Stran 132. Obrtnija. Naši denarni zavodi. I Ljubljanska kreditna banka, Občni zbor »Ljubljanske kreditne banke" se je vršil dne 25. t. m. Iz poročila, ki je bilo odobreno, posnemamo naslednje podatke: Z obračunom za leto 1901 končava s čistim dobičkom 50.200 K 36 vin. = 10 <>/0 delniške glavnice. Posamezne točke čiste bilance ter računa izgube in dobička, kakor tudi izkaze o splošnem prometu za leto 1901 bodete, razvideli iz predležečih Vam iztisov letnega poročila. Le-to smo, ker naša prva bilanca za čas od 1. septembra do 31. decembra 1900 ni bila objavljena v posebnem poročilu, popolnili še s čisto bilanco ter računom zgube in dobička z dne 31. decembra 1900, in pa z izkazi o splošnem prometu v prvih 4 mesecih bančnega delovanja. Vaši pozornosti priporočamo navedene izkaze, ki Vas pouče, da se je bančno poslovanje tekom preteklega leta precej razširilo. Dovoljujemo si le opozoriti Vas na izdatni prirastek vlog, kateri svedoči o rastočem zaupanji v našo banko. Obilica pri nas na- Stran 133. loženega denarja in vsled tega rastoči reeskomptni kredit naše banke omogočila sta nam, gojiti v večjem obsegu menični eskompt, iz katerega rezultuje tudi glavni del našega čistega dobička. Glede ostalega izrednega bančnega delovanja v preteklem letu moramo omeniti nekaterih važnih korakov v razširjenje bančnega delokroga, o katerih smo prepričani, da bodo naši banki na korist in da jej prineso v bližnji bodočnosti nekaj sadu. Že v začetku leta 1901 nameravali smo pri Ljubljanski kreditni banki diskontno društvo slovenskih posojilnic, za katero se je med posojilnicami javilo precej živahno zanimanje. To se je spričevalo na izredni udeležbi interesovanih krogov pri ustanovnem občnem zboru, kateri se je vršil v navzočnosti delegatov 35 zastopanih posojilnic dne 15. decembra L 1900. A dotična pravila niso bila oblastveno potrjena. Glavna zapreka bila je v nepopolnosti bančnih pravil, katerih temeljita izprememba je morala torej biti naša prva skrb; temeljita tudi zato, ker ima Ljubljanska kreditna banka po intencijah njenih ustanoviteljev namen, da razširi svoj delokrog po vseh deželah avstrijskega juga. Nekatere izpremembe sklenile so se že na prvem rednem občnem zboru dne 6. marca p. 1. Le-tem sledile so nadaljne izpremembe, sklenjene na izrednih občnih zborih dne 29. junija in 30. novembra pr. leta. Te izpremembe bančnih pravil imele so na razširjenje bančnega delokroga velik vpliv. Inicijativi in posredovanju svojega gospoda predsednika in njegovega namestnika se moramo zahvaliti, da je prišlo poleg zveze z Dunajsko podružnico Živnostenske banke pro Čechy a Moravu tudi do tesne zveze s prvima zagrebškima denarnima zavodoma, namreč s Prvo hrvatsko štedionico in Hrvatsko ko-mercijalno banko. Ta zveza omogočila nam je, da smo začeli zanimati se za ustanovitev svoje prve podružnice in to v Spljetu. Predno smo se odločili za ta važni korak, bilo je že z ozirom na izdatno povekšanje bančnega prometa in razširjenje njenega delovanja potreba uvaže-vati o primernem in temeljitem okrepčanji finančne podlage naše banke. Odlokom c. kr. ministrstva notranjih zadev z dne 18. oktobra pr. leta bilo je Ljubljanski kreditni banki dovoljeno povišati delniško glavnico od 500.000 K na 1,000.000 kron z izdanjem 1250 mladih delnic po 400 kron nominala. Ozirajoč se na dosedanji uspeh bančnega poslovanja sklenili smo izdati mlade delnice z ažijem po 40 kron ter razpisati subskribcijo na dan 1. decembra 1. 1901, katerega dne je tudi bila subskripcija izvršena in vse mlade delnice polno vplačane. Doseženo ažijo v znesku 50.000 kron odkazalo se je takoj (na podlagi sklepa občnega zbora) rezer- vnemu zakladu, kar je za položaj, ki naj ga zavzema Ljubljanska kreditna banka na denarnem trgu, neprecenljivega pomena. Podružnica v Spljetu je začela poslovati dne 7. januvarja t. 1. in kakor vse kaže, moremo imeti opravičeno upanje, da bode dobro uspevala in zlasti blagodejno vplivala na gospodarske razmere kraljevine Dalmacije H koncu svojega poročila moramo omeniti še industrijalnega podjetja, katero nameravamo spremeniti v delniško družbo. Kakor ste že razvideli iz svoječasno izdanih prospektov, sklenili smo z gospodom Kukcem pogodbo zaradi spremembe obeh njegovih pivovaren v Žalcu in Laškem trgu v delniško družbo in je v to svrho od Ljubljanske kreditne banke razpisana subskripcija na 2000 delnic po 400 kron končala s popolnim uspehom in je 20 % delniškega kapitala že vplačanega. Kakor hitro bodo dotična pravila oblastveno odobrena, bodemo povabili subskribente, da vplačajo ostalih 80 % delniškega kapitala in se bo toraj vršil ustanovni občni zbor, po katerem nova delniška družba prevzame obe pivovarni na svoj račun. Prvi korak je to, s katerim je Ljubljanska kreditna banka pokazala, da hoče drage volje pospeševati ita slovenskih tleh še malo razvito industrijo; upamo in prepričani smo, da ne ostane samo pri tem skromnem poskusu, temveč, da bo naša banka na tem polji, čegar obdelovanje je ob primernej previdnosti jako hvaležno, naprej delovala in s časom lepih uspehov dosegla. Naše poročilo ne bi bilo popolno, ko bi se ne spomnili hvaležno Živnostenske banke pro Čechy a Moravu v Pragi oziroma njene podružnice na Dunaj i, katera je sodelovala pri ustanovitvi Ljubljanske kreditne banke ter je vzela polovico nje prvih delnic. V „Živnostenski banki" našli smo močno in krepko zaslombo, kakoršna je vsakemu mlademu bančnemu podjetju neobhodno potrebna. Nadalje se moramo zahvaliti Zemski banki kra-lovstvi Českeho v Pragi, katera nam je že v začetku našega poslovanja otvorila z redko postrežljivostjo primerni reeskomptni Jkredit in nam na ta način omogočila, da smo v meničnem oddelku dosegli precejšen promet. V nižje navedenem predlogu o razdelitvi čistega dobička nahaja se tudi točka 2000 kron za pokojninski zaklad uradništva naše banke. Odločili smo se Vam predlagati, že sedaj ustanovitev pokojninskega zaklada za uradništvo, kateri naj bi se z jedne strani dopolnjeval od banke same v primeri z doseženim letnim prebitkom, z druge strani pa z mesečnimi prispevki uradnikov na podlagi pokojninskega statuta, kateri se Vam bo tekom tega leta predložil v odobrenje. * Stran 134. Uverjeni smo, da nam ni potreba še posebej dokazovati pomen tega, za blagor uradništva storjenega koraka in da dotični predlog soglasno odobrite. Radi razdelitve čistega dobička v znesku 50.200 K 36 vin. dovoljujemo si konečno Vam staviti sledeči predlog: * 5 °/0 rezervnemu zakladu v smislu § 38 pravil..........2 510 kron — vin. 5 % dividenda in 1 °/0 superdi-videnda na 1250 starih delnic . 30.000 „ — „ 10 % tantiema upravnemu svetu od 22 kron 690 kron .... 2.269 „ — „ izredna dotacija rezervnemu zakladu ..........10000 „ — „ za ustanovitev pokojninskega zaklada.........2 000 „ — „ nagrada uradništvu . . . . . 1.330 „ — „ davčna rezerva......2 091 „ — p Skupaj . . 50.200' kron 36 vin. s čimur je ves dobiček za leto 1901 porabljen. (Konec prih.) Stran 143. Obrtnija. Naši denarni zavodi. (Konec). II. Ljubljanska mestna hranilnica. Iz poročila ljubljanske mestne hranilnice za leto 1901. posnamemo naslednje: Čut spoštovanja in hvaležnosti nam nalaga dolžnost, da se pričetkom tega poročila spominjamo dveh, za našo hranilnico velezaslužnih upravnikov, katera nam je preteklo leto ugrabila neizprosna smrt. Dne 24. junija je po dolgotrajni in mučni bolezni preminul odličen narodnjak, gosp. c. kr. notar Ivan G o g o 1 a, ki si je pridobil mnogo zaslug za ustanovitev našega zavoda, pri katerem je potem kot podpredsednik vestno in neutrudljivo sodeloval do svoje smrti. Kmalu za tem, namreč dne 19. avgusta, pa je nenadoma umrl mnogostransko delavni rodoljub, gospod Anton Klein, ki je bil istotako, kakor gospod Ivan Gogola, takoj pri otvoritvi naše hranilnice voljen v ravnateljstvo, ter je od L 1892 pa do svoje smrti spretno in marljivo opravljal posel pisarničnega ravnatelja. Mestna hranilnica ljubljanska ohrani obema umrlima gospodoma hvaležen in časten spomin. Meseca oktobra se je vršila volitev novega upravnega odbora. Ta kakor tudi ravnateljstvo se je za dobo nadaljnih treh let konstituviral tako, kakor je razvidno na strani 18. računskega zaključka. Denarno gibanje 12. upravne dobe je splošno ostalo v istih mejah, v katerih se je nahajalo 1. 1900. Pri upravnem imetju je bilo prometa.......21,838.052 kron 34 vin. pri splošnem rezervnem zakladu ga je bilo .... 1,017.120 „ 62 „ in pri pokojninskem zakladu 3 972 „ 28 „ Skupni denarni promet 1.1901 znaša torej......22,859 164 kron 24 vin. in presega za. . . . . . 758.751 „ 89 „ promet prejšnega leta, ko smo ga izkazali.....22,100.412 kron 35 vin. H koncem 1. 1900 obstoječim 15.597 ulogam v skupnem znesku .... 14,771.521 kron 32 vin. priraslo je tekom leta 1901 3354 novih knjižic. Na te in ca 6791 že obstoječih se je uložilo ....... 5.745 230 „ 83 tt k tem je prišteti tudi ne-vzdignjene in torej k glavnici pripisane obresti . . . 561.338 „ 17 „ 21078.090 kron 32 vin. Dvignilo se je v tem letu pri nas v 9123 postavkah (med tem na 3092 knjižic vse) . 6.003 825 „ 21 „ tako da ostane koncem 1.1901 15.859 ulog z obrestmi vred vrednih........15,074 265 kron 11 vin. Število v prometu se nahajajočih vložnih knjižic se je torej pomnožilo za 262 in stanje vlog za 302.743 kron 79 vin. Povprečna vrednost 1 vložne knjižice znaša 950 kron 52 vin. Na hipoteke smo 1. 1901 izposodili 176 strankam..... 338.626 kron 08 vin. vrnilo pa se nam je — (med tem 126 posojil popolnoma) 321.950 „ 56 „ Stanje hipotek se je potemtakem zvišalo le za . . . 16.675 kron 52 vin. in znaša isto z ozirom na saldo prejšnega leta pr. . . 9,243 330 „ 01 „ koncem 1 1901.....9,260 005 kron 53 vin. t. j. 61*4 % vsega pri nas uloženega denarja. Ta svota je izposojena pri 5222 dolžnikih. Na 1 dolžnika pride povprečno 1773 kron 26 vin. Da se ta poslovna stroka preteklo upravno dobo ni mogla tako krepko razvijati, kakor prejšna leta, ima svoj vzrok v tem, da smo že dve leti razporedoma investovali znatne svote v občinskih posojilih in da imamo v bližnji prihodnjosti na ta račun izplačati še pol milijona kron. — Leta 1901 smo izposodili 4 občinam na novo......... 320 000 kron — vin. a vrnilo se nam je na račun občinskih in deželnih posojil le.......... 36.773 . 23 „ tako da se stanje teh posojil zvi§a za....... 283.226 kron 77 vin. Stran 144. Odnos . . 283.226 kron 77 vin. ter znaša isto s saldom prej-šnega leta v znesku . . . 1,981.261 „ 92 „ koncem 1.1901 15 % vlog t. j. 2,264.488 kron 69 vin. Ker ste dve občini popolnoma poplačali svoje dolgove pri nas, ostaja nam dolžnih 64; lani jih je bilo 62. Posojila proti zastavi vrednostnih listin, katera so koncem 1. 1900 znašala 13 680 kron — vin. zvišala so se tekom 1. 1901 za.......... 9.664. „ — „ ter znašajo koncem leta . 23.344 kron — vin. Nasprotno pa so se posojila za menice, ki so leto poprej znašala . . . 99.940 kron — vin. 1. 1901 skrčila za ... . 26558 „ — „ tako da znašajo naše menične tirjatve koncem 1. 1901 . . 73.382 kron — vin. Svota našega pri raznih denarnih zavodih na tekočem računu naloženega denarja presega 7*5 % naših vlog ter znaša koncem 1. 1901........1,135 880 kron 80 vin. dočim je koncem 1. 1900 znašala le.........709 652 „ 72 „ povečala se je torej za . . 426.228 kron 08 vin. Vrednostnih listin, ki smo jih koncem 1. 1900 imeli po takratni kurzni vrednosti za..........2,561.613 kron 90 vin. nakupili smo 1. 1901 samo za 9.480 „ — „ 2,571.093 kron 90 vin. Prodali in izžrebanih reali-zovali smo pa za ... . 314.300 „ 50 „ 2,256.793 kron 40 vin. tako da jih je po odbitku kurzne razlike pr..... 1.515 „ — „ koncem leta 1901 ostalo pri upravnem imetju po kurzni vrednosti 31. decembra še za 2,255.278 kron 40 vin. ker znaša nekoliko manj, nego 15 % vlog. Čisti dobiček upravnega imetja znaša za preteklo leto....... 64.989 kron 46 vin. Imetje splošnega rezervnega zaklada je neslo čistega dobička........ 7.846 „ 31 „ in pokojninski zaklad . . 59 „ 99 „ Končni uspeh 1. 1901 znaša torej......... 72 895 kron 76 vin, Dobiček upravnega imetja se odšteje splošnemu rezervnemu zakladu, kateri s tem narase na 360.030 K 78 vin. t. j. 2 38 °/0 vseh naših vlog. Ta svota se bode deloma porabila za zgradbo že nujno potrebnega lastnega hranilničnega poslopja, ki se bode v kratkem sezidalo v Prešernovih ulicah na prostoru sedanje Šupevčeve hiše. Ob sklepu tega poročila zahvaljujemo slavne in prečastite urade ter vse svoje prijatelje na naklonjenosti, katero so do sedaj izkazovali našemu zavodu, ter jih prosimo, da nam blagovolijo svoje zaupanje ohraniti tudi v prihodnje. Končno opozarjamo častito občinstvo še na to, da bode mestna hranilnica ljubljanska obrestovala hranilne vloge tudi nadalje po 4 % brez odbitka rentnega davka.