KATQLJSK CElHKYEN LIST. „¿aniea" izhaja vsak petek na celi poli. iD velja po po&ii ¿a clo let" 4 nI. 2«» kr.. za pol leta i e\. 2<» kr.. za .'••ftert leta 1 t . M >r V tiskarniei sprejemana za celo leto 3 d. 60 kr.,za pol let» 1 g!. SO kr.. za 1 4 ieta 91» kr.. ako zača!:ni." >i>s. lâo. i.< Izmed oO spremenov, ki se nahajajo v teli orgijah naj vara v misel vzamem le še ..Pozavno ali trobento, ki ima prav poseben, resnoben pomen za vsacega. Pozavna ali trobenta je Hi' dolga in nahaja se v pedalu, ter nas spominja poslednje sodbe. Poslal bo Gospod Bog angele s trobento, in angelj bo trobil in klical, rekoč : ..Vstanite, vi mertvi, in pridite na sodbo.11 To je tista neznana trobenta, ktera je svetemu llieronmu delala tolik strah, da se je tresel in trepetal po vsih udih. ako se je le zmislil nanjo, i i las te trobente se bi» razlegal od konca do kraja sveta, šinil bo v globočino morja, bučal bo po zemlji, slišal se bo po temnih berlogih, in zbudil bo vse mertve v življenje. — Xa ta trobentni glas se bodo — kakor bi z očesom trenil — odperli vsi grobovi, in bodo vstali in prišli na sodbo vsi merliči slehernega stanii. sleherne starosti, obojega spola, merliči vseh časov in rodov, bogati in revni, imenitni in neimenitni: na glas trobente bodo prišli merliči iz jam in pokopališč, iz travnikov in gojzdov, s hribov in dolin, iz rek in morja. — Ako bi bili tudi udje telesa še tako daleč po svetu raznošeni, ako bi bilo telo tudi še tako na drobno razsekano: zbralo se bo le vendar pri tej priči vse skupaj, in sklenila se bo kost s kostjo; kita navezala se s kito, meso se k mesu prirastlo. — Na glas tro- bente bodo prišle duše iz nebes, iz vic in pekla, vsaka bo svoje telo poiskala, ter se ž njim sklenila. da se posihinal od njega nikdar več ne loči. in oživeli in vstali merliči hode» šli vsi v dolino Jozafar na sodbo. Ta dolina Jozafat. po kteri sem letos večkrat hodil in so me resnobne misli navdajale, je samo 4 kilometre dolga in metrov široka. Tukaj se bodo zbrali vsi ljudje in imeli prostor, kar jih je pred nami živelo na zemlji, kar jih še sedaj živi. in kar jih bo še posihmal za nami živelo na tem svetu. Bo jih nezmerno število! Nobeden se ne bo mogel gluhega storiti, kedar bo trobenta zabučala. nobeden se ne b > mogel 1 »ožjemu povelju ustavljati, kedar bo poklican na sodbo. Vsi od pervega do zadnjega bodo morali vstati in pred sodnji stol Kristusov stopiti, da zaslišijo sodbo, po kteri bodo natanko po zasluženji z dušo in s telesom sprejeti ali v večno življenje, ali pa obsojeni v večno terpljenje: kajti Jezus pravi: „l ra pride, ob kteri bodo vsi. ki so v grobih, slišali glas Sina Božiega. in bodo prišli, kteri so dobro delali, v vstajenje življenja, kteri so pa luido delali, v vstajenje obsojenja." (Jan. f>. 2i».i In sv. Pavel piše. ..Sam Gospod bo (d) povelju in glasu velikega angela in na trobento Božjo prišel iz neba: in kteri so umerli v Kristusu, bodo vstali pervi.u (I. Tes. 4, 15.) Preljubi! kedar bote toraj v teh orgijah slišali trobento peti, spomnite se poslednje sodl>e! Prosite ljubega Jezusa, da bi vas tisti strašni dan na desno v dolini Jozafat postavil in da bi slišali veseli glas iz njegovih ust: „Pridite, vi blagodarjeni mojega Očeta, in posedite kraljestvo, ktero vam je pripravljeno od začetka sveta:" ne pa strašne obsodbe: t,Poberite se od mene, vi prekleti, v večni ogenj, kteri je pripravljen hudiču in njegovim naslednikom.*' Preljubi! Slišali ste danes, kakšen pobožen pomen imajo orgije za vsako faro, vsako hišo in vsako cerkev in kakšen pobožen pomen imajo spremeni, zlasti trobenta Sklenem naj toraj z besedami kraljevega pevca: „Hvalite Gospoda z bobni in v verstah: hvalite ga s strunami in piščalimi." (Ps. lf>0, 4.) — Ti pa. o sveta Cecilija! ki si patrona godbe in petja, in posebno patrona orgelj. bodi mogočna priprošnjica pri Bogu. da bi nam bil vsim milost-liiv ter naj bi gorečnost za čast Božjo nikoli ne zginila. — Blagoslov Božji, vsegamogočnega Očeta. Sina in sv. Duha naj pride nad vas in ostane vedno pri vas. Amen. P. Angelik. Oznanilo. Zdaj po pridigi bo darovanje za nove velik" "rglje. Tak«« velikanske orgije so tudi precej drage: vendar pa za čast Božjo ni nič predrago, nič prelepo in preobilno. Prosim toraj v svojem imenu za ta častiti samostan, kteremu se imate v marsi-kterih zadevah veliko zahvaliti, da se današnjega darovanja za nove orgije obilno vdeležite. Preljubi! karkoli dobrega storiš, ti bo Bog prej ali poznej gotovo obilno povernil. „Ako imaš obilno, daj obilno; ako imaš malo. daj malo. pa z dobrega serca." pravi sv pismo. Jezus je visokeje eenil dva vinarja uboge vdove, kakor vse druge bogate darove. Sv. Alfons Ligvorjan pravi: ..Daj miloščine od vsake stotine prihodkov vsaj dva goldinarja, da zadostuješ svoji dolžnosti. Bodimo toraj radodarni, kolikor in kedar-koli premoremo: vselej pa iz ljubezni do Boga. v zveliča nje svoje in svojega bližnjega »Darovi se še /.mirom lahko oddajo pri čč. gospeh uršulinkah. ker orgije še niso do polovice plačane.) Sad brezverske vzgoje. V Livcrpool-u na Angleškem bila sta nedavni» v preiskavi dečka Crawford in Sbearon. ki sta v nekem rihnjaku utopila sedemletnega dečka Kreles-a v Victoria-Street-u. Crawford ima osem in Sbearon deset let. Preiskava je pokazala najžalostnejšo spridenost mladine. Oba sta povedala, da sta vergla Kceles-a najpervo v vodo. Toda prišel je zopet venkaj. Nato sta mu slekla obleko in ga zopet vergla v vodo. In Kccles bi bil zopet prišel venkaj. če bi ne bil Crawford šel v vodo. ki mu je segala do vratii, in če bi ue bil malega Kecles-a deržal pet minut pod vodno poveršino. Ko se mali utopljenec ni več ganil, razdelila sta si mlada hudodelca njegovo obleko. Sbearon je vzel suknjo, hlače in srajco. Crawford pa telovnik. Čevlje, nogovice. kapo in ovratnik ¡»a sta vergla v vodo. Zločinca sta dejala policiji. da sta hotela samo obleko ukrasti. - — — Ze večkrat smo imeli priliko navajati v Danici takó žalostne zglede iz življenja dandanašnje mladine. Vselej pa smo tudi opomnili, kaj da je vzrok takó žalostnim prikaznim otroške spačenosti. in kje da je temu zlu iskati prave korenine. Verski duh izginja vedno bolj in bolj; ne samó drugovercem, temuč tudi marsikomu izmed onih. ki se zovejo katoličane, a nimajo ničesar druzega katoliškega, razun da so bili kerščeni po obredu sv. Cerkve, služijo božje reči samó v posmeh. In kakor sami nimajo ni-kake vere. takó je tudi ne vcepijo svojim otrokom. Cčč jih marsičesa, a tega ne pomislijo, da je rekel Kristus: „Le eno je potrebno____" Zató pa se ni čuditi, da je takó daleč prišlo. Mar ne čitamo vsak dan v novinah o tatvinah, ropih, umorili in samomorih celó otrók, ki so komaj odrastli materinemu naročju. Mar ne prinašajo časopisi dan na dan novic, da se je ta ali oni mladič, ali celó ID—121eten poba!in usmertil radi „nesrečne ljubezni?u In ljudje se smejajo, ne da bi skerbeli, da se to zló v korenini uduši. Mlečno-zobim otrokom dajejo v roké sladne, ostudne romane, a moliti očenaš in poglavitnih kerščanskih resnic jih ne učč. A je li to čudo? Saj nahajamo celó take odrasle ljudi, ki se sramujejo prekrižati se, ki se sramujejo moliti in naposled molitev tudi po-popolno o p usté in pozabijo. In ko pride zadnja ura. tedaj se vije jo in kerčijo iz stralui pred večnim Sodnikom. In radi bi popravili v jedni minuti, kar so zagrešili v celem svojem življenji. Tedaj se obračajo zopet do Njega, katerega prej niso hoteli poznati. In s tem mislijo, da je opravljeno vse, če le poslednje minute kažejo nekoliko dobre volje. Res je Bog neskončno milostljiv. res se je desni razbojnik spreobernil še-le na zadnjo uro: toda kdo daje brezvercu pravico takó pre-derzno grešiti na Božjo prizanašljivost! — In če se vprašamo, kaj je prav za prav vzrok brez-vérstvu med odrastlimi, kakor tudi med mladino, moramo si odgovoriti: napuh. Kakor Adam in Kva v raju, tako hoče tudi dandanašnje človeštvo postati Bogu jednako. Perva naloga kerščanskih starišev je tedaj, iztrebiti otrokom prirojeni jim napuh; saj napuh je pervi med glavnimi grehi, in priučiti jih keršeanski ponižnosti. „Bodite krotki in iz serca ponižni," uči Bog Zveličar. In najlepši vzgled ponižnosti nam je sam. S tem delom pa je treba starišem pričeti takoj v začetku. Dokler je drevo mlado in šibko, lahko ga bodeš upognil in vravnal. Kasneje to ne bode več mogoče. Nadalje ne smete dajati ali pripuščati otrokom brezbožnega, nasladnega berila, kakoršnega je dandanes takó obilo. A to še ni dovolj. Mnogo je knjig silo ostudnih in kužljivih kterih sploh noben človek ne bi smel v roke vzeti kedor ima še kolikaj sramožljivosti in kerščan-skega euvstva v sebi * o teh tukaj ne govorimo, katerih še priletni človek ne ( ita brez škode, pri otrocih pa povzročujejo naj veče pohujšanje. Tacih je manj smeti dajati otrokom v roke. Varovati je treba mladino pred zapeljivci in pohujšljivci. Stariši so odgovorni za svoje otroke. Starišem v oskerb je izročil neskončno pravični Bog mlade duše. Gorje onemu, po komur pohujšanje pride, a gorje tudi onim. ki po lastni krivdi to pripuščajo. Odgovarjati bodo morali večnemu Hodniku na sodnji dan. Pred vsem pa je seveda neobhodno potreba, učiti otroke verskih resnic in molitev, vdihati jim v serce duha čiste pobožnosti in vcepiti kal neomahljive vere. Seveda, kedor sam nima nič. tudi drugemu dati ne more. Zatoraj se morajo naj-pervo stariši zateči v okrilje sv. vere. Tudi od dandanašnjih šol se ne more pričakovati, da bi korenito stalne zgojevale otroke v kerščanskem duhu. Kavno dandanašnja šolska osnova ima ncbrojno nedolžnih žertev na vesti, kar so škofje povdarjali in se je že toliko tožilo. Kedor ne verjame, prepriča se lahko iz sadu, kakoršnega so sedanje šole obrodile. In o tem so vsi časopisi polni. Samomori, umori, prešestvanje in druge slične hudobije so skoro na dnevnem redu. Ko likor bolj in bolj zginja kerščanski duh, toliko dolj propada tudi občna nravnost človeštva. Tukaj še ena opomba. Govori se: pri nas so šole verske, brezverskih mi nimamo. To bi bilo nekaj, toda ako to, kar uči verski učitelj v šoli, ali pa duhovni pastir na Ieci, drugi hudovoljno zatirajo, velikrat s tem. da verske služabnike obirajo in v slabo ime pripravljajo: kako bode potem šola. leča lepega sadii rodila? Zares, veliko odgovornost čaka tiste, ki duhovne pred občinstvom psujejo, zaničujejo, o njih sramotno govore. Li-beraluški listi utegnejo celo dnhovnijo z gadjimi jeziki in peresi nahujskati zoper pridigarja, ka-teheta ali tudi zoper naj višje pastirje, da verniki, učenci nimajo več tistega spoštovanja do njih naukov, kakor je dolžnost. „Strup je na njih ustnicah/1 pravi sv. Duh. Verni se torej, kdor si v tem grešil, in popravljaj pohujšanje. S spovednikom se posvetuj, kaj ti je storiti. In da so dandanes k temu prav veliko pripomogle po eni strani brezkonfesijonalne šole in na drugo stran dandanašnje slovstvo, vzlasti — ne vem, po kaki pravici takozvano „lepopisje." Zatoraj je popolnoma opravičeno, da se trudijo in delajo vsi pravi katoličani nato, da se poverne verska šola, na drugo stran pa, da se zapreči zakonitim potom razpečevanje nesramnih slik in kipov, podlih knjig in polzke predstave v gledališčih, ki so dandanes tolikrat šola nenrav-nosti: zato jih toliko pogori. In tjekaj vodijo „omikani" (?) stariši — vzlasti po večjih mestih — pet- šestletne otroke! Tedaj, stariši! Imejte usmiljenje s tem. kar vam je naj ljubše na zemlji — s svojimi ljubimi otroci! J.—č. Pobožnih sirot Bog ne zapusti. < Kon»f\ i Nadarjenost, pridnost in sterpnost družile so se. ter pomogle mlademu prišlecu k pervemu mestu v šoli; tako je 1. 1i7 dokončal srečno osmo latinsko šolo ter prosil nato za sprejem v semenišče, kar se mu je precej tudi dovolilo zarad njegovih izverstnih spričeval in vsled priporoče vanja njegovih dosedanjih verskih učenikov. L. 1802 dosegel je naposled dolgo pričakovano veliko milost, namreč tnašniško posve če nje. Pervo sv. mašo daroval je ljubemu Bogu v cerkvi one vasi. v kteri je bil pred i:>imi leti tak » prijazno in dobrovoljno sprejet. Pri tej slovesnosti pridigal mu je dobri gospod župnik, čigar milosti seje n<-vi mašnik imel zahvaliti za vso svojo srečo in napredovanje. Prišel je za kapelana v lepo. visokogorsko vasico, kjer je neizrečeno blagovito pastiroval celih lo let v največjo srečo duhovnijanov. Bil je neprenehoma v svetih duhovnih opravilih, prijatelj in dobrotnik revežev; skerbel je na vso moč za sirote; bil neizmerno ponižen, moder in zelo darežljiv. Velika in splošna bila je tedaj žalost pri mladih in starih, ko je nekega dne počil glas in se širil po vasi in v okolici, da je goreči in pobožni duhoven izvoljen za župnika v vas, nekaj ur oddaljeno. V dan. ko je v dosedanjem kraju ljubemu Bogu zadnjikrat daroval sv. mašo. nobeno oko ni ostalo suho v prostorni, z verniki napolnjeni cerkvi; žalostno prenašal je vsakdo zgubo častitega. za Boga in blagor duš vnetega gosp. duhovna. Ko je presv. daritev dokončal ter se kleče zamišljen v molitev priporočal v varstvo v tabernakeljnu pričujočemu Bogu in 12nost do Boga ali pa do njenega gospodarja. Kmalu sta gospodar in gospodinja jela misliti. (1a ji ponudita v zakon najstarejšega svojega sina. ki bo za njima podedoval veliko in lepo imetje. Deklica si izprosi čas. da premisli, ter pove svojo zadevo blagemu gosp. župniku, nato zadovoljna privoli v to ponudbo in poroka veršila se je. ko so pretekli trije mesci; zgodilo se je to leta l«i»2. Ker je gospodoval v hiši strah božji in bogoljubnost. ker so pridno molili in zvesto hodili v cerkev, sploh spolnovali božje zapovedi in cerkvene; se nam zdi popolnoma jasno, zakaj da je bil božji blagoslov v tej družini, vse jim je šlo po sreči in zaradi tega množilo so jim ; • tudi premoženje. Kazali pa so svoje dobre serce ri ljudje tudi s tem. da so radi zališali revno vaško •TK' V. ji večkrat poslali kaka darila; da so revežem, s«j k njim zahajali, radi in «»biln«» postregli in po->-!«no skerbeli za uboge sirote L. l^To umeri je častiti gospod župnik, ki je :; osrečil obe siroti; zatorej sprosila sta nekdanja .-¿roika od župnikuve stare sestre, ki je dosedaj pri \;»iiii gospodinila. kakor tudi od družili sorodnikov • • posebno čast. da smeta na lastne stroške ranjeemu 1-p in slovesen pogreb napraviti. Nekdanji, hvaležni varovanec umerlega. zdaj :.dadi gospod župnik, spremil je svojega velieega do-i rotnika po rerkvenem obredu, in velika bila množica vernikov, ki so tudi iz sosednjih pokrajin s«* .- ->ii. da spremijo zv*stega o-»žjega služabnika še ."finjikrat ter pripopM-č njegovo dušo ljubemu Hogu. Kak'- s»* j«* pa še iznenadila žalujoča ubožna sestra .m-Tiega gospoda. ko se je pri nji oglasila že stara • t iii'M s svojo pridno sina ho t»»r jo povabila, da naj zanaprej v njeni hiši stanuje ter vedno pri nji • stane. Ž«- drugi dan preselila se je v novo stanovanje in j«- tu ostala, od vseh ljubljena in spoštovana. *"liko časa. da je šla čez štiri leta tudi ona za svo- m bratom v večnost. — Zakon bivše sirote s posestmi covim sinom je bil obdarovan s tremi verlimi in ; ridnimi sinovi, od kterih najstarejši se je uril v -Ijedelstvu. da bi pozneje mogel prevzeti starišev p«. s«*s* v«»: dru.LM izvolil si j«* učiteljski stan ter si v • ?in pridobil ljuliezen in spoštovanje vseh. ki so imeli priložnost z njim priti v dotiko; najmlajši pa ; • po zveršitvi gimnazijskih študij stopil v bogoslovje, v-ial se je učenju svetih znanosti z vso marljivostjo. " r je bil 1. l^Oo rnašnik posvečen. Njegov stric, brat njegov.* dobre matere, pridigoval mu je na novi maši. • *r ni opustil, zavračati na prečudno previdnost božjo, .i je osrečila njega kakor tudi vnuka, to pa prečudno. veliki dobroti in pravi duhovski človekoljubnosti /e umerlega. častitega božjega služabnika, da sta «bdarovana /. vzvišeno častjo svetega mašništva. • iinljiv.» spominjal se je o tej priložnosti svoje lastne preteklosti, priporočil pa tudi iskreno in serčno mlademu duhovnu, kak«» naj spolnuje dolžnosti, ter zahteval. «i;i naj bo vedno dober dušni pastir, mil vodnik « trok. usmiljen prijatelj ubožnih in sir«'«t. da naj se ne ustraši nobene darežljivosti in nobene težave, ako velja širiti čast I »ožjo m blagor ljudstva: nazadnje vošil mu je med splošnim velikim ginjenjem kot plačilo za vse to obilnega nebeškega blagra, časnega in večnega. Dolgo časa mislil sem, pohleven pisatelj teh verstic. popisati prigodke o tej pridni, modri družini, kteri sem sledil z največjim zanimanjem, kot hišni prijatelj in posvetovalec. In zdaj, ko sem to v polnem miru zveršil, nimam nobene večje želje, kakor da ta priprosta. resnična dogodba naj veliko pripomore k temu, da se vname, pomnoži in vterdi v mojih časti-tih bralcih ljubezen in spoštovanje do svetega du-hovskega stanu in do samih duhovnov, na ktere se tudi jaz le z največjo hvaležnostjo in višnn spoštovanjem oziram kot na svoje največje, nesebične prijatelje in dobrotnike. Kdo, ki je te verstice bral, bi se ne spoininj?! častitljivega, starega župnika z globo ko ginjenim občudovanjem ? Tako razširja se dobrota, ktero je plemenit in blagodušen človek skazal, kakor veje košatega drevesa od roda do roda: to je seme, ktero rodi sadove za čas in za večnost; setev je, ktera raste na dobri zemlji, ter se tisučerno množi: spomin tacega dobrotnika ostane pri vsih potomcih, njegov groo močijo solze hvaležnosti in ljubezni, in Bog sam bo kdaj njegovo neminljivo plačilo v blaženi večnosti. Prof. Janez Kepic. S t o I p j e.*) iJa^c.i 11. ..Turris Davidica. «jra pro i.o!>ist" slolp Davidov. Marija, za nas Boga prosi!; iLitanije Ai. B.t Zainji teden pred svojo smertjo je povedal Jezus v tempeljnu jeruzalemskem jako pomenljivo, zgodovinsko in preroško priliko o vinogradu m hudobnih kmetih: rBil je hišni gospodar, kateri je zasadil vinograd. in ga je s plotom ogradil, in skopal v njem tlačilnico in je ozidal stolp (tabork in ga je dal kmetom obdelovati, ter je odpotoval." (Mat. 21, i-iii.) Ze davno pred je tudi izaija prerok povedal: „Moj ljubljenec ima vinograd na obronkih Uljske gore; in ga je ogradil, kamenja ga očistil, lepo nasadil, v sredi je stolp postavil, tlačilnico napravil; čakal je. da bo grozdje obrodilo, pa je šlo v vilce." (Izai. 5, 1. 2) — Vinograd je naj pred izraelsko ljudstvo, a v novem zakonu sveta katoliška Cerkev; plot in ograja so zapovedi božje in bogoslužne naredbe, s katerimi je natančno ločeno verstvo izvoljenega ljudstva od poganskih zmot. in dandanes rimokatoličanstvo od drugoverskih ločin. Ta plot in ograja mnoge v oči bodeta, zato bi si najraje želeli, da Oi jih nikjer nič ne bilo; to je, da bi vsakoverstne živali prosti vhod imele v vinograd Gospodov, in mladice prijedale. ter jih z otrovno slino pohable ali povsem uničile. Toda še stolp je v sredi vinograda. V starem zakonu je bil stolp Davidov, močno vterjeno mesto Jeruzalem in tempelj sijajni: v novem pa je Cerkev Kristusova vinograd, in stolp orijaški in prelepi v njem je Marija, ki ga vedno varuje Pravi ponos je ta stolp vsim vernim kristijanom. in strah vsem sovražnikom kraljestva Božjega. — Tudi sv. Duh Marijo v visoki * t» 11'j Danua i. ... 4. m 1J. — II. .">. «». 7. li. (Icla S9*'.' pesmi tako-le nagovarja: „Tvoj vrat je kakor stolp Davidov, zidan v obrambo, tisoč škitov visi na njem in vse orožje močnih." (Vis. pes. 4, 4.» Na terdno podlago žive vere in na globoko podstavo največe ponižnosti in iskrene ljubezni je sozidan stolp Davidov. Marija. „Blagor tebi. ker si verovala/ (Luk. 1. 43.) ji pravi Elizabeta, in Marija poje: poveličuj moja duša Gospoda, in moj duh se veseli v Bogu. mojem Zveličarju. — Ker se je ozerl na niz-kost svoje dekle; „Moč je skazal s svojo roko. in razkropil je napuhnjene v mislih njih serca." Mogočne je s sedeža vergel in ponižne povzdignil." (Luk. 1. 4«.—52.) „Dvojno delo je potrebno, da novemu poslopju deneš terdno podlago, pravi sv. Tomaž Akv." Najpred je treba zemljo razkopati in jo razinetati. in drobnico in pesek razkidati. dokler ne prideš na terdna tla. Tu je treba nadalje postaviti glavni temeljni kamen z drugimi močnimi kamni vred. Na to se naprej zida. Podobo imamo v tem ravnanji, kaj je vera in ponižnost za duševno poslopje. Ponižnost skopa zemljo, naredi jamo v tla. pesek in drago šaro odmeče, t. j. spoznava slaboto človeških moči. Nobeden ne sme zidati, t. j. zanašati se na svojo lastne moči. Kdor bi tako delal, zida na pesek. Globoko kopaj, dokler ne prideš do kamnitih tal. Tukaj položi pervi kamen, skalo. „In ta skala je bil Kristus/ (I. Kor. 10. 4.) On je glavna podlaga celemu poslopju, pa ker je treba kopati; preden se vloži temelj, je tudi ponižnost z vero vred duševnemu poslopju. Ponižno spoznanje lastne slabote. praznote, ničevnosti. nareja jamo primčrno. in odstranjuje pesek, namreč ono nestalno vedno omahljivo zaupanje v se, iz serca. da v njem postavi terdno skalo močnej zgradbi. Kristusa, in njegov nauk/ „Vsak torej, kdor sliši te moje besede in po njih dela. njega bom primeril modremu možu. kteri je sozidal hišo svojo na skali. In ulila se je ploha, in prederle so vode. in pihali so vetrovi in s«* zagnali v tisto hišo. in ni padla: kajti bila je postavljena na skalo." (Mat. 7. 21 25.i „Čim visokejša ima biti zgradba, tem globokejše postavijo podlago. Duhovna zgradba ima vzrasti do neba. in mora biti zidana na globokem dnu ponižnosti/ (S. Avguštin.) „Ponižnost je neporušljiva stena, nepremagljivi stolp, ki varuje celo poslopje, ter ga ohrani besnih viharjev, deročih valov in sovražnih napadov, in ga spremeni kakor v terdi dragoceni demant/ (S. Janez Krizost.) „Hišo zidati se pravi gotova vodila za življenje si odbrati in prisvojiti, po kterih se ravnajo vsa posamezna dela. — celo vse posamezne misli in želje, ki se dan na dan kakor kamnički in kamni skladajo in sostavljajo. da nastane ono duševno poslopje, ki se imenuje življenje — za zveličanje ali za pogubljenje. Precej o otročjih letih se zidanje prične, — se ve, da ne samostojno, pomagati morajo mojstri, stariši in učeniki, ki povejo, kako in kakošni kamnički naj se vkladajo; pozneje pa vsak človek samostojno stavi poslopje svojega življenja više in više. Zidati mora vsaki; le po tem. kako se zida, se loči človeštvo na dvoje, ker so dvojni zidarji: „modri/ in „nespametni/ (Duh. Pastir. T p. 477.1 (Halje nasl. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Č. P.Maks Slinkovstrom. bivši stoljni pridigar v Ljubljani, je zdaj v Gradcu vodnik na novo vstanovljene akademiške Marijanske kongregacije. Ta Marijina družba je steblo moške ali gospodske kongregacije, ktere vodja je P. Milde. Take kongregacije so vstanovljene po vsi h večih mestih. Na Dunaju je vodja akademiške kongregacije P. Kolb. moške pa P. Schu azler, prešnji provincijal: v Pragi P. Schmid: v Inomostu P. Mathejevic itd. V gimnazijah imajo po dve kongregaciji. za zgornjo posebej in za spodnjo posebej, tako n. pr. v Lincu. v Kalksburgu, v Mariasehcin-u, v Szatmaru Vsaka ima svojega predsednika itd. — Kdaj bo že tudi v Ljubljani kaj? Te družbe silo veliko pripomorejo, da se mladina modro in čedno odgoja. da se obvaruje neredov ter bode v resnici srečna. Iz Ljubljane („Przeglad" in „Rimski Katolik/) Poljski „Przeglad po\vszechny" v osmem letniku. 11. sošitku 1 st» 1 ima daljši spis o „Rimskem Katoliku/ na kterega obrača posebno pozornost. Po kratkem načertu zgodovine Slovencev in zlasti Kranjcev se obrača k imenovanemu listu in sicer k tretjemu tečaju posebej. Naslov sam tega časopisa, pravi, kaže njegov namen in smer. namreč: služiti spoštljivo in brez sebičnosti ljubljeni domovini, braniti to. kar je za njo najdražje, t. j. sveto vero. Stanje tega mesečnika je pred vsim branivno. odbojno, ali defen-sivno. Pobijati hoče z vso delavnostjo nesrečni libe* ralizem iprostomišljaštvo». zasledovati ga v najtemnejših skrivališčih, po kterih se plazi, da bi pod zagrinjalom narodnosti slepil kratkovidne, zlasti pa mladino. Odbijati vse napade na katoliška načela, brez ozira na to. od kod prihajajo in kako se na dan prikazujejo, to je namen. Ni zastavljeno na pisatelja tega časnika, ampak na sovražnike krščanskega lika. bode I i pisal: bojn«» ali mirno; dotlej ne bo odložil orožja, dokler bo na bojišču tudi le en sam nasprotnik. Potem pregleduje nektere važniše spise iz omenjenega sošitkn. zlasti tudi take. ki tičejo liusijo in poslednjič Polonijo. Eden vrednikov omenjenega časnika, g. Ks. Jan. Badeni. je letos poleti potoval po Slovenskem in tod ne okoliščine študiral, toraj so unim tudi naše razmere dobro znane. S Krasa. 1. novembra. H b .1. K Pred mesec dnevi je torej prenehala slovenska pridiga ob nedeljah v stoljni cerkvi sv. Justa. Človek bi si mislil, da sedaj bodo zadovoljni laški prenapeteži. Pa še ne mirujejo. Prav osupnilo je vse dobro misleče, ko je prav oni dan. ko je bila pervi krat pridiga slovenska v župni cerkvi Matere Božje Pomočnice (starega sv. Antona), in ko se je proslavljal imendan presvitlega Vladarja. 4. oktobra. — zlobna roka nastavila petardo ob belem dnevi, prav oni čas. ko so se imeli pripeljati premilg. škof iz prestoljne cerkve v svoje sta-novališče. Vratar je vendar pravočasno zap zil tleči stenj, ter hitro pogasil, da se ni pripetila veča nesreča. Komu je veljala ta usmertivna pokalica? Beržkone premilg. škoiu. ker niso hoteli odstopiti od svoje pravične odločbe, da se ima sedaj na mesto pri sv. Justu slovensko pridigovati pri starem sv. Antonu. Mogoče pa je tudi daje teržaška „irredenta* hotela pokazati, da še živi, in da bode še nadlegovala toliko avstrijansko vlado, kakor tudi slovansko duhovščino. Da bi duhovščina, katero napada isto tak«, tudi domača liberalska svojat, izrazila svoje iskreno sočutje dopremilg. škofa, in popolno vdanost, je sožalnice poslala iz vse škofije. Iz Tomajske deka-nije na pr. se tako-le glasi. Prevzvišeni Gospod! Premilostni Oče! Da je hudobna roka Vaši posvečeni Osebi z ognjenim strojem po življenju stregla, skoro nismo verjeti mogli; pa žali. res je bilo. Ta peklenski čin nas je grozno pretresel; pa hvalimo večnega Očeta, da je nesrečo odvemil. Sprejmite, premilostljivi oče. naše iskreno sočutje, in izraz nepremakljive vdanosti. Terdo sklenjeni s svojim Škofom, ga spremljamo v Getzemani. in sledili mu bomo na Golgato. Naj pridejo tudi vsi peklenski vihaiji čez Cerkev, Papeža in Škofe, mi bomo nepremično stali. Vemo namreč, da po Kalvariji pride Vstajenje. Toma j 28. oktobra 1*91. Slede podpisi vdanega svečenstva cele Tomajske dekan i je. Nova župna cerkev sv. Vineenm Pavijana, ki je začela letos graditi, in se je mislilo, da bode že posvečena, saj provizorično. te jeseni, še dolgo ne b« de dokončana. Delo so ustavili, ker nedostaja glavnice Vsi tisočaki, kar so nabrali večinoma od ubožnišega prebivalstva, so že pošli. Ni je one na-v.lušenosti. kakor za druga posvetna podjetja. Glavni v.ditelj zgradb»-, inženir, ki je obljubil, da brezplačno nan-di načert. si je premislil in je zahteval nekaj tisočakov, saj tako sem moral slišati. Vsem se zdi oni načert prevelikansk, kakor za kakšno baziliko, in predrag. Do sedaj je narejen prezbiterij in dve postranski zakristiji. Ako bi bila cerkev za italijane. kmalo bila bi doveršena. za slovenske okoličane pa.... Kakor za cerkev sv. Vincenea v predmestju Kladunu iChiadino». tako za prenovljen je stolne cer k ve sv. J usta ni prave nadušenosti. Premilg. škof. videč, kako jim mestni očetje nasprotujejo, so se odpovedali pervomestništvu v oni komisiji, vstanov-lj«.*ni nalašč za prenovljenje cerkve j>ervostolnioe. Tudi v to sverho nabirajo miloščino, pa kaj je kakih :;oo«n» gld. d«» sedaj nabranih, ko je proračun narejen za desetkrat toliko (t. j. 300.000 gld)! Ako se imajo ( hraniti zaradi zgodovinske znamenitosti, vse starine pri sv. Justu, onda menda ni treba velikanske svote tristotisoč goldinarjev? Ko bi se imel zgraditi nov poganski tempelj trem kapitolinskim božanstvom, Jupitru. Junoni in Minervi, kterega ostanki se vidijo pod stranskim stolpom sv Justa, bi nemara marsikteri novošegni medloverci rajši in večje svote skladali, nego za katoliško cerkev, v kateri oj groza! se je celo slovensko pridigovalo ondan. Pri takih iazmerah ni čuda, da se katoliški lin celo slovenski» škof odpovč pervosedništvu. Bog okreni serca vernih na pravo pot! Terst. Quaestiones in tentamine pro consequendis beneticiis curatis diebus ti — s octobris propositae. Kx Theologia dogmatika I. Data detinitione rniraculi ostendatur, an sit possibile Minuula a Christo Domino patrata suntne philosophice vera ? II. Explicetur transsubstantiationis dogma atque probetur. III. <>ualis cultus debetur Sanctis; an cult us Sanctorum licitus et laudabilis ? J. Ex Theologia morali. I. Quaenam sunt varia genera voluntarii? Exempla afferantnr. et quid requiritur, ut. malus effectus acti-onis imputetur agenti ? II Quotuplex distmguitur cooperatio ad aliorum peccatum et quaenam operatio licita sit? — Exempla quoad fámulos, operarios, mercatores etc, III. Ad quid tenetur, qui consilium sciens dedit ad damniticandum proximum ? Quid, si ignoranter ? quid, si consilium ante damnum revoca vit? Quid vero, si damnum fieri mandavit? A. Ex lure canon ico. I. Quae occupationes et delectationes clericis prohibitae sunt? II. Quotuplex sit impedimentum ligaminis matri-monium irritans, exponatur. III. Quaenam «autiones praescribuntur pro con-trahendis secundis nuptiis a lege ecclesiacstica et civili? K. Ex Theologia pastorali. i. Quid sunt reliquie sacrae. quotuplicis g'-neris distingnuntur. quarum usus, et (jualis in cultus puhlici cel«'bratione fieri potest ? II. Notion" occasionis peccati praemissa et enu-meratis variis eius speciebus dicatur. quaenam principia confessario sint sequenda in dijudicanda culpa peccatorum occasionariorum, ut varia eoruin genera in tribunah poenitentiae recte tractari possint. III. In festum SS. Rosarii B. M. V. elaboretur sermo. cuius textus est: In me gratia omnis viae et veritatis. in me omnis spes vitae et virtutis (Eccltc. XXIV. 25,) Thema orationis de potenti patrocinio et misericordia B. M. V. Protasis vel epilogus ex integro conficiantur, traetationis vero fiat tantum adumbratio. IV. Fiat catechesis cum parvulis in ultimum articulum symboli apostolici. Č Iz Amerike. Joliet. III. IJ. ¿o. oktbr. 1 MM. (Cerkvena slovesnost.) Ko sem Vam, gospod vrednik, zadnjič popisal slavnost blagoslovljenja vogelnega kamna za našo slovensko cerkev, izrekel sem ob sklepu nadejo, da bodemo čez 3 mesce še lepšo slovesnost obhajali na tem kraju. In nisem se motil Minolo nedeljo. 1* oktobra, ravno na „žegnansko" nedeljo, praznovali smo blagoslovljenje nove naše cerkve. Torej v treh mesecih postavili smo si hišo Božjo, zidano iz rezanega kamna. 90 čevljev dolgo. 52 široko. Naši Kranjci niso hoteli verjeti, da bo do tega časa doveršena. a pogodba se je glasila tako in kontraktor S. B. Pease je možato rešil besedo. Ame-rikanri so res urni, čas je tu v resnici denar. Zadnjo nedeljo torej bilo je pri nas pravo „žegnanje." Upam. da Vam vstrežem s kratkim popisom. (Gotovo! Vr) Lepo nedeljsko jutro se je zaznalo 18. oktobra, topli solnčni žarki so nas ogrevali, kakor v sredi poletja, prav v soglasji z našim sercem, kjer je tudi gorel ogenj veselja. Ob 10. uri bil je napovedan začetek slovesnosti. Toda že davno poprej šetalo je na stotine Slovencev okrog cerkve Moški so obešali zastave raz zvonik, snažili okrog cerkve in pridne ročice naših gospej in gospodičin so zaljšale v cerkvi oltarje in ravnale glavice duhtečim cveticam. Visokočastiti g. opat dr. Bernard Ločnikar 0. S. B. iz Collegeville-a Minn., ki nam je obljubil blagosloviti našo cerkev, došel je že prejšnji dan. Tukajšnje slovensko društvo sv. Jožefa hotelo ga je na moč slovesno sprejeti, a visoki gospod je v svoji preveliki ponižnosti odklonil vsak sprejem in prišel, da nismo znali kedaj, čisto incognito v mesto. Na večer prišel je tudi Rev. Jos. Molitor, češki župnik iz Čikaga. in v nedeljo zjutraj Rev. Father*) Mangen (Ireci in Rev. Father Cyprian (Nemec) iz Jolieta. Ura se je pomikala na 10. Tačas bilo je živahno na „Union Depot" (kolodvoru). Iz Čikaga priderdral je poseben vlak (excursion) in pripeljal okrog 500 Slovencev, Čehov in Poljakov. Došlo je in katoliških slovanskih društev z zastavami, regali (lastnimi znain-nji, uniformami» in godbami, med temi (i viteških društev, ki imajo popolnem vojaško opravo, meče in čeljade. Naše društvo sv. Jožefa in tukajšnje poljsko društvo šlo jim je z godbo na kolodvor naproti in po kratkem pozdravu jeli so skupno korakati po mestu. Kmalu se jim pridruži še četvero Jolietskih katoliških društev, vsa v regalih in zastavah. To Vam je bil veličasten prizor! 15 društev, blizu 1000 mož, koraka po glavnih mestnih ulicah, vsako društvo z ainerikansko in društveno katoliško zastavo,-) vsako društvo v svoji uniformi, reditelji vsakega društva z zlatimi križi na palicah, godbe spredaj in zadaj in na čelu vsem dva bogato opravljena jezdeca, ki vodita ves sprevod. In to sami mladi možje, večinoma družinski očetje, polni moči in življenja, in se ne sramujejo drugovercem in brezvercem očitno pokazati svojega katoliškega mišljenja in prepričanja! To me je prešinilo, kaj tacega se ne vidi v Evropi- Ob potih je ljudstvo natlačeno stalo in občudovalo. Ta dan smo imponirali Slovani-katoličani. ,.Daily News,- tukajšnji največji, katoličanom ne ravno prijazni angleški časnik, poročal je drugi dan: „The Slawonian display on our streets yesterday is said to be the finest ever seen Joliet." (Včerajšnja slovenska svečanost v enem naših oddelkov, tako se govori, je bila najkrasniša. kar se jih je kdaj videlo v Johetu ) Prišedši do cerkve, ustavil se je dolgi sprevod in vsa društva so korakala paroma v cerkev, potem so napravili vitezi s pOvzdignjenimi meči .špalir" od župnijskega poslopja do velikih vrat. Na to pričela se je cerkvena slovesnost z običajnimi obredi. Po blagoslovljenju nagovoril je veleč. g. opat rojake Slovence, pnporočujoč jim veselje do hiše Božje in povdarjajoč velike koristi, katere nam podaja cerkev. Sedaj je sledila pontifikalna sv. maša, pri kateri so lepo odpevale gospodičine, hčerke g. Marka Krakar-ja ki si je pridobil že mnogo zaslug za našo cerkev. (J polu dveh bila je slovesnost končana. Popoldansko službo Božjo smo imeli ob štirih, pete vespere (večernice) in blagoslov z Najsvetejšim, kakor veleva Rimski obrednik *) To je. čast. o<*e. pater, kakor tam naslovljajo duhovne. Vr. T) Na zastavah imajo katoliška društva vselej kakega svetnika in to podobne kranjskim cerkvenim banderjem. Poleg društvene zastave mora biti vselej tudi amenkanska. Tako pravi postava. U. ¡S. Tako tedaj vidite, dragi čitatelji, da Slovenci oziroma Slovani v Ameriki, nesmo tako zgubljeni in malomarni v verskih rečeh, kakor semtertje pišejo nevedni v slovenskih listih. Narod naš se ne čuti le kristjana, temveč tudi katoličana; društva slovanska so vzvišeno katoliška, po pravilih mora vsak ud najmanj 4krat na leto opraviti spoved in sv. obhajilo društvena zborovanja se pričenjajo in konča-vajo z molitvijo itd. Narod naš mora mnogo žertvo-vati za cerkev, a stori to z veseljem in je ponosen na hiše Božje, katere si je zgradil sam in neprisiljen. Da ste mi serčno pozdravljeni! F. S. Šuštersič. misijonar. Razgled po svetu. Dunaj. V deržavni zbornici se je une dni zopet pokazalo, kakošni možje so levičarji. Stirski konservativni poslanec se je pritožil, kaj da se piše v šolskih listih o ljudskih šolah. Omenil je pred drugim, kakošna težava je po deželi s posli, in da ta zadrega pri poljedelcih izhaja zlasti od tod. ker morajo domači otroci po i? let po šolah posedati. Obdeloval je potein dva členka iz šolskih časnikov. K len teh spisov terdi, kolika olikovna moč da je za mladino, češ. v „svitli lepoti Venere14 in v rprekrasni podobi Apo-linovi." K tej neslanosti so levičarji klicali: _Sehr richtig"4 in eden je pristavil: „Ein sehr guter Artikel!* Kristjani se olikujemo in spodbujamo iz pod<»b Božjih, Marijinih in svetnikov, ne pa iz malikov dskih spak! Ko je govornik grajal nespodobnost, da bi se take golote v šoli mladini skazovale. so se levičirj smejali, spis zagovarjali! Take zastopnike volijo v zbore ljudje, ki se hočejo med .inteligenco" šteti' Drugi spis take rSehulzeitunge- imanapisB Dar-\vinismus und Schule" in konservativni govornik je pojasnoval. kako se s tem katoliški cerkvi naravnost naj osomiši vojska napoveduje: .. Gauč je sicer ta poslednji spis grajal, prejšnjega pa tudi nekako gladil: levičar Sues, profesor na univerzi (!i je modroval, da oziroma na Venero in Apolina je .človeška ljubezen podlaga vsake vere" in da. današnji liberalizem je prelaz v boljšo prihodnjosti!?». Celo konservativni poljski referent Pininski je govoril to pot tako, da ni bilo ne krop ne voda in š<- tudi nekteri možje poljskega kluba s«, se obnašaii v ozir verske šole tako. kakor bi bili voljeni v kaki protestanški deželi, in ne na katoliškem Poljskem. In taki ljudje naj pridejo še do večine!... i. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec november (Iistopad). a) Glavni namen: Mi si jo ni v Anam u. b) Posebni namen i : D> S. m trn ar. Samostani, misijoni in ntle l*in-.likti irskega reda. Predstojnik reda in njrgova proviuciia. W gpri-denili sinov in lit«'-r. 17. S. Jed»4rt. Kazumnost za ljubezni Kristusovo v najsv. Zakramentu. Kdiuost v \ve društvih. «»dvernitev pre-w-ih šk«>i v «rozdu. Is. S. m i,»K NVsk^rbni viadniki. Spoštljivo obnašanje ••-rkvenili služabnikov v hiši liožji. K^šivni ustavi in j«*t-llišlll«*»*. 1 S. Klizab.ta. Habsburški rod. Pospnšitelji molit-t-ii-im apost.djstva l>ruštva sv. Klizabet»4 in Klizabetinke. •J«», s. H e r n v a r .1 I'osp«'š-vanje k«*rščaiiske umetnosti. l/r««-"r-v važnih služb krepkim ia«»-r«a. sv. Jožeta, sv. Nikolaja, ss Heruiagora in Fortunata i. iših auL'»-li»v varhov in vsih naš li patronov. Bog dobrota, olv-rni od naš»- dežele poboj*. umor»' ii: samomore odpad, mi br»*/. varstvo, prešestvanje in vse nei-igtosti, sovraštva, prekliuievanja in v*e pošastne grehe in velike ne«re.*e. — V ini.-nn sv. Jožeta piipor«»r»!i Naši ljubi liospej pivs\>?«ga J-z u sov » ¿a Ser«-a. vsini k za spreobernjenj'» ii: ,.-l.-iio poiiu»*. — Dva zgubljen«-a. kterima pijana pa-iii« t .ne-šala — Katoliški kons.-rvativi v d«*r/.avn>-m zboru /a »-diuost in dob.-r vsp.li v prid v»-r«' in domovine. — Silo znižana zadeva. da bi se v miru in pravi«"-ii«» izveršila. — Neka težavna zadava, da bi «»• prav in bivz greha vravnala. /»ubli**iia deklina. da l»i s»- poboljšala, s»* našla in na i »v» i- t prišla. — /.•!«« liiidob> n rlov-k za spr«'ob«*rnj»*iii^. — /. i z lrav;e na ••••••h neka os» '.a Listek za raznoterosti. Sočutne izjave preč. duhcvstva do prevzvišenega gospoda Teržaškega škofa smo zadnjič omenili. K temu bodi v popravek toliko povedan«», da že kmalu v /ačntku one dog«xll>e so d«j danes s .* dekanije poslale prevzvišen»*iiiu p«««lobne sočirne oglase, in najberže j.r m*d tein i los j »elo se zadnjih dveh zastalih — Laško-nar« dni drak -n je tudi na sv. .Justa dan menda pripravljal neki „škandal*1 proti škofu: pa se jim ni •>!M>n«-.>lo. k« r je policija veliko oči imela To je vse le za*«», ker s»- slovenska pridiga, ki je bila poprej pri sv. Justu v stoljni cerkvi. ni popoln«»ma odpravila, ♦••mveč se le prenesla v drug«) cerkev. — Ali ni to o«.sastn<» počenjanje framasonske zveti? Hudobneži izmeti vaših očetov so ljudi morili zarad sv. vere. kakor sv Justa ; Vi pa jih hočete pobijati in požigati. ako v svojem jeziku Boga časti? Ali ni to sramota v Iz Semiča je premeščen č. g. kapi. Anton Gabrič v dolenjske Cerklje za administratorja. Poglejmo na dijaško mizo! Mesec „vinotok" nam ni „vina točil." temveč od 11'** inladenčev nam je nal«jžil u ž i t n i n *' plačati 1 >4 gld. '."i soldov. Ako prištejemo k temu še druge in drugotno podpirane, je nam vzel oktober precej čez 200 gld. November ne bo nič bolj usmiljen, kakor kaže kuhinjski toplomer in stopinje šolskih kerdčl v to napravo- Kako je pa kaj s napredkom teh „moderčinov*', ktere so svoje dni nazvali „musensóhne Va Xe še prav pri breznu: oglasili so se dozdej zastran perve „konference 104. in izmeri teh jih je neograjanih 4f>, tedaj malo manj kot polovica; drugi so bili veči del v eni ali dveh reččh pograjani, ali kakor pravijo 3imenovani, in sicer sceloma ali napol, ter bodo morali popraviti, kar je pomanjkljivega; — če ne. pa pojde voz v brezno! Da bi pa cele „menaže" ljubi ja-nica ne odnesla, ¡ker je pomanjkanje vedno veče po oni deželi, bo treba pri Bogu in pri dobrih ljudeh pomoči iskati. Božič se bliža, upamo, da nam bo božje Dete Jezus pomagalo in zbudilo še več dobrotnikov. V ta namen sem odmeril na sam Božič vse tri svete maše darovati za dobrotnike dijaške mize. za vse njih narbolj žive potrebe, kakor sami namen store, in sicer za žive in za mertve. Kdor tedaj kaj stori za našo ubožno šolsko mladino, vsak bo deležen teh svetih maš. Prosim blage prijatelje, da bi o lepi priliki povedali to tudi drugim, kteri bi se želeli vdeležiti teh dobrot zase. za žive in za svojo ranjce. Za to pa ni potreba, da bi si kdo toliko od-tergal. da bi ga bolelo ali skelelo; dosti je kak grošič: Zerno k zernu. za usta pogača, kakor: Kamen na kamen lepa palača! Martinom. Bog Vas živi. vsi Martini. Svete Cerkve včrn' sini! I>aj Vam dolgo še živeti, Luciterju glavo treti. Zlobne mreže mu razdjati. In kovarstva pokopati: fJresnim pa spoznanje daj: Vsini poslednjič sveti raj! Dobrotni darovi. Za dijaško mizo; H. h. 2 gld — S. M. 4 gld. — g. župnik Jan. IMinar "> gld. — «'. g. župnik Ant. k-*:v'»n j jI I. — Neimenovan •*» ¿M. — N-im-iiovaiia 2 gld. — ( '. g. žup Kr. Jar«* 2 1 Za sv. i)»-1 i n stv •>: 1. /.upnik Kr. Jar«* iz Mirne r. ¿id Z a vs? a n «• v i t h v stal u e i n v h j i r h z i d e 11 •• i j e •V\ o,», jezuitov v L ji bij a 11 i 111 «-sto sedanjega ..p r «> v i z o r j a" : župnik Kr Jar«* ¿Id. Za «• e r k »• v 11 a Hr-zji: župnik. Kr. Jan- iz Mini»* ¿11. Z a M a r i j a 11 i še •»: *župnik Kr. Jar«* 2 gld. Za «-erkev sv. Duha ari Krško 111: «'. ir. žup. Kr. Jar.- 5 gld. Za a: r i k a n s k i misijon: Z Joseni«- . župnik Jan. Kerši«"-. «erkv^no zbiik<», 5 gld. Današnji številki je priložen cenilnik molitvenika ..Rafael" in drugih molitvenih knjig iz zaloge Katoliške Bukvarne v Ljubljani, stolni terg štev. 0.