Poštnina plačana v gotovini. Leto 2. Štev. 3.
Posamezna številka stane 3 Din.
GOSPODAR™;
lili I POUK IM ZABAVO
UtlMU	PHVESA V MESEC«
Cena inssraiöin p®
CENA: ID® Pio lete©, lnaiemslf® 20® Mn
«rednlštvo m uprava Maribor, Slomšhovtrg št. 20
Zol sodiof| e.
Mnogo posestnikov je sadno drevje sadilo v jeseni, mnogo pa se jih je odločilo za spomladansko saditev. Oni, ki so v jeseni sadili, so toliko na boljšem, ker so v jeseni lažje dobili primerna drevesca. Posebno letos je jako veliko povpraševanja po sadnem drevju. Stal bo marsikateri kmetovalec pred vprašanjem, ali naj kupi to, kar se da dobiti, ali pa naj počaka do jeseni, kjer si bo drevje pri kakšnem solidnem dre-vesničarju rezerviral (vnaprej naročil).
Gotovo je boljše čakati s saditvijo do jeseni, kakor pa posaditi staro krevljo, ki nam je le v nevoljo. Kajti vedno se moramo zavedati, da je od drevesa, ki ga posadimo na stalno mesto, zavisen ves poznejši uspeh.
Drevo, ki ga kupimo kot prvovrstno (prva kvaliteta), ne sme biti prestaro. Starikavo drevesce se na stalnem mestu težko prilagodi in zaostaja v rasti. Tudi drevesa, ki so se vzgajala v predobri zemlji, gnojeni mogoče še z dušičnimi gnojili, se na stalnem mestu in v slabi zemlji slabo razvijajo. Njih rast je naftireč prehitra, in ko prenehajo s presaditvijo iz drevesnice na stalno mesto one razmere, se pokaže nekaka vrzel, ki povzroča, da se par let rastline slabše razvijajo. Drevesce mora imeti zraven voditeljice še pet do šest mladic, ki naj bodo enakomerno porazdeljene. — Deblo bodi gladko, po možnosti ravno. Po višini debla razlikujemo visoko in poldebelo drevje. Kjer
Kmet je sicer v splošnem v zelo težkem gospodarskem položaju, vendar je on eden najbolj resnih in trajnih vlagateljev hranilnih vlog, katerih se večkrat po cela leta ne dotakne. Če tudi znašajo po večini te kmetske vloge manjše zneske, so te vloge najbolj upoštevane, ker so stalen denar.
Odkar ima slovenski kmet svojo dobro organizirano denarno zadružništvo, ni le strl oderuštva, s katerim so ga gotovi krogi svoj čas mrcvarili, ampak je našel tudi varno mesto za svoje naložbe. V svoji zadružni disciplinarno-sti je seveda prečrtal marsikatere načrte gotovih krogov, ki jim je zelo žal za kmetskim denarjem in za kmetskimi vlogami, katerih kmet ne prinaša več v njihove banke in denarne zave-
se vrši kakoršnikoli promet, naj znaša višina debla 1.80 do 2 metra. Deblo, ki ga je oglodal zajec ali na katerem se nahajajo ozebline, je za drevo prvi, pa najnevarnejši začetek hiranja. Pri ko-ščičarjih, posebno breskvah, ako so v mladosti smolikave, se da ta bolezen le redko omejiti.
Da se more posajeno drevesce dobro prijeti, je odvisno edino le od drobnejših korenin. Na teh se namreč nahajajo majhne sesalne koreninice, ki se morejo najlažje prilagoditi zemlji in srkati iz nje vodo in z njo raztopljene hranilne snovi.
V prvo kvaliteto spada torej drevje, ki ima dele v takšnem stanju, da lahko na stalnem mestu neovirano nadaljuje svojo rast in je mogoča tudi pravilna vzgoja.
Ker je drevje v solidnih drevesnicah večji del razprodano, se more marsikateri posestnik zmotiti ter kupiti drevesca na sejmu, češ, da le spomladi sadim. Treba je stvar dobro premisliti. Takim špekulantom je pač vseeno, ali dobi posestnik napol suho drevo, ali dobi mesto hruške jablano; o izbiri kakšne sorte pa sploh ni govora. Drevesce, ki se slabo zavarovano vlači iz kraja v kraj, je kajpada napol suho. Napačno je pri napravi novega sadonosnika šte-diti, ker se tukaj štedi na docela nepravilnem mestu.
M. Potočnik.
de. To svojo bolest ti ljudje včasih po svoji neprevidnosti izdajo. Tako smo čitali zadnje čase v gotovem delu slovenskega časopisja, ki ga veže idejno sorodstvo (»Jutro« in »Domovina«), napade na slovensko zadružništvo. Nekaj časa so se ti napadi skrivali pod masko ■— saj so se izvršili v predpustnem času — da se borijo za pravico štajerskih blagovnih zadrug, češ, da iste ne prejemajo kredita od Zadružne Zveze, ki da nalaga odvišni denar v svoji banki. Konečno pa je »Jutro« v svoji nerodnosti dne 26. februarja tega leta le zapisalo, za kaj da pravzaprav gre: »Vrši se hej za kmetski denar!«
Nihče tako, kot ta stavek ne pojasni vsem, posebno pa nam kmetom, zakaj so se kar vrstili napadi na našo Zadruž-
no Zvezo. Gotovim ljudem in skupinam, ki stojijo blizu gori omenjenih napadov, manjka denarja in začeti bo treba boj za kmetskim denarjem, za kmetskimi vlogami.
Kmet — zaupa sebi!
Kdor vlaga, zaupa dotičnemu zavodu, kjer vlaga. Ta zavod pa mora gledati, da tega zaupanja ne zlorabi, da ohrani vlagatelju vlogo in mu jo v redu obrestuje. Mnogi denarni zavodi uživajo zasluženo zaupanje, ki se je tekom let vsled solidnega dela in poslovanja med kmetskim ljudstvom utrdilo. So pa bili pojavi pred vojno in so bili po vojni, ko so vlagatelji zaupali svoje vloge takim zavodom, o katerih bi — »Jutro« in »Domovina« lahko kaj več povedala, kako so potem napravili z ljudskim denarjem. To naj — recimo — »Jutro« pove, kateri denarni zavodi so izgubili pri Slavenski banki in koliko so izgubili. Videli bomo, katere Zadružne zveae in katere zadruga ter kateri denarni zavedi so denar vlagateljev dali na razpolago banki, ki ga ni več vrnila, komaj nekaj za obresti. Komaj je ta težka šola končana, zato še ni pozabljena!
Kmet zato vlaga denar v svoje domače hranilnice in posojilnice. Te so organizirane v svoji centrali Zadružni Zvezi, kamor hranilnice oddajejo svoj odvisen denar. Nad vsemi temi zavodi pozorno gledajo zadrugarji in hvala Bogu njim ni treba kazati na tal^e polomije kot — morajo kazati tisti, ki so v zvezi s Slavensko banko. Kmet ve, da tako zaupa potom svojega zadružništva — samemu sebi, zato je njegovo denarno zadružništvo tako močno in zavidanja vredno.
Kako love kmetski denar?
Eden najobičajnejših načinov, kako love kmetski denar, je ta, da plačujejo višje obresti kot kmetske hranilnice in posojilnice. Marsikoga, ki mu že %% višja obrestna mera vzbudi željo po večjem zaslužku, na ta način le pridobijo. Ako pa se zgodi, da kdo tudi v tem slučaju prekriža njihove račune, tedaj lopnejo po njem! Tak primer imamo v Mariboru ob novem letu 1930. Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) je za novo leto kratkomalo zvišala obrestno mero za vloge Zakaj je to storila, ni povedala. Da se Mestna hranilnica zavaruje proti temu, da bi ljudje pri njej dvigali vloge in nosili v Posojilnico v Narodni dom, je tudi ona dvignila obrestno mero za k>%. Slediti je morala tudi Spodnještajerska ljud-
Boj za kmetski denar»
ska posojilnica. In kaj se je zgodilo? »Jutro« je napadlo Mestno hranilnico, zakaj je povišala obrestno mero, ni pa napadlo Posojilnice v Narodnem domu, ki je to povišanje obrestne mere povzročila.
Vsi napori — zastonj!
Vsi oni, ki mislijo, da bodo s svojim maskiranim nastopom za »pravice štajerskih zadrug« vzbudili v vrstah slovenskega zadružništva kak razdor, bodo bridko razočarani.
Vsi oni, ki mislijo, da bodo s svojimi
POLITIČNI PREGLED.
V NAŠI DRŽAVI.
Nemški poslanik v Beogradu umrl.
— Zastopnik Nemčije v Beogradu dr. Adolf Köster je umrl v torek, dne 18 februarja radi slepiča. Užival je med našimi politiki velik ugled. Pokojnega so prepeljali v Berlin.
Posvetovanja banov. V Beogradu so zbrani vsi bani, ki razpravljajo o sestavi banovinskih proračunov. Pri tej priliki bo v načelu razmotrivano tudi vprašanje, kakšne davke smejo uvesti banovine kot samostojne davke in doklade na državne davke in katere izmed državnih davkov bi država prepustila banovinam v kritje njihovih potreb. Gre za tem, da se uvede v vsej državi kolikor mogoče enakomerno obdavčenje. Na podlagi sklepov te konference bodo banske uprave do konca meseca marca sestavile svoje proračune.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Krog atentata v Trstu. Zadnjič smo poročali, da je bila položena usodepolna bomba v hišo uredništva tržaškega fašističnega lista »Popolo di Trieste«. — Radi atentata je bilo aretiranih par sto ljudi. Policija je sedaj odkrila pravo sled za atentatorji, ki so iz skupine fašistične mladine, katero vodi major Forti. Forti je bil pred dvema letoma izključen iz fašistične stranke in je izrekel tedaj grožnjo, da se bodo njegovi pristaši maščevali nad nasprotniki. Nekaj članov Fortijeve mladine je bilo aretiranih in baje med drugimi sam Forti baš v trenutku, ko je hotel iz Reke pobegniti v inozemstvo.
Avstrija bi rada odstranila gospodarsko krizo. Zvezni kancelar dr. Schober bo sklical dne 28. februarja tega leta na Dunaj zastopnike vseh gospodarskih organizacij, ki bodo sklepali o odstranitvi gospodarskih težkoč in predvsem proučili vprašanje brezposelnosti. Avstrija namerava najeti veliko inozemsko posojilo, s katerim bi naj poravnala država svoje dolgove in na ta način omogočila priliv velike svoje denarja v industrijo.
Berlin proti komunistom. Berlinska policija je zasedla komunistično centralo v Berlinu in zasegla vse razne listine, katerih presenečeni komunistični kolovodje niso utegnili skriti. Komunisti so oznanili, da bodo priredili
očitki napram Zadružni iZvezi, ki itak ne držijo in ne odgovarjajo resnici, našli kaka vratca za sebe in za svoje, ki denarja potrebujejo, bodo ostali zunaj. Nič ne skrivajmo, da so ti napadi tudi za vladina ušesa napisani! Sedanja vlada pa je pokazala za nemoten gospodarski razvoj toliko skrb, da bo preje storila konec nergačenju gotovih — »gospodarskih« ljudi v Sloveniji zoper Zadružno zvezo, kakor pa, da bi njihovim očitkom nasedla. —
Če bodo hoteli boj za kmetski denar, prav. Zmagal bo kmet s svojim zadružništvom.
radi tega koraka policije demonstracije. Radi te grožnje je prepovedala policija vse komunistične shode in zapretila, da bo preprečila makar z orožjem vsak poskus komunističnih nasilstev. Nemčija je sita komunističnih rovarenj do grla.
Kriza vlade na Francoskem. Tardi-eujeva vlada je odstopila v torek, dne 18. februarja radi trme finančnega ministra Cherona, ki ni hotel popustiti glede znižanja davkov. Nalogo sestave vlade je prevzel vodja radikalnih soci-jalistov Chautemps (Šotan). Prejšnji ministrski predsednik Tardieu odklanja sodelovanje in istotako je zunanji minister Briand stavil za vstop posebne pogoje. Chautempsu se je posrečilo sestaviti vlado meščanske levice, ki računa na podporo socialistov. Briand je v tej vladi zunanji minister. Vladi se prorokuje kratko življenje.
Kriza francoske vlade je zavrla dele na razorožitveni konferenci v Londonu. Radi krize francoske vlade so izjavili odposlanci Francije na londonski raz-orožitveni konferenci, da ne morejo sodelovati pri posvetovanjih, dokler ne bo sestavljena nova francoska vlada.
Cerkvene sveče
V tem mesecu se oskrbijo cerkve s svečami. Prosimo prečastite župne urade, da čim preje dopošljejo naročila, da jih moremo pravočasno izvršiti. Velika večina cerkev v lavantinski škofiji kupuje sveče pri nas in to na splošno zadovoljnost. Na to opozarjamo tudi cerkvene ključarje in druge gospode ki po nekaterih krajih sami oskrbijo nakup cerkvenih sveč. Tudi te prosimo, naj nam na dopisnici prijavijo, po koliko sveč bodo prišli, da bomo imeli zalogo pripravljeno. — Se priporoča
Tiskarna sv. Cirila, Maribor Koroška 5.
DNEVNE VESTI.
Dva samomora. Dne 19. februarja si je pognal kroglo skozi glavo na obrežju v Studencih pri Mariboru 19 letni zasebni uradnik Dragotin Jordan. Po pre-peljavi v bolnico je kmalu izdahnil. — Istega dne se je obesil v Kamnici pri Mariboru 46 letni krojač Ivan Žunko, ki zapušča ženo in šest nepreskrbljenih otrok.
V samomorilnem namenu si je pognal revolversko kroglo skozi desno sence v mariborskem hotelu dne 21. februarja 45 letni zastopnik neke tvrdke Josip Brašič iz Polskave.
Utonil je v Dravi pri Fali posestnik Srečko Kure iz Janževe gore. Utopljenca še niso našli.
Zmrznil. Od Sv. Lovrenca na Pohorju smo prejeli:	Dne 19. februarja so
našli krog desete ure predpoldne pri Kogelnikovi žagi Lenarta Jurčič, po domače Pušni Gregar, zmrznjenega. V noči je zašel po snegu v potok, kjer je zgubil pravo smer. Pijan ni bil, ker sicer bi bil padel in obležal v vodi. Poklicani zdravnik se je trudil, da bi ga spravil k življenju, a so bili vsi njegovi napori brezuspešni.
Malenkost povzročila smrt. Iz Trbovelj poročajo: Albin Kerše iz Gaberske-ga pri Trbovljah je prišel pred tremi tedni od vojakov. Stopil je v službo pri rudniku. Na nogi ga je obglodal čevelj in radi tega je umrl v par dneh na zastrupljenim krvi.
Poroka. Dne 17. februarja je bila poročena Rezika Podvinski, iz veleugled-ne hiše Podvinskih v Blatnem pri Brežicah, z Janezom Molan iz Zdol. Poročal je vi. č. g. dekan v Zavrču Anton Podvinski. Na gostiji so darovali svatje za novo mariborsko bogoslovje 251 Din. Darovalcem: Bog plačaj, novopo-ročenemu vrlemu paru pa obilo sreče, zadovoljnosti in blagoslova v zakonskem stanu!
Obsodba bivšega gerenta brežiškega okrajnega zastopa. Dne 21. februarja je bila pred celjskim okrožnim sodiščem izrečena obsodba nad bivšim ge-rentom okrajnega zastopa Brežice Ke-netom ta-le. obsodba:	Obtoženi Franc
Kene se obsodi radi zločinstva utaje in prevare ter zaradi napeljevanja Tere-zaje Rihel h krivemu pričevanju na tri leta robije (težke ječe) in na štiri leta izgube častnih pravic. Preiskovalni in zavarovalni zapor od 24. novembra 1925 do 5. marca 1926 ter od 11. avgusta 1929 do 21. februarja 1930 se obsojencu šteje v kazen.
Karl May - IV. zvezek izšel
»MED JEZIDI« — je naslov IV. zvezka Karl Mayevih spisov. Nad vse zanimivi dogodki se odigravajo tam na daljnem Jutrovem. S tem je zaključena zbirka 4. zvezkov »KRIŽEM PO JUTROVEM«, ki so vezani v knjigo. Vezani vsi 4 zvezki stanejo Din 65, celo platno 70 Din. Naroča se posamezni zvezke kot tudi vezano zbirko pri
TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU
Zopet ena žrtev alkohola. Od Nove cerkve nad- Celjem poročajo: V nedeljo, dne 16. februarja ob 10. uri zvečer je zapustila družba fantov na novo odprto gostilno Pekošak precej vinjena. Med družbo fantov sta bila tudi moža Franc Kugler in njegov oče. Po kratkem prepiru je začel Franc Kugler streljati s samokresom. Nato pa potegne nož M. Smrečnik in zabode Franca Kugler v vrat. Kugler je po treh urah umrl. — Mladina! Ali vidiš v tem brezmejnem uživanju demona alkohola rešitev svojega življenja in mladosti? Gotovo vidiš v tem svojo propast, ali kljub temu drviš v odprto žrelo sovraga alkohola. Mladina, spametuj se! Ne zapravljaj svoje mladosti pri pijančevanju, ampak tam, kjer koristiš sebi in narodu!
To je ženin. V Djakovici v Srbiji sc je poročil te dni 108 let stari mesar Ibrahim Gorjan s komaj 30 letno vdovo. To je drugi zakon še močnega starčka, ki je imel s prvo ženo 10 otrok, od katerih so umrli štirje.
Sloviti raziskovalec severnih krajev se zopet javil. Znameniti in celemu svetu znani amerikanski raziskovalec severnih krajev, ki je bil tudi na severnem tečaju, Wilkins, se je zopet javil. Junija leta 1929 se je podal z ekspedicijo v severne pokrajine in od tedaj ni bilo o njem nobenega življenjskega znaka. Vse je bilo prepričano, da je objela Wilkinsa in njegove tovariše majka — ledena smrt. Te dni se je oglasil pogrešani iz polotoka Alaska in oznanil svetu potom radija, da se je vrnil iz raziskovalnih potovanj zdrav in z najbolj zanimivimi poročili.
V 12 dneh okoli sveta. Janez Henrik Mears je obletel v letalu celo zemeljsko oblo v 23 dneh. Sedaj se odpravlja s svojim pilotom na novi polet krog sveta, katerega hoče dokončati v 12 dneh.
Najstarejša industrija na svetu. Na
vzhodnem Angleškem je mesto Branden, ki je veljalo bogzna koliko desetletij za oni kraj, v kojega okolici je bila najstarejša industrija: kopanje kresilnih kamnov. Še ni tako dolgo, ko je igral kresilni kamen vsestransko važno ulogo. Pred 300 leti so bile kanonske krogle iz kresilnega kamna in isto-tako tudi ključavnice. Še sloviti angleški admiral Nelson je rabil v pomorski bitki pri Trafalgaru (1805) proti francosko-španskemu brodovju kanonske krogle iz kresilnega kamna. — Kresilna industrija v Brandonu je bila skozi stoletja ena najbolj cvetočih. Danes je zaposlenih v tem kamnolomu le še 6 delavcev, ki izdelujejo posnetke prazgodovinskih predmetov. V takozvani kameni dobi je rabil človek kresilni kamen za sekiro, za sulico, za ko-
OOSPOÜ/IRSTWft.
Gospodarska obvestila.
Opozorilo vinogradnikom in vinskim trgovcem. Ker sta oblastna kmetijska Dderata v Mariboru in Ljubljani vsled razdelitve kraljevine na banovine uki-njena, izdaja predpisane certifikate
nec pušice, za kladivo in sploh za vse orodje. — Pred dnevi so odkrili pri Dunaju v kraju Mauer podzemeljske rove za pridelovanje prazgodovinskega kresilnega kamna, ki so gotovo starejši nego 5000 let, Pri razkopavanju zemlje so zadeli najprej na okostja, ki so bila obdana od ilovnatih posod, volovskih ter jelenovih rogov. Malo proč od te najdbe so pa rovi, iz katerih je pridobival predzgodovinski človek kresilni kamen za svoja orodja s pomočjo jelenovega roga. Starinoslovci trdijo, da je kresilna industrija v Mauer pri Dunaju mnogo starejša od one na Angleškem.
Mesto brez solnca. Človeška naselbina, ki je krščena za mesto brez solnca, je moderno mesto s pravim imenom Rjukan na južnem Norveškem. Mesto je obdano od tako visokih gora, da ne posine vanj solnce celih 6 mesecev. — Najbolj severno mesto na celem svetu je Hammerfest, ki je pa tri mesece v letu brez solnca. Seve je eno četrtino leta v Hammerfestu noč in dan tema in morajo goreti neprestano električne luči, ker krilati nad temi severnimi kraji takozvana vedna — polarna noč. Mesto brez solnca Rjukan je znamenito radi tega, ker je rojstni kraj slovitega pisatelja Ibsena in ima na celem svetu največjo električno centralo, ki proizvaja 30Ö tisoč konjskih sil. Nad mestom v 300 čevljev morske višine se nahaja gorsko jezero Mösva'nd. Iz jezera se je vlivala voda preko strme stene v nižavo do pred par leti, ko so uporabili ogromni vodopad za proizvajanje električne sile. Sedaj zbobni na turbine v Rjukanu iz jezera v eni sekundi 50 tisoč litrov vode. Električni tok uporabljajo za pridobivanje norveškega sal-petra, ki roma po celem svetu.
Natančnosti statistike. — Statistični urad v Waschingtonu je ugotovil 22. januarja tega leta, ob 10.45 uri, da je bilo v Zedinjenih državah 121,950.000 oseb.
V	Združenih državah se rodi vsakih 13 sekund en človek, vsakih 23 sekund pa umre en Amerikanec. Vsako poldrugo minuto stopi en useljenec na ozemlje Združenih držav in vsakih pet minut se vrne eden iz Amerike v domovino.
Divjanje raških sovjetov profi cerkvi Dne 19. februarja tega leta je prispelo v Moskvo nad 200 tovornih avtomobilov, ki so pripeljali iz moskovske gubernije cerkvene predmete iz bakra. — Kovino bodo uporabljali za napravo poljedelskih sttojev. V Kronstatu bodo porušili tamkajšnjo veličastno katedralo.
V	Ukrajini so zaprli 6 škofov, med temi metropolita Lipkovskega, ki je starček od 80 let. Na povelje sovjetov je ukinjena ukrajinska cerkev s 2500 župnijami in je bilo zaprtih 700 cerkva.
glede izvoza za vina, ki se izvažajo iz dravske banovine v Čehoslovaško republiko od sedaj naprej Kmetijski oddelek kralj, banske uprave dravske banovine v Ljubljani, Gosposka ulica 15.
Interesentom agrarne zemlje občin: Račje, Gomila, Slivnica, Rogoza. Advokat je razposlal interesentom agrarne zemlje položnice za odkup Pachnerjeve posesti. Ako niste sklenili kupnih po-
j godb, še niste dolžin plačati. Vsekakor j pa ta zeinlja ne bo zastonj, ampak je bila dana le v zakup. Pred vsakim tozadevnim korakom pa naj vprašajo agrarni interesenti poprej kačega dobrega advokata, da ne bodo imeli nepotrebnih sitnosti ter stroškov.
Podpisovanje delnic nove gostilničarske pivovarne v Laškem. Kakor smo že javili, se bo osnovala radi pocenitve piva posebna gostilničarska pivovarna v Laškem. Te dni se je pričelo s pod-sovanjem delnic komad po Din 500. To podpisovanje ima predvsem namen — spraviti potrebni kapital skupaj in se mora predvsem ugotoviti tekom meseca marca, ali bomo spravili ali ne. — Dolžnost vsakega gostilničarja ni samo, da se sam zaveže, vzeti ali kupiti po več delnic, temveč je prav posebno njihova dolžnost, da vsi, prav vsi, tudi pri svojih gostih agitirajo za nakup delnic in da zahtevajo osob. od trgovcev, pekov, mesarjev in drugih obrtnikov, ki vlečejo od gostilničarjev denar, đa morajo kupiti naše delnice, če ne, si poiščemo pač druge dobavitelje. Kdor izmed teh ne bi hotel vzeti delnice naše pivovarne, njega ime naj se pove od gostilničarja do gostilničarja. Povsod pa je treba tudi povdariti, da nikdo ne napravi komu kako uslugo, če podpiše in kupi delnice, marveč da ravna v svoj lastni prid, ker plodonosno naloži svoj denar v popolnoma varno podjetje, v tako varno, kakor ga v Sloveniji prav gotovo še ni bilo. Za to jamčijo vse naše gostilničarske zadruge, za to jamči.solidarnost in preudarnost gostilničarjev, njih zdrava pamet in trdna, odločna volja: pomagati sebi! Tovariši gostilničarji, na delo, ki bo kronano z zmago! Odposlance pripravljalnega odbora, ki vas bodo prihodnje dni obiskali, sprejmite prijazno in lepo, podpirajte jih ter jim pojdite v vsakem oziru na roko. Uvajajte in priporočajte jih pri svojih prijateljih in znancih. Nekaj tednov truda in požrtvovalnosti nam bo rodilo dolgoletne sadove.	Gostilničar.
Cene> in sejmska poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 22. februarja tega leta so pripeljali Špeharji na 61 vozeh 180 zaklanih svinj. Svinjsko meso so prodajali po Din 16 do 18, slanino pa po Din 18 do 21. Krompirja je bilo 7 voz s 83 vrečami. Prodajali so ga po 1 do 1.50, čebulo pa po Din 3 do 3.50. Sena je bilo 16 voz po 75 do 90 Din, otave 7 voz po 85 do 95 Din, slame 8 voz po 50 do 60 Din. Pšenica je bila1 po 2.25 do 2.50, ječmen 2, oves 1.25 do 1.50, koruza 2 do 2.25, ajda 2, ajdovo pšeno 5, proso 2.50, fižol 3 do 3.50 Din. Kokoš 30 do 60, par piščancev 55 do 95, gos 70 do 100, puran 60 do 140, domači zajec 8 do 35 Nin. Česen 16, kis lo zelje 4, kisla repa 2 Din. Jabolka 3.50 do 8, suhe slive 10 do 12 Din. Mleko 2.50 do 3, sihe-tana 12, surovo maslo 40 clo 48, jajca 0.70 do 1, med 16 do 20 Din.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 21. februarja tega leta je bilo pripeljanih 76 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7 do 9 tednov stari komad od Dih 250—350; 3 do 4 mesece stari od Din 380 do 450; 5 do 7 mesecev stari od Din 480—550; 8 do 10 mesecev stari od Din G50—850; 1 leto stari od Din 1000—1100. En kg žive teže so prodajali po Din 10 do 12.50; en kg mrtve te1 že pa po Din 17 do 18. Prodanih je bilo 53 komadov.
Ahh. Ato*. A*k A)k>AK jjk.
A
A
A
A
A
ÖSSEtOF	najboljše in najvarnejše pri
Spodnještajerslii ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica
r« z» z n* z«
v - . ■ ■ - ...
Ulica 10. oktobra
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri.
Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev.
eiiÄ'^brcs« nobenega rentnega davka
ter dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odtegljaja.	i p
k
K
V
k
r
k
r
k
v
igrava, pot
M vodi do ozdravllcBta živcev!
Bolni, onemogli živci zagrene življenje, povzročajo mnogo trpljenja kot bodeče in trgajoče bolečine, omotico, bojazen, šumenje v ušesih, motenje prebave, ne-spanje, nedelavnost in druge neprijetne pojave.
Moja ravnokar izišla poučna razprava Vam pokaže pravo pot po kateri
se rešile vseh leb boleCin.
'mm
V isti so popisani vzroki, postanek in zdravljenje živčnih bolezni po dolgoletnih izkušnjah. — Te evangelije zdravja pošljem vsakemu
popolnoma brezplačno
ako jih zahtevate od spodnjega naslova. — Tisoče zahvalnic potrjujejo edini obstoječi uspeh neumorno vestnega poizvedovalnega dela za oob obit Oolnega človeštva. Kdor pripada tej veliki četi živčno bolanih in kdo na teh mnogoštevilnih pojavih trpi naj si nabavi mojo knjigo tolažbe!
Prepričajte se sami
da Vam ne obljubljam nič neistinitoga, kajti v prihodnjih dneh pošljem vsakomur ki mi piše, popolnoma brezplačno in franko ono poučno razpravo. Zadostuje ena dopisnica na:	1573|
ERNST PASTERNACK, BERLIN, S. O., Michaelkirchplatz 13, Abt. 324.


Vse blago ceneje
prodajati a vendar dobavljati v najboljši kakovosti more svetovna razpo-šiljalna tvrdka H. SUTTNER, iz razloga, ker ji to omogoča njen ogromen promet. Za samo
D*n se dobi fino poniklano briv-&& sko pripravo št. 12.207 z 2 ostrinama, zelo lepo izdelano. A dunajska ročna harmonika št. 13.116 z 10 tipkami, 2 basi, dvovrstna, velikosti 24 X 11 X cm, z 10 gubami na mehu, v lepi izdelavi stane samo
Slsfl ^in P° P°vzetiu č® se denar KvIp vpošlje naprej, brez vsakega rizika, ker to, kat ne ugaja se zamenja ali pa se vrne denar.
Glazbila.	p ašče za dame
žepne nože, gospode in otroke, b. ivske potrebšč n ,	perilo,
jekleno robo,	čevlje, obleke,
kuhinjske predmete, nogavice, igrače in tisoče raznih predmetov za vse namene v veliki novi ilustrirani domači knjigi.
Tudi vi dobile brezplačno
to knjigo, ako jo z dopisnico zahtevate od svetovne razpošiljalne tvrdke
H. SUTTNER, LJUBLJANA ŠT. 992.
Oglašujte !
USTANOVLJENA LETA 3881
CELJSKA POSOJILNICA D. D. V CELJU
Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nadi popolno varnost in izplačuje točno.
Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga.
Celje
v lastni hiši Narodni dom
Za varnosä hranilnih vlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000*— —	,:::== še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Đin 14,500.000 —.	—
'V
McUFltoOF ^sm Podružnici:	§©ŠtQ.llJ
Aleksandrova c. št. 11
(v lastni hiši)
223
					 				 				
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Maribora, predstavnik Albin Hrovatin, Maribor. — Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik, France Hrastelj, novinar, Maribor.