečer praznovalo lOletnico dne, ko so politični za-siodmiki Slovencev, Hrvatov in Srbov v dunajskem parlamentu L 1917 podali izjavo v imenu svojega naroda, s katero so se odloča.. izrekli za ustvari tr«' nacijonalne iu-gosloveoske države. Visoko plapolajoči zublji Icresa so daleč v tiho coč dokazovali narodnostni čut občanov; melodični glasi domorodnih pes-m: in pa akord- godbe so smelo pluli nad gozdovi tja v snsvajoSo dalj . . . Prirediteljem: JM, Sokolu in godbi Izobraževalnega društva so bdiš tneščaai prav hvaležni ra 'ep večer. • V šmarnem ob Paki so prav lepo prar-raovah v nedeljo, dre 29. maja lOletnico majske deklaracije. Narodno napredni občani so sklenili, da ustanove Javno ljudsko knjižnico. Ob 5. popoldne so se zbrali pod predsedstvom g. Jožeta Kolen ca, predsednika krajevne organizacije SOS. pri Sre-bkrvoUru. Predsedn ic ZKD iz Maribora g. Skala ie prinese! s seboj 62 knjig, kf jih je izročil izvoljenemu kni<žnJčarsker«u odseku in v lepem govoru razloži! pot en knjige za razvoj slovenske narodnosti. Želimo novo ustanovljeni knjižnici najlepši razvoj. Proslava 10letnice malike deklaracije V Ljubljani manifestira mladina Liufclisn3. 30. maja Po prekrasnih sobotnih proslavah, ki so bile visoke moralne rn vzgojne vrednosti, je v nedelio zaključi! prired i ve mladinskega dne. združene obenem s proslavo 10-letrrice majske deklaracije, veličasten ma-aifesracajskj obhod naše mladine po ulicah. Sprevoda se je udeležilo do 8000 navdušene mladine, ka so jo kljub svečanost motečemu dežju pršsirčno .pozdravljali tisoči odrasl.h v gostem Ssalftiu povsod, kjer se je vU sprevod. Mladina se je zbrala pod vodstvom svojih profesorjev in učiteljev, profesoric in učiteljic cb 10. uri na Mitju. Tamkaj se je nato formirala povorka, ki je krenila po BleiweiSDV} cesti z gc?dbo Dravske divizije na čelu. Za godbo sta nosila dva dijaka napis: vZa Jugoslovensko Matico«. Godbi so sledili ogoreli skavti m ljubke skavunje s praporom. Za temi je strumno korakala Streljačka družina srednješolcev, nakar so se vile dolge vrste dečkov 1. in 2. deške osnovne šole z zastavicami v državnih barvah. Med temi in dijaki meščanskih šol je korakala rakovniška godba. Dijaki meščanskih šol so nosili napise: »Naša Adrija nas kliče, vab na« Jadrati — Kvišku srca. pride dan. ko resnica bo naš sas « Mimo so prišle nato učenke ia gojenke Lichten-turnovega zavoda t. zaviiaikarrti in enakimi krili ter bluzami. Najbolj pester ia prijeten je bil pogled na krasno aranžirane alegorije k «o iih tvorile dijakinje in go-jenke ženske realne gimnazije ter gojenke gospodinjske šole v »Mladiki« r.a IS z zelenjem. zastavicami, različnim cvetjem in pisanimi trakovi ter papirjem okrašenih vozovih Prv: je bil v sprevodu vozov okrašen koleselj. v katerem je sedelo par mladenk v narodnih nošah. Sledili so vozovi, na katerih so sedele marjetice, iz smrekovega zelenia so pogledovale pisane gobe, je kima! rdeči mak; nato je sledil voz s skupino žanjic m nato voz velikih cvetov sotnčnih rož in gozdnih škratov. Sprevod voz je zaključi) voz gojen k gospodinjske šole v belih oblekah, oboroženih z raznimi kuhinjskimi inštrumenti. V zadnji voz so bili vprežem štirje krasni, iskri belci, ki so veselo hrzaj-oč prevažali nežna bremena. Priznanje za aranžma teh prelepih skupin gre v prvi vrsti direktorju ženske realne gimnazije g. Juga, proi. dr. Lahu io profesoric geč. VkgJerjevi. Za vozovi je korakala agilna viška godba »Gradaščica«. za njo pa so se zopet vrstile dolge vrste dijakinj srednjih šol, skupine narodnih r.oš in dalje zapet moška in ženska mladina z različnimi napisi, kakor: »Joči naše srce. ioa sestram ob tužni Soči.« — »S3ov«ns>ka zemlja Slovanom!« itd. Efektna so bila velika rdeča srca. obrobljena s cvetjem v državnih barvah. Po-votko je zaključila skupina dijakov in dijakinj Tehniške srednje šole. Skupin* je nosila kladiva in naklo, soek del«, ter razno drugo orodje. Obhod mladine je kreni! po Bl«iwefspvi cesti na Gosposvensko cesto. Ker so morali zaradi močnega dežja program obhoda in svečanosti skrajšati, ie odtod krenila povorka v Dabnaranovo ulico, po M klo-Hčevj cesti čez Marijin trg in po Wolfovi uSid na Kongresni trg. Ljubljana je bila v nedeljo v spomin 10-leWce majske deklaracije in v počasttev mladinskega dne vs« v zastavah. Tam, kjee s« jt pomikal sprevod rrfadine. so bil* okrašena tudi okna stanovanj s rrobojnica-vti v dnftrvtlHi in narodnih barvah. Mladina, ki je v pok® meti storila svojo 1 dolžnost, je b:ia iz-borno rarpoložena in se ; ni pustila oplašiti od dežja. Med njo je va-! lovilo navdušenje, k ga je izražaia ves čas. pohoda z neprestanimi vzkliki: »Živijo Jugoslavija«. »Živijo naše Primorje in naš Korotan!« •Nai živita kralj Aleksander in kraljica Marija!« Še boli navdušeno je vzvalovilo med vrstami, kjer so odušev-Ijeno reagirale na njihove zanosite klice nrmožice ostalega občinstva. Na Kongresnem trgu so vrste manifestirajoče miiadne stopile v kroge in se je povorka zgostila v najpestreišo sliko, ki pa jo je žal moti! dež. ker so io zakrili odprti dežniki. Na zbrano rrtladež je imel predsednik Jugoslovenske Matice proi. dr. Pretnar kratek ognjevit nagovor naslednje vsebine: »Mladina! Naša jugoslovenska ideja, ki so io vcepili mladini in narodu naši prvi možje, doživlja danes svoje zmagoslavje. Ko je pred desetimi leti slovenski narod pred vsem svetom izjavil, da zahteva ujediaienje vseh bratov Slovencev, Hrvatov in Srbov, nismo vedeli, da nas bo zaskelela kmalu nova rana. Naše ujedinjenje v mogočni Jugoslaviji ni še popolno. kajt; del naših bratov in sester ječi še pod tujim jarmom. Danes zopet gleda na vas, ki ste up in nada naše bodoč-sti, ves naš narod. Mladina, treba je, da gojiš idejo ujedinjenja i v bodoče, kajti vedi, da je s teboj na tisoče onih. ki so pod-pisavali majsko deklaracijo, a niso deležni njenih sadov. K niim se obračajo naša srca in naše misli, r.jim velja naša manifestacija. Obenem pa se cbračaio naše misli k nje-rrm. ki vodi naš narod.« Pri teh besedah je nastal na trgu med mladino pravcati vihar vzklikom: »Z:\io naši bratje onstran meje!« »Zivio kralj Aleksander!« Mladica ie nato zapela »Bože pravde« in nekai drugih patrijotičnih pesmi. Sledil ie miren razhod Lepše proslave desetletnice majske deklaracije Jugoslovenska Matica nj mogla organizirati. V njenem okrilju je včeraj utripalo vroče srce naše mladine. Po ulicah so prodajale dopoidne gospe in gospodične rodi spominske make in nikdo se ni branil žrtvovat malenkostnega prispevka v naci-Icmabie namene. Na svečan način se je proslavila desetletnica majske deklaracije rudi po vseh drugih krajih Slovenije. Proslava v Mariboru. Proslava majske deklaracije v Maribora le dosegla svoj namen: zbuditi zlasti v mladini spomin na težko borbo prebujanja narodne zavesti in osvdbojcoja združenih Ju-g os krven ov izpod habsburškega suženjstva. Včeraj dopoldne se je zbrala na Glavnem trgu večdsočzlava množica šolske mladine pod vodstvom učiteljstva, ter meščani, na-rijanatoa društva. Sokol. Oriuna tn druga, d« dajo duSca svoji neomajni volji, brantti svobodo in edrestvo naroda. Raz hiš so visele narodne in državne zastave. V lepem ognjevitem tn jedrnatem govora je otvoril svečanost z baSrona magistrata agiiri predsednik mariborske podružnice Jugoslovenske Matice, ravnatelj S'an*-'o Detela. nakar ie v poetičnem govora očrta! pomen majniške deklaracije podpredsednk JM dr. Fr. Sušnik. Ob veHkem navdušenju mladine se je rarvi! dolg sprevod skozi mesto tn mladina je ob svitanju dveh godb »Drave«, So-koSa in Om-s^Be iskre«w vzklika!« naS svobodni d-rnevini. Sprevod ie kreni! v mestni park, kjer so v bivS spoeneešk neit> Naši Kraji in Kulturno zbližanje med Bolgarijo in Jugoslavijo Pretekli teden sta prispela iz Sofije v Zagreb zastopnika bolgarskega Narodnega gledališča g. Hrisan Camikov. režiser bolgarske drame in brat bivšega min. predsednika Cankova, in g. Peter Stojccv, diTektor sofijske opere. Bila sta gosta imendanta zagrebškega Nafodnega gledališča g. Vladi mi-a Treščec-Baranjskega. Oba sta prispela v Zagreb, da uredita vprašanje gostovanja bolgarskega gledališča v Zagrebu, v Beogradu in eventualno tudi v Ljubljani,^ ter obratno vprašanje gostovanja zagreb-' Jkega im beograjskega gledališča v Sofiji. G. Cankov se je v razgovoru z novinarji terazil. da je vprašanje kulturnega zbližanja Bolgarije in Jugoslavije, zlasti gostovanje Narodnih gledališč načeloma že rešeno. Bolgarski igralci bodo gostovali v Zagrebu najbrže med 15 oktobrom in 15. novembrom t. !. Najprej poseti Zagreb in Beograd bolgarska drama in nato opera. Vprašanje gostovanja bolgarskega Narodnega gledališča v Ljubljani je odvisno tudi od imalterijaMh izdatkov. Ako prometni minister dovoli -popust na železnici, nj izključeno, da pridejo bolgarski igralci tudi v Ljubljano. Stvar pa Je odvisna hkratu od prosvetnega ministra. Občni zbor »Jadranske Straže" Snoči se je vršil v prostorih restavracijo «Zvezda» redni občni zbor »Jadranske Straže«, ki ga je otvoril v imenu odsotnega predsednika dr. Vilka Baltiča poslevodeči podpredsednik dr. Rudolf Marn, ki je uvodoma po pozdravu obžaloval dejstvo, da sc je tekom poslovnga leta radi nepriča« kovanih prilik odtegnilo delu v odboru več delovnih članov, kakor g. dr. Vilko Baltič, g. pocfpukovnik Antonijevič in g. podpu« kovnik Trnkopič. ki so odšli na službena mesta drugam. V svojem nadaljnem govo* ru je konstatiral žalostno dejstvo, da dru« štvo izv.n Ljubljane ni moglo zadosti raz* viti svojega dela. Mnogo nacijonalnih dru« štev absorbira najagilnejše delavce. Zave« dati pa sc moramo, da J. S. ni samo nad* jonalno društvo, marveč celo več, državno obrambno, zato je treba, da se javnost več zanima za njegove cilje in delo. Pri cen* trali v Splitu se je vršil lansko leto pomora ski kurz, ki sta sc ga udeležila dva sloven« ska člana društva. V ta kurz, ki se bo vrs šil tudi letos, bo odposlan sedaj en član, ki pa bo moral jamčiti, da bo po povratku v okviru društva nudil česar se je naučil in kar je videl, narodu na raznih predava* njih. > Iz poročila generalnega, tajnika društva dr. Fetticha je razvidno, da je imela naša podruž-icr J. S. lani 1500 članov, kar jc vsekakor premalo. Treba je, da se prične t. intenzivnejšim nabiranjem članov, ki mo» ra zrasti letos vsaj na 5000 članov. Od 1500 čL.nov je 17 dobrotnikov, 55 ustanovnikov in 188 podpornikov. Tekom leta je društvo imelo 3 plenarne seje vseh odsekov. Dru« štvo je imelo v preteklem letu več prire« ditev med njimi veliki ples J. S. v narodi nih nošah v Unionu, ki so izpadle tako v moralnem kakor materijelnem oziru zelo dobro, za kar gre posebna hvala ženskemu odboru, ustanovljenemu 12. maja pretekle« ga leta. « Jadranska Straža® si je nadela pa« tri joti čno nalogo, da kupi državi podmor« n:co, k čemer je tudi naša podružnica pri« ?pevala dosedaj skupno znesek okrog 80 ti« soč dinarjev. Blagajniško poročilo je podal g. Milan Kit« sparovtč. Na predlog revizorja g. Frana Rusa jc bil blagajniku in odboru izrečen so glasno absolutorij. Pri volitvah »o bili iz« voljni v novi odbor gg.: dr. Vilko Baltič, cfr. L. L. Bohm. Martin Colarič. ing. Milu« tin Debelak, dr. Oton Fettich. Fr. Gostiša, Anton Kos. dr. Rudolf Marn. dr. Karel Pir« jevec, Joško Pogačnik, Filip Pristou, Tvan Rebek, dr. Val. Rožič, dr. Alojzij Rant, Fr. Stupica. dr. Niko Zupanič, Milan Kaspa« rovič, Marko Manigodič, Tilka dr. Zbašni* kova. Fernanda dr. Majaronova, Magda Sterletova. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Alojzij Tvkač, Franc Rus, bančni ravnatelj tovarnar Fr. Bonač, Ivan Slokar, ga. Mara Hedžetova V debati sfa gg. dr. Bohm in Colarič povdarjala nujno potrebo, da se med na« rodom še intenzivneje goji ljubezen do nroria. Pred zaključkom je bilo sklenjeno, da priredi društvo dne 12. junija letos lep izlet na okrašenih čolnih z godbo po Ljub« ljanici. V dnevih sreče za dneve grozote! Kako je takrat, ko po zemlji zadivjajo z vso neusmiljenostjo potres, lakota, po« vodnji, bolezni? Kaj si že preživel dneve takih grozot? Strašne so ure, ko nad človekom zavihti meč neizprosna usoda! Bo« gastvo dela, poštenosti in štedljivosti je v hipu v prah zdrobljeno, in berač ali bo« gataš kličeta na pomoč. In ako pomoči od nikoder ni? Srečen in' preblažen si, ako takih trenutkov nc poznaš. Mati privija k sebi svojo deco, ki ji drugega ne more več dati, kakor pojemajočo gorkoto svojega telesa in ves izliv ljubezni iz svojega srca. V objemu čaka na svojo in svojih otrok smrt. Sin gleda mater, ki obupno kliče, pa ji pomagati ne more. Mož gleda ženo, ki v poslednjih silah obupa ruje in grize, da utolaži glad, pa ji pomagati ne more. Vihar divja zbesnelo po naravi, pa nikjer strehe. V temni noči tuli pod zemljo po« tres, drobi se zemlja, klici in rjovenje na pomoč. Pomoči od nikoder. Samo za kratek hip sc zamisli v te gro« zote! Že sama misel je strašna, da strese. Na dneve takih grozot se pripravlja in misli društvo Rdečega križa, ko stopa pred te in te prosi, da v sreči položiš skromen dar na oltar vseh tisočev in tisočev nesTeč« nih po potresu, povodnjih, lakoti in bolez« nih. Sebi pomagaš, kajti glej, s Tvojim pri« spevkom bo Rdeči kriz Tebe varoval epi« demij, da Te val strupenih bacilov ne do« seže. V dnevih, ki so napram grozotam lakote, potresa in povodnji. dnevi prave sreče, Te prosi Rdeči križ, da odpreš srce in daruješ ter se s tem pokloniš veličan« stvu neizprosne usode, ki morda tudi mi« mo Tebe ne bo šla neopažena. Varuj in čuvaj se pred tem veličanstvom in v sreči ne bodi trd. V dneh 4., in 5. junija t. 1. je dan Rde« čeg.a križa. Usoda hoče od nas vseh, da je ta dan v naših, dušah ljubezen in usmilje« nje. To bodi veliki dan človekove kulture. Ko je po naši dragi domovini lani divjala povodenj, kdo je čul klice na pomoč? Rde« či križ! Ko je naše brate po Bosni, Herce« govini in Srbiji iz mehkih sanj budil potres, kdo je hitel na pomoč? Rdeči križ! Rdeči križ je skrbna mati, ki zbira, da ima v urah, ko usoda udari, potrebna sred« stva na razpolago. Prepozno je zbirati, ko je pomoč že potrebna! Pristopi na dan Rdečega križa k velike« mu oltarju ljubezni in usmiljenja in daruj. Bogato boš naložil svoj dar! Odkupi se usodi! Oblastni odbor Rdečega križa. je f Fran Bučar Ponovne demonstracije v Dubrovniku V nedeljo je prispel v gruško pristanišče pri Dubrovniku naš potniški parobrod »Ku-mamiovTO«, s katerim sta se pripeljala dva italijanska optanta iz Gruža, ki sta se udeležila slavnosti na čast italijanskega kralja v Trstu, čim se jc zvedelo za prihod tc dvojice italijanskih optantov, se je v pristanišču zbrala množica meščanov in omla-dincev, hoteč prirediti demonstracijo. Zan-daimierija in policija sta napravili na obali kordon in preprečili dohod k ladji. Oba op-tanta s>ta bila v spremstvu policijskih agentov prepeljana v mesto. Demonstracija je končala brez vsakih incidentom. V soboto jc v Celiu umrl g. Franc Bučar, revident državnih železnic v p, rodom Postojnčan iz znane narodne rodbine. Komu ni bil znan v Postojni Bučarjev Fran-celj? V mlajših letih se je udejstvoval kot Sokol in telovadec. Bil je eden izsned najboljših telovadcev na Notranjskem, znan po svojih odličnih nastopih pri raznih javnih telovadbah. Vse svoje proste ure je preživel v prosti naravi, ki je bila njegova ljubljenka. Zanimal se je že iz prve mladosti za rastlinstvo i:n živalstvo, da mu je bila znana z imenom vsaka na.ineznatnejša bilka, znatr najmanjši hrošček in prijatelj mu je bil ceio modras., Ni bilo špiiie ha Krasu, ki je ne bi našel, i«i postojnska janta mu jc bila predmet vedmega raziskavamja. .Najlepše kapnike je prinesel na dan in nalovil .ie za profesorje in prijatelje v skritih kotanjah čudovite človeške ribice. Prijatelj prirode je ostal do konca življenja. Fotografiral je divne pokrajine, da ima v svoji zapuščini pravcato galerijo slik. Študiral je realko v Ljubljani in bil Cankarjev sošolec, o katerem je vedel povedati razne anekdote. Pred vstopom v pokoj je služboval kot načelnik v Brežicah. Njegova službena mesta so bila: Litija Miirzzuschlag, Sava. Rač-je-iFram. Dunajsko Novo mesto, Celje in Brežice. Njegova ljudomMost in dobrosrčnost sta povsod, kjer je sluižboval, znana, dasi je bil skrajno služben, človek dolžnosti, a vendar je bil vedno prijazen in prizanesljiv. Značilne so besede njegovega uradnika, k' jih je izpregovoril med drugimi g. Bučarju ob slovesu iz Brežic: »Dasi ste bili najboljši šef, g. Bučar, imeli ste eno napako, in sicer to, da s>te preveč mislili na druge, a premalo nase.« Težka služba in velika službenost sta ma izpodikopati zdravje tako. da ga položimo danes, starega šele 49. let. v grob. Umrl je brez priznanja in hvaležnosti kot umre nesebičen in skromen človek, ki dela sebi v zadoščenje. Njegov humor, ki ga jc podedoval po starem Bučarju, ga ni zapustil niti na smrtni postelji. Vzljubil ga je vsakdo, ki ga je spoznal. kajti v njegovi bližini je bilo vedno vedro in veselo razpoloženje. Dragi Bučar, odšel si na večne planjave, odkoder ni vrnitve. Užaloščeni gledamo za Teboj, kojti premlad si odšel! Naj se Ti navlžije blaga nai najde večni mir odkritih skrivnosti! Naš zračni promet V prostorih Jadraimsko podunavske banke v Beogradu se je preteklo soboto vršil ustanovni občni zbor delničarjev Društva za zračni promet. Zborovanja so se udeležili delegati iz vse naše države. Vpisanih je doslej 2.593 delničarjev z 31.673 delnicami v vrednosti 7,918.250 Din. Po pokrajinah je vpisanih: v Srbiji in Juž. Srbiji 19.591 delnic, .na Hrvatskem in v Slavoniji 4.830, v Vojvodini 3.530. v Bosni in Hercegovini 2.208, v Dalmaciji 832, V Črni gori 345 in v Sloveniji 222. Po kratki debati so bila pravila odobrena ter izvoljen upravni in nadzorni odbor. Odposlan je bil brzojavni pozdrav kralju kot prvemu delničarju Društva za zračni promet. Primožičev morilec pomiloščen Naši javnosti ie gotovo še dobro v spominu grozen umor sejmarja Primožiča v Rožni ulici v Ljubljani. Morilec, mesar Br. Piniar, je bil pred poroto v zimskem zasedanju obsojen na smrt na vešalih. Senat pa je pozneje komaj 20letnega morilca predlagal v pomiloščenie. Predlog je sedaj rešen ter je Pin.tar pomiloščen na 18!etno ječo. dirša večne lepote in in -pokoj v deželi ne- Vlomilci Ljubljana. 30. maia Ljubljanski svedrovci postaja.i-o zadnji čas zopet agilnejši. Pred vlomi smo imeli precej časa mir. za kar gre hvala našim varnostnim oblastim po deželi in v mestu. Najbolj nevarni zlikovci so se za daljšo dobo spočili v zaporih, sedaj pa jih je nekaj že zopet na svobodi. Ti so se bržkone kot star; prijatelji zopet sešli in se spravili na delo. Kronika beleži v zadnjih tednih' precej vlomov v razna stanovanja, kleti in delavnice, v noči na ponedeljek pa ie bil izvršen drzmejši in težji vlom, ki je zahteval precej naporov in se je storilcem tudi bolje izplačal. Ob razpotju Ceste v Rožno dolino poleg železniške čuvajnice ima v zidani baraki svojo trafiko Josipina Verbič, stanujoča v Rožni dolini. V to trafiko so neznani svedrovci vlomili že lansko poletje in sicer na isti način kakor letos. Ponoči so se splazili med drevje mestne drevesnice ob Večni potj in tam prebili z orodiem zaidin.io steno barake. Izkopali so tako veliko odprtino, da je eden izmed tatov lahko zlezel v notranjost. Pobrali so za 3233 Din raznih tobačnih izdelkov, razglednic in znamk. Tatovi so bili bržkone isti kakor lani. Policija se sedaj trudi, da spravi predrzne ptičke kar najbolj hitro za zapah, kjer ne bodo več nevarni. Mladina z rdečimi srci v sprevodu Gojenke gospodinjske šole «Mladike» v sprevodu Kulturni pregled Gledališki repertoarji " Ljubljanska drama: Torek. 31.: «Mnogo hrupa za nič». C. Mariborsko gledališče: Torek. 31. ob 30.: »Igra v gradu«. B. Ku« poni. Zadnjič. Sreda. 1. ob 30.: «Fri belem konjičku«. A. Kuponi. Zadnjič, četrtek, 2. ob 20.: «RigoIetto». C. Kuponi. Mariborski gledališki repertoar je ta leden sledeči: V torek 31. maja se uprizori velezabavna Molnarjeva komedija clgra v gradu . Ired B). v sredo se igra veseloigra «:Pri belem konjičku.) (red A), v četrtek Rigoletto-. (red C). na mariborskem odru. Xa binkoštno soboto se uprizori v Mariboru prvič na novo naštudirana Kalmano-va opereta ^Kneginja čardaša*, ki je žela pred par leti ogromen uspeh. Ljubljanska opera v Splitu je dosegla z otvoritveno predstavo • Tannhauseija, popoln uspeh. Splitski tisk ugotavlja odlično vodstvo pod taktirko ravnatelja Poliča in nosilce glavnih ulog. poimenoma dami Žalu-dovo in Thierryjevo ter gg. Betetta in. Koittla. Laskavo se izraža tudi o zberu in orkestru. K poročilu o premijeri cMuogo hrupa ta nič» v št. 127. našega lista, dostavljamo, da je bil pomotoma izpuščen v predzadnjem odstavku stavek: Simpatičnega Clavdijeve-ga zaščitnika in posredovalca aragonskega princa don Pedra .je igral gosp. Gregorin.> — Popraviti je tudi, da je Antonija igral g. Lipah. Prvi dre javni produkciji Glasbene Matice v Celju. Celjska Glasbena Matica je te dni otvorila vrsto vsakoletnih javnih šolskih produkcij Prva produkcija, ki se je vršila v četrtek, dne '26. t. m. ob pol 11. dopoldne v mestnem gledališču, je bila posvečena nižji stopnji violinske in klavirske šole. Nastopilo je četvero gojencev in sedem gojenk violinske šole gosp. ravnatelja Sancina ter klavirskih šol ge. S a n c i n o v e in g. K u n t a r e. Nekateri crojenci so sicer kazali malo začetniške nervoznosti, v splošnem pa je napravila prva produkcija dober vtis. Komadi so bili dobro uaštudirani in lepo podani. Med mladimi gojenci je nekaj izrazitih talentov, ki so našli v Glasbeni Matici resno in temeljito šolo. Druga produkcija v petek, dne 27. t. m. ob S. zvečer je veljala srednji stopnji violinske šole gosp. ravnatelja S a n-cina ter klavirskih šol ge. Božič - Novakove in ge. S a 11 c i n o v e. Tokrat je nastopilo pet gojencev in sedem gojenk. Spored je obsegal nekaj prav kompliciranih skladb, ki so jih zaigrali gojenci točno in z lepim podajanjem. Izreden talent so pokazali zlasti štirje gojenci. Dve gojenki iu en gojenec, ki =0 morali vskočiti za druge in se naučili svoje parte v dveh dneh, so rešili svojo nalogo dovršeno. Ob koncu prve in druge produkcije je zaigral štiriglaseu zbor goslačev pod taktirko gosp. ravnatelja Sancina KShlerievo Suito v treh stavkih precizno. občuteno in temperamentno. Druga produkcija je bila bolje obiskana nego prva. Zabeležiti je treba, da so starši nekaterih gojencev in gojenk zabranili nastop svojih otrok pri drugi produkciji (višja stopnjaj. Tako vmešavanje staršev v popolnoma šolske zadeve — in Glasbena Matica je tudi zelo resen šolski zavod — je obsojanja vredno. R- P- Ženska enciklopedija. Založništvo Kadot v Parizu izdaja neke vr.-le žensko enciklopedijo, ki nsj zbere v enotni zbirki vse. kar se tiče ženskega vprašanja v preteklosti in sedanjosti. Zbirka je vzbudila v vseh evropskih feminističnih krogih veliko pozornost. Ruska gledališka >tatishka. A' sovjetski Rusiji imajo O tisoč gledališč. Polovico odrov odpade ua provinco. 2 tisoč jih podpira država, tvornice, delavski klubi in podjetja, ostali odri so zasebni in uspevajo dobro. Repertoar tvorijo dela Gogolja, Dostojevskega. Puškina, Ostrovskega, Shavva, Hauptmanna, Wildea, Maeterlineka. Romai-na. Rollanda. Claudela ter ruskih sodobnih pisateljev. Mnogo vprizorjenih del spominja na srednjeveške misterije. Ista enostavnost, ista emocija, ista vera. Mesto Jezusovega življenja pa se predstavljajo etape borbe proti carizmu, zlasti doeodki iz let 1825, 1881, 1905 in 1927. Prvo sovjetsko opereto z naslovom /Zaročenec je napisal anonimen slušatelj Glasbene akademije v Ljeningradu. Skladatelj je sam sestavil tudi besedilo. Muzika je baje banalna, nastopajoči tipi ]«i »o vzeti i/, sodobne Rusije. Sovjetski tisk ue sodi o opereti ]wsebno laskavo, vendar pa hvali anonimnega skladatelja, da je imel pogum iu začel orati v sovjetski Rusiji ledino operete. ATtobioRralije modernih ruskih pisateljev. Pri N. A. Stoljarju v Moskvi je izšla knjiga : Pisatelk. ki združuje 04 avtobiograiij modernih ruskih pisateljev s portreti. Zanimivo knjigo je uredil VI. Lidin. »Slavjanski Glas« je glasilo -Slavjan-skega družestvac v Bolgariji. Društvo izdaja ta svoj organ že 21 let. Pravkar je izšel prvi zvezek za tekoče leto. ki ga je uredil dr. Nikola Bobčev. Ima to-le vsebino: Prof. S. S. Bobčev .Bolgarski čredo . dr. X. Bobčev Slovan stvo 1. 1926.'. V. I. Nemirovič-Dančenko Večnaja pamiat', prof. M. Arman-dov VVasil Komčov . N. Lj. Jugoslovensko perijodično časopisje", »Vasilij, metropolit dorostolski . >l'mrli člani Slavjanskega društva«, 2Naši grobovi", >L?topis in drobne vesti", poročilo o delovanju Slavjanskega družestv.i in imenik društvenikov. Iz teh poročil je razvidno, da znaša imovina Slavjanskega družestva 2 milijona 400.881 levov, članov pa ima 2718 iu sicer po vsi Bolgariji. t ♦ ♦ ♦ « $ ♦ ♦ : « : : ♦ i Samo ie danes ob 4.. 7. in 9. uri. I. in II. del (12 dejani naenkrat) senzaorjonalnega kriminal, velefilma Hiša skrivnosti ♦ v glavni viogi znamenita Rusa Ivan ♦ Možuhin in Nikolai Kolin. Fiim slav- ♦ triumfalne uspehe!! ♦ Jutri III. in IV. del (konec) | Telefon 2730. KINO DVOR. «l»»MMt«MI»»M«*M»MIM>»M>IMI Porota Celje, 30. maja Danes se je pričelo poletno zasedanje celjske porote. Porotnemu sodišču je predsedoval predsednik okrožnega sodišča dv. sv. dr. Kotnik, votanta sta bila viš. sod. sv. dr. Stapančič in okrajni sodnik Brolih, državni pravdtik dr. Požar in zagovornik dir. Božič. Kot prvi slučaj je porota obravnavala hudodelstvo uboja, katerega je obtožen Soban Me sinovi d. Na pustno nedeljo, dne 27. februarja t. 1. je bilo v Medvedovi gostilni v Pišecah večje število domačinov. Prišli so tudi v graščini zaposleni Bosanci, ki so ostali v prvi sobi. medtem ko so bili domačini v drugI. Domača mladina je pridno plesala, a tudi Bosancem se je zahotelo plesa. Stipe Popo-lovič je nagovarjal Frandiško B.. da bi šla z njim plesat. To ni bilo prav njenemu fantu Jožefu Cemelču, ki ga je vprašal, kaj ima z dekletom. Beseda ie dala besedo in v kratkem se je razvil splošen pret-ep med domačimi fanti in Bosanci. Ti zadnji so razbijali v veži in hoteli vdreti v drugo sobo. Gostilničarka Marija Medvedova je pozvala domačega hlapca Makaroviča, da naj pomiri Bosance. Oba sta tiščala vrata. Ko pa so razgrajači razbili vrata, sc je gospodinja umaknila na stran. Makarovič jih je aniril in se pred njimi umikal. Bosanci so na Makaroviča navalili s koli in stoli in ga tolkli po glavi. V kratkem je bil ves krvav. 2e sc mu je posrečilo izriniti tri napadalce iz druge v prvo sobo, kar je priletel v sobo Soban Mešinovič z dolgim nožem v roki in zabodel Makaroviča, ki je stal popolnoma praznih rok pri peči, dvakrat v prsa. Makarovič se je zgrudil in kmalu nato izdihnil. Makarovič je imel razen teh vbodljajev še sedem ran na glavi, ki pa niso bile smirinonevarne. Mešinovič se ie izgovarjal s sil ob rano m. Ta zagovor je popolnoma neutemeljen. ker so Bosanci navalili na domače fante, ki so takoj zbežali. Makarovič ni imel, kar je po pričah dokazano, nobenega orožja in je v trenotku, ko ga je Mešinovič naskočil, dvignil prazno roko kvišku. kakor bi ga hotel pomiriti. Porotniki so potrdili edino glavno vprašanje glede uboja, vsled česar jc bil Soban Mešinovič obsojen na dve leti težke ječe, poostrene s trdim ležiščem in postom vsako četrtletje. Za botre in birmance vsakovrstne obleke domačega izdelka po najnižjih cenah. Jos. Rojina, Ljubljana. SDS Sar. poslanec dr. Pivko v Dravski. Mi' slinjski in š&ieški dolini. V soboto 38. in nedeljo 29. t. m. je imel nar. poslanec dr. Pivko kljub deževju sestanke in sicer v so« boto zvečer v Vuzenici, v nedeljo dopoi« dne v Slovenjgradeu in popoldne v Vele« nju. V Vuzenici sc je na občnem zbor.; lamošnje organizacije, dasi je cel večer li« lo kakor iz škafa, vendarle zbralo okrog 30 zavednih pristašev iz trga. Sestanek je -\odil g. dr. Pregl. Posl. dr. Pivko se je v daljših izvajanjih bavil z zunanje« in no« tranjepolitičnimi vprašanji, pa tudi z vpra« sanji organizacije in novih volitev,, ki bodo po njegovem mnenju stale v znamenju skupnega nastopa naprednih elementov v Sloveniji. Zborovalci so nato še potrdili dosedanji odbor organizacije z izjemo onih članov, ki so se odselili. — Sestanka v Str* venjgradcu v nedeljo dopoldne se radi dež« ja niso mogli udeležiti somišljeniki i/ od« daljenih občin in so bili po večini zastopa« ni samo somišljeniki iz mesta samega ter nekaj mož iz Podgorja. Pač pa je celo od« datjeni Sv. Vid poslal svojega delegata. Zborovalci so z odobravanjem vzeli na zna nje zlasti izjave glede skupnega nastopa slovenskih napredniakov pri bodočih volitvah. V Vrelenju se je popoldne vršil obč* v', zbor srezke organizacije SDS za srez Slovenjgradec ob udeležbi vseh delegatov < hstoječih krajevnih organizacij ter šte« vilnih zaupnikov iz občin št. 11 j. Sv. An« draž. Skale itd., v katerih šc ne obstojajo krajevni odbori stranke, pač pa se že pn« piavljajo. Zbor se je vršil v prostorih ;'•.>» stilne Ježovnik. odkoder.se je pred 30 leti mogočno razmahnilo napredno gibanje kmečkih mas v Šaleški. Mislinjski, Gornje« savinski in Dravski dolini in kjer je živel svoječasni napredni kmečki poslanec v du> najskem parlamentu Ježovnik. izvoljen na programu takratne Narodne stranke. Posl. dr. Pivko je tudi na tem sestanku obširno razpravljal o vprašanjih zunanje in notra« nje politike. Zlasti pa se je tako on, kakor tudi navzoči oblastni tajnik Spindler bavii 7. organizatornimi vprašanji ter /. zadevami bližnjih volitev v narodno in sresko skup« ščino ter občinskih volitev. Za predsedni« ka sreske organizacije je izvoljen zdravnik dr. Branko Žižek iz Velenja. Sreska orga« nizaeija bo tekom prihodnjji mesecev stran kino organizacijo v srezu izpopolnila s tem. da bo v vseh občinah, kjer je večje število somišljenikov, ustanovila nove kra« jevne odbore. KDOR SKRBI ZA SVOJE ČEVLJE t^ih 'čisti ^ Jndian JHP2"-"^ Pasto Celoletna zamuda utegne biti usodna «a prldobStnika, ki zamudi poslati svoj oglas v binkoštno številko »Jutra«, katera slovi kot eno najboljših reklamnih sredstev Slovenije v letu. Opozarjamo na to vse naše cenjene inserente ter jih prosimo, da naroče oglase za binkoštao številko »Jutra«, ki bo izšla v nedeljo zjutraj, po možnosti že v prvih dneh tedna, da nam bo mogoče vse oglase v redu in pravočasno nastaviti. Oglasni oddelek «Jutra», Prešernova nflca št 4. Telefon št. 2492. Domače vesti * Položnica so prejeli zadnje dni naročniki, ki jim poteč« naročnina koncem maja. Prosimo jih za točno obnovitev prve dni junija. Morebitni zaostanki iz prejšnjih mesecev naj se poravnajo s tekočo naročnina Uprava cjutra*. * Imenovanja v naši vojski. Imenovani to: podpolkovnik Cedomfr Gužvid za pomočnika komandanta 40. pehotnega polka »Triglavskega«; podpolkovnSc Kar! Dolenc za komandanta 2. batajjona 35 pehotnega polka; major Miroslav Petelin ra komandanta 1. bataljona 49. pehotnega polka: podpolkovnik Valentin Čop sa načelnika artilerijskega oddelka komande Kosovske divirijske oblasti; artilerijski major Gvkkm Beoiger za komandanta 1. divizije Bregal-niške arterijske brigade in maior Mit ar Popovid za komandanta 1. divizije Dravske artilerijske brigade. + Odlikovanje generala Hilosavljevida. Kralj je prometnemu ministru generala v rezervi Milosavljev«u podelH red Belega orla 2. razreda. Ukaz je datiran % dne 33. maja, torej en dan potem, ko je bil general MHosavljevid preveden v rezerva * Izpremembe v davčni shtžbl. Dosedanji arhivski zdravnik Josip Devetak je imenovan za davčnega upravitelja v Logatcu. Za davčne asistente pa so imenovani: Alojzij Jerman v Ljutomeru, Jože Šterbenc v Črnomlju, Franc Lorber v Konjicah, Metod Vflian v Kozjem. Viljem Vouk v Marenber-gn. Matija PeOcaj na Vrhniki, Viktor Ko-ritnik v Ljubljani, Engelbert Gorišek v Višnji aori, Rudolf Lotrič v Murski Soboti, Al. Germovšek v Logatcu St. Vediin v Kamniku, Lud. Avšič v Ljubljani. Rud. Zrimšek v Ljubljani. Ignacij Sila v Murski Soboti, Ivan Bohak v Mariboru, Rudolf Dekleva v Cerknici. Rudoll Podkrajšefc v Novem mestu, Prane Vošnik v Udu, Janko Rožaj v Radovljici. Kari Majer na Brdu. Stanislav Pfes kevič v Žužemberku in Štefan Koltaj v Murski Soboti — vsi v 4. skupini II. kate-sorfle. Knjigovodja M i! tvoj Goriča« je imenovan za tajnfka pri generalni direkciji državnega računovodstva v 3. skupini 11. kategorije. * Izpremembe \ poštni službi: V tozadevno notico od 29. t. m. se je vrinila napaka. Omenjeni gospodje, ki so napredovali, so vsi v H. in ne v III. kategoriji. * Not kazenski zagovornik. Višj« deželno sodišče v Ljubljani je sprejelo odvetniškega kandidata dr. Srečka Goljam v Ljubljani v imenik kazenski!1 zagovornikov svojega okoliSa. * MeAiarodni kongres železničarjev v Dubrovniku. Včeraj se ie zaključil mednarodni kongres železničarjev v Dubrovniku, katerega se je udeležilo 70 delegatov iz raznih držav. Glav«! čili konierence je biio pospeševanje razvoja mednarodnega prometnega prava na bazi bemske konvencije Na dnevnem redu je bilo I? točk. med ka-:ertm> je najvažnejše odobreni ma.nipula-cijskih predpisov v mednarodnem prometu. Člani konference so napravili v nedeljo izlet v Boko Koiorsko. * Spalni vagoni na progi Lkibljan a -Beograd. Ustrezajoč prošnji družbe WagonJ-its je prometno ministrstvo odobrila da se uvedejo v dobi od 1. junija do 10, septembra letos spalr.i vagoni na progi Beograd-Lfeb-ijana-Jesenfce in obratno. * Kongres bančnih uradnikov se bo vršil v nedeljo 5. junija ob 9. v Radnički komori v Zagrebu Ulica 55-11). Na dnevnem redu so samo zelo važne točke. V smislu reškve generalne direkcije drž. železnic St. 29.562/ 27 % dne 7. maja imajo udeleženci 50% popust na železnicah. * Skupščina Udruženja rezervnih oficirjev. V nedeljo se !e vršila v Beogradu letošnja slavna skupščini Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov. katere se ie udele-ž3o 340 delegatov. Skupščina je podala brzojavne pozdrave kralju, vojnemu mW-stru generalu Hadž>ču in genejalu Milosav-bevifrn. Poročila uprave so mla odobrena. Vsi govorniki so izrazili željo, da se obrani mir. obenem P^ '-ud; pripravljenost, braniti vsako ped naše zemlje z vsemi močmi. Obstoječi spori med osrednjo upravo in pododbori so bili poravnani in vfada sedaj v organizaciji popolna sogJasjc. * Ferijalna kolonija naših dijakinj- Udruženje dijakinj beograjske mjiverje namerava s pomočjo Rdečega križa« pnf$dšrš f»-rijaino kolonijo za letovanj? v debj od J. junija da 1, avgust*. V to kolonijo bi se »prejeto največ trideset dijakinj beograjske zagTeJ>9ie in liubljasske ihhv^t*«- Razen nriie-iiega letovanja v kakem lepem kraju Slovenije aii Dalmacije zasleduje udrpienie tudi c'!j, da ni ta način čimbolj zbiila vse naše dijakinje. V dobi letovanja Sodo «n> ni .Rdečega križa« priredili tečaj za gospo dinjstva Razen četrtmske žde»ni£ke vaf-nje bi letovanje »talo 606 de 700 D;n. Natančnejša pojasnila daje Udruženje v novem poslopju beograjske univerz«. * Odlikovanje dolgoletnega kmečkega župana. V Pamečai. pri SlovenjgradcB iu-panuje že ;iaLedeso zemljo«, ker nud! zSasč njegova južna m zahodna obala v poletnem času očesu prijetno sliko zelene oaze v Severnem ledenem morju. V fjorde. na gore in na ledenike tega največjega otoka zemlje ki meri osemkrat toliko kot Jugoslavija a šteje le nekaj čez 14-000 prebivalcev, r.as popelje v četrtek. 2- junija ob 8. zvečer v Unionu prtrodopisec dr. O, Ste!nb5ck. Z besedo ln sliko nam bo razloži! potovanje, ki ga ie lani pod v«] na pobudo in s podporo danske akademije znanosti po tej severni zemlji, ki je postala svetu znana po eksped'ciiah Nansena, MvHus-Erichaena in Ratmussena. Predavanje se vrši v nemškem jeziku. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. u— šentjakobski pevski zbor. Današnja pevska vaia odpade. Prihodnja vaja 7. junija. u_ Deložactja na Poljanski cesti. K naši tozadevni nedeljski notic! nam poroča hišna lastnica ga- Ana Suhadohirk. da se je deložacija kroj. mojstra Hribarja izvršila na podlagi sodniiskega sklepa po šsstmeseč ni odpovedi, ker potrebuje siegovo stan-ar". r'5'ari, mehanik, alefctramonterii. mizarji, sedlarji, čevljarji, krolači. »eki. mlinarji, mesarji, slaščičarji, natakarji, hotelski sfege, stavben; sehniki, ridarti tesarji. p"e-skarji, Strojniki-kurlači tnvam;4ki delavci, sluge, trg. pomočniki hi potniki. Merjf. težaki, pisarniške mofi in vaienc; Nadalje :e na razpolago večje šlevi!« služb jts že»*ko gospodfe^kg esobje. natakarice, prodajalke t-iskarico it^., slufbe ps Išče več:e število lenskeg* osobia rap-.ih aok!f:ev. Refe-ktanti na prosta mesta, ojarem^ deiovn« ipoči naj »e javij« umnen« a': nikrnano p-: berri dek. e— Iz obrtniških krosov. Samostojno de-Isv» co v Samostanski uKci It. 4.. v Celju ie otvori' khniav?ičarskl moister 5. An-Rosman- DUaiki ktthhui v CeJJg ie darova! g-Karol Jančit trtpBvec v Mariboru. Dfe 300 namesis ven« ns gfob Fr««« GaišekH, nadodteti« v fr v Cebu. 6AH0V£C .PLANI H K A" IDkfUMI C A 7. >Planinka< »dratilni čaj raztopi tuje snovi v človeškem telesu, jih odpravlja is telesa ter ojaca in obnovi ves organizem. — Izdeluje lekarna Mr. Ph. L. Bahovec, Ljubljana, Dobi se v vseh lekarnah. 98/VI MOŠKE SRAJCE, bele, najboljše Din 78.—, cenejše Din 35.—, line cefir z 2 ovratnikoma Din 88—, cenejše Din 60—, mako cefir z 2 ovratnikoma Din 110.—, najfinejše trikolin Din 150.—, cefir in oksford navadne Din 40.—, 65.—; spodnje hlače kratke in dolg® it gradlna in platna, kravate, nogavice kakor tudi vse druge modne potrebščine kupite najceneje le pri F. in L GOBICAR, Ljubljana, St. Petra ceste 99. 6155-a Oglejte si blago in cene v izložbi! Iz Kranja r— Olepšava cerkvenih hlS. Kranjski de* kan g. Anton Koblar, ki je opetovano po» kazal smisel za gradbo hiš in za stavbno gospodarstvo sploh, je dal renovirati veli« ki poslopji tkzv. »škofijo« in «dekanijo», tako da delate svoji okolici za mestno žup® no cerkvijo prav ugoden in prijeten vtis. r— Za $osto\'m]e ljubljanske opere, M bo po svojem povratku is Dalmacije vpri» zorila dne 15. junija v Narodnem domu komično opero »Seviljski briveo, vlada ve* Bko zanimanje. Se preostale vstopnice se dobe tekoči teden v trgovini g. R Hlebša v predprodaji. r— Pevski zbor Narodne čitalnice. No* coj ob 20. imata sopran in alt skupno vajo. r— Zaključek gledališke sezone v Krv nju. Pretekli petek in nedeljo je vprizoril gledališki odeT Narodne Čitalnice v Kra« nju v Narodnem domu narodno igro »Rev« ček An dre j čeka. kot poslednjo predstavo v lastni letošnji sezoni. Omenjena igra, s katero je bila tudi letošnja sezona otvor« jena, je dosegla tudi topot krasen uspeh. Ta vprizoritev je vidno pokazala napredek naše agilne in požrtvovalne diletantske dru žine, la si je pridobila sloves ene najbolj« Sih na Goreniskem. V zadnjem odmoru se ie zahvalil občinstvu igralec M. Mavr za naklonjenost in izrazil želio, da bi jo ohra« nilo odru lo v bodoče. Občinstvo je zlasti v nedeljo napolnilo dvorano in hvaležno aplavdiralo na odprti sceni igralcem In igralkam. Iz Novepa mesta n— Na naslov železniške direkcijv v Ljubljani. Pred kratkim smo brali v ča« sopisih, da bodo vozili v letni sezoni di« rektni vozovi na progi IjubljanasNovome« stoaSušak. Ni pa točno razvidno, ali samo vozovi ITI. ali tudi II. razreda. Prosimo po* jasnih. Hkrati opozarjamo, da je na pro. gi LiubljanasSušak v letni sejcmi ogromen potniški promet, železniška uprava pa da« ie običajno le en direktni voz na ratpola* go in še tega najstarejšega tipa, tako da morajo potniki celo II. razreda prestati nočno vožnjo na koridoru. Naprošamo to» rei upravo, da da na razpolago več direkt« nih voz II. in HI. razreda, ali pa vsaj ene« ga, velikega, morda Pulmana. n— Občni zbor gasilska župe. Po otvo» utvenem govoru župnega načelnika g. Pre« žlja je podal izčrpno tajniSko poročilo o delovanju v preteklem letu g. Rozman. Pre« gle cinik a računov g. Roje in Zurc sta poro« čala, da sta našla vse v najlepšem redu. nakar se je iarekel odboru absolutorij. Pri volitvah je bil ponovno i »voljen stari od« bor. Kot delegati za zvezno skupščino 17. julij« v Ljubljani so bili izvoljeni gg.: Roje (Novo mesto), Anton Kolone (Mirna), Jo« sip Zupančič (Mirna peč), M. Žagar (Sto« piče) m J. Benkovič (Valta vas). Za nad« »omika vseh včlanjenih gasilskih društev sta b2a izvoljena (g. Roje in Murn iz No vega mesta. n— Gospodarska stranka v Novem mas slu je priredila pri Fabjanu svoj dragi wo» Hlni sestanek. Poročal je župan dr. Režek. Zborovale: »o si bili edini v tem, da bo zmaga 19. t. m. naša. Prirejenih bo še več sestankov. Iz Litije l— Klerikalno hujskanje proti Okrajni hranilnici in posojilnici, proti bivšemu jje« rentu in sosvetu okr. zastopa, proti občm« skemu sastopu in županu zavzema, vedno večji obseg in »e nemoteno vrši dalje. Na vrsti je sedaj okrajni zastop, glede katere« ga spuščajo klerikalni lopovi med prebi« valstvo tako stobne vesti, da ves laški okraj govori o sleparijah H& Znajo pa se ti ljudje tako skrivati in tako zavijati, da jih ni mogoče izslediti in prijeti. Upati pa je, da se jih bo v kratkem gnalo pred sodišče. I— Nov rov v Sitarjevcu. Te dni so za« čeli zadnja dela v svinčenem rudniku v Si« tarjevcu. Izkopati so dva rova, enega na južni strani, drugega pa na severni. Na določeni točki, ju bodo združili. S tem bo Ustvarjen najkrajši »poj med Zavrstnikom in Litijo, kjer jc izhod pri Lajovčevi to« varni. I— Nov hotel. Staro «pivnieo» je nova lastnica ga. Petrina Trop preuredila v lep moderen hotel s krasnimi sobami, gostilni« škimi Jokali in senčnatim vrtom. Hotel je dobil ime «Savinja». Naš trg, ki bo v krat« kem postal mesto, ima torei ie tri lepe ho« tele in jc upati, da jih bodo letošnji leto« vis&rii napolnili. I— Legitimacije SPD. ra polovično vo« žnjo naj dvignejo člani pri tajniku g. Žu« pančiču. I? PfltlJ» j— Regulacija Drave. V četrtek dne 36. in v petek dne 27- t, m- si je strokovna ko« misija ogledala načrte in vsa projektirana dela »a osiguranjo c,rav$kega obrežja. V komisiji so bili od ministrstva inšpektor mg. Pantič s tremi drugimi inženjerji stro« kovnjaki iz Beograda, oblastni vodni refea rent g. irwp. Juran, sreski ref. ing. Knez, ptujski sreski poglavar vi. svetnik dr, Von« čina, zastopniki okrajnega »stopa mestne občine Ptuj in zastopniki interesiranih ob« čin. Komisija se je sestala ob pol 10 na zahodni meji ptuiskega okTaja v vasi Lo« ki, kjer je vstopila v fioln in preplovila Dravo od zahoda na vzhod preko cclega sreza tudi še preko m^je na hrvatsko stran do občine Lovrenčani. Na vseh posebno ogroženih mestih se je ustavila, izstopila na obrežje In si zaznamovala potrebna de« la. Prebivalci ob Dravi so kljub močnemu dežju in nalivu vztrajali ob vodi ves čas in čakali na komisijo, da ji potožijo svo« je težnje in potrebe. KomisHa. zlasti go» spodje strokovnjaki is Beograda so pokazali veliko uvidevnost ter obljubili da bodo po« magali v kolikor bo to »ploh mogoče i* fi« ntnčnih razlogov. Okol 14. je dospela ko« misija do Ptuja, kjer je izstopila in se na« potila k obedu v gostilno Brenčič. ki ga ie priredila komisiji mestna občina Ptuj. Pri obedu je gospode ie Beograda v imenu mestne občine pozdravil podžupan A. Bla« žek, v imenu olerai. w ■ pa vlad. komi« sar M Brenčič. Ob pol 16. uri je komisija Dne 26. maja so bile izžrebane bledeče srečke kupljene pri Zadružni hranilnic! r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta 19« Po Din 2000 so zadele srečke štev. 910, Po Din 500 so zadele številke: 14.121, 30.978, 30.969, 80.909, 30,977, 40.588, 40528, 66.695, 79.037, 91.756, 91.751, 91.700, 91.722, 23,446, 34.145, 54.134, 47.722, 48.567, 39.382, 83.232, 86.889, 96.994, 111.134, 111.131 116.252, 9.148, 9.181, 9.186, 9.124, 48,681, 95.824, Hl-760, 111.705, 111.773, 111.756, 121.635. 46.555, 57,673, 84.582, 97.095, 99.319, 111,7IM. 121.640, 100.713, 100.727, 5.728, 15.405, 18.148, 18.144. 53.415. 53.468, 66.688, 66.657, 66.6SO, 66.635, 11-571, 11.506, 11.520, 20.864, 20.866, 20.842, 50.400, 59.338, 71-875, 71-868, 71.887. 83.283, ,111.147, 120.156, 130.181, 101.203. 15,112, 48.675, «.644, 48.619, 48.663, 70.452, 95.894, 111.851, 111.857, 121.532, 121.667, 121.634. 92.076. Žrebanje dne 27. maja« Din 10400 je zadela srečka St. 34.164. Po Din 2000 so zadele št. 40511, 115.65«, 41.836. Po Din 500 pa št. 76.711, 76.702, 100.720, 100,744, 5.773, 5.798, 18.154 18.156, 30,965, 30.988, 30.982, 40.521, 40.568, 53.464, 53.491, 66.699, 70.042, 79-001. 79.073, 79.090, 78.016, 91.781, 91.790, 115.671, 115.620. 9.795, 9.775, 9.771, 9.798, 11546, 11523, 20.45, 20.861. 20.894, 23-417, 23.428, 23.469, 23.486, 23.496. 23.445, 34.128, 34-135, 47.764. 47.727. 47-771. 47.723, 47.787, 47.786, 47.708, 48,582, 48.583, 48.333, 48-538, 48-542, 59.303, 59.887, 59.307, 71.840, 71JS74, 86.363, 86.330, 96.991 86-998, 120.184 t»l«, 130,153. 78470, 9.157, 9.132. 9.173, 9.192, 9.128, 48.635, 48.630, 48.630, 48.604, 70.468, 111.727, Ul.768, 111-833, 111.884 111.809, 114874, 121.599, 121513, 121513, 121.621, 131.615, 24556, 57.688, 7|m, 72,423, 112.238, 18.774. Dobitke bomo »plačevali od 15. iunlja do 28. septembri t. 1. Na številna vprašanja sporočamo vsem interesent aro, da bomo narofiUne dopisnice » srečke drlavne razredne loterije M. kola priložili binkoštni Številki »Jutra«. ZADRUŽNA HRANILNICA R, Z. z O. Z, — PRVA IN NAJVEČJA _RAZPOSlLJALNICA SREČK V SLOVENIJI« Ljubljana, Sv. Petra 19 Vremensko poročilo Meteorološki savsd t LjuhHam 80. maja 1927. Kraj 1 Cas opazovanju Ljubljana (dvorec) . • • Maribot , » . Zagreb ,|n Beograd • • k Sara ievo , • • Skoplje . 4 »t Dubrovnik t 1 Split . , • • Praha . . . ■ i 13=3 22-9 ia-? Ir.-C 160 200 1S-0 22-0 180 190 11-0 Višina barometr« .-{tW> 93 61 72 84 93 81 62 63 67 75 Sni« »®«r« h »r bratn« J j * rastrih t* NW 1 10 NW 4 5 W 6 0 E 9 0 3SW 6 10 mirno 4 mirno 1 l »'»ne u B 1 8 X 3 Padavin« Vrsta dft megla ' » «■ 1 vn a.3 Soince vzhaja ob 418. zahaja ob 19.37, hjna vstaja ob 3,44, sakaja ob 19.43. Najvišja temperatur« danes v Ljubljani 34.0 C, najnižja 113 C- Dnnajsks vramsatka nap»»td la torek: V Hvsmili Alpah najbrže precej jasne ln top-Iejše. južni vetrovi- V jufelb Alpah seminlja pbla&o, morda todi malo padavin. Tep lejše vre®«. Tržaška Trsmmfea aajKtred »» t»*ek: Lat&i vetrni a rezaih strani. Nafea spremenijo in w«č«e«9 jtaee, T«nperatur* od 14 do aa stopinj. Morje mirne. nadaljevala pot proti hrvatski mejL Tudi tukaj so jim interesenti na čelu jim župani tolmačili svoje želje. Na spodnji strani Sv. Marka je čoln obtičal na peščeni nasi« ini sredi Drave ter je moralo več članov omisije izstopiti, nekatere pa so prenesli na bližnji otok. Ko sc je posrečilo čoln spraviti zopet na potrebno globino so na» daljevali svojo pot. Komisija je dospela ob 19.30 v Lovrenčani, na cilj svoje poti. Od tamkaj se je vrnila na vozeh proti Ptuju m se ustavila mimogrede v občini Gajovce, kjer jo je pozdrav ti župan Ranfl. Okrog polnoči se je komisija vrnila nazaj v Ptuj, kjer je prenočila. V petek dne 27. si Je ogledala ogrožen levi breg Drave na gor. rji strani Ptuja, kakor tudi desno obrež« je v bližini ptujskega dravskega mostu. Končno so si gospoda iz komisije — po dovršenem delu še ogledali razne zname« litosti Ptuja, med drugimi zlasti ptujski muzej. Insp. Pantič je zagotovil interesen« tom, da bo potrebni in dovoljeni kredit za regulacijska dela na pregledani pTogi ta« koj odprt in da bo mogoče pričeti z delom že v teku enega meseca. Glavno delo se bo vrSilo od spodaj navzgor v bližini Za« vrča pri Borlu, medtem ko se bodo ev. manj ša najnujnejša dela gradila sporedno tudi višje zgoraj tam. kjer niso odložljiva. Ko« misija bo še izpopolnila načrte v smislu utisov, ki jih jo dobila na licu mesta, nakar prično načrte praktično izvrševati. Iz Trbovelj t— Načrti meščanske šole v Trbovljah še vedno niso potrjeni od Gradbene direk« cije. Z zgradbo pa je treba pričeti takoj, če hoče kra ini šolski svet dogotovlti stav« bo vsaj za dve sobi, ki sta jeseni neobhod« no potrebni, ker dobimo že drugi letnik in ni v trboveljski ljudski šoli nobenega pro« štora več na razpolago. Obstoji celo boia« zen, da meščanska šola radi teh zaprek je« seni neha s poukom. t— Uradni dan okrajnega glavarstva bo na občini jutri I. junija. t— Delavski kolesarski klub v Hrosinu tu se bo v kratkem osnoval. V propagand« po svrho je bila prirejena dirka iz Hrast? nika v Sevnico, katere se je udeležilo 25 kolesarjev. Žal. da je velika ploha na po« vratku tekmo preprečila. t— Trboveljsko železniško postajo so pričeli renovirati. tako da bo to obširno poslopje eno najlepših na progi Ljubljana« Zidani most. Propadanje občin na Primorskem Odkar je fašizem v Italiji, zlasti po novo zasedenem ozemlju, preustrojil občino in njeno upravljanje, je slovenskemu, že tako z davki izmozganemu ljudstvu na Primorskem zadal nov, močan udarec. Upravljanje občin je tako velikopotezno in tako birokratsko, da so za to potrebni velikanski stroški, ki jih manjše občine ne morejo vzdržati. Glavna napaka pri tej novi preuredbi je ta, da je uprava male občine popolnoma identična upravi večje in velike občine, upravatržke podobna upravi mestne. To S15 pravi: občino, ki jo je prej upravljal župan s svojim tajnikom, upravlja sedaj podeštat s svojim generalnim tajnikom, temu podložnim podtajnikom in še s tako zvanimi mesto po-deštata in pa najbrže v pravcu cnarodne ekonomijes, da bi tem bolje varčevali z občinskim denarjem, združili več občin pod oblast enega samega podeštata, navadno kakega višjega državnega uradnika (državni uradniki pa smejo biti le Italijani!) ali pa kakega slovenskega renegata (n. pr. šolski ravnatelj Semich v Lokavcu), Le malo kje v kaki gorski vasici je ostal podeštat Slovenec, bivši župan. Seveda so se s tem upravni stroški le povečali, kajti podeštat, ki ima nekak central nI urad v večji občini, je primoran držati pri sebi glavnega tajnika, ki je navadno kak ekonom (ragioniere), advokat ali sploh kaka oseba z višjo izobrazbo, V glavnem uradu mora biti le več drugih uradnikov, bodisi sa upravljanje občine same, bodisi ta upravljanje skupnih zadev, ki zadevajo vse podložne občine. Vrh tega pa ijna še vsaka podložna občina svojega tajnika in včasi Se pomagača, ki prav za prav vodita občino is nosita občinske akte podeStatu v .podpis lo mu ponižno razlagata občinske potrebe, po večini pa so njihove besede bob v steno. Ce »daj napravimo nekoliko računov, se bomo prepričali, da ne pretiravajo ljudje, če tožijo pod neznosnim občinskim bremenom. Recimo, da dobi cbrezplačni» podeštat (po takoou bi morali pod eš ta ti upravljati svojo službo brezplačno, ker so to navadno ie plačani upokojenci itd., toda znano je, kot je nekdo rekel, da so zakoni zato postavljeni, da se kršijo. V Italiji še posebno 1) recimo torej, da dobi mesečno od vsake občine po 300 lir (kar znala pri petih občinah z rasnimi dijetajni in odškodninami povprečno 2000 lir mesečno. Taka cbrezp!ačnost> ae i»-plačal) Glavni tajnik, ki že radi svojega visokega naziva (dr., rag,) ne more sprejeti službe ispod 3000 lir roeee&io, jih prejme svojih 2400, kar bi prišlo na po sa mesne ob' čine po 400 lir na mesec. Ce wJaj ie računamo ostalo pisarniško osobje, »a kate«^ mora plačati glavna občina "opet 2000 fir mesečno, vsaka ismed podložnih pa najmanj 700 lir vsak mesec, lahko vidimo, kako ve-liki so samo stroški upravljanja. Vsaka najmanjša občina ima povprečnih stroikov te baže nad 1500 lir mesečno, kar snači letno :elih 18.000 lir, dočim Je pad županstvom upravljal občine en sam tajnik s maksimalno plačo 500 lir mesečnih. Zato se ne smerno čuditi, da so se dvignili letni občinski proračuni od 50.000 na 200.000. v revnih vaseh od 25(W> na 60.000 lir. ljudje tarnajo in ne vedo, kaj be, občinski atrožki ae gr> madijo n« čim mesecem l. 1926.): januar 814.512 ton (_ 12 %), februar 321.628 ton (-7 %). marc 425-8® ton (+ 4 %), april 352.875 ton (— 34-3 %); vrednost: januar 4835 milijona Din (— 14.8 %), februar 455.4 milijona Din (- 115 %), marc 608.4 milijona Din (- 11.4 %). april 467.9 milijona Din (- 42.8 %). Primanjkljaj našega izvoza u prve 4 mesece tekočega leta napram izvozu v istem razdobju preteklega leta znaša 1» teži 14.3 %, po vrednosti pa 21,9 fc. Povečanje deviznega zaklada Narodne banke za 1.23 milijarde Din Iz pravkar objavljenega izkaza Narodno banke (s dne 22. t. m.) je razvidno celotno povečanje deviznega zaklada Narodne banke po prevzemu dolarjev, izvirajočih iz Blai-rovega in Seligmanovega posojila. Devizni zaklad se je povečal za 111.9 milijona zlatih dinarjev ali 1880 milijonor papirnatih dinarjev. To povečanje je v primeri z dosedanjo vi šino deviznega zaklada Narodne banke ogromno, kajti celotni devizni zaklad je znašal koncem leta 1926. le okoli 640 milijonov dinarjev, v tekočem letu pa se je še zmanjšal na približno 500 milijonov Din. Lahko torej računamo, da se je s to transakcijo povečal devizni zaklad na približno 1730 milijonov Din, celotna vrednost kovinske podlage pa na 2740 milijonov Din. V izkazu od 15. t. m. je Narodna banka priznala protivrednost za sprejetih 12.75 milijona dolarjev Ie po zlati pariteti. V zadnjem izkazu od 22. t. m. pa je državi priznana popolna protivrednost (704 milijonov Din), kajti postavka cdržavne terjatve po raznih racunibi se je povečala na 883 milijonov Din. Državni hipotekami banki je Na-rodna banka priznala protivrednost za sprejetih 10.5 milijona dolarjev (595.4 milijona Din) na žirovni račun. S tem so se obveznosti Narodne banke po žifovnih računih povečale na 10808 milijona Din. Paralelno s prevzemom dolarjev se je povečala tudi postavka csalno raznih računov>, ki predstavlja v glavnem tečajne diferenee deviz, ki so vstavljene v kovinsko podlago po zlati pariteti, in sicer od 486.6 (8. t. m.) na 1635 milijonov Din Obtok bankovcev se s prevzemom dolsrjev še ni povečal, pač pa se je povečal obtok plačilnih sredstev (bankovci in žirovne terjatve) od 5873 z dnem 8. t. ra. na 7274 milijonov Din. Tržna poročila Novosadska blagom* borsa (30. t. m.) Pšenica: baška, 75/78 kg, 2 % 337.50 do 832.50; slavonska pariteta Osijek, 76 kg, 2 % 1 vagon 810. T u r š č i e a: baška, 2 vagona 182.50; baška, pariteta Indjija, 2 vag. 181; banatska, 9 vagonov 177 — 178.50; banatska, do 15, Junija, 5 vagonov 180. Moka: baška <0>, 3 vagone 465; slavonska <0:-, 2 vagon* 460; banatska <0gg», 2 vagona 450; baška «6», 1 vagon 885- Otrobi: baSki, v jutastih vrečah. 1 vagon 170. Tendenca stalna. — Ljubljanski velesejem. Udeležba raz-stavljalcev na letošnjem velesejmu od 2. do 11. julija Je tako velika, tako da je sejmišče skoro popolnoma zasedena V paviljonu je nameščena papirna industrija, grafika, pisarniške potrebščine, kartona£a, kemična industrija, koemetika, leena industrija in stanovanjska oprema, plutovina, pletarstvo, mlekarstvo in airaratvo; v paviljonu cF» strojna industrija, verige, elektrotehnika, tehtnice, emajlna posoda, šamot, kmetijsko orodje te drugi iadelki iz tel«xa in jekla; v paviljonu <0* izdelki i« Seleza in jekla, avtomobili, motorna kolesa, dvokolesa, premog, turbine; v paviljonu klobučarstvo, tekstilna industrija, radio, krenarstvo in trgovina v splošnem, poleg tega pa tudi mala obrt In živalska Industrija; v paviljonu Urada! Maji n junij. Finančni minister je aa junii določil nastopne tečaje: 1 na-poleondor 218.50, \ turška lira 347. 1 angleški funt 376, 1 dolar 56.80, 1 kanadski dolar 5640, 1 nemška marka 13-46, 1 poljski zlat 6,85, 1 avstrijski šiling 8, 1 beiga 7.90. 1 penga 8.92. 100 francoskih frankov 222.50, 100 švlearskih frankov 1096. J00 italijanskih lir 810, 100 helandskih goldinarjev 2272, 100 rumunakih lejev 8650, 100 levov 41,100 dan-akih kron 1515.50, 100 švedskih kron 1519, 100 norveških kron 1463, 100 španskih peset 997, 100 drahem 75.40, 100 češkoslovaških kron 168.20 Din. c= Delničarje Obrtne banko SHS ponovne opozarjamo, da zapade rok za vplačilo prvega roka danes 31. t. m. Za vsako delnico je vplačati 10 Din. Kdor obroka ne bi vplačal, izgubi delničarske pravice in se mu ie vplačani znesek vrne po odbitku 25 ki odpade rezervnemu fondu. š Večina delnic Brodske trorniee vagonov prešla v last Avstrijske druibe driav-nih ieleznie. Iz Budimpešte poročajo, da je cNova>, prometna in industrijska d. d. v Budimpešti, prodala večino delnic Brodske tvornice vagonov Avstrijski družbi državnih železnic. = Likvidaciji. V likvidaciji se nahajata , tovarna umetnega škrilja in elektrarna, d. z o. z. v Laškem s sedežem v Ljubljani, in Nakupna, prodajna in izvozna zadruga v Grobelnem, r. z. z o. z. v Me-stinju. = Dolnjelendavska hranilnica, d. d. t Dolnji LendaTi, bo imela 14 junija ob 2. popoldne v svoji posvetovalni dvorani izredni občni zbor. Na dnevnem redu bo med drugim predlog ravnateljstva za valorizacijo vrednosti hiš, lasti zavoda. = Konkurz je razglašen o imovini firme Albin Pečar, in sicer družbenikov Albina, Josipa in Ludvika Pečaria, posestnikov v Imenem pri Podčetrtku. Konkurzne terjatve naj se priglase pri okrožnem »odišču v Celju do 10. junija t. 1. Občni ugotovitveni narok 25. junija t. 1. ob pol 9. dopoldne. = Odprava konkursa. Po razglasu deželnega sodišča v Ljubljani je odpravljen konkurz Maksa Cernaka, ker nI kritja za stroške postopanja. — Stanje hmeljskib nasadov na Češkoslovaškem. Zveza hmeljarskih društev v Zatcn (CSR) poroča (koEcem maja): V primeri z drugimi leti je letos hmeljska rastlina dosedaj v rasti zelo zaostala. Stanje hmeljskih nasadov je prav neenako. Približno polovica rastlin starih nasadov je 1—2 m visoka, poleg njih »o pa velike površine, kjer še hmelj ni zrasel iz zemlje in kjer se bo privezovanje pričelo 5ele meseca junija. Vobče je stanje zgodaj obrezanih nasadov boljše od pozno obreaovanih, in sicer deloma zaradi neugodnega vremena minulega tedna, deloma žaram poškodbe po bolhaču. Njegove poškodbe se opazujejo skoro povsod, posebno pa v tako zvanih bolhaškib legah ob spodnjih legah reke Ogre in v srednji in zgornji dolini Goldbaeha in tudi drugod. Zelo neugodno je stanje drugoletnih nasadov, v katerih je mnogo sedežev zaostalo, in sicer zaradi pre-obile mokrote v minulem letu. Zavoljo neenakega stanja nasadov se tudi njihovo obdelovanje ni moglo enakomerno in istočasno izvrševati. Nekateri že obsipavajo svoje nasade, drugi pa še a privezovanjem ne morejo pričeti. Prav neugodno je na hmeljske nasada vplivala nizka temperatura od 10. do 13. t. m. Mimogrede je bilo nekaj toplih dni, vendar so jim kmalu sledili mrzli. Zelena barva listov se izpreminja v rumenkasto, kar povzroča da so nasadi videti kakor bolni. Skoro ve9 hmeljski okoliš trpi tudi zaradi suše, kajti od velike noči nismo imeli izdatnih padavin. Mokrota in toplota sta našim nasadom nujno potrebni. Od drugih škodljivcev sta se pojavili v nekaterih občinah, posebno v drugoletnih nasadih muha aphis in peronospora. V starih nasadih se le tu in tam najde nova bolezen. Hmeljarje smo pozvali, da škrope nasade s %% galič-no - apnovo brozgo. Borze 80. maja. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 84.50—®, Vojna škoda 344—345, zastavni io komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150—0, Merkantilna 98—100 (98), Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170. Trbovlje 0 — 490, Vevče 130 - 0, Stavbna 55 — 65, Sešir 104 — 0. — Blago: Tendenca v lesu čvrsta, v deželnih pridelkih zelo čvrsta. Zaključenih o vagonov lesa. ZAGREB. Vojna škoda je oslabela za pol točke. Promptna se je trgovala po 344 do 344.50, za december pa se Je nudila po 360. — Deviza na Italijo je bila čvrstejša. Tekom borznega sestanka se je dvignila od 309.50 na 310.25. V Curihu je ob zaključku borze notirala 28.41 denar, popoldne pa že 28.50 denar. Zaradi ultima je bilo povpraševanje po devizah večje, zato je morala Narodna banka kriti velik del povpraševanja. Notirale so devize: Dunaj 800 — 803, Berlin 1348 — 1851, Budimpešta 992.5 do 995.5, Italija 308.72 - 310.72, London 276.10 do 276.90, Newyork 56.70 — 56.90, Praga 168.20 - 169, Curih 109350 - 1096.50; efekti: bančni: Eskomptna 96 — 96, Po-ljo 15.5 - 16, Kreditna Zagreb 93 — 94, Hipo 60.5 — 61, Ljubljanska kreditna 150—0 Obrtna 40 — 42, Jugo 92.50 — 93, Narodna 4600 - 0; industrijski: Drava 600 - 610, Dubrovačka 420 — 427.5, Sečerana Osijek 505 — 520, Isis 46— 47, Narodna mlinska 16 — 0, Gutmann 285 - 292, Slaveks 110 -io 130, Slavonija 28.5 — 29.5, Trbovlje 470 do 480, Vagon 46 — 50, Vevče 135 — 137.5; državni: investicijsko 8475 — 85, agrarne 51 do 52, Vojna škoda, promptna 3435—344.5, za junij 845 - 34550, za julij 346 - 847. w§teloTadnhfi-0 ,zv cucDš BEOGRAD. Devize: Pariz 222.4-224.4, Italija 309.17 — 811.17, Dunaj 799.75-802.75 Budimpešta 892.80 — 996.50, Berlin 1847 do 1350, Bruselj 7905 — 793.5, Amsterdam 22.81 - 2257, Bukarešta 33.75 - 84.55, Sofija 40.73 - 41.». CURIH. Beograd 9.135, Berlin 128.16, Lon-don 25,345, Newyork B18.75, Pariz 20.3575, Milan 38.88, Praga 1540, Budimpešta 90.62, Bukarešta 8.18, Sofija 3.75, Varšava 58.10, Dunaj 78.175. TRST. Deviae: Beograd 81^35-82.425, Dunaj 252.75 - 263.75, Praga 5580 - 54.40, Pari® 7].80 - 71.80, London 8570 - S9, Newyork 18,216 - 18515, Curih 850 - 354, Budimpešta 81850 _ 80580, Bukarešta 10.786 - 11.078; valute: dinarji 81.75 io 3250, dolarji 17-90 - 1580 DUNAJ. D e vi ze: Beograd 13-47-12.51, Berlin 168.06 - 18856, Budimpešta 12365 do 138.85, Bukarešta 43780 - 42850, London 844625 - 845025, Milan 5454 - 88.91, Newyork 709.15 - 711-65, Pariz 27.7875 do 275S75, Praga 21.0050 — 21.0850, Sofija 5.11 dO 5.15, Variava 78.51 - 79.59, Curih |86.4S do 186.98; valute: dinarji 12.46 - 12.52, dolarji 706.78 - 708.75. Devisa Beegrad na ostalih borsah: v Pragi 59.225, v Berlinu 7.412. Samo še danes 1 Končno je prispel v Ljubljano nestrpno pričakovani veliki švedski Circus fidoify si ■ Spored samih senzacij! — Velike galapredstave se vsled ogromnega programa vrše danes v nedeljo ob: 4., pol 8. in četrt na 10. Pri vseh predstavah izvrstni orkester. Vsled slabega vremena se vrše predstave v naši veliki dvorani «ELITN1 KINO MATICA», naj udobnejši kino v Ljubljani Šport Tekmovanje za državno prvenstvo V tekmovanju ostanejo Ilirija (Ljubljana), Hašk (Zagreb). BSK (Beograd), Sašk (Sarajevo), Sand (Subotiea) in Hajduk (Split). Prvo kolo tck.jo 'anjs za državno pr« venstvo je končano. V nedeljo sta se \ ršili ] dve tekmi, in sicer v Sarajevem med Sa-I škom in beograjsko Jugoslavijo, v Osijeku pa med osiješkim Hajdukom in subotiškim Sandorn. Dočim je v Sarajevu zmagal Sašk nad Jugoslavijo z 2 : 1, je tekma med Haj« dukom in Sandom v Osijeku kljub pocalj« šku ostala z 2 : 2 neodločena in se je v pondeljek ponovila. Toda tudi ponedel.i« ska tekma je ostala v regularnem času z 1 : 1 neodločena, šele v podaljšku je Sar« du z mnogo sreče uspelo, da s 3 : 1 doseže dokaj neregularno zmago. Zagrebški Gradjanski je seveda s svojim protestom proti tekmi z Ilirijo kapituliraj, še pcedno je prišlo do razprave pred kompetentnim ioru« mom. Priporočali bi zagrebškim športnim organizacijam več točnosti, sicer so blatna« že pač neizogibne. V nastopnem poročila 0 posameznih tek* mah: Sašk : Jugoslavija 2 : 1 (1 : 0) Tekma je bila z ene in druge stran: zelo ostra. V moštvu poražene Jugoslavije se je odlikoval zlasti vratar Nikolič. ki je obra« nil mnogo nevarnih strelov Saška. Tudi branilca Ivkovič in Spa-sojevič sta bila odlična, kljub temu je zmagal Sašk. čigar ns= pad je izvrstno kombiniral. V 35. min. je Jovanovič (Jugoslavija) izzval neugoden in« cident ter bil radi tega izključen. Zelo dobro je sodil g. Fabris. Sand : Hajduk 2 : 2 (l : 1 Tekma je po prve-m polčasu končala z 1 : 1. Ker pa je tudi drugi polčas z 2 : 2 ostal neodločen, je bila tekma podaljšana 2 X 15 min. Tudi podaljšek ni prinese! od« ločitve. Pri nedeljski tekmi, kateri je poleg do« mačega občinstva prisostvovalo mnogo s-j= botiških cdrukerjevi. sta bili obe moštvi enako močni. Od domačinov se je odliko« vala ožja obramba, od gostov pa vratar Sifliš. Sodil je g. Babic. Sand : Hajduk 3 : 1 (0 : 1) Tudi v pondeljski tekmi je regularni čas z 1 : 1 ostal neodločen. Y prvem polča« su je v 15. min. Hajduk dosegel po Sabo; Ijeviču vodstvo. Hajduk je pred odmorom zastrelia! eno enajstmetrovko. V drugi po« Jovici je Sand izenačil po Horvatu in ta neodločni rezultat je ostal do konca igre. V podaljšku 2 X 15 min. je Sand zabil drugič žogo v mrežo. Žoga je bila že v outu, toda kljub protestu ie sodnik Babii priznal gol. To je zeio porazno vplivalo rta Osiječane. Kmalu nato je Sand zabil tretji gol ter se rešil izpada iz nadalinc-ga tekmovanja. Sodnik g. Babic je bil slab. Pokalni finale v Ljubljani Ilirita zmaga nad celjskimi Atletiki s 6 : 2 (5 : 0) Kakor je bilo pričakovati je Ilirija v ne« celjo premagala Atletike v tekmi za pokal LNP ter s tem postala letošnji pokalr.: pr« vak. Ilirija je nastopila v mnogo šibkejši postavi kot proti Gradjanskemu, m sicer KrečJleš, Beltram;Volkar, Dolinar, Koše« nma«Janez, Z-emljak, Cirovič, Vodeb, Dos brlet Ilirija je v prvi polovici absolutno prevladovala; posebno agil-na je bila desna stran napada, dočim je leva stran zaosta« jala. Cirovič kot vodja napada ne izpoinu« je popolnoma svojega mesta, ker predolgo zadržuje žogo. Kri i ska vrsta je bila razven Košenine šibka. Obramba kljub redkim napadom Atletikov precej nesiguma. Tudi Kreč topot ni pokazal preveč spretnosti. Atletiki igrajo precej primitiven nogo* met Pohvalno omeniti je treba levo stran napada, odkoder sta padla tudi oba gola. Y krilski ■vrsti se je odlikoval levi krilec. Obramba se je znašla šele v drugem pol* času in uspešno razdirala slabo zasnovane napade Ilirije. Vratar bi bil lahko boljši Dva gola za Ilirijo sta padla iz enajstme. trovk. Sodil je dobro g. Kramaršič. Po tekmi je z lepim nagovorom preosec« nik LNP g. ravnatelj Jug izročil Iliriji pod savezni pokal, ki si ga ;e naš prvak osvo« jil že drugič. Ostale nogometne tekme MARIBOR: ISSK Maribor : TSK Mer« kur 6 : 2 (3 : 1). ZAGREB: Gradianski : Egipčar.-k: te*m 5 : 0 (5 : 0). Tudi droga tekma Eg;pcancv je bila spermo brez v^ake vrednosti. SPLIT: Hajduk : GAK 1 : 1 (0 : 3 V PRAGA: Praška rcurezertanca : D:ab> les Rouges 4:00 - 0). CAFK : Liber. 4 : 2 (3 r 1). GRADEC: Zagreb : Gradec 3 : 2 (0 : 2). Zaslužena zmaga Zagrebčanov. Za Zegrei so scortali Leinert. Acič in Martinov ič. Ze» k) dobro je sodil g. Ropaš. DUNAJ: Prvenstvena Sportklub : Va« cker 4:1 (2 : 1). Priiatdjske: Ratrid : WAC 3 : 0 (2 : 01. Slovan : Hertha 5 : 2 (2 : J). Vienm : Gricketer 10 : 1 (3 : 0). Hakoah 'amaterji) : FAC («n*terji) 4 : 2 (2 : 1). BRATISLAVA: FC Bratislava : Židen:« ce (Brno) S : 3 (6 : 2). BRNO: Snarta (Praga) : Moravska Sla. vija 4 : 2 (2 : 0). LEIPZIG: Hertha : Sp. V. Ffirtb 2 : 1. Fiirth je lanski prvak Nemčije. CURIH: Avstrija : Švica 4 : 1 (2 : 0) Avtogol Švice. Za Avstrijo scortali C-:e= bisch. Iszda in Bium (enajstmetrovka) NE\VYORK: Hakoah (Dunaj) : Ir.diana F!onng 2 : 1 (1 : 1). BOLOGNA: Italija : Španija 2 : 0 Tek* mi ita prisostvovala italijanski kralj :n španski princ Alfons. OSLO': Danska : Norveška 1 : 0 (0 : 0). STOCKHOLM: Švedska : Letonska 12 : 0 (6 : 0). BUDLMPEŠTA: Szabaria : Hungar.a 2 : 1 (2:1). FTC : Bastva 0 : 0. PARIZ: Penarol : pariški team 1 : 1 (0 : 0). Hazena ISSK Maribor : TKD Atena 38 : 1 (15 : I) V prvenstveni tekmi proti Ateni je Mat ribor dosegel rekordno število golov. Lspt« ha 35 : I doslej še ni zabeležila nobena eružina. Visok poraz ie pripisati celotni obrambi, ki ni nudila hitrim in odločnim nasprotnicam nikakega odpora. Popolnoma napačno bi bilo dolini samo vratarico, ki spričo napak s strani ostalih igralk ni mo« gla storiti tega. kar bi se -.icer od nje lahko zahtevalo. Najboljši del družine je bil na> pad ki pa ni imel od ostalih nobene pod; pore in so v>c njegove akcije ostale brez« uspešne. Družina Maribora ie ponovno <:■■-kazala svojo ambicijoznost S tehnično do« vršenimi in taktično iako spretnimi pote« zami je docela strla odpor nasprotni;. Si d« nik g. Cizel je bil dober. stva Ateno 5rveas; -i i. . 5S : :vu la« Stanje hazenfkega prvens v Sloveniji Z nedeljsko tekmo med TKD ISSK Mariborom je v bazenskem Slovenije doseženo >ledcče ?tan:e ribor, 6 točk. 61 : 14. 2. Mura, 6, Z. Ilirija. 4. 41 : S. 4. Pmnorje. 2. 25 : 54. 5. Atena 0. 10 : 92. Maribor in Ilirija odigrata 12. jnnija zadnjo prvenstveno -tekmo. Concordija : ASK 5 : 3 (5 : 3) Zaslužena zmaga boljše družine Concor« dije. pri kateri se je odlikovala zlasti vra» tarica Gršelič. ASK ni :rral v svoji obi« čajni formi. Z czirom r.a to zmago je Ccr.« cordija spomladanski prvak za iezono 1927. Službeno iz LSP. Seja posl. odbora iutr; v sredo ob 20. v posebni sobi kava:« ne Evropa. Na se.io »e vab: tajnik SK Ja« orana g. Boštjančič. LLAP. (službeno). Danes ob IS. seja celokupnega upra-vnega odbora v posebr.: sobi kavarne Evropa. Zelo važno. Na sejo se naprošajo tudi g-g dr. Knaflič in Sak :« da. — Tajnik II. SK Ilirija, nogometna sekciia. Trenit? se vrši v tekočem tednu v torek in sredo ob 15. uri za skupino A, ostale dni za sku« pini B in C. V sredo se igra na dva gola A : B. Polnoštevilno in točno! — Načelnik. SK Slovan, težkoatletična sekcija, p osnovno opozarjam vse atlete na sestanek, ki se_ vrši danes ob 20. uri v restavraciji Llovd. Sestanek je z ozirorn na nedeljski nastop zelo važen, vsled tega se na n2« knadne prijave ne bo oziralo Podrobnosti na klubori deski. Marijin trg. — Načelnik. Svet slušatelje-.' ljubljanske univerze. Športni odbor. Vabljeni so akademiki=sport niki: dr. Perpar. Stenišnik, Loik. Koštoma:, Medica. Močan, Persche, Orehek. Štrcke'-. Frohlich in Korošec na sestanek, ki se vrši danes v torek ob 19.30 v damske m salonu .kavarne Emona raci dogovora glede na« stopa pri akademskih lahkoatletskii prven. stvih v Zagrebu dne 4. junija t L Vsak zob je važen! Vsak zob v Vaših ustih je podpora za Vaše zdravje, kar Vam potrdi vsak zdravnik in zobaj. Podnžite se za nego svojih sob znanstven j sestavljene 155-a PEBECO pasta za zobe .Kiiur najboi/šc. najtrpcincjšc. zato nctjccncjšc Iz življenja in sveta Postelja, ki pride v muzej Zgodovinska postelja, ae ka.tero ie legel utrujeni Lindbergh po svojem prihodu v Bara. Francoska letalska četa izkazuje Lindberghu najvišjo vojaško čast V petek zvečer se je vršila v francoskem letalskem klubu gala-poiedina, na kateri se je iicitiral lasnoročen Lind-bergaov podpis, katerega so prodali v dobrodelne namene za 1500 dolarjev. Pariški listi objavljajo par markanmih stavkov iz Liadberghovih beležnic. Seveda je verjetno, da ti stavki niso avtentični, ampak izmišljeni radi senzacije. Vendar si oglejmo Psevdo-Lind-bergha v pariški izdaji. *Ce bi moral po vsem tem. kar sem doživel v Parizu, še enkrat preleteli Ocean, bi se temeljito premislil.« «Eno uro sem bil pri Painleveiu. eno uro pri Doumergeu. eno uro pri Ci-troenu. eno uro pri Bokanovrskem, pri Miss France pa nisem bil niti eno minuto.* <-Vedno sem mislil, da ima Francija več žensk kakor moških. O tem pa se, žal. nisem mogel prepričat:..» Lindberghova sodba pa se baje glasi tako-le: «Kai delajo Francozi? Sodeč po radovednosti. ki so jo pokazali ob mojem prihodu, sploh nimajo nobenega posla.* Obisk v Bruslju. V soboto popoldne ob 3.10 se je Lindbergh pripeljal v Bruselj. Letel je v gostem dežju, toda jo je kljub nalivu rezal 160 km na uro. Belgijska vojaška letala, ki so mu šla naproti, ga niso mogla dohitevati. Ko se je letalec spuščal na aerodromu Evere na zemljo, ni mogel najti prave točke za pristajanje. Zato so mu šli tisoči gledalcev naproti. Prvi ie pritekel k njemu ministrski predsednik Jaspar. Otroci, katerih ie bilo na tisoče, so mah na tleh in Lindbergh, ki je hotel že pristati, se je moral ponovno dvigniti v zrak, da ne bo nesreč in razburljivih prizorov. Končno je letalec pristal na nekem travniku par kilometrov od letališča. Tudi v Londonu ie bilo letalo oplenjeno. Lindbergh ostane na Angleškem še par dni in se vrne na krovu posebne ameriške križarke v domovino. London. 30. maja. (lo.) Na čast kapitanu Lindberghu. ki je prispe! včeraj ob 18. uri v London, so na programu velike svečanosti. Danes se je vršila pojedina na ameriškem poslaništvu, katere so se udeležili tudi amerišk novinarji. Jutri sprejme pogumnega letalca v buckinghamski palači angleški kralj, ki mu bo izročil visoko odlikovanje. Včeraj so mu priredili ob prihodu velikanske manifestacije. London beleži le malo tako navdušenih sprejemov, kakor ga je bil deležen Lindbergh. Že v prvih popoldanskih urah so romale ogromne mase na 18 km oddaljeno letališče. Udeležba pri sprejemu se ceni nad 100.000 oseb. Kljub nepopisnemu navalu in navdušenju ni bilo nobenih necreč. Ko je dospel Lindbergh na letališče, sploh ni Novo sredstvo proti revmatizmu Zdravnik, primarij dr. Letzel poroča v dunajskem zdravniškem vestn-iku o novem medikamerrru proti revmatizmu. Vrlina- preparata tiči bolj v tem, da zdravilo odstranjuje ne-le pojave bolezni, ampak radi njene vzroke. Radi tega bo terapija s causythom, kakor se pravi zdravilu, kavzalnosimpioma-tična. Preparat se zavživa v tabletah, ki tehtajo pol srama. Povprečno lahko za-vži.ie revmatik eno aii dve tableti hkra-tu, vzame pa iih lahko trikrat na dan, vselej po :edi. Večinoma zadostuje za ozdravljenje 20 do 40 tablet. Pacijenti se čutijo takoj po zavžitju prvih doz olajšane. Z znanstvenega vidika je zanimivo zlasti io. da se po zavživanju causytha izrasti kri. Reakcija se običajno ne pojavi. Dosedanji primeri zdravljenja so se dobro obnesli. Primarij prorokuje novemu medikameniu veliko bodočnost. Opoz?riamo na b nkošfno proda o vseh modnih potrebščin perila, kravat, sa-moveznic. nogavic iid., ki se vrši do sobote po neverjetno nizkih cenah pri tvrdki Drago SCHWAB. Ljubljana. mogel pristati, ker so množice zagrnile letališče. Parkrat je krožil nad letališčem, nato pa je moral pristati 3 km v stran na nekem travniku. Ko je pristal, je masa v hipu obkolila njegovo letalo, tako da ni mogel niti izstopiti. Vojaštvo in policija sta šele na avtomobilih napravili toliko prostora, da je mogel Lindbergh splezati iz letala in vstopiti v avto ameriškega poslanika, ki ga je pričakoval z vsem osobjem ameriškega poslaništva. Množice so bile tako navdušene, da avtomobila sploh niso pustile odpeljati. Vladal je tak naval, da so zdrobili na avtomobilu vse šipe in je bil Lindbergh skoraj ranjen. Šele, ko je Lindbergh na megafon med velikanskim navdušenjem spregovori! par besed in se zahvalil za nepričakovano sijajen sprejem, ki ni prav nič zaostajal za sprejemom v Parizu, se je navdušenje toliko poleglo, da se je za-mogel odpeljati z avtomobilom na ameriško poslaništvo. .Množica je nato navalila na letalo in ga skoraj docela demolirala. Vsakdo je hotel imeti vsaj košček za spomin. Velikanski požar na letališču v Lipskem V noči od sobote na nedeljo je iz neznanega vzroka izbruhnil na letališču v Lipskem velikanski požar. Ogenj se je vnel v zapadnem delu velikega hangarja. v katerem je delavnica za letala in policijska stražnica. Požar se je naglo širil, ker je bil les namazan z oljem. Na mesto požara so takoj prihiteli. ognjegasci. katerih delo pa so ovirale neprestane eksplozije. Zaloge bencina in patrone so tako pokale, da požarna bramba ni mogla blizu. Plen ognja je bil velikanski Zgorela so vsa letala in vsi baloni, ki so bili namenjeni za športno prireditev, ki se je imela vršiti v nedeljo. Le s skrajnim naporom se je posrečilo oteti nekaj večjih letal ter jih spraviti na varno. Skladišča in prostori zračne policije so zgoreli do tal. Tudi delavnice in magazini Aeroekspresa in Lufthanse so docela vpepeljeni. Ogenj je požrl tudi številne spise, tičoče se aeronuvtike. Veliko škodo je napravil požar tudi na strojih. Škoda je doslej še neprecenje-na, gre pa v milijarde. Lindbergh nad Parizom, v Bruslju in Londonu Zmagovalec Oceana se poslavlja od Pariza. — Drobiž iz dnevnika. — Polet v Belgijo in na Angleško Zmagovalec Atlantika se je v soboto opoldne poslovil od prijaznih Parižanov, ki so mu prirejali take slavnosti, da so pospešili njegov odhod v Belgijo in na Angleško. V petek zjutraj je Lindbergh vstal že ob 41/2. Ob 5.15 je prišel na Bourget, kjer si je ogledal različne tipe francoskih letal ter si izbral enega izmed njih. s katerim je izvajal v zraku razne akrobatije. Francoskim aeropilo-tom so se kar ježili lasje. Malo pred 6. uro se je Lindbergh dvignil z letalom v zrak. Obenem ž njim sta zletela še dva druga aeropla-na. Lindbergh je obkrožil še speči Pariz. Dvignil se je do 3000 m visoko in se potem spustil 100 m nizko. Po poldrugi uri poleta je zopet pristal na letališču. Med posebnosti, ki so se pri tem poletu opazile, spada v prvi vrsti spreten manever, kateri omogoča letalcu malone rapidno spuščanje k tlom. Z višine 1000 m gre Lindbergh strmo proti zemlji. Na vsak način so njegove pilotske zmožnosti brez primere. Lindbergh je vrgel v svojem poletu na Plače de la Concorde francosko zastavo z zahvalnim pismom: »Tisočera hvala za ljubez-njivosti, ki so mi jih izkazali Parižani! Lindbergh.* vihteli v rokah ameriške zastavice. Naval občinstva je bil tolik, da se je bilo bati ponovitve neprijetnih scen na pariškem aerodromu. Letalo «Spirit of St. Louis® so radi varnosti prenesli na vzvišen prostor, kjer so ga zastražili z močnim vojaškim kordonom. V Bruslju je Lindbergh izi"-'1 -^ro-čevalcem tiska, da deluje njegov motor izborno in da bi z največjo lahkoio letel čez celo Evropo. Letalec se zelo pritožuje, jia so ga ljudje v Parizu oplenili. Izginila je karta, na kateri je imel zaznamovane vse etape svojega prekomorskega poleta. Tudi blazino na sedežu mu je nekdo odnesel. Za platnene dele letala se je množica trgala in je prodajala koščke proti visoki odškodnini. Na Angleškem. V nedeljo je hrabri letalec letel v London, kjer ga je pričakovalo na aerodromu Crovden okrog 20.000 ljudi. Ko je množica zapazila aeroplan v zraku, je začela besneti. Ograje so bile na III. dijaška javna telovadba v Ljubljani Prostorno telovadile® ljubljanskega Sokola se je v nedeljo po tretji uri napolnilo i maogobrojnim občinstvom; gledalcev je bilo nad 2500, ki so vsemu programu z zanimanjem sledili in niso štedili s pohvalo. Prireditev je posetil komandant dravske divizije gosp. general Kalafatovič, zelo mnogo oficirjev, starosta JSS Gangl v družbi z zastopniki rasnih sokolskih društev, mnogo profesorjev in staršev nastopajoče mladine in polno drugega občinstva. Sodelovala je v splošno zadovoljstvo godba dravske divizij-ške oblasti pod vodstvom višjega kapelnika gosp. dr. Čerina. Spored je pričel z rajalnim nastopom dijakov nižjega oddelka (S00), ki so z lepim prožnim korakom prikorakali na vezbališče in po precej uspelem razvoju napolnili obširni telovadni prostor. Odvežbali so lepo in skladno troje srednje težkih prostih vaj pod vodstvom gosp. Kozaka, ki je vaje tudi ?e?tavil. Pomagali so pri nastopu gg. Čop, Jeras, Požar, Trošt- iu Zaletel. Po odhodu tega oddelka so prišle na vrsto dijakinje nižjega oddelka pod vodstvom gdč. Petkove. Tudi njihov korak je bil dober, razstop neprisiljen in posrečen. Odvežbale so dve sestavi prostih vaj z viožko, sestavljenih po gdč. Trdinovi lepo iu dobro krito in rav-liano. — Vsled grozečega dežja se je program v toliko izpretneuil, da so mesto štafete takoj nastopile dijakinje višjega oddelka, 320 po številu pod vodstvom gdč. Trdinove. Prožnega koraka so prikorakale v petih četah ter s sigurnostjo izvedle nastop. Proste vežbe, ki jih je sestavila ravno tako sdč. Trdinova, so krasno uspele. Škoda, da ni bilo solnca. še ono bi se radovalo lepim izvajanjem, gracijoznim gibom. Ta točka je bila ena najboljših od sporeda. Lepo prilegajoča se glasba je ritmične vaje zelo efektno povzdignila. Občinstvo ni štedilo z odobravanjem lepemu izvajanju. Manj efektna je bila zato naslednja točka: nastop JO telovadk iz vseh treh gimnazij. Na zelo živahne narodne melodije so sicer lepo izvajale tri precej enolične sestave, ki niso mogle doseči efekta prejšnje točke ravno vsled kontrasta med godbo in vajami. Nastop višjega dijaškega oddelka pod vodstvom gosp. Kozaka je izpadel dobro. >'ad 320 dijakov je izvedlo z lahkoto tri prav primerne in za starost izhajajočih zadostno izdatne proste vaje, ki jih je sestavil gosp. Kozak. Osobito je ugajala tretja sestava z veslanjem- in zaključno skupino. Tako smemo reči, da so v splošnem vsi štirje oddelki svojo nalogo dobro izvršili. Veliko zanimanje je vladalo za štafeto 4 X 75 m. Startalo je troje skupin: I. in II. gimnazija in realka. Najboljši čas je doseglo močtvo II. realne gimnazije 39.2 sekunde in prejelo v spomin lepo darilo; ravno tako sta bili obdarovani ostali moštvi. Naraščajoči dež je preprečil igre dijaštva in orodno telovadbo. Škoda! Celokupno prireditev je vodil zelo požrtvovalno predsednik društva telovadnih učiteljev za Slovenijo gosp. Ivau Bajželj. Vsi njegovi tovariši in tovarišice so mu zvesto stali ob boku ter mu vsepovsod pomagali — tako da je vseh skupaj zasluga, da je nastop tako lepo uspel. — II koncu še nekaj pripomb. Prav zadovoljni moramo biti, da ministrstvo prosvete ni sledilo prepovedi ljubljanskih lokalnih oblasti ter je dovolilo nastop; je vsaj občinstvo videlo nekaj lepega in zdravega. Oni j>a, ki so hoteli onemogočiti ta nastop, to pot niso prišli do uapeha, kar je tudi prav, saj nam ie ravno javna telovadba pokazala, da se vsi gg. telovadni učitelji neumorno trudijo, da vzgoje zdrav rod. Mi vsi pa jih bomo v tem delu prav gotovo podpirali. Mladinski dan in razvitje naraščajskega prapora sokolskega društva v Celju Celje, 30. maja. V nedeljo 29. t. tu. je narodno Celje praznovalo dvojni praznik in sicer ruladin« ski dan vseh v celjski sokolski župi včla. njenih društev in razvitje naraščajskega prapora Sokola Celje. Udeležba pri sveča« nostih je bila izredno lepa. Nad 500 nara* ščajnikov in dece je bilo zbranih pod vod» stvom požrtvovalnih vodnikov in vodnic. Ob prvih jutranjih urah je bila budnica po mestnih ulicah. Naraščajniki in sokol* ska deca so prispeli od vseh krajev, ki jih obsega celjska sokolska župa, z jutranjimi vlaki v Celje ter se formirali na telovadišču mestne osnovne šole, kjer so se takoj pričele tekme vrst in posameznikov. Od tekmujočih vrst je dosegla prvo mesto I. vrsta celjskega sokolskega društva, dru« go vrsta Šoštanj in tretje mesto II. vrsta celjskega sokolskega društva. V tej vrstni tekmi je dosegla 85 odst. prva vrsta celj» skega sokolskega društva pod vodstvom vodnika br. Adolfa Urbančiča. V tekmah posameznikov je sodelovalo 48 n&raščajni* kov odnosno moške in ženske dece. Prvo mesto je dosegel France Plevnik (Zagorje) 50 točk (100 odst.), drugo mesto Zvonko Božič (Celje) in Josip Keršnik (Zagorje) 49 took (98 odst.) in tretje mesto Adoif Urbančič (Celje) 48 in pol točke (97 odst.). Nad 85 odst. določenih točk so dosegli še sledeči Spička Jaro (Šoštanj), Raič Dušan (Celje), Rudolf Miro (Celje), Marek Evgen (Celje), Zorko Anton (Celje), Omersa Nt» ko (Celje), Jug Josip (Žalec), Kondre Vik> tor (Celje), Presinger Mirko (Celje). Loid Stanko (Celje) in Kodre Stanko (Celje). V prostem teku na hodalkeh je zmagal M. Tori (Žalec). Vsem so bile pri popoldan« skem javnem nastopu izročene diplome in darila. Po končanih tekmah se je naraščaj pripravljal za popoldanski nastop. Pripra» ve so trajale do opoldne. Na prostranem dvorišču mestne osnovne šole se je popoldne zbral ves naraščaj, so* kolska deca in stari člani sokolskih dru» štev celjske župe. Sarosta dr. Hrašovec je v izbranih besedah pojasnil naraščaju po* men majniške deklaracije, katere desetlet« nico slavimo ta dan. Povdarjal je, da m o« ra biti ta deklaracija ne samo svetel spcw min na pretekle dni in borbe, temveč tudi jasen opomin vsem, posebno pa mladini, ki jo čaka še mnogo dela in truda, dokler ne bodo vsi naši bratje in sestre združen: v svobodni naši domovini. Ob 15.30 se je vršil na telovadišču javni nastop. Udeležba je bila ogromna. Vse, kar čuti v Celju narodno in sokolsko, je pri« sostvovalo javnemu nastopu. Navzoč je bil pri nastopu tudi celjski peSpoIk št 39 s svojim priljubljenim poveljnikom, polkov« nikom Naumovičem. Navzočnost polka je napravila na vse najglobokejši vtis. Na« stop se je vršil vzorno in točno po dolo« čenem sporedu. Nastopil je moški in žen« ski naraščaj s prostimi vajami in na orod« ju. Nastop naraščajnikov je izzval med občinstvom viharno odobravanje in ovacije. Pokazal je, da se sokolski naraščaj v vseh društvih marljivo in neumorno posveča te« lovadbi. Po javnem nastopu je nato sledilo razvitje naraščajskega prapora celjskega sokolskega društva. Na tetovadišče so pri« korakala vsa v celjski župi včlanjena so« kolska društva s svojimi zastavami in pra« pori, med njimi prvi v borbi za sokolsko idejo utrjeni celjski Sokol. Kumica praporu ie bila sestra Malči Sirčeva, ki je imela kratek nagovor. Nato je starosta prapor iz« ročU praporščaku Borisu Kalanu s pozi« vom, da ga hrani in brani kot zenico v svo. jem očesu in da ga neomadeževanega izro« či svojemu nasledniku. V imenu članic je pripela na prapor lep trak načelnica Grud« nova ter izpregovorila par navdušenih bese« di. Bil je veličasten trenutek, ko so se na« to z novim praporom pobratili in poljubili stari prapori in zastave. Kljub neugodnemu vremenu je občinstvo vzdržalo do zadnjega in oduševljeno na= zdravljalo naraščaju. Dopisi MEDUA-IZLAKE. Dve leti po ustanovitvi v skrajno neugodnih valutnih razmerah si je naše gasilno društvo ttibavilo izvrstno brizgata« iz Češkoslovaške. Letos 14. avgusta oa se že vrši otvoritev in blagoslovitev gasilnega hrama. Dobrohotnost naših občinskih nrož 5m aozilnost članov sta pripomogli, da se je uresničila ita na-ša davna želja. Vsa sosednja društva že danes vabimo oa to prireditev. MALA NEDELJA. Na bittkoštao nedeljo se vrši v Društvenem domu zelo zanimiva ktoo-predsitava s predavanjem in predvajanjem filmov ZKD iz Ljubljane. Predstave ob 3. popoldne in ob 7. zvečer! SV. JURIJ OB SCAVNICL Vse domačine in okoličane opozarjamo na zelo zanimivo kioo-oredstavo na bimkoStno nedeljo ob 10. dopoldne pri s. Pergerju. Filmi ZKD Iz Ljubljane t »Lov na krokodile,, iLov na bisernice«. »Čuda morja« Čebele«, »Ver-salBes«. Vinogradništvo v Franciji«. VINICA. Sokol na Vinici le v nedeljo, dne 22. mada v prostorih g. Pera Malica priredil telovadbo ženske dece in trodejacko »Poslednji mož«. Občinstvo je bilo s prireditvijo zelo zadovoljno, kar je bilo prirediteljem v veliko zadoščenje, ker so imeli s pripravama veliko truda. GOR. LENDAVA. Zadnjič se je v dopis iz Gor. Lendave vrinila pomota ssJede dneva proslave lOletmce majniške deklaracije. ki jo proslavi tukajšnja podružnica Jugoslovenske Matice. Proslava se vrši na binJcoštni ponedeljek, dne 6. junija (v slučaju slabega vremena naslednjo nedeljo, dne 12. junija). Proslava se vrši v gaju ori rihmldh v Gor. Lendavi. Na sporedu Je nasovor. simbolične slike, komični nastopi in otroške isre ter končno prosta zabav«. Dne 6. juniia vsi v Lendavo! Podružnica Jugoslovenske Matice v Gor. Lendavi. Žrebanje srečk razredne loterije 50.000 Din zadali številki 36.706 ra 88.059 Beograd, 30. maja r. Na današnjem dopoldanskem žrebanju državne razredne loterije so med drugimi zadele: po 50.000 Din številki 26.706 in 88.059 10.000 Din številka 6.133 po 4.000 Din številki 7.589 in 35.322 po 2.000 Din številke: 2.631 4.453 18.993 18.147 19.259 19.655 33.131 30.743 ».041 50.368 57.331 60.241 66.362 67.527 71.977 88.005 77.764 104.377 110.963 112.257 112.671 114.351 114.916 115.943 118.625 118.254 122.070 123.220 24.877 23.654 19.785 12.323 II.440 10.311 4.230 25.637 8.722 36.055 36.019 38510 39.680 39.299 40.384 43.117 45.677 48.637 49.883 74.118 44.905 73572 69.285 68.486 65.180 63.851 63506 19.923 19.353 59.353 53.697 52.879 75.758 76.036 78.065 78.943 94.027 95.943 95.751 131.163 113.207 III.932 in 107.571. Poslano Kritiku «Narodnega dnevnika* gospodu M. bodi povedano sledeče: neresnosti in čvekanja gledališče ne rabi. Tudi golih na« migavanj ni vnašati v kritiko, ker znajo vzbuditi nelepo misel, da so informacije prišle iz tujih virov. Nadalje bodi gospo« du povedano, da si lahko ogleda tekst in partituro glasbe, kar bo zelo koristno zanj, šestič in poslednjič, da so njegovi ali in« formatorja pojmi o režiji nejasni, četrtič, da teaterskih kritik ne more pisati vsak in drugič, da tako pisanje ni prav nikomur v korist, tudi če je morda imelo ta namen. _Prof. O. SEST. Izjava Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki jih dela moja žena Josipina Cander. Krško, 30. V. 1927. 823 VEKOSLAV CANDER. f/asočda, in, u/a- dopise-. tičo6e,st, nudili' oglasov, j a, poslati, no. Oglasni/ od, dalek -ihdra,' Ljubljana,. Vnuirrioua.^.Tbeuo. ČJtotMU. račun, pošUe, Ura.-nilnice fyubtyaAa,št. n.842. 'S-oiraafO, uu oglasi trgovskega, al*, mklajruiJigci značaja,", vsaka, beseda/ Din, r-. — Maj' manjši znestk Vin, i o- "Pristojbina, za. šifro Vla, 5--. Trst Restaurant -Ali« Fortuoa* ie največje lo najboljše shajališče potnikov tn trgov- cev. V-aki dan t veže ribe, zmerne eene Dvokolesa pojavlja oaj bolj«, najlutre-je in najceneje FlorjančiS, Nunska ulica 3 »- Vulkaniziram nt »rite »vtogume. kakor tudi galoše in snežne gumijeve čevlje Popravljam koleea tn motorje P Škafar. Ljubljana, Rimska eesta 11. t- Novo brivnico odprem 5 1. junijem na Martinovi cesti 4. Priporočim se cenj. gospodom in firmam Joško Bevčič. bn-TK. I'"03 NOVA IGLA Zagreb. Preradovičeva nI. broj M, I- kat p:'vsema po povzetju v izvršitev v najkrajšem čaju vse vrste najnovejših plise-vezenje oblek in beltš perila. — Izdeluje brzo, točno in po solidni eeni. Irteresentke naj se obrnejo direktoo na naznačen naslov — da jim na zahtevo pošljemo tv.di vzorce. 16T3n Kupim knjige: «Vjtoimrov prstan«. »Kraljica Draga«. »Črni Jurij> »Strah na Sokolskem gra riu», «Berač8ve skrivnosti*, ■Ciganska siroti>. «Ziva pokopana« in klici vra-jra». Ponudbe pod značko »Romani* na oglasni oddelek «Jutra*. 16369 Motorno kolo «Pu<:h», s prestavami, SMO Din prodam. Sa ogled r.rj Mih. Kav5:č, Zgornja SiJkt. t «92 .Motorno kolo OliO rabljeno, znamke Har !°v Da-idion. S^. HP, elek-tromoilel. kopi Franc Cim' r»rfek, Grsd — Zovnefki cnlin pri Bra.-lovčah. 166S6 Tovorni auto -»tonski, generalno prenovljen, prodam za 10.000 Din Eupim pa dobro ohranjen osebni auto znamke Fiat ofll ali 503 — 4:-cdež 'a. Nadalje prodam tračno žago solidno ročno delo ter več različnih jermenic. Dopisa na oglasni oddelek »Jntra-pod zuaSko «K & F». 16725 Luksus - avto šestsedežni, znamke na oglasni oddelek »Jutra* 163 Brivskega pomočnika iuteligentnega in eolidnega rabim za specialno itritenje »Bubi* frizur. — Ondulerji imajo prednost. Reflektiram le na izurjene delavce. Zelo ugodni pogoji. Nastop 8. 'unija ali po dogovoru. — Srivski salon Svetee. Novo mesto. 16535 Učenca primerno Kolsko izobrazbo sprejme s hrano in sta^ novanjem E. Eesman, trg4., Ptuj, Stojnci. 14048 Likarico dobro izvežbaao, sprejme večje podjetje na Bledu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Likarica*. 16773 Praktikanta zafetnika sprejmem za pisarniška dala. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Praktikant 71». 16772 Razprodajalca za sladoled sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek Jutras. 16765 Polirja zanesljivega strokovnjaka z večletno prakso sprejmemo takoj. Ponudbe s spričevali na gradbeno podjetje G. Tilnnies, d. z o. z. v Ljubljani, Dunajska cesta St.. 25 16744 Krojač pritrojevaloo otroškib obleke dobi stalno službo v Ljubljani. Cenj. ponudbe n> poštni predal 110. 16717 Hotelskega slugo in 2 perfekt. servirerici vse zmožne nemškega jetika sprejme hotel Union, Celje 16733 Spretno natakarico sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 16785 Koncert čillsta za soboto in nedeljo sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 16788 Provizijske potnike in potnice iščem. Sigoren z*s!užek. Ponudbe na podružnico ».Jutra* rw>d šifro »Stalen zaslužek*. " 16791 Krojaškega vajenca sprejme Anton Fresker v Ljubliani Sv. Petra <"esta št. 14. 16797 Zastopnike (ce) sa prodajo srečk n» obroke išče bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25. 15481 Dobra šivilja gre- takoj šivat na dom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16753 Potnike poštene in marljive zastopnike sprejme za vso državo proti proviziji tvornica pijač Ponudbe na oglae. oddelek »Jutra* pod 6ifro »Pošten marljiv*. 16794 Strojnega kurjača vpok. železničarja sprejmem k majhnemu parnemu kotlu za sušenje za par dni v tednu. Vprašati pri Erman & Arhar. št. Vid nad Ljubljano. 16743 Šiviljo Izvežbano in z dobrim okusom, sprejmem na dom: Selo, Poljska cesta št. 20, vrata 8. 16748 Dobro eksistenco pri lahkem in visokem zaslužku dobijo moški in ženske s prodajalnim talentom za razprodajo zelo iskanih predmetov. Ponudbe na A. Zorko, Maribor, Koroščeva ulica 5. 16711 Postirežnico boljšo in mlajšo osebo sprejme za nekaj dopoldanskih in popoldanskih ur na dan rodbina brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku Jutra-16744.S Trgovec ki veliko potnja za se po Dalmaciji. Hrvatski. Slavoniji in Srbiji, »prejme ev. še kaka zastopstva. Ponudbe na oglat- oddelek Jutra pod Šifro »Zastoipstvo 4S». 16754 Pozor, pletilje! Prevzamem vsako delo za kosmatit po nizki ceni. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 16731 Krojaškega mojstra dobrega in strogega, v mestu ali na deželi iščem, kateri bi radi izučenja »prejel tudi na hrano in stanovanje vajenca, ki se že uči dalje časa trojaštva Cenjene ponndbe i pogoji na oglasni oddelek »Jutra* pod »Krojaški vajenec* 16534 Zagovodja lesni podjetnik želi nastopiti službo v Sloveniji, Bosni ali tudi kje drugod Zmožen vseh po. pravil in »amostoino voditi večje podjetje. Eventuelno tudi prevzame od m' rezanega lesa in sam o«kTbuje » vso režijo vred. Najraje nastopi kot lagovodja k večjemu podjetju v Bosni ali na Štajerskem. Naslov pove oglasni oddelek Jntra 16-572 Boljša natakarica poštena, želi službe. C«nj. ponudbe na oglae. oddelek »Jutra* pod »Veetna 75». 16775 Mladenka iz dobre hiše, poštena, iiče službo kot blagajničarka — začetnica. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Zanesljiva S<5». 16736 Postrežnica išče službe ea dopoldueke in popoldanske ure. Ponndbe na oglas, oddelek Jutra pod »Pridna 59». 16759 V agenturo in komisijo sprejmem ve* dobro idočih predmetov ia razpečevanje po vsej Jugoslaviji. Oferte na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Kavcije zmožna*. 16790 Trgovski pomočnik mlad, želi premeniti službo s 1. ali 15. junijem. Gre tudi u skladiščnika »li potnika. Bil je že za poslovodjo. Cenjene ponndbe na podružnico »Jutra* r Mariboru pod »Spreten«. 16792 Na žagi želi kakršnekoli službe zanesljiv in spreten delave«. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod šifro »Prvovrsten 8S». 16782 Prodajalka meUne stroke, z dobrimi spričevali, išče službe. Gre tudj na deželo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 167S4 Absolvent elektrotehnične delovodeke šole > kurjaikim in itroj- nišklm izpitom in večletno prakso na vodilnem mettu, vojaščine prost, zmožen slovenskega, srbobrv. in nemškega jezika v govoru in pisavi, želi premeniti službo ln sicer kot vodja električne centrale ali kaj sllč-nega. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* v Ljuhljani pod šifro »Zmožnost 81». 14781 Mlad trg. pomočnik izvežlian v manufaktumi stroki. Seli v 6vrho izobrazbe vstopiti kot prajeti-kant v trgr.vino z mešanim blagom. Kdor me viaise mu plačam 550 Din m»e*čno. Ponndbe na oglar,, oddelek «Jutra» pod »Pošten 78». 10778 Inteligente na deželi Kolesarji! Dvokolesa v cen) selo padla Pneumatise Mieheiin, Dun. lop. Ceniki fruko. Prodaj* na obroke F. Batjel, Ljub- ljana, Karlovska eesta 4, 1» Drva mehka drva po nitki eeni dostavlja aa dom parna Uga V. neta LJubljana, aa goret *kim kolodvorom tj* o* Sc.ag- torenj- Surovo maslo prvovrstno rajpofilja dnevno trgovina Franc Senčar, Ljutomer. Najnižje cone t Zahtevajte ponudbe in naročite poskusne pošiljke. 16736 Najcenejše kurivo kolobarje (mehka drva 1 poverih) velike, popolnoma suhe, dobavlja ob odjemu čez 20 komadov po 9 Din komad tranko hiša D. Čebln Wolfova 1/n. Istotam prvovrstna pohorska b o k o t a drva po anižanl ceni. 16532 Medo kava. Hrastovo banjo veliko, prodam v Sp. Šiški, Slovenska eesta štev. 36. 16641 Omara za led poceni naprodaj. Pojasnila daje vratar hotela Slon r Ljubljani. 16681 Osle za kose prave bergamaške dobite j*i Sever & Koap. LJubljana. 16064 Oblačilno blago po globoke znižanih cenah prodaja družba »Mako* — Ljubljana, Dunajska C, 86, zraven Jngo-auto. 16745 Cekini Prodam več zlatih avstrijskih deset, in dvajsetkroe-»kih novcev. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 16751 poučujem moderne Ponudbe na ogla* Ponm »Jutra- pod plete. oddelek »"Plesalec*. 16354 Plačilna natakarica k| govori slov., hrvatsko in nemško, z osebno pravico, želi solidno službo. Naelov v oglasnem oddelku Jutra. 16760 Prodajalka »elo dobra, išče službe v mestu ali na deželi. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Wro »Vattna Ljubljana, la marljiva M*. 16716 Mamice! 30 otrolkih voillkev -azoib vzor-iv prav po-eni naprodaj v tovarni Tribuna, Zulankt e. 4. Centimalno tehtnico lel«MO, novo, ta 1000 kf, poceni prodam. Pljasnila t oglasnem oddelku «Jutr»»-16776 Kopalno peč in banJo vse v popolnoma dobrem stanju, kupim. Ponudbo aa oglasni oddelek »Jutra»j »Kopalnica 333». 16 Orehove hlode rezan jiatertjal, kakor t«4i jesanova trupce in niu material iz belega £vret«fa blaga ter bukove hlode kupim. Ponu-fhe na naelov: l. OrtMeUu, (hal _ — Tnnmftu* T7 UMI Skobelnik (Hobelbank) takoj kupi Matej Fajfar, tolar, Trnovo, Ljubljana. 16761 Omaro za obleko ilttlraoo. kupim takoj. — onudbe sa oglu. oddelek »Jutra* pod »Omara 69». 15769 Po Vsakovrstno zlato kupuje po naJvOja eenah Cerne — Juvellr LJablltai. Voltov« «L 1 Otroški voziček s atreho, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Ivan Gostija, Sinja Gorica — pošta Vrhnika. 16720 Stare kartone (skatlje) kupim v Ljubljani Naelov v oglasnem oddelku »Jutra*. 16728 Brusnega lesa emrekovaga z 10% jelovine, v dolžini i tn in od 10 em debeline na tanJcem koncu, kupim vsako količino. Ka. tančne ponudbe franko Avstrijska meja na naslov: Drols, Gra«, Schillerstr. 13 167?! Bukova drva In košnjo sena In otave kupi Ilirija, Dunajska ce»4» št. 46. 16787 Hišo ali vilo kupim v Ljubljani, blizu rlavne pošte. Posredovalci izključeni. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Rentabilno 98*. 16598 Vila na Bledu enonadstropna, 12 «ob, del' no opremljena, naprodaj za polovično eeno prave vrednosti. Kupee se lahko takoj vseli Naelov v ogla«, oddelku »Jntra«. 16418 Hišo v lepem industrijskem kraju na Gorenjskem, kakor tudi tovarno « pleteninami prodam. Nadev pove oglaa. oddelek »Jutra«, 16758 Zidano hišo a 3 sobami, kuhinjo in go-»po<§»rskim poslopjem, dva orala prvovrstne zemlje. VTt ea zelenjavo ln »adni vrt, v trgu v okraju Slov. Bistrice, 30 minut od kolodvora radi preselitve poceni prodam. Hiša je priprav, na n vpokojesea ali P» i» kakšoega rokodelca. Naakiv v oglasnem oddsSku Jutra. 16735 Štulen mlin « jo»podarskijn poslopjem blilU kolodvora vzamem sa vei l»t v najem. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stanovanje 16». 16616 Pekarno dobro uvedeno, z vtem pe< karskim inventarjem, vse blio in obdelanim vrtom oddam. Stanarina minimalna. lteeečni promet 17.000 Dli, Odstopim radi previs-m»v«Jjega podjetja. Josip Wouk, pekar, Vrbovsko Gorski kotar. 16777 Pekarno t v ■ e m inventarjem ln opremo ter razpoložljivim XI—vsajeni odda u H 000 Dta Trdrt v Btajalvkl Botri, botrice in starši — opozarjamo na izredno ugodno birmansko prodajo „DOKO" čevljev po znatno znižauih cenah. — Prodaja se vrši do sobote dne 4. , junija v »DOKO« trgovini IV. ČARMAN..... - - - Prešernova ulica štev. 9. (dvorišče). Pisarniško sobo v visokem pritličju odda takoj Pokojninski uvod v Ljubljani, Aleksandrova o. 14974 Skladišče suho in prostorno, v sredini mesta takoj oddam. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod »Skladišče 200» 16749 ftimcianja Brezplačno prijavite oddajo stanovanja, »oba. lokala, gostilne, trgovine, delavnice itd. — Posredovanj* za oddajale* popolnoma brezplačno. — »Posredovalec*. Sv. Petra cesta 18. 14737 Opremljeno sobo lepo, takoj oddam — najraje zakonskemu paru brez otrok. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 16715 Sobo oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 16714 Sobo oddam gospodu na Taboru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 16740 Sostanovalca sprejmem. Kulov v ogla«, oddelku »Jutra*. 16724 Sobico snažno, z elektr. razsvetljavo oddam takoj za Din 100. Naslov pove oglase! oddelek »Jutra*. 16728 Sobo opremljeno »U prazno oddam v Sp. Blški. Slovenakn cecta 36. 1664! Sobo z 2 posteljama posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam takoj blizu glavnega kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 167S9 Opremljeno sobo oddam čez dan odsotnemu gospodu na Jurčičevem tr-gu St. MI. 16741 Sobo z elektr. razsvetljavo iu pe-eebim vhodom oddam takoj v Siomtkovi ulici 14. pritličje, levo. 16780 2 sobi v centru, prazni ali deloma opremljen!, e separiranim vhodom Iffera. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Inženjer 011*. 15798 2 boljša gospoda sprejmem v vso oskrbo na Sv. Petra cesti štev. 29/1. 16783 Kapital Posodim hišnemu gospodarju, U mi odstopi prazno sobo. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Separlrano*. 16771 Kot družabnik ■ 30.000 Din bi vstopi v kako podjetjs — najraje v konfekrijo kot prlkrojeva. lec (Zuschneider). Naslov v oglasnem oddelku »Jntra*. 16721 Kateri dobrosrčen in dobro situ-iran gospod bi pomagal izobraženi in pošteni gospodični is momentane denarna stiske. Dopise pro«l pod »Iskreno prijateljstvo 82» na oglasni oddelek tjutra* 16732 Opremljeno sobo z elektr. razsvetljavo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16770 1 Medo kava. Prazno sobo išče vea dan Msotna gospodična. Ponudb* na oglaa. oddelek »Jutra* pod Šifro »Odsoten*. 16501 Obrtnik na deželi 32 let star, mim»ga značaja, želi poročiti dobrosrčno gospodlMo primerne .-u. rosti. Katera bi pe možnosti pripomogla k skupni eksistenci. Dopise i slllo, katero vrnem, prosim na oglasni oddelek »Jutra* pod »Sporazum 100». 16750 Opremljeno sobo veliko, | uporabo kopalnice oddam takoj al! s 15. junijem zakoncema ali 2 go-spoffičnama na Miklošičevi cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 16756 Trgovec v 32 letu, z dobro trgovino v lepem kraju Slovenije — is Ieli eemaniti s gospodično ali mlado vdo»vo brez otroi, ki po»eduje primerno premoženje in je dobra gospodinja. Tudi se priže-nim na dobro idočo trgovi. no ali gostilno. Dop-se pod »Sre»;> n« oglasni od. dslrt »Jutrs«, TsJaoM last. 8» rtv«, 16T88 Opremljeno sobo čisto, s elektr. razsvetljave, poleg univerze oddam i J. junijem. Naslov v oglas. oddelku «Jutr»», 16757 2 gospoda eprej»em na stsaoviigje io hrias v Mlllal «Zvrop«>. Kstlov v ofltfBSB oddelku H Dolarska princesa Prosim, dvignit« pismo v oglasnem oddelku »Jutra«. Američan. 167T4 Doktor B. Odposlano. 16734 2. september Vse najboljše k imendanu. Na svidenje S. — Poljube Tvoj. 16727 Klavir ali pianino črn. malo rabljen, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Dober glas*. 16743 Nemški ovčarji čistokrvni, 2 meseca mri, rodovnik na vpogled, to takoj poeeni za oddati. — St»rši večkrat odlikovani. Cenj. ponudb* na naslov: J. Benei, Ribnica na Dolenjskem. Fotografije sa zahtevo. 16614 Psa nemškega ovčarja, 11 mesecev starega, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 1674T Izijiibifitn. Zlato verižico vrstno, tem lagubila ed Beethovnove ulies sa trg Eei Zvezdo naprej. Poltenega najditelja prosim, da jo odda na policiji. 16763 Damo ki je bila v nedeljo ob uri v šenklavškl cerkvi ter je poznana, prosim da vrne dežnik, ki ga je tamssjsla na Dunajski cesti štev, 25 (Obnova) pri Turlan. 16716 Specijalna trgovina otroških vozičkov Oton Zemelrock srprejems vsa naročila in popravila — tudi Bivalnih Krojev. Prodajalna na Marijinem trgu štev, 8, tovarn« aa Glincah. Tris-ška cesta. 1678T Vsak dan sprejemam v moji »prejemnici na Gosposvetski esstl pri krojaču Pretelj ratae. vrrtna oblačila ea harvssj* in snaženje; cen« iet* kakor pri meni. 8e priporočale Anton W»f9«r, btrv« v Isdovljkl. 1«TM M. Zevaco l58 Papežinja Favsta Roman Četrt ure po tem, ko ie Henrik Guiški izdihnil, je s spremstvom vred ostavila mesto. »Hitite!« ie rekla svojim ljudem pred odhodom. »Storite, kar ni mogoče. Nobene nagrade mi ni žal, če dospemo prvi v Pariz!.. .< Okoli poldne se je ustavila v majhni obcestni krčmi in ie napisala dve pismi, prvo kardinalu Farneškemu. drugo Kiavdini de Beau-villiers. »Jasi na žive in mrtve,« je naročila tistemu, ki ga ie izbrala za sla. »Evo ti mošnje zlatnikov: ne prizanašaj ne konjem ne samemu sebi!...« In ko je poslanec izginil v oblaku prahu, je še dolgo zrla za njim, trepetaje od okrutne misli, da se bliža trenutek, ko bo mogla izsuti svoj gnev ... Se! je opravil naročilo, da bolje ni bilo moči. Drevil je čez drn iii strn. preko njiv in travnikov, kakor strelica naravnost proti glavnemu mestu. Dva konja ie ugonobil, tretjega upehal do smrti: zato pa ie tudi prehitel Pardaillana in vojvodo Angoulemskega za cele tri ure. Ko je dospel v Pariz, je zajahal četrtega konia in zdirial na .Monmartre. da bi predal opatici Favstino pismo. Klavdina de Beauvilliers ie prebledela med čitanjem; roka, v kateri ie držala list ji ie trepetala ... Toda ukaz je bil iasen in opatica ie vedela, da Favsta ne pozna milosti do tistih, ki se upirajo njeni volji. S težkim srcem in z grozo v svoji pokvarjeni duši se ie lotila izvršitve tega, kar ji je bilo naloženo. Tako se je zgodilo, da je bil vrt benediktinskega samostana tisto popoldne pozorišče zelo nenavadnih priprav ... Citatelj gotovo še pomni razvalino kapelice, ki je stala na vrtu, podaljšek napoi razpalega paviljona, v katerem je Fvsta zvila kardinala Farneškega z Leonoro de Montaignes. V času naše povesti ni bilo videti od te kapelice dosti več kakor ostanke marmornatega oltarja: vzvišen prostor s stopnicami, nekaj stebrov, nekaj obse-kanih kamnov in malce v stran od njih marmornat sedež, kakršnih so se posluževali visoki cerkveni dostojanstveniki pri velikonočnih in božičnih slovesnostih. Temu prestolu ie bila danes očividno določena važna vloga: čistili so ga in umivali z vodo, kakor da bo po toliko sto letih iznova služil svojemu namenu. Druga skupina delavcev ie postavljala nad sedežem baidahin iz brokatne tkanine: ako si ga pogledal od spredaj, si strme uzrl na njem dva ključa navskriž, simbolično znamenje sv. Petra!... Tretja skopina delavcev ic či-tila tla, tako da ie okoli prestola nastaja) amfiteatralen prostor, na katerem ie bilo mesta za mnogo ljudi... Zvečer, ko se je nebo nad montmartrskim hribom pordečilo, ie prišla Klavdina de Beauvilliers in si je ogledala opravljeno delo. -Dobro,« je velela ljudem. -To je storjeno. Spremite me zda; na pokopališče.« Sredi pokopališča se je dvigal velik lesen križ... Ta križ so iz-ruvali iz tal in so ga prenesli h kapelici. Postavili so ga ob zidu paviljona, baš nasproti marmornatega prestola z baldahinom. Treba ie bilo le še obsojene, da ga pribijejo nani... Nato so delavci odšli in opatica se je vrnila v svoje prostore... Favstin sel je med tem iskal kardinala Faruešktga, Oglasi' se je v hiši na Grevskem trgu, pri Naši Gospe iti povsod, koder jt mislii, da bi ga utegnil dobiti Ko ni našel duha ne sluha o njem. jč storil, kakor mu ie bila rekla Favsta: »Ako ga ne bo nikjer drugod, pojdi k .Vedeževalki' v ulici Saim-Denis. Tam je skrivališče vseh, ki se pajdašijo s Pardaillanom.« Posli gospe Hugete so potrdili njegovo vprašanje, ali stanuje v gostilni plemič take in take podobe. Rekoč, da ima zanj važna sporočila, se je vzpel odposlanec po stopnicah in ie nenaiaviien potrkal na kardinalova vrata. Lahko si mislimo Farnesevo strmenje, ko jc zagledal pred seboj Favstinega človeka! Njena Svetost me je poslala, da predam vaši Prevzvišenosti to pisanje,<• ie rekel sei. Važno ie zelo in njena Svetost želi. da ga neutegoma prečitate- Kardinal je z drhtečo roko odprl poslanico. Njegove oči so se razširile, vsa njegova visoka postava ie vztrepetala. Zakaj pisanje se jc glasilo takole: -Modrost Najvišjega je dopustila iznenadenje, k: daje vsem našim načrtom drugo smer. Neprestano v skrbeh za blagor Cerkve iu za uspeh naše svete stvari, smatram ta dogodek za migljaj Previdnoti, ki hoče, da se izbrišejo vse krivde, pa aa; bi bile še tolikšne, in da se naš trud za veliko nalogo obnovi v znamenju medsebojnega oproščenja ... Odpuščam vam. kardinai Farnese, ter prosim Vsemogočnega, da bi Vam tudi On odpustil. In ker se s tem odpuščanjem ne bi ujemalo, ako bi morali Vi in vsi ostali, ki so prijatelji Violette, še delj trepetati za njeno usodo, vas vabim, da pridete z mojim slom v samostan na montmarirskem hribu, kjer boste lahko objeli svojo hčer... Favsta.t Zastopnika ve-tnega ?a Liu^Hansko oblast • «- v —. isce i dobro uvedena in renomiran^ zavarovalna družba. Cenj. ponudbe na oplasai oddele-c „ Ju tra" pod ,R 1275" Najboljši in naiekonomičnejši elektromotorji •z 7.nani.n čeških tvoinir Škofovih zavodov v piznju Sc nahajajo v velikosti V4 co 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na: Civ. inž. Stebi, £jubljana, Seienburgova ul 7 Telefon štev. 2966 Oglas. Državna pomorska štirirazredna akademija v Bakru sprejme nove gojence. Tisti, ki vstopijo morajo imeti z uspehom končane štiri razrede katerekoli srednje, meščanske ali tem enake srednje šole. Kandidati, kateri želijo vstopiti v prvi razred pom. ak. v Bakru, nai se prijavijo direktorju pom. ak. najdlje do 1. julija vsakega leta in prinesejo s ^eboi krstni list. domovinski list. letno izpričevalo o končanem četrtem razredu in zdravniško izpričevalo, da je kandidat zdrave telesne kostrukcije in normalno vidi. Od 2. do 5. julija bodo vsi priglašeni kandidati polagali izpit za sprejem v 1. razred. Izpit je položiti iz: hrvaško-srbskega iezika. aritmetike, geometrije in fizike. Izpit je obične narave in na podlagi šolskega gradiva, kateri je predna-šam v prvih štirih razredih realne gimnazije . Kandidati plačajo predpisano takso in vsi njihovi dokumenti morajo biti predpisano taksirani. Samo v izjemnih slučajih dovoli Mkiistrsrvo prosvete. da se prijemni izpit položi začetkom šolskega leta. ki prične v pomorski akademiji 24. septembra vsakega leta. Vpisovanje dijakov za šolsko leto 1927—192S se bo začelo v pomorski akademiji 24. septembra in naprej. Vsak kandidat naj prinese prošnjo, taksirano s kolkom od 5 Din. in prošnji nai priloži prei navedene dokumente. Poleg pomorske akademije je internat za učence, ki stanujejo v privatnih hišah, kjer dobivajo tudi hrano. Cene so mesečno od 800—900 Din. Za čas potovannja na šolski ladji »Vila Velebita.- kar ie obvezno za vse "jence. imajo hrano in obleko zastonj. Vse podrobne informacije da direkcija pomorske akademije, ako priložite znamko za odgovor. L" Bakru. 26. maja 1917. Moderno in okusno ste oblečeni P. MAGDIČ, modna in športna trgovina, Ljubljana ako si nabavite krasne poletne cbleke, plašče, bluze, puloverje, apartne kopalne obleke, različno volneno in svileno blago v bogati izbiri ter druge damske potrebščine pri tvrdki kdo poide z menoj? sprejmem trgovsko izvežbane ta izpopolnitev velike trgovske organizacije, ki bo razpečavala praktičen, popolnoma preizkusen predmet, ki ie je povsod ob-nesel, za vso Jugoslavijo, even-iuelno ves Balkan. PATENTNI PREDMET. Nizke cene. Velik zaslužek. SO.OOO aparatov dokazan« v kratkem prodanih. Prvovrsten zaslužek. A' petnajstih evropskih državah razpefavani uporabni predmet je domač uporabnostni predmet prve vrste in neobhodno potreben za vsako družino. Predmet je praktično preizkušen, o nje-gori uporabljivosti priča nebroi izpričeval. Organizacijo prodaje hoTn vodil osebno. Prodala SHS patenta ni izključena. Interesentje naj stavijo popolne izrecne ponudbe na W 22167 na ALA HAASENš-TEIS & VO GLER. MONCHEN. «57-a Krasno posestvo s tremi lepimi stavbami, gospodarskim po-slopsjem, svinjakom, kovačaico. stiskalnico mlin, vse zidano z opeka 9 oralov travnika, S oralov njiv, 12 oralov gozda., vse v ravnini in lepo zaokroženo, se vsled bolezni z vsem mrtvim inventarjem proda po sodnijski cenitvi 14000 zlatih goldui. za 300.000 Din. Gozid je sečno, iz katerega se lahko vseka za 100.000 Din lesa Okok slavne hiše jt lep sadonoscik, ki daje ob srednji ledni 25 poiovuiakov sadjevca in do 12 polovnjakov češpeli. Krai je radi zdravega planinskega zraka vsako leto od letoviščarjev obilo obiskan. zatorej jako priporočljiv onim. ki že. aio iz zdravstvenih ozšrov stalno p ram eni ti zrak. V bližini ca 5 minut od posestva se nahaja precej velika vodna moč- ki bi ob usod::! izrabi d&iala do 10U PS (Leists.), kar bi parebno konvertiral ? agiinemu podjetniku. ati ker je v kraju dosti iglamegs tesa. to je ?ečne potreben kakšnemu leso-trgovcu. Kupni pogoj Din 170.000 takoj, o-stalo polovico pa po dogovoru s 6 odstotnima obrestmi. Prodaja: Habith Rudoll. p domače Hoinikovo v Sv Lovrencu na Pohorju. NE REKLAMA temveč kvaliteta ;e prinesla svetov«' sloves vkuhovalnrm čašam znamke „W E C K" Zato zahtevajte pri vašem trgovcu Wec.K« Zratno znižanje cer.! Tovarniška zalo;;-Krekom trg 10 1 pri tv FRUCTUS, Ljub-liana I5£-ž V Ameriko potujem 14. junija. Obiščem Nevrvor.-. NVashington, Chicago. Pittsburgh. Clevc land, in sprejmem šc nekaj zadev v ureditev. DR. IVAN ČERNE. Gospodarska pisarna. Miklošičeva Ljubljana: c. št. 6. 6174=» ■uiiiisiaiiaiiiiaiiiiiaiaiiiiiKi Fino čajno mas o iz pasu rezirane smetane odda MleKnrno ..Rodohovo vos ' Dolenjsko. 11 Naša srčnoljubliena, nepozabna mati, o ar. tašča, gospa Marija Durkovič roj. Vodopivec vdova po šolskem ravnatelju nas ie v ponedeljek dne 30. maja ob po: 1. uri za vedno ostavila. Pogreb nepozabne pokoinice se vrši v sredo dne 1. junija t. I. ob IS uri iz mrivašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša - zadušnica bo darovana dne 2. junija t. 1. ob poi 9. tiri \ žifpni cerkvi Sv. Marije v Mariboru. MARIBOR, dne 30. maia 1927. Milica Luk man. roj. Jurkovič. hči. han Lukman. šolski u pravite!', ze? — Vsi ostali sorodniki. Binkoštno presenečenje za birmance! Brezplačno napravim vsakemu :>djemakje, zdeiuie po predloženih risbah, peropisih al slikah za navaden tisk ali za tinejšo izvedbo v eni ali več barvah točno po naročilu in v najkrajšem času Jugografika tiskovna in zatožna družba z. o. z. v Ljubljani. Sv. Petra n£s