228. številka. Ljubljana, petek 7. oktobra. XIV. leto, 1881.
SLOVENSKI NAROD.
tzhaja vsak dan, izvzemsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja p« poŠti prejenjan za a \ s t r ■> • o fr e r s k e d e ž e 1 »■ za pelo leto 1'» jri., /.a pol let h 8 g!« ta četrt leta 4 grl. — Za L j ubij ano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 »fld.. M četrt leta 8 gld, 80 kr., za en uie»ee i *rld. lo kr. Zm posipanji IM dom se računa 10 ki. za mesec, 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poAtttina ./naša. — Za gospode ti i i t e I i 4: na ljudskih šolah in M dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta '2 gld. 50 kr.. po p08t1 prej.man za četr let« 8 golcL — Za 0 z u a u 1 I H sr plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr.. čr M dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole irankirati. — Rokopisi b<5 ne vračajo. — Uredništvo ie a Ljubljani v Frane Kohmcnovej hifii ..gledališka stolba". Oprav ništvo, na katero  naj se Blagovolijo pošiljati naročnine, rekh.nia* ije, oznanila, t, j. administrativne Htvari, je \  ."Narodnej  tiskarni" v Koiniannvej hifli
Iz kranjskega deželnega zbora.
IV. seja 5. oktobra 1881. (Konec.)
Štiri poročila deželnega odbora se izroče finančnemu odseku v pretres in poročanje. Mej njimi sta poročili o gradnji ceste iz Idrije do Vrščevega in o stavbah za obrambo Savskih bregov. Dopis g. deželnega predsednika naznanja, da je slavna vlada pripravljena za gradnjo omenjene ceste v državnem zboru izposlovati državni prilog 11.800 gld.
Poslanec dr. pl. Schrey poroča o proračunu zemljiško-odveznega zaklada za leto 1882 in nasvetuje v imenu finančnega odseku, naj se proračun odobri in za pokritje deželnega doneska za leto 1882 pobira 16°/0na priklada na vse predpisane direktne davke in sosebno od rednega zneska hišno-razrednega davka in davka od hišnih najemščin, pridobninskega in dohodninskega davka z vsemi državnimi pri-kladami vred, potem 20°/„na priklada na užit-111110 od vina. vinskega in sadnega mošta in od mesa.
Zbor pritrdi brez ugovora.
Poslanec dr. vitez G u t m a n n s t h a 1 po roča v imenu finančnega odseka o predlogu deželnega odbora gledć vpeljave praktičnih šolskih tečajev za ljudske učitelje na deželnej sadje- in vinorejskej šoli na Slapu Zbor odobri osnovo tega tečaja za prihodnje leto in dovoli zanjo 400 gld. iz deželnega zaklada. Primerna izvršitev tega sklepa se prepusti deželnemu odboru.
Poslanec dr. vitez Kaltenegger ustno poroča v imenu finančnega odseka: a) o proračunu Slapske vino- in sadjerejske dole za 1881 leto,
Poslano.
Gospod urednik! Sklicevaje se na §. 19. tiskovne postave (ne tiskovne „slobode44, kakor je stalo zapisano v dveh „poslanihu v št. 205 „Slovenskega Naroda") Vas prosim, da sprejmete sledeče dopolnjevajoče in popravljajoče vrste v cenjeni Vaš list, toda na prvo stran, ne na zadnjo.
»Da se resnica prav spozna, je čuti treba dva zvona", so rekle „Novice" ne samo jeden-krat, ampak stokrat so tako rekle, in zategadelj dopustite, da pozvonim še jaz s svojim zvoncem, naj se ve\ kako je bilo in kaj.
Naš Ahasverus Nr. 2, po operi Afrikanki kot „Nelusco" znan in Vaš dopisnik iz tujine je govoril te dni nekaj in povedal je, kako smo praznovali lani aprila meseca prihod prijatelja X. iz Ljubljane. To je res, da smo ga praznovali, ampak naš prijatelj GotthardoviČ nij
b) o računskem sklepu deželno-kulturuega za k la-In za 1880., in
c) o proračunu tega zaklada za 1882. leto. Zbor brez  debate odobri  vse nasvete
poročevalca.
Poslanec dr. Schaffer v imenu finančnega odseka poroča o štirih prošnjah. Prva je prošnja Ferdinanda in Josipa Vesela, učencev dunajske akademiju upodabljajočih umeteljnosti, katerima zbor po nasvetu poročevalca dovoli po 50 gld. podpore za 1882. leto. Prošnja podpornega društva na rudar-Bkej akademiji v Ljubnem se odbije. Dunajskega vseučilišča „Asylvereinuw se dovoli 50 gld. podpore. Odgonskega sprevodnika vdovi Rezi Plahutnikovej se poslednji pot d o voli 20 gld. podpore.
Poslanec baron Apfaltrern v imenu finančnega odseka poroča
a) o prošnji umirovljenega uradniku Karla Mallnerja, da bi deželni zbor odpustil plačilo oskrbovalnih t roško v, ki jih ima K.irl Mallner vrniti blazničnemu zakladu za oskrbovanje pokojne svoje hčere Marije. Zbor dovoli, da se odpišejo omenjeni troški.
b) Kari Dostal je prosil, da bi deželni zbor oskrbovalne troške za blazno vdovo Marijo Dostalovo, katere je uže deželni zbor znižal za polovico, še za polovico, t. j. od 40 na 20 kr. na dan znižal. Poročevalec predlaga, naj se odbije prošnja z ozi-rom na pokojnino, ki jo Marija Dostalova uživa od kranjske hranilnice. Zbor pritrdi. Poslanec   baron   Taufferer   v imenu
upravnega odseka zastran mostu čez Kolpo poleg   Broda priporoča deželnemu zboru
vsega povedal, kar je bilo znamenitega se zgodilo tist dan, ko je bil prišel Vaš Spectabilis v nevarnost, da mu stopi vino „v noge".
Nij šala to, ako se snidejo iznenada trije kolege pod črto, kakor se je bilo zgodilo lani jed enkrat, pa zato se tudi nij čuditi, če je ni stala debata živahneja zavoljo dokazane nemai-nosti dveh pričujočih.
Preludijum k temu prazuovanju smo obhajali uže popoludne v hotelu „pri carji", kjer smo praznovali prihod ne samo prijatelja X. i/. Ljubljane, ampak prihod še dveh prijateljev in sicer jednega iz Begunj s soprogo, a druzega iz JMetlike brez soproge, ker je niti nema, čeravno je uže toliko star, da bi si bil mogel najti katero.
Ker sta tedaj dve gospe bili navzočni pri preludijumu tist popoludne, a obe domorodki, se je segrel Spectabilis mej njima in je povedal dve, tri, potem je pa obljubil, dai pride na večer na opredeljeno mesto k praznovanji prihoda dopisnika iz Italije, ki se je bil ravno
predloge, ki jih je o tej stvari stavil deželni odbor, namreč:
1. Slavni deželni zbor naj odobri od deželnega odbora s kr. hrvatsko deželno vlado dogovorjeni način, po katerem imata kranjski in hrvatski sklad z jednakimi doneski vzdrževati most čez Kolpo pri Brodu, in sicer tako, da .se pobira mostnina po oozdanjem tarifu, ter da se ima ta dohodek porabiti naprej za po-plačanje manjših poprav, ostali znesek pa da se jednakomernd razdeli mej ob« konkurenta, in da delniška podžupani ja prevzame neposredno skrb za vzdrževanje mostu, okrajno-cestnemu odboru v Kočevji pa se varuje: pra-vica primerne kontrole.
2. Imenovani most postane, kolikor ga namreč pride na kranjski sklad, del Kočevsko-Brodske okrajne ceste, in ima v tej zadevi okrajno-ceatni odbor Kočevski učiniti, česar je treba.
3. Iz deželnega zaklada izplačani donesek 700 gl. so za dovršeno popravo mostii se posle-dobDO odobri.
4. Za slučaj, da se od Brodske graščine terjana odškodnina za odstopljeni most prizna, se deželni odbor pooblasti, da od one na Kranjsko pripadajoče polovice 1350 gold. dotičnih stroškov prevzame znesek 1000 gl. na deželni zaklad, ostalih 350 gld. pa pride na okrajno-cestni zaklad Kočevski.
Zbor brez ugovora sprejme te predloge, in jih odobri takoj tudi v tretjem branji.
Poslanec dr. Vošnjak v imenu upravnega odseka poroča o prošnji občine Laze pri Planini zaradi zidanega mostu črez Une.i in nasvetuje za to gradnjo 300 gld. podpore s pristavkom, da se polovica te svote izplača
takrat izgubil nekje v Mletkah. Nij se bil izgubil, ampak domov je bil prišel mej tem, njegova pisma iz Italije so pa za njim prihajala počasi iz Italije. Dopisnik iz tujine, ki je bil tudi zaostal s svojimi listi iz tujine v Ferari, je bil uže dokaj časa tukaj, ali njegov list iz Bolognc se ve" da še nij bil prispel v Ljubljano, ker ga še, kakor se mi je zdelo, nij bil postavil na papir. To mi je dalo povod, da sem pokregal oba, ali ne prehudo, ne da bi se bili stepli mej seboj.
Naši potovalci so zares čudni ljudje. Te dni se je zgodilo, da je dr. Ahasverovo pismo „s pota" datirano v Londonu prišlo na svitlo, a ob taistem času je hodil ravno tist gospod dr. Ahasverus tukaj po dr. Vidričevem vinogradu.
Tist večer torej, ko smo rekli, da se snidemo, sem si izposloval najprej od svojega glavnega zapovedništva (generalcommando) dopust (urlaub) na odpust (entlassung), ker odpusta še nijsem dobil dozdaj nikoli, in šel sem počasi iskat veselega društva v zaznamovano gostilno.
precej, polovica po svršetku dela.   Zbor pritrdi.
Poslanec dr. Deu nasvetuje o prošnji nekaterih  notranjskih  občin,  ki  žele postavne olajšave  glede*  ukvartiranja  vojakov: deželni , zbor naj naroči deželnemu  odboru,  da je o . tej stvari v prihodnjem za sedanji staviti pred- 1 log. Zbor brez debate sprejme ta nasvet.
Politični razgled.
itiotruiiie «L>Jcele.
V Ljubljani 6. oktobra.
Razprave v deželnih zborili vrše se še dokaj mirno. — Deželni zbor tirolski je uže v 3. dan t. m. končal svoje zasedanje po j navadnej šabloni Nekoliko bolj burna bila je seja, v katerej je konservativna zborova večina i stavila predlog, naj se d& več volilne pravice j duhovščini v mestih, ki imajo lastno občinsko postavo. Ustavoverci so se protivili temu predlogu. — Deželni zbor ga lift ki je, kakor uže znano, se izrekel proti vladnej predlogi o upravnej reformi. Zdaj pa se je vender ta predloga izročila posebnej komisiji v pretresanje. Obravnave te komisije so tajne. Zboru se bode predložil elaborat te komisije v prihodnjih sejah. — V Dolenje Avstrijskem deželnem zboru je šolski odsek stavil več predlogov, mej njimi tudi: Potrebe in blagor dežele Dolenje Avstrijske zahtevata, da se osem letna dolžnost šolskega obiskovanja kot zelo potrebna podlaga za pouk ljudstva v raznih strokah obdrži in ne skrčuje, ker to zahteva osobito povzdiga kmetijstva in obrtu.
Povedali smo uže včeraj, da si ucmsko-■I»ciJonalc) prizadevajo na vso moč, da bi zopet zvabili v „nemški klub" vse one poslance, kateri so prej glasovali pod zastavo ustavoverstva. Gospodje so bili v najboljšej nadoii. da bode število zopet polno, a komaj je petelin trikrat zapel, uže jim je prinesla „Triester Ztg." neprijeten glas, da ustavoverni poslanci tržaški temu klubu ne bodo pristopili. In morda ne bode še petelin dvakrat zapel, začuli bodo zopet od drugod jednako neprijeten glas.
Vedno se še obilo piše in za gotovo sklepa, da se snideta avstrijski in ruski car.
Travi pa se, da se vsa korespondenca mej Dunajem in Petrogradom drži tajno. Listi hote vedeti, da bi se na tem shodu carja zmenila, kako rešiti orijentalno vprašanje, da bi se poleg tega ohranil evropski mir.
% ii ik njo držiive.
Vedno nij še novinarstvo nehalo govoriti o onem članku v „Times" o delitvi ori-
Jcuta. Umeje se, da nemška žurnalistika, ki uživa svoje življenje pod plaščem železnega kancelurja, prinaša vsak dan članke, v katerih se govori, da bodo vse evropske velevlasti v sporazmmljenji rešile egiptovsko vprašanje; pri tem pa ne pozabijo povedati, da se bode
Gospod iz Metlike je bil mej tem odšel v Metliko ali kam, tega ne vem, kam se mu je mudilo, gospod iz Begunj pak in njegova gospa sta šla v teater, kjer je naš prijatelj g. Josip Nolli s krepkim svojim baritonom peval nekega divjaka (Nelusco mu je bilo ime) v operi „Afrikanki", kar mu nij bilo težko, do-čim mu je njegova telesna postava dosti pri-pomagala k dobremu uspehu, pa je izvrstno delal in pel tistega divjega človeka iz Afrike, in čeravno se je vršilo dejanje na nekem parobrodu, vender nij prišlo do „morske bolezni" pri niern tist večer.
Jaz sem si mislil in dejal sem: ko bi gospod Fran Grbić peval bariton in bi kedaj igral tistega Nelusco divjega, ne bi imelo pe-vanje njegovo tistega efekta, kakor ga je napravil g. Nolli, kateremu so se sandali na bosej nogi kaj lepo prilegali.
Ko pridem na opredeljeno mesto iskat veselega društva, nijsem naSel nikogar zbranega, ampak čisto sam  sem bil, ko Adam
to vso godilo po nasvetu in po načrtu Bis-markovem, kajti zdaj, pravijo, igra Nemčija prvo ulogo. Kakor so se nekdaj reševala vsa vprašanja v Parizu, tako se zdaj v Berolinu. Se ve, da takim glasovom Živa duša verovati ne more. Kako tudi! V Egiptu interesirani sta Anglija in Francija, skoraj obe jednako, torej se bode le mej njima to vprašanje rešilo; kako pa, ne moremo povedati, nadejamo se pa, da se ne bode izvršila niti okupacija niti delitev Egipta, marveč da bode ljudstvo v Egiptu ostalo samostojno. — Kar se pa prijazne ponudbe „Times" tiče, naj namreč Av strija vzame Epir, Macedonijo in protektorat nad Grško, nij menda pametnega politika, ki bi resno hotel premišljavati o tej ponudbi. Avstrija in protektorat nad Grško, to je kar naravnost skoraj smešno, Če ne uže nesmiselno.
Francosko vojevanje v Afriki je nekoliko vzburilo glavice. Poroča se, da „revolucionarni odbori za Pariš in okolico" razpošiljajo vabila k javnemu zborovanju. Dnevni red temu zborovanju bode: 1. Razgovor o afrikanskej vojni. 2. Potreba, da se ministerstvo posadi na zatožno klop.
O albanskem gibanji prinaša „P. Ll.u naslednje vesti: „Derviš-paša je pred kratkim se vrnil v Prizrend in misli tu ostati čez zimo. Tudi njegov sin je pri njem. Svojo vojaško nalogo je Derviš-paša uže dovršil. Vsi albanski rodovi so mu naznanili, da se hote' podvreči pod vrhovno oblast sultanovo in tudi z gorskimi rodovi Djakovskimi, ki so se mu najdalje upirali, se je pogodil. Ko je vojaško proti Djakovu postopal, našel je velik upor. On pa je napel milejše strune, kazal se je prizanesljivega in res se mu je posrečilo skleniti mir s šefi vstajnih okrajev. Oni so dejali, da so pripravljeni sprejeti vrhovno oblast sultanovo in respektirati povelja Derviš-paše, vender le v toliko, da se njihove prejšnje pravice ne krajšajo. Nič pa nij so hoteli vedeti o tem, da bi se izmej njih jemali vojaki novinci". Od kod ve ,,P. Ll." to, nam je neznano in dvomno je tudi, če bode dolgo časa trajal mir.
Turčija je v velikej zadregi. Skoraj vsak dan jej dohajajo vesti, da so nastali nemiri na otoku Kreti in nič boi je nij v Arabiji. Turčija je prisiljena, da pošilja novih vojnih močij, če neče, da nastane tam popolna anarhija.
V IrskeJ je še vedno nemirno. Vlada je sicer skušala na V3e mogoče načine pomiriti razburjene duhove, a vztrajna agitacija deželne lige, vse to prizadevauje uniči. Nasilstva se dogajajo skoraj vsak dan, in Parnellova moč in vpliv je vedno večji. Nedvomno je, da neprestane eksmisije tako vznemirjajo Irce. Pred kratkim hotela je policija zopet nekaj eksmisij izvršiti, a nij mogla priti do hiš, kajti povsodi na potih so ležala drevesa in za njimi so bili udje lige in metali na policijo kamenje, tako, da se je morala vrniti. — Parnell kodi po deželi okolo in na več krajih sklicuje zboro vanja, kjer se sklepajo resolucije za narodno neodvisnost Irske.
predno mu je Bog Evo ustvaril, in vsled tega sem odšel v teater poslušat divjaka afrikan-skega, kako je pel, mej tem je pa gospod Begunjec odšel iz teatra mene in drugih iskat v gostilno, in ko nij tam nikogar našel, ter se mu je zdelo, da tistega vina, ki se je točilo, nij rodila trta, je odšel spat, ali kam, tega ne vem, in je s tem dejanjem storil velik greh, katerega mu še do zdaj nijsem odpustil.
Po dokončanem teatru še nij bilo nikogar naših; malo da nijsem odšel, zadržala sta me dva znanca, jeden Slovenec iz Savinjske doline in jeden Čeh, s katerima sem sedel tiho pri okroglej mizi in čakali smo vsi trije onih, ki bi imeli priti.
Gospod H. iz Ljubljane, ki je bil šel popoludne inšpicirat neki vinograd* v Okrugljaku, je prišel prvi, a drugi je prišel naš GotthardoviČ, potem ko se je bil opral in si promenil afri-kansko svojo fizijognomijo |v evropsko, s svojo !ne toliko tehtno, ampak vsekako boljšo po-! lovico.
Položaj Francozov v Afriki  se nij ie
nič zboljšal. Iz Francije dohajajo nove vojne moči, ker namerava zdaj v jeseni z vso močjo pritisniti na vstajnike. Vojaki pa nijso dobro oskrbljeni, vajeni nijso tamošnjemu podnebja in vrhu tega more jih razne bolezni. Pod ta-k;mi odnošaji je uspešno vojevanje težavno.
Novi predsednik /jedinjenih severo-ameriških držav A rt It ur še nij pokazal svoje politike. Sicer nij še nobene novotarije vpeljal, a čuti se, da bode odpustil zdanji kabinet. Pripoveduje se, da so zasačili zarotnike proti predsednika, vender se nihče ne zmeni dosta zanje.
Dopisi.
Iz Rogatca 3. oktobra. [Izv. dopis.] Velikinemec dr. Mihalič (Michellitsch) je prišel tudi v Rogatec, da agitira tu za , nemški schulverein". Rogatec je se ve da za „nemški schulverein" pravi kraj. Človek bi ne verjel, ko bi se sam ne prepričal, kaki nemčurji so rogatski tržani večinoma. Tu je večjidel vse „tajčV Ako greš zjutraj čez trg, ne čuješ dru-zega nego „kot mdrgea", „kist i h mul" itd. Slovenščine so vsi prav popolnem zmožni, ali bolj „nobel" se jim zdi, da švabščino tolčejo. Župan in poštar g. Sporn, doma iz garenjske Radovljice, tedaj trd Nemec, je dr. Mihaliču šel z mnogimi drugimi, skoraj do okrajne meje naproti, da so potem tega proroka sposobno vpeljali v nemški Rogatec. Kdor pozna tukajšnje razmere, mora pač z glavo majati, in se vprašati, kaj hoče pri nas „nemški schulverein". Pri nas je šola in sicer polovica šole v mestnej hiši, polovica pa je je v drugej, od-daljenej hiši; nijmamo tedaj posebnega šolskega poslopja, kar nam bi bilo tako potrebno, kakor ribi vode. Ko bi naši „nemški" tržani svoje novce darovali za lastno šolo, hvaležen bi bil jim ves okraj, da pa trosijo sveje novce za „nemški schulverein". — — — Bog pomagaj !
Iz Gtorice 25. septembra. [Izv. dop.j ( „Irre denti" v Gorici pa spomin iz Vipave.) Predsinočnjim o polunoči je privela tajna policija v zapor tukajšnje c. kr. okr. sod-nije goriške trgovca, „Italijana" se ve da, A. Fitza. Mladi fant v družbi s svojimi lahonskimi pajdaši, kateri so mnogo božje kapljice po-užili, imel je belo kapico na glavi in je po mestnih ulicah neki vpil „Evviva Italia", „Fuora i sciavi!" iu še drugo, a „Evviva Austria" nij bilo vmes.
Policiji se je zdelo primerno mladega „irre-dentista" milko zvezati ter gnati tje, kjer nij
Zdaj je bilo vse skupaj in zdaj se je začelo še le ono, kar je opisano bilo v št. 1. dnevniških črtic.
Kako smo domov hodili, tega niti ne ve gospod pisatelj št. 1. dnevniških črtic, ker smo najprej njega spravili v š tacu no spat, samo toliko mu povem, da nam je sicer šlo malo „rum ti tum" po glavi, nego tako daleč nij prišlo, da bi bil moral kacega svetca na pomaganje klicati, jaz ali kateri mojih kolegov.
Končno naj  povem v tolažbo prijatelju Gotthardoviču, da tista prijetna, lepa in prijazna štacuna še vedno za njim zdihuje, ker je še zdaj prazna, in da bi ga dragovoljno sprejela mej svoje štiri stene, ako bi hotel kedaj priti  popevat  Nelusca v operi „Afrik&nki". , Železna vrata na štacuni so zaprta, mrtvaška , tišina vlada v prostorijah, v katerih se je lani meseca aprila orilo in razlegalo petje po taktu, i katerega je maestro Nelusco tolkel z rokama iu nogama (kadar je ležal v postelji, je z nogama taktiral, drugače navadno z rokama);
mah ni komarjev. Ob jednej uri po polunoči pa pride njegov brat in Se nekaj pajdašev zvonit na sodnijska vrata in hoteli so imeti od jetničarja ujetega .sardelona" (goriški izraz za vse one, ki silijo na ono stran mejne vode). Vrli Marko pa se je s svojo „amtsmiene" pošteno odrezal ter pristavil, da ptiča ne da iz zapora ob tej uri, če pride makar predsednik tribunala sam. Kazali so mu celo nek falsifikat od glavarja, a Marko je sitnežem pokazal vezna vrata; za silo so bili pa uže opozorjeni stražo imajoči vojaki. Italijanskemu kričaču menda zopet ne bodo mogli do Živega, ker bode pač, kakor po navadi, trdil, da je bil pijan!
Goriški Slovenci so bili dobro zastopani pri Jurčičevej slavnosti v Vipavi. Bilo je na-vzočnih 6 slovenskih deželnih poslancev. Celo g. Matija J on k o je došel doli od Koroške meje, kar je vse hvale vredno. S tem je mož zavezal hudobne jezike ter pokazal, da je za veden Slovenec. Pa kaj bi ne bil, saj ga je dojila dolenjska mati. Svečanost je bila krasna; čudimo se, da „Narod" ničesa ne poroča o njej.*) Naj reče kdo, kar hoče: Rihard Do lenec in njegovi sodrugi so častno izvršili težko nalogo. Tudi moram omeniti, da,  kar nas je
nemščine opraviti (pameten človek ne more uvideti ni kakih razlogov) — no „tetka" uže ve, če prav nij jasno povedala, zakaj jo toliko bode kaj tacega; storila je to, ker jej je resnično bilo za stvar; nepristanost se jej pa očitati ne more — kam li ; če se tudi časi ujezi nad kakim uradnikom, ker nij klical navdušenega .hoch", ko se je pela o tej ali onej priliki kaka „straža na Renu" ali „nein-ška pesen" ali kaj jednacega „navdušljivega", je vender pri vsem tem dobra Avstrijanka. Vsak političen Časopis je navadno glasilo te ali one politične stranke, ali se vsaj na neko gotovo stran nagiblje, je torej nekam strankarsk — a vender Bi vsak teh časopisov vindicira v nekej meri tudi nepristranost in objektivnost.
Naslednja dogodbica jasno kaže, kam naša tetka nagiblje, ter sijajno svedoči njeno Avstriji dobromislečo nepristranost!
Dne 18. t. m. sešla so se bila tukaj k tako zvanemu sangerbundesfestu štirske dežele pevska društva (po sebi se umeje, da vsa skozi in skozi z nemštvom napojena in s sov raštvom do vsega slovanskega morda tudi.) Čitatelj je gotovo uže uganil, da so z velikim navdušenjem  prepevali „das   deutsche lied"
bilo Goričanov,  šli smo v Vipavo zaradi na- _ in t0 je nedolžno veselje, koje jim pame-
šega Jurčiča ter obžalovali grdi razpor v trgu Čitalnični odbor ima morda tudi — nekoliko prav, a naloga bi mu morala biti, miriti razburjene duhove. Ravno ta dan bi bila morala napraviti čitalnica besedo za Jurčičevo ustanovo, ker pride mnogo ljudstva od vseh strani. Njen odbor pravi, da je nameraval drugikrat napraviti Jurčičevo svečanost. A ravno Mali Snuvrin je dan zato, ki uže itak veže prijateljstvo cele Notranjske in Goriške, da se v Vipavi čez leto dni) vidimo. Da resnično povem : napetost par osob od jedne in druge stranke, pa osobnosti so vsega tega krive v lepej Vipavi! Sprava, gospoda, sprava! B.
Iz Gradca 28. septembra. [Izv. dop.J (Prošnje in doslednjost liberalnih novinarjev.) Še bode mnogokomu v spominu, kako je obirala in napadala tukajšnja „Tagespost" mariborskega profesorja, ki baje pri nekej svečanosti nij ustal, ko se je pela tista toliko navduševalna pesen Pdas deutsche lied", češ, učitelj nemščine, pa ne izkaže Časti „dem dautschen lied!" A vprašamo, kaj ima vender ta  »nemška   pesen" z učiteljem
ten človek z lahko vestjo more privošiti. Pri tem shodu bila je liedertafel v industrie-halle; jalo je pevskej gospodi na um, pa se mora tudi peti „Bog ohrani;" saj veste, Štirec je vedno bil dober patrijot. Vsakdo bode pevce pohvalil, ka o takej svečanej priliki ne po zabe izraziti svoje lojalnosti. Ko se je intonirala rečena himna, dvignilo se je vse občin-Btvo, kakor je spodobno, s svojih sedežev — samo Štirje „Štiri" (nemški: vier Stvren, ne vier Steierer) so — obsedeli! Kaj pravim obsedeli; še prav nespodobno so se popravili na svojih sedežih, da so se baje imeli uže skoro hrbte tam kjer prej — sedala. Obča nezadovoljnost. — Komite jih pozove, da se naj spodobno obnašajo ter ustanejo. — Nič — Razjarjeno občinstvo napravi jim z neka terimi verčki piva neprijetno libacijo. — Nič
Slednjič jih treba prijeti pod pazuho ter jih posaditi na cesto.   Kaj porečete k takej de-
*) Nijsmo poročila dobili od nikogar
Uredn.
jaz hodim mimo vsak dan, ali na vrata ne trkam s palico, niti ne vprašam, dali se bode danes odprla štacuna ali se ne bo.
Ko bi smel še kaj reči, bi opazil, da so se dnevniške črtice nekoliko zakasnile, pa zakaj se ne bi zakasnile take črtice, če nas g. prof. Leveč uže pol leta tolaži z Jurčičevem življenjepisom v „Ljubljanskom Zvonu".
Oprostite! glavno stvar sem skoraj poza bil povedati:
Botelji namreč nijsmo nobenej vratu zlo mili, ker smo ga pili iz litrov. Tako je resnica, to sem hotel povedati, in zato nijsem brez premisleka postavil na čelo svojega poslanega §.19. tiskovne „slobode", kakor .pravijo na Križnej gori.
Če boste, gospod urednik, postavili to moje poslano v listek „Slov. Naroda", vam iz razujem podjedno odlično veleštovanje svoje če ne, pa ne, zakaj tudi bi se mučil zastonj
Vaš
Spectabilis.
Domače stvari.
— (Železnična zveza.) Poslanec dr. Spaengler in tovariši so v So ln o gr nilskem deželnem zboru nasvetovali prošnjo za železnico, ki bode Trst zvezala b krajno postajo Rudolfove železnice.
— (Prva kranjska obrtna zadruga) se bode ustanovila v Ljubljani. Začasnim predsednikom je bil izvoljen trgovinske komore svetovalec g. Anton Klein. V soboto zvečer je ožji odbor razpravljal pravila in sklenil z večino glasov, da smejo biti udi društva le iravi obrtniki. Prihodnjo soboto bode druga seju ožjega odbora in potem se bodo predložila pravila „prve kranjske obrtne zadruge" vladi v potrjenje. Obrtniški krogi se jako zanimajo za novo dtuštvo.
— (Nov dar) nam Slovencem prijazne vlade je novi šolski nadzornik za slovenske okraje: Slovenji gradeč, Marenberg, Šoštanj, Konjice in Šmarije. Ta je, kakor nam poročajo s Štajarskega, neki mlad učitelj maren-berški, z imenom Vineenc Baumgartner, ki je tako hud nemškutar, da bi vse Slovence kar v žlici vode vtopil! Hvala vam lepa, gra-ški in dunajski gospodje!
— (Zemljemerska dela) za Ijab-Ijansko barje, kolikor jih je bilo na planem, so inženirji vse dogotovili in zdaj je za prvotne priprave le še nekoliko posla v pisarni. Dela na planem vršila so se pod vodstvom inženirja Knoblocha. Zadnje dni je bil tudi navzočen nadinženir Podhajskv, kateremu je naročilo c. kr. poljedelsko ministerstvo, da izdela glavni načrt za osušenje in namakanje ljubljanskega barja, ki se bode zdaj izgotovljal na Dunaji, pod vodstvom imenovanega veščaka.
— (Vojuiški pregledni ali kontrolni shod) vršil se bode za ljubljansko mesto 11. dan t. m. ob 9. uri dopoludne v sv. Petra vojašnici. Shoda se morajo udeležiti vsi v Ljubljani stalno dopuščeni vojaki, kakor tudi vsi rezervisti c. kr. stalne armade ali vojnega mornarstva, izimši take, kateri so leta 1881 bili v aktivnej službi, in ki so Jse vojaškega vežbnnja ali občasne vaje udeležili. Tistim vojakom, ki bi zadržani bili, udeležiti se kon-
monstracijiV  Če bi bil kriv slovensk dijak in»troine6a shoda m k*teri ?» bofl° zamudili, je
naj b* zakrivil kaj dosti bolj neznatnega te vrste, vsi krščeni in nekrščeni liberalci nemški kričali bi na naš narod, kako nelojalnega in izdajalskega duha in mišljenja da so Slovenci, rusofili, panlavisti etc!
Neke tukajšnje novine izrekle so pač pravično grajo o gnjusnem tacem početji mladih ljudij, kateri bodo hoteli rajši danes nego jutri zasesti državne službe; kaj pa nam je pričakovati od tacih ljudij potem, ko bodo opravljali državni posel, lehko si vsakdo misli. A glejte si čudo; „tetka", ki je kazala toliko razžaljenost, da se o znanem mariborskem Les-Bingabend nij dvignil tist profesor, ko se je pela za Avstrijca čisto indiferantna „nemška pesen" — ona ista „tetka" zdaj stisneno in prihuljeno molči o obnašanji nezaslišanem in ostudnem. Kaj porečemo o listu, ki je nekaj nedolžnega grajal, a o graje vsednem molči? Qui tacet, consentire videtur! Pa recimo, da molči, ker se sramuie razkrivati sramoto svojih; no, če je tako, pa svetujemo tetki naj svoje bire ljudi nekoliko pouči o patrijotizmu, o spodobnosti in o taktu, mestu da druge obira in suje in graja zaradi stvarij, zaradi kojih nikakor ne zaslužijo graje.
naročeno, da se udeleže v 2. dan novembra poznejšega kontrolnega shoda. Kdor izmej zavezanih pri obeh kontrolnih shodih izostane brez gotovega uzroka, bode ostro kaznovan.
— (G. Josip Križman), kaplan pri sv. Ivanu poleg Trsta, znani slovenski pisatelj in prelagatelj, imenovan je začasnim profesorjem verouka na pazinskem gimnaziji.
— (Iz nemške geografije.) Kako izvrstni veščaki v geografiji so tudi Nemci, kaže pošiljatev, katero je te dni tukajšen gostilničar po pošti prejel pod napisom „in Laibach bei Krain, Vorarl berg". In „temeljiti" Nemci se tako radi norca delajo iz druzih, zlasti iz Francozov, kar se tiče zemljepisa.
— (Štefan Mod r inja k.) Slavnostni odbor za Modrinjakovo svečanost v Središči je dal narediti fotografične podobe Štefana Mod-rinjaka po nekej sliki, kjer je baje jako dobro zadet pokojni pesnik. Tudi kratek životopis je izdal odbor. Fotografije so prav lične in veljajo 30 krajcarjev, životopis pa 10 krajcarjev. Nekaj fotografij je na prodaj poslanih tudi „Na-roduej tiskarni" v Ljubljani, kjer naj se zanje oglašajo Modrinjakovi čestilci.
— (Mrtvega človeka) je denes teden na Šmarinej gori na polu hriba nad graščino
Ručnik blizu Tacna našla ženska, ki je prišla listje grabit. Meso mu je bilo uže vse od črvov razjedeno, tako da so ostale same ogrodi. Obleka je bila večinoma Še ohranjena in precej elegantna. Poleg mrliča je ležal cilindrsk klobuk in palica, kakeršna navadno rabi turistom. Komisijon, ki je prišel v soboto, je izrekel, da je bil mrtvec kakih 70 let star in da gotovo uže nad leto dnij mrtev leži na tem mestu Našli so pri njem paternošter in nekoliko pa pirjev, katere je pa dež in sneg popolnem premočil, tako di nij bilo moč nič brati. Kdo da je mrtvec, se nij dalo določiti; komisijon je bil neki teh mislij, da je bil ubošček jeden tistih gosposkih prosjakov, kateri se po leti klatijo po gradovih in boljših kmetskih hišah, da si vzdržujejo življenje.
— (Detomor.)  M i milo nedeljo je žan darm goriškej sodniji izročil blizu 201etno dekle, katero je s kamenom ubilo novorojeno svoje nezakonsko dete.
— (Tombola na Vrhniki.) Za prihodnjo nedeljo 9. dan t, m. točno ob 4. uri popoludne prireja prostovoljna požarna straža Vrhniška dobrodelno javno tombolo na gostil-uičnem dvorišči pri „mestu Mantovi". Dobitkov je mnogo in neki jako primernih: 5 terni 5 kvatern, 4 kvinterne pa 2 tomboli. Tablice po 20 kr. so v Ljubljani na prodaj v pro-dajalnicah gospodov Knringerja, Tilla in Ahčina, na Vrhniki pa pri g. Maver j i in pri g. Go lobu, pri poslednjem tudi v njegovej filijali na Hribu. Pred tombolo se bodo prodajale na dvorišči pri rmestu Mantovi". Po končanej tomboli bode skupen izlet v Mirke, katerega spremlja Vrhniška godba. Če bode vreme neugodno, je tombola preložena na drugo nedeljo ob lepem vremenu.
— („Vrtee",) časopis s podobami za slovensko mladino, prinesel je za mesec oktober naslednje berilo: Naša vas (pesen); Lahko je govoriti, a težko je storiti (povest); Pre-sečnik in njegov pes (povest); Severin in Odo aker (zgodovinsk sestavek s podobo); Živo-pisec in Marija (legenda v vezanej besedi); Jesen ; Črtica iz življenja Rudolfa Habsburškega (g podobo); Zbosti jih je treba (povest); Krivičen petak (povest); Andrej Hofer (nadaljevanje) ; Kavčuk (prirodopisen sestavek s podobo). Drobtine, kratkočasnice, rebusi. Iz navedenega se vidi, da ima tudi ta „Vrtčeva* številka obilo blaga nnšej mladini v pouk in zabavo. Bodi živo priporočen v naročanje.
Dunajska borza 6. oktobra.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni dri. dolg t bankovcih  .   .   76 gld. 65 kr.
Enotni drž. dolg v srebrn   ...   77 „   60 ,
Zlatu renta.........94 „   60 „
1860 drž. posojilo......131 „50 ,
Akcije narodne banke.....                   830 „   — „
Kreditne akcije.......                             367 »60 „
Londoa..........118 ,20 w
Srebro..........— m   — „
Napol...........J .   36'/, »
C. kr. cekini........5 „   61 „
Državno um Le.......                                  57 ,    85 „
Popolno vinoznanstvo.
Obširna knjiga o čuvanji, gojenji, poznavanji in narejanji vin vseh dežel, v zvezi s poukom o žganji, varenji, o škrobu, drožih, siru, umetalnem maslu, umetalnem tabaku in družili hranilnih rečeh s strogim ozirom na zdravje in cenost, dalje več stotin ktipčijskih reči izkljucljivo specijalnih receptov, vpo-rabni za vsacega, pridobitni, ichko izvršilni, malo glavnice zahtevajoči in donesno poslovanje; neobhodno potrebna za Bto tisoči. Posamne recepte se cent') računa. — Pojasnila daje proti retourmarki F. SchloMser, v Trata. (419 6)
Fin med v satovji
dobiva se pri (525—5)
Oroslavu Dolenci v Ljubljani.
14.007.
Razglas.
(567—2)
Dva mlada psa iz jedne osamljene tukajšnje hiše sta v zadnjih dneh, kakor se je konstatiralo, za steklino poginila.
To se z naročilom javno naznanja, da se ima na vse pse skrbno paziti in da je vsakdo, kdor na kakem psu znamenja prave stekline ali tudi takšna znamenja zapazi, po katerih se da soditi, da more steklina nastopiti, dolžan je to nemudoma semkaj naznaniti, sicer ga zadenejo nasledki §. 387 kazenskega reda.
Mestni magistrat v LjnMjani,
dne 3. oktobra 1881.
Župan: Laschan.
1
O m.
trn
a
rC3 BI > +i
3 i3
,mf o J4
M Mm /i —
>-t %
5 85
J2 rt
l~t •■t;
O 2 :
rt qS > »o o
rte ^J"
Ig
rt ^
S H
P <x>
o ca ni •a « i
f &1
00
rt
'-C
_ o rt-S a X> rt
„ to o cd«
h  3 »
pe)
mM 3
«- a ■
a S o g
o .
• — rt
.2
Ji
i«
1S 4 1
TO
h a
"00 fcUD
«i§.a
i ju
.4 .s
rt^ rt § B I
P Jo '
B ji m <p rt
M O
C/2
^ rt ,g „•jd mM
m m B _ Js s
1^.bJ I « * 1     « 1 N
1-, -  ^ t_ "zr> . aj
,8(5 I
>TO XI
•i 0
Dunajsko zavarovalno društvo
_na, ID to. na, j i-__
Jamčevalni fondi:
goldinarjev 4,500.000 avstr. velj.
Dunajsko zavarovalno društvo zavaruje p r v e m
lotu
Za dobO   6   let (398-7)
bivališča in gospodarska poslopja, začne se torej vplačevanje premij pri takovih zavarovanjih stoprv v drugem letu, v 5 letne obroke razdeljeno.
Glavni zastoj v Ljubljani Glavno opravilstvo v Gradci
pri pri
Jakobu Dobrimi, G. M i c o r i,
frančiškanski trg h. »t. 45.     gospodska ulica h. it. 10.
T emeljita j> o m o £
vsem, ki so v želodci in trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja
naslanja se večjim delom na čiščenje in snaženje cokrovico in krvi in na pospeševanje dobrega prebavrjenja. Najbolje to sredstvo je
dr. Roža
življenski balzam.
Zivljenski balzam dr. Rozov odgovarja popolnem vsem tem zahtevam 5 isti oživi vse predavanje, navaja zdravo in čisto kri, in truplo dobi svojo prejšnjo moč in zdravje zopet. Odpravlja vse teško prnbavanje, osobito gnjus do jedi, kislo riganje, napetost,' bije vanje, kri v želodci, zaslinjencst, zlato žilo, preobteženje želodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domače sredstvo, ki se je v kratkem zaradi svojega izvrstnega uplivauja obče razširilo.
t t t't if.tt s Menica 1 .*/'*'.. #»«»' skleniee ■>*' kr.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenib. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote.
Spoštovani gospod Fraigner!
Hvaležen vam moram biti, da ste mi poslali dve steklenici dr. lio-zovega življenskega balzama, kajti od onega trenotka, ko ga je moja soproga zavžila, izgubila je svoje bolečiue iu krč v želodci, za katerem je trpela 3 leta. S tem potrjujem samo istinitost. Prosim vas, da mi s poštnim povzetjem pošljete zopet 6 steklenic dr. Rozovega življenskega balzama.
Rogatec, 15. oktobra 1880.
Se spoštovanjem Mihael Miklavži«,
h. št. 44, občina liuin, zadnja pošta Rogatec.
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsodi izrecno dr. Kuiov življcuski balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo življenski balzam, in ne izrecno dr. Rozovega življenskega balzama.
I?r«.-vi
dr. Rozov življenski balzam
dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca R. Fragnerja, lekarna „k
črnemu orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. 205—3. V Ljubljani: Vil j. Mayr, lekar; O. Piccoli. lekar; Jos. Svoboda, lekar; J. pl. Tinkoczy, lekar.  V Novem mestu: Dom. Rizzoli,
lekar. V K a m e n i k u: Jos. Močnik, lekar. jaF" Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avfitro-OgerskeJ imajo zalogo tega življenskega balzama.
Isto tam:
Praško vseobžno domače mazilo,
gotovo In izkušeno zdravilo zoper prisad, rane in nlesa.
Dobro rabi zoper prisad, ustavljanje mleka in če postajejo ženske prsi trde, kadar se otrok odstavi; zoper abscese, krvava ulesa, gnojne mozoličke, črmasti tur; zoper zanohtnico ali takozvanoga črva na prstih; zoper obustavljanje, otekline, bezgavke, izrastke, morsko kost; zoper oteklino po prehlajenji in po putiki; zoper ponavljajoč se prisad v udih na nogi, v kolenib, rokah in lediji, če se noge potč in zoper kurja očesa; če roke pokajo in zoper kitam podobne razpokline; zoper oteklino, kadar je koga pičil inrčeB; zoper stare rane in take, ki se gnoje; zoper raka, ranjene noge, vnetje kožice na kosteh itd.
Vsak prisad, oteklina, ukoščenje, napibnenje se kmalu ozdravi; kjer bc je pa pričelo uže gnojiti, ule izsesa v kratkem in brez bolečin ozdravi. I' .%ktti*Ji*-«.i ju* 23 in >'*■> Jbr>.
Salzam za uho.
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše Bredstvo znano, odstrani nagluhoBt, in po njem se dobi popolno uže zgubljen Bluh. 1 skle-nica 1 gld. av. velj. (209—9)
Lzdateij in odgovorni uredsik Makse Ar m j i\
.Narodne tiskarne-