Številka 31. n. leto PavSatnl franko v drla vi Sl? S. V Ljubljani, dne 5. avgusta 1920. r= Cijena n prodaji 1 K 50 fil, ==» Naš Glas izJari u tjednu svakog četvrtka. Godišnja pretplata * • . . . E 72'— Polugodišnja ••■»••• » 36*—• Četvrtgodišnja v 13*— Za inozemstvo dodati poštarinu. Oglasi pof cjeniku. *g ■ Hena y npo^ajn 1 K 50 $«11. asssssa Hara r^ac irejiasH cc^muvho ceaKor verapnca. Po^Hinaa npenuiaTa . • • • • • K 72 IIojtyro^ranii.a »36 HerapTro^Hinaa ...••• 1 »i3 3a HHoaencTBO ppA*™ noTHTSpiiE^ Oraacn no TapH^n. Uredništvo: Ljubljana. Rimska ceata štev. 30/11. Rokopisov ne vraža, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirana. Rokopise jo pošiljati samo nredntštvu v Ljubljani Hrvatske in srbske dopise je pošiljati le potom organizacij, ki ao za vsebino odgovorna Dpravniltvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnine naj se pošlje po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov to it 50. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. fRAN OOVEKAR (Ljubljana): Pasivna volilna pravica. Koalirani Protičevci in pristaši dr. A. Korošca so na dehi. da orooaio državne uradnike oasivne volilne oravice. Kar so uživali celo v reakciionami Avstriii. to nat se iim vzame zdai. v XX. veku. v svobodni in demokratski Jugoslaviji?! To nai bo napredek?! Zločinci, idiiotte. berači, ženske in državni uradniki na? tvorilo no ukazu Stojana Protiča — in ob pritrjevanju našega dr. Korošca — enako inferiorno brezpravno kasto! Zakaj, čemu? — Ali naj bodo poslanci le oonie. advokati, trgovci, obrtniki, delavci in kmetie? Že dve leti čutimo. kako vrlo se vlada in marllivo ura-dute do ministrstvih brez kontrole uradni-kov-posiancev! Ministri so liudie. ki so bili doslei no večini naša nesreča, zastooniki bank, špekulativnih zvez, včasih tudi brez noitna o uradovaniu. včasih brez širokega duševnega obzoria. včasiih oolitikastri. ki so fih vrgle stranke iz sebe. kakor meče morie bele nene na breg. Ti nai imalo pasivno volilno nravico? Zakai? Za plačilo kakšnih zaslug? Že dve leti se krpa ustava. že dve leti se prioravliaio volilni in drugi zakoni, se urela uradniško voraša- nie. se zanemariaio gospodarska vprašanja. zlasti valuto, a ne skrpa in ne uredi se ničesar. Vsak pameten človek si mora le želeti čim več strokovniakov uradnikov v oarlament. uradnikov, vajenih in vzeoienih za pozitivno vztraino delo. objektivnih in ne strankarsko zastrupljenih. Cim več inteligence ie v parlamentu, tem boliši le. Toda Protič noče in se menda boji inteligence. zato hoče državno uradništvo iz parlamenta izključiti. Državni uradnik, ki bi bil izvoljen zr, poslanca, nai zgubi svoie službeno mesto, zakai dveh plač ne sme uživati! To zahteva Protič. Popie in župniki na smeio uživati tudi kot poslanci do več plač, razni odvetniki smeio vršiti nada] ie odvetniški poklic ter služiti kot poslanci še nadalie no raznih bančnih in ve-lenodietniških upravnih svetih! Le državni uradnik bi sme! kot poslanec živeti zgoli od poslanskih diiet. Taka ie državlianska enakooravnost. tak ie demokratizem v Jugoslaviji! Protič pa celo dokazuje, da ie njegovo stališče napredno in moderno, češ da tudi na Angleškem in Francoskem državni uradniki niso deležni oasivne volilne pravice. Vse druge države, v katerih državni uradniki rmaio pasivno volilno pravico. proglaša za reakciionarne! »Uradnik ie itak del vlade«, trdi Protič, »uradnik itak vlada v državi, tore? pasivne volilne ora-< vice ne notrebuie!« To ie pač famozen iz* govor. Uradnik v Jugoslaviji nima na vla* do niti toliko vpliva, kakor ga ie imel vi Avstro-Ogrski in celo naši poverienikl brez Beograda ne moreio ukreniti niti naj* nežnatneiše stvari. Angleški in francoski uradnik stoiita nanram jugoslovanskemu vi tistem razmeriu kakor uradnik naoraiB slugi. Edino moderno stališče v tem vpraša niu ie že leta 1913. zavzel Oubllanski ob* činski svet. ki določa v § 37. službene praias matike za mestne uradnike sledeče: če ie uradnik bil izvolien za deželne« ga. ali državnega poslanca in te izvolitovj soreiel. dobi za dobo zasedanja dotičnegal ustavnega zastopa dopust. Tak uradnik prejema dalje neskraj* šano svoto plačo, ki io ie nazadnje imel im svoiemu dotedanjemu službenemu mestu odgovarjajočo deialnostno (funkcijsko) dot* klado. Ta doba te vštevna za odmero pokof* nrme in ne ovira napredovanja v višie či-novne razrede, višie plačilne stopnje in časovnega napredovanja. I.hibi svog muža nada sve. a jmz niega i niegove priiatelie. takodier nada sve... Kad sledi u operi u prvom redti (cercle!). blistalo se na nibi dragulii. kad hoda ulicom, sviiet se okreće za njezinim pariškim modelima, što ih dnevlce miie-nia. Svilene čaraoice. skupocilene cipelice, kostimi, šeširi i boe — sve to oobudfuie pozornost. Mlada liiepa dama pravi modu stranu krunicu do krunice, stotinjarku do stotiniarke. biliadarku do hiliadarke — sve prezrene austrijske hiliadarke. Nieeova te štedionička uložna kniižica upravo divno rasla i gospodin suprug si te osnovao na pošteni način imetak... Bio je pravim dobrotvorom siromašnog naroda, a njegova kuća mina i prepuna svih onih živežnih namirnica, na koiima smn mi obični LISTEK. Lijepa dama s dragocjenostima. Priča. Ona ie u istinu Uiepa. Ima plave ili crne oči (kako hoćete), valovitu bujnu Plavu ili crnu kosu (kako vam drago), niz zubića. bijelih poput bjelokosti ili poput niza bisera (koia Vam se već prispodoba svidi), put biielu poput sniiega ili zagasitu noput sumraka (izbor do volji!) Vesela je vraeoliasta. zamamna i Privlačiva silno privlačiva. Liubi sve. što se dade ljubiti: društvo, kavane i restau-rajite. variete (chambre separće). plesove maskirane i demaskirane, kuoanie u Savi i n Crikvenici. Do kasnih je ura budna, nu to ustaie vrlo — kasno. Kroz dan ne radi ništa, već se samo ^ čisti, češlja i gladi, maže i pudra, oblači : svlači (prema potrebi 1) Uživa. — i furore u Zagrebu. I tako ona živi od dana u dan sve liepša. sve siainiia. sve — bogatija. Samo se svijet pita: odakle i kako odjedanput tako na veliko?! Svak naime znade, da ljubljeni suprug do pred dviie tri godine ništa niie imao do miesečne plaće (s ratnim do-platcima!) Nu blaženi ic svietski rat mnogome nokazao putove k sreči i blagostanju, po kohma se može i nakon prevrata nastaviti. Kao javnome činovniku malčica vlada mu le povjerila u niegovu okružju prehranu pučanstva... I ne ble on jedini, koii ie tako dobro gospodario s povjerenom mu anrovizaciiom pučanstva da ie postizavao sume viška, te ie uzmogao stavljati na smrtnici za vrijeme rata oslcudiievalL Kad ie prestao rat. gospodin niie ni časka više pomišljao na to. da i dalie služi, da bude i dalie činovnikom. Doiađilo mu te već to — usrećivanje pučanstva... Predao ie. baiaei. demisiju na svolol službi. Mediutim naš prevrat niie zatvorio vrata ovateom sticaniu na laki način, ali sad ulazi litena ženica u akciiu. On te osiećao. da ie arbeitsmtide. a ona puna života, puna okretnosti, lukavosti, puna volie za daliniim sticaniem... Vidjela je ona oko sebe. kako i drug«* lijepe, zamamne i privlačive gospodje supruge zaslužnu! na razne načine patriotske svotice, pa je stala razmišljati. Što su stekli anrovizacifom. to ipak ne će vje- Z 'dnevom. Ko zasedanje ustavnega aastooa oreneha. stooi uradnuc zooet v de-ialnostno službo ter se ima brez odloea tajiti pri predsedstvu mestnega magistrata. Isto velia tudi za vse državne uradnike. Kako se more kratiti* pasivna volilna pravica učitelistvti. sredhlešolskim in visokošolskim nrofesoriem. ki mn te ooklic vzgaiati mladino ter urelati razvoi m napredek umstvene in srčne kulture v državi ? Kako se more kratiti ta pravica državnim upravnim, pravnim, finančnim, davčnim, tehničnim strokovniakom! 'Jradniki so biK in so še danes steber države: brez n tih bi obtičala vsa uprava, ves nromet. bi zagazili skratka v anarhflo: a uradniki bi bili tudi v parlamentu trdna, neomajna os. ki M te ne nagnila nobena strančarska vihra. V uradništvu te utelešen cvet narodne Inteligence, uradništvo tvori zbor nahrište omike, naiglobiega poznam la stvarnih razmer in Hudstva. nalšir-šlh živRentskili izkušeni in nairesneiše discipline. Uradmštvo pa je tudi nad vse pa-triotično In kot skala zvesto vztraiaioče v svpli Mobezni do domov inel la to uradništvo hočeio srbski radikalci ta slovenski klerikalci vzoorediti z idSfođ ta zločinci ter iih opleniti za staro pravico! Vzeti fhn hočeio pasivno volilno pravico ter Hh ponižati med — polljudit Državno uradništvo lugostovansko mrra na toliko krivico krepko reagirati. Kot državljani te najgrše kastracije ne bodo mirno trpeli. Če nas posilijo, na dan Volitev jim dokažimo, da smo še možje, me p« — politični evnuhi! C. M lErcegnovO : „Projekti.. .a. — »Lako te Vama činovnicima! Crtao sam zakon o činovnicima: izvrstno sn Vam uredili plače. — sada se barem nećete više tužiti 1« — »Gosoocftne mol, sada treba, da md plačate veću kirija, Jer kako sam u novinama čitao. Vama činovnicima bile sn ooet povišene plaće«... Takva 1 slična zvona čirteš na sve sirane, a tebi neostate drugo, nego da se natežeš, kako bi rastumačio, da se radi o »proteklima«, a ne o zakona. čnc trajati krai nfihova načina života. — Zato te trebalo oodsukati svilene rukave J dađ ae na posao. Na kako? Da kuoule mast na veliko, na da ie lifrule u nova gladna inozemstva? — ful. lo niie za niu! Iti da preprodate krmke žive vaee — dvaput — ful! Ona. koioi smrdi i anto 1 Eau de Cologne... Ili da trguje s kožom ?! I opet firl — ta ona radi samo s elace kožicam. da zaštiti svoiu ioš finiiu kožicu svote slatke ručice. AB sad to! pada na namet ono. što te ka stvoreno za niu. Valuta! Kuoul. nost u Beč i tamo zarad Ju} obilno na razlici u tečaiu. To ie zaista nailakši posao. Nu za to treba putovati u Beč. a putovnica se ii dozvola za nutovanie ne dobHa tek s lahke ruke. Jedanput će m dobiti pod bite kakvom izlikom, ali .češće — to ne će ići. Tu nak treba lukavosti, prave ženske lukavosti. Promatrala se u zrcalima svoje psihe. Ovako liienoi zamamnoi. privlačivoi. čisto! i mirisavoi nioraiu se otvoriti svaka vrata na Markovu trgu. Tko bio k>i mogao odoljeti i reći: Milostiva, ne mogu vam Ma kako da se čovjek zbffta smrele u svim thn pisanijama o oobolišanlu. povišenju. uregionju. izjednačeni u itd. činovnič-kili plaća?! Meni zapravo niie nikakvo čudo. da se o tome neupućeni svtet buni. kad i mi činovnici, koH oomnirvo pratimo to naše vitalno oitanie. lako se dademo zavesti. te misleći, da te stvar gotova, više puta uzmemo olovku i činimo račune. — ali dakako — bez krčmara! Nakon tolikih skupština, sjednica, pre-stavka deoutacila i što ti la znam — skoro ie nevieroiatno. da smo uviek na Isto! tački Ko ne bi bio vterovao ono lanL kada te Mmistarstvo za kostituantu Javilo centr. savezu drž. namještenika, da oroiekt o iz-tednačenin pla^a leži gotov i da bi već bio izdat na ustavno oretresanle. da niJesu nastale prilike, koie već poduže vremena sprečavaju rad Narodnog predstavništva. Onda se mislilo: neka se sastane parkmie-nat i stvar ie gotova! Na što vidimo? Prilike se nisu sredile, a mi ne vidimo drogo, no nova obečania. nove »protekle«, nove intrige, nove krize.. A u času pak najčvršćih nada mora da nas k)Š Jedan put ’znenadi poznati odgovor ministra oređsiednika na zadnfi memorandum pokrajinskih organizacija. Naše se Pitanje ponovno tura u pozadini, prvo ler Narodno predstavništvo nema vremena da se sada o našem čitanki bavi a drugo fer treba imati pokrića. Baš kao da se radi v sasma novom oitanln. Vrileme prolazi naše oatnic i svakojake nevolje svegi uvjek rastu, a mi, potpuno nemočni, moramo da se zadovoljavamo samo obećan Tima. samo »projektima«. Ako se računa na našu nestesn. to le nešto drugo. Zato završavam: Drugovi u nevolji! Združimo se čvrsto u Savez Javnih namještenika! U sta-leškim pitanjima.nemolmo se razilaziti! Budimo složni kako bi svi bez razlike mogli Jednodušno i naienergJčntle zahtijevati ostvarenje naših svetih prava. Bez sloge nema i ne će nikad biti uspfcha! Bez organizacije i stališkog glasila ne možemo postići poboljšanje svog materijalnog položaja. ................... dati dozvole za mrt u Beč! Ona hi mora dobiti koliko Jol se samo nota bude prohtjelo ... Upoznala se negdje u kavani s Jednim zgodnim vladinim tainikom. na koga ie već dugo vrebala. Ta će biti onal kofi će morat! sve učiniti. Što bude ona htlela. — I uistinu se gospodin ta*fnik ulovio u mrežicu poput zlatne ribice. Isprva se i sam čudio, kako te eosoodia prema nlemu osobito Itubezua. Kako ga slučalno susreće na ulici, nagovara, pleše s njime na plesovima. nalazi ra u kavani, kazalištu — svagdje. Gospodin tainik. u devetom nebu. gotovo sam od sebe izradiuie Utepol svoloi obožavano! dami putovnicu, propusnicu, dozvolu — što samo hoće i žeH. SvaJd mjesec po dva, tri puta putuje ona u Beč, sad k zubaru, fer tko bi si u Zagrebu dao zub plombirati, sad da orati neku rodiaku na operaciiu. sad. da si nabavi neke toaletne potrepštine, sad zbog ovoga, sad zbog onoga... A kad se gosnodu talniku činilo to prijateljstvo suviše platonsko, jednog se dana osmjeh reći IJepoj dami ne bi ti došla Jed- FR. RA VOLI (Ljubljana)* Na boj za našo pravdo! te boe slgno rtaces! V mnogih člankih, ki tih Je priobčil »Naš Glas«, te bilo dokazano, da nam vse naše razredne hi gospodarske organizam čije ne bodo nič koristile, če nimamo tudi politkL.e moči. Politično dobro organizirani staleži (podjetniki trgovci obrtniki. duhovni, kmetic, delavci Itd.) nas odrinejo v razrednem boju, ako se takoj ne organiziramo politično. Priznati moramo, na našo žalost in sramoto, da so vsi drugi staleži bolte organizirani kakor mi: prav zato se nam tudi natslabše godi »Vsak te svote sreče kovač.« Obravnavalo se ie tudi že v našem glasilu, kako se na! politično organiziralo lavni uslužbenci in kakšno stališče nal zavzamete ori bodočih občinskih In parlamentarnih izborih. Eni so mnenia. da se nai priključimo tel ali oui politični stranki, drugi zooet trdite. da nai tvorimo stranko zase in postavimo kandidate Iz svofih vrst. Vsi. ki smo opazovali politični in sociialni razvoi v državi smo prepričani da se moramo politično samostojno organizirati: to bi bilo ne le v našem, temveč tudi v državnem interesu. Državno ushižbenstvo se ne more ta ne sme v celoti orikliučiti nobeni politični stranki. Ostati mora nad strankami, če hoče dobro In oblek tl vno vršiti svoto službo. In kad bi dosegli če bi se priključili tej aH oni politični stranki ? Nič ali zelo malo. kakor to vemo iz preteklosti. Našega polo* žala ne more nobena stranka znatno poboljšati že tadi Iztemnega stališča, ki ga zavzemamo kot državni uslužbenci na-pram ostalim stanovom. Dosedal politično razcepljeni in vsled tega brez politične moči. smo postali »brezpravna rate«. Kal nam le nudila koaliella socrtetae demokraciie z »Jug. dem. stranko«? Razpust Saveza, aretaclle. oreganlanla! To te demokratično, socllalno. svobodoljubno? In »Slov. lludska stranka«? Ko so želez* ničarll s stavko branili svote pravice. Je ooslal dr Korošec proti nlim voiaštvo! Rdečica človeka oblile, ko vidi. kakšne nom sama po propusnicu k ulemu n stan... MislHe li. da nile došla? O i te kako rado. ter ie znala, da će tek tamo zapečatiti sve svoje putovnice. Samo Je eospodin tainik snustio žaluziie svoiih prozora tek onda. kad mu te oriiateliica došla u stan... Bio Je neoprezan, jer se to čini orMe dolaska Nu nemoite misliti, da će se za to priča svršiti tragično, i da Je netko vidio, kako Je bila ona neobično dugo u stanu gospodina tajnika, pa pohitao do ni eno« muža 1 sve mu Isipripovjedio... Ne. nitko toga nile vidio Jer naookon ona ie s3*?® sve odala svome mužu. kako le morala ici oval put sama po putovnicu... A dobri se mužić smlJao lukavosti svole drage ženice* kako slaino drži u šahu gospodina taJnika. s pomoću koga stiču zlato. — suho zlato. Za to tel ie i govorio: »TI mola zlatu* ženice!« _ No, što velite? Je ti ta dama izvjesna ova iti ona zagrebačka lieontica? Ne- va“ rate se. niie ni ova ni ona. već — ta i ta. *« (»Nos« — ZagrebJ koritarske razmere so ori nas do zaslucri SLS. In kal so nam nudile vse stranke? Prosto treovino. verižništvo in izkoriščanje konsumentov. kakor tega ne naidemo v nobeni drugi moderni državi. V Ceho-slovaški ie stala moka. Iz JugoslavHe hn-Dortimna 1 K 66 vin. kilogram, ori nas oa 15—18 K. Stranke, ki v boju proti uradnl-štvu vkllub medseboinema sovraštvu vedno skuono operiralo, so s svoiim slabim državnim gospodarstvom tako uničile vrednost naše krone, da delamo danes državi zastoni. Kal nam more nuditi samostojna kmetska stranka? Ta ie naša naivečia ne* prBatellica ter nas smatra za državne oa-rasite. Psuie nas na skupščinah ta v svo-iih glasilih kot »škrice. ki nič ne delalo ter samo dobro iedo In niio.* Kaj nam je pridobila delavska soc. dem. oziroma sedanja komunistična stranka? Tudi ta se ni zavzemala za naše težnje, nego le za delavstvo, ki živi bolie od nas. Ne preostaja nam tedaj drugega, kakor samostojen politični boi. Brez močnega vpliva na zakonodajo bodo naši uspehi le minimalni. Le če postanemo nadstrankarski političen faktor, bomo izvoie-vali naše pravice in obenem utrdili našo državo. O svoii usodi hočemo sami odločati in državno upravo rešiti strankarske korupcije. Da oa moremo v polni meri uvellaviti našo politično moč, »e treba da postavhno našo politično oreanizaciio na širšo podlago: ooiačiti k) moramo s sotrpini, ki tudi nimaio v nobeni stranki potrebne zaslombe. Zvezati se moramo s privatnimi nameščenci ter ustanoviti skupno »stranko stalnih nameščencev«. Taka stranka mora ori proporcijonalnem volilnem redu prodreti v vseh večjih kralih. Zavedamo se. da ne bo mogla naša stranka v lavnih zastopstvih samostojno odločevati: da bo na mocla uspešno kooperirati z naprednimi in soci-faiističnimi strankami proti izkoriščanju ta komoromisnhn potom v zvezi z dragimi strankami dobro zastopati naše interese, o tem smo popolnoma prepričani, zlasti če io dobro organiziramo. Da to dosežemo, te treba, da se zedinimo v naših zahtevah, postavimo na čelo organizacije dobre ta neodvisne organizatoric in ustanovano 'dnevnik kot glasilo. Odpraviti moramo vse. kar nas državne uslužbence loči: moramo se demokratizirati in socilalizirati. Na čelo stranke moramo staviti naše nal-boHše bojevnike, ki poznalo gospodarski poležal lavnih uslužbencev in dragih slo-lev. da tih morete med seboi spraviti v pravičen in sociiaten sklad. Končno ootrebuiemo v s vrbo dobre brganizaciie naše stranke dnevnika, ki bi sc ne spuščal v strankarsko polemiko, temveč le radikalno zastopal interese naše gospodarske In politične oreanizacite. obenem oa nadomestoval druve časnike, t j. prinašal objektivno vse vesti, politične, na-rodno-posnodarske. dnevne, sociialno-po-litične vsebine. Ne bilo bi nam potem več treba naročati meščanskiji dnevnikov in gmotno podpirati glasila, ki zastopalo te interese drugih strank in nam obenem vceoHaio naravnost škodljivo politično orepričanie Osamosvojimo se tedai tudi na tem ooltu. kaiti te »norci Poslušate svate sovražnike.« Sedal, ko se ie osvobodil naš narod, moramo tudi mi postati samostoini. Ustanovimo svoje dnevno glasilo, ne pustimo zastopati naših interesov oo tulih sloiih temveč odločujmo o svoji usodi sami in poidimo ori volitvah z vso sito na boi za našo praivdo! Na bol za samostojno stranko stalnih nameščencev! Op. ured.* Priobčujemo tudi ta glas Iz zavednih vrst organiziranih lavnih nameščencev. Bližalo se volitve, a lavni nameščenci še danes niso ničesar sklenili, kako in kam. Dopisnik ni zadovolien z nobeno stranko in nredlaga ustanovitev nove samostojne stranke vseh lavnih in zasebnih nameščencev. Tudi o tel ideli se ie že debatiralo med javnimi nameščenci, a prodrlo le orepričanie. da bi velika večina uradnikov pristašev SLS in JSDS ostala zvesta svolima strankama, medtem ko bi ostali uradniki pristaši JDS — na cedilu... Zaman bi ostal poziv: Vsi javni in zasebni nameščena’ skupaj na boi! Večina lavnih in zasebnih nameščencev ostane zvesta svojemu dosedanjemu političnemu programu in svoii dosedanll politični stranki. Efekt bi bH smešen le za samostojno stranko nameščencev. Tudi ustanovitev lastnega dnevnika ie lahko predlagati, a nemogoče uresničiti. Celo svoj tednik Jedva, iedva še vzdržuiemo! Kie dobiti tiskarno. Id bf nam tiskala dnevnik. — kako bi plačevali tiskovne, uredniške in najrazličnejše stvarne troške (papir. ekspedScilsko osobie. tdefor brzojavke, poročevalce i. dr.) ? Med uradniki ni kapitalistov in brez stotisočev kron ni danes niti misliti na nodiette. ki bi daiato težkega ki resnega dela vsai desetoriri stalnih nastavliencev! In končno naj bi svoje občin, svetovalce ter svote poslance plačevali še sami!? S čim? To niso mačkine solze, oriiatell Pivoli! — Sicer na prepuščamo odločitev Osrednji zvezi in Savezu! Radi otvarjamo Iznova lavno debato n predlogu. Id te zelo aktualen ta tudi že nujen. Alfa (Ljubljana): Aurea prima aetas! (Prispevek k debati o sestavku g. Z. S.: »Enotna ureditev žfvljeuskih razmer v obče.«) Z eno samo premišljeno naredbo ozir. zakonom bi centralna vlada korenito iz-oremeuila tisoč in še več naredb vsem državljanom v neizmeren prid. ako bi izdala naredbo, veljavno za vsa plačila, tako državna kakor tudi privatna, da se imate računi« no vsakokratnem tečaiu zlatega denarja * četudi v bankovcih oziroma kovanem denarju. Mol predlog sega še dalje., da bi se namreč tudi za vsa voina leta nazal računalo na zla« podlagi. Brez truda in težav bi seveda ne šlo. vendar oa bi se ta trud gotovo ne dal primeriati s trudom in delom. posebno oa ne z zlatim časom, ki ga ootrebute država in ves nlen in oa orivat- * V poHudneJše umevanje rabim skoraj dosledno izraze: tečal zlata oz. zlatega denarja, padec oz. zvišanje kurza zlata, dariravmo se lahko vzame, da ima zlato stalno neizpremenljivo vrednost in da je dražie in cenejše te z ozirom na izoremi-nlaioči se tečal papirnatega In drugega kovanega denarta hi bi bilo torej govori« le o kurzu papirnatega denaria naoram zlatemu. (S tem nazorom ne moremo popolnoma soglaša«. Op. ur.) nih nodietii aparat pri obstoječem fcongio-i meratu veliavnih zakonov in naredb. Lel poglobite se v zadevo! Vsakovrstne nove. že pred sankciia oz. veljavnostjo večkrat proklete novd davke in davščine izumliate naivečS finančniki vseh držav, da bi dobili zopef ravtnovesie v svoiih. do svetovni vojni razruvanih državnih gospodarstvih. Pa nobenemu se še ni dosedai posrečilo, najti popolno ravnotežie in to teminami in težie, ker niih predloge parlament Dooularizira ia oslabi v finančnem oziru. Veliko svoSh talentov bi ti finančniki lahko orihranfli. ako bi se vsa denar pomeniateča števila v vneti obstoječih zakonih in naredbah uravnavalo oz. soreminievalo po povprečnem navadnem tečaju zlatega denarja, ki bi se od časa do časa objavljal v uradnem listu. Eksistenčni, dohodnine prosti minimum ie znašal pred volno 1600 K in znaša danes vkljub silnemu oaden kunčiiske vrednosti denarja (kmet pravi: krona te krajcar) ravno toliko. Vsi predlogi merodajnih oblasti so bili bob ob steno. Ako bi se zakon o osebnih davkih strogo tzvaiaL bi prišel prav vsak hlapec in dekla kakor tudi pastir v dohodnino, m bt bili leti oceniti ne le s 1600 K. marveč vsai s 3000 do 4000 K. ker ie že stanovanie in hrana brea plače v gotovini letno toliko vredna. Kie pa je aparat, da bi zmogel ootetn to dete. in afl ne bi bil efekt visoko pasiven. ker M papir m delo velikokrat veS stala, kakor pa bi se predpisalo na doJv'*-nini? Vrhu tega bi nastal med skraino občutljivimi davkoplačevalci vik in krik. katerega ne bi bilo lahko zadušiti. Ako oa bi se računalo do tečaiu zlatega denarja, bi se določil eksistenčni, dohodnine prosti minimum kakor tudi vsi drugi pribitki ia odbitki ob novem letu do dovprečnem kurzu zlata v predi d očem letu. Efekt bi bil gotovo izboren, dela. osobito oa odi težnosti naoram davčnim oblastim oa veJUrr* mani. In kaziti? Koliko razfičnili zakonskih določb te še v vdkrvi. s katerimi se predpisujete z ozirom na kurz zlata naravnost smešne in niti daleko faktične stroške nfl pokrivaioče kazni oz. povračilo stroškov! Naj omenim le evidenčne pristojbine mi zemUeknKžnem katastru do JO, 20, 40 h kd. ki redkokdal doseže io znesek par kron. — Vse skupaj ni niti za črnilo. Vse obfle uradne pisarite ne zaležeio dosti, ako čakajo zamudnike dosedanje ^občuta« i« gorostasne" kazni In glede višinske kompetence? V različnih zakonih in naredbah te določena da katerega zneska ie kompetentna odtečeva ti I. instanca, do katerega druea tal. Pri sodiščih n. nr. v kazenskih zadevah: do karerega zneska okraina. deželna in porotna sodišča Kako neverjetno veliko dela te narastlo vsled takih in sličnih popotaoma zastarelih določb višjim oblastvom kt ko* Wko tega dela bi odoadlo in bi se vsled tega pocenil aoarat. ako bi se vsai oh vsakem novem letu (ori velikem in hitrem Padcu ali dviganju tečaja zlata po potrebi tudi med letom, razglasil v uradnem listu Povprečni kurz zlata v predkločem letu C naročitom, da imato vsi uradi uravnati ta-korekoč avtomatično meie svote kompetence. višine kazni in pristojbin slično, kakor se ie na navaden razglas med vojn# parkrat tn tudi letos zopet pomaknil poletni čas no vsei Evropi za 1 uro naorei. Se celo davčni in sodni izterjevalci'bi bili docela razbremenjeni, ako bi se uve- liavila zakonskim potom določba, da bo moral za slučai nreoozneea plačila vplačali zamudnik pristojbino do novem viš-iem kurzu zlata, torei v znatno višiem znesku papirnateea denaria. Taka določba bi privedla davkoplačevalce samoobsebi k točnemu plačevanju davkov. Davkoplačevalci bi imeli moeoče potem malo več umevania za državnost, kakor ea opažamo dandanes. Izteriavanie davkov v tem primeru si predstavljam s kolesariera. ki vozi s kolesom na prosti tek. Požene ea oo ravnem le od časa do časa z lahkoto malo in le v klance navzeor dobro, navzdol pa celo nič. To se pravi v navedenem primeru, da bi nri padaicči kuočiiski vrednosti oziroma padajočem kurzu papirnatega denarja (po-višanlu tečaia zlata) izterievalci ne imeli skoro nobeneera posla z izteriavaniem. ker bi se davki od dne do dne do tečaiu zlata zviševali in bi bilo samo to deistvo že zadostna izpodbuda davkoplačevalcem za redno olačevanie davkov. Pri stabilnem tečaiu papirnatega de-denaria bi bilo pa treba večkrat slično kakor pred voino. opominievati in izterjevati. dočim bi bilo treba pri naraščaioči kuočiiski vrednosti denaria (padcu tečaia zlata) v katerem primeru bi se davčni zneski zniževali, porabili precej moči za pravočasno izterjanje davkov.** Cas >e zlato. Kolike množine tega zlata porabijo samo mezdna gibanla uradnikov in delavcev! Povrh pa še te neizmerno škodljive stavke delavstva. Smelo trdim, da bi večina mezdnih gibani, poseb-«10 pa stavk izostalo, ako bi se uravnavale vse plače automatično po tečaiu zlata. — Potem bi se pečale vse organizacije ž drugam smotremeišim delom, dočim ie osredotočeno sedai delo vseh organizacii skoro izkliučno za dosego draginji primernih plač in mezd. [Vzemimo še par primer sedanjega časa! Veliko trgovcev po poklicu ie bilo kaznovanih zadnii čas z občutnimi denarnimi globami in povrh še z zapornimi kaz-nimi. Trgovci trpe na ugledu in časti in so oropani za gotovo število let tudi več državljanskih pravic: madež pa se lih drži vse živlienie. In kal so storili? Nič drugega kakor to, da so zahtevali za blago pri pa-'daioči kuDčiiski vrednosti denaria. razme-roma viišie kot običaine cene. Pa da se me ne bo napačno umevalo, češ, vedno čez draginio zabavliaioči uradnik pa kar naenkrat zagovaria trgovca. Bodimo soci-laJno pravični! Ako zahtevamo zase avtomatično uravnavanje olač po tečaiu zlata, moramo priznati gotoro tudi trgovcu, da sme pri zviševanju tečaia zlata priračuniti nakupni ceni blaga poleg običalnega dobička tudi razliko na kurzu od dneva nakupa pa do dneva prodaie! V tem pogledu in do te meie ga mora prav vsakdo zagovariati. To priračunanle ne bi smelo biti kaznivo. Kaznivo pa mora ostati sleikoorel prekoračenje opisane meje ter zadržavanje in kopičenje nujno potrebnega blaga, da poskoči cena vsled povpraševanja čezmerno. Za take niso kazni previsoke. Kliub temu na smelo trdim, da bi veliko v uradnem listu razglašenih kaznovan! sploh odpadlo, ako bi se uvedlo raču-nanie oo tečaiu zlata. ** Ne sicer pod višino določeno v zlata, a vendar bi se zniževali, ker bi morali recimo sedaj znašati velikokratni mul-tiphun y zlatu določenega zneska. Čas kaznovanja bi v tem primeru nastopil šele takrat, ko bi kuočiiska vrednost denaria rastla in bi se nekateri trgovci branili prodaiati svoie blago za izgubo, le računsko ne pa faktično, ker bi si z izkuo-lienim denarjem višiega tečaia zooet lahko nabavili zadostno množino novega blaga, dočim si ga. nri oadaioči vrdnosti (tečaiu) denaria in z le 10—15% kosmatim dobičkom ne bi mogli ter bi morala priti potemtakem večina trgovcev v kratkem času v ko.nkurz. Ker trgovci niso prišli v kon-kurz. amoak so vkliub oadaioči kuočiiski vrednosti denaria med volno nezaslišano vsi obogateli, ie to neoobiten dokaz, da so vsi delali z oderuško visokimi odstotki in da so torai vsi ti zakrivili kazniva deiania in da so vsi vredni eksemplarične kazni, ne le par nesrečnežev. Ti so se okužili že ob koncu voine epidemično s pohlepom po bogastvu. Aurea prima aetasl Ovidove zlate dobe sicer ne bo oriklical nihče več nazai prikliče pa se lahko skoro docela predvoi-no sociialno razmerie med stanovi in predvojna doba. ki ie bila v primeru z današnjo tudi zlata. Skratka g. Z. S. ie izumil avtomat ne-orecenliive vrednosti. Manika pa mu popolnoma sredstev, da bi dovedel svoi izum do funkciionirania. To zmore edino država. Nudi pa ta svoi izum brez patenta popolnoma sredstev, da bi dovedel svoj izum centralna vlada tudi toliko razumevanja, da si ga orisvoii in ga oživotvori in se s tem oorime rešilne deske pred potopom in ne bo morebiti videla v g. Z. S. svetopisemskega antikrista, katerega se ie treba ogibati? Videbimus cras! Alfa. IVAN ROSTAN (Ljubljana): Hranilni in posojilni konzorcij. Prvo splošno uradniško društvo na Dunaju je bila ena največjih življenskih zavarovalnic v bivši avstro-ogrski monarhiji. Niegove zavarovalne police uživa-io iako dober sloves in so razširjene zlasti med uradništvom. Ta zavarovalna družba ie imela prvotno po vseh večnih mestih svoje ekspoziture, katerih namen je bil v prvi vrsti posredovati pri življenjskih zavarovaniih in v zvezi s tem preskrbovati oo zmerni obrestni meri posojila svolim članom. Te ekspoziture so se imenovale oosoiilni konsorcii. Stale so pod neposrednim nadzorstvom in vodstvom osrednjega uradniškega društva na Dunaju. Pozneie. ko le izšel 9. aprila 1873 zakon o pridobitnih in gospodarskih zadrugah. oa so se razvili ti konsorciii v popolnoma neodvisne zadruge. Zato se ie tudi nravno razmerie med niimi in uradniškim društvom bistveno izoremenilo. Na mesto odvisnih ekspozitur so stopili samostojni pravni obiekti. Odslej so se imenovali hranilni in posojilni konsorciii prvega splošnega uradniškega društva. Dasi popolnoma autonomni. so tudi še v nadalie obstaiali med niimi in uradniškim driištyom medsebojni stiki, temelječi na posebnih dogovorih in pogodbah Tako n. or. ie izražena skupnost interesov s tem. da vsak konsorcii nosi v besedilu svoie tvrdke obenem tudi naslov uradniškega društva. Konsorciral-no načelstvo oskrbliuie v svoii lastnosti kot lokalni odbor uradniškega društva razne agende v interesu tega društva in njegovih članov, kakor: življensko zava-rovanie. inkaso premii. razna izplačila itd. Vendar na ie poglavitni niihov namen ta. da s nrevzemaniem glavničnih vlog (deležev) nudiio članom priliko za plodonosno nalaganie prihrankov, in da Hm. uoorabliuioč te deleže in druga prometna sredstva, daieio Dosolila pod kar najugodnejšimi oogoii. in da sploh pospešuleio gospodarske interese zadružnikov. Veliko vlogo v konsorciialnem obratu igra vorašanie prometne glavnice. Deleži, s katerimi zadružniki iamčito. in ki se že po svoii naravi morajo višie obrestovati!, bi bili sami zase predrago prometno sredstvo. Y interesu kreditno obremenienih zadružnikov ie. da se pritegneio v zadružne svrhe tudi ceneiše hranilne vloge. Id! ne iamčiiio. ali kak drug nizko se obrestu-ioč obratni kredit. Zato oa te uradniško društvo daialo konsorciiem iz svoiih razpoložljivih reserv potrebne kredite v obliki kontokorentnih posojil. Seveda ti krediti niso smeli prekoračiti višine faktično vplačanih deležev. Očividno te. da se vsled tega maniši konsorciii. ki niso imeli priložnosti pridobivati članov v tako ogromnih masah kot oni v uradniških in industrijskih centrih, niso nikdar mogli povzpeti dio kake veliavneiše višine in so bili obsojeni v životarieni?. Med temi tudi naš liubliamski konsorcii. Prišel ie preobrat. Od 62 konsorciiev obeh bivših državnih polovic iih pripada na Jugoslavijo 8. in sicer: Ljubljana. Maribor. Karlovac. Petrinia. Ostek. Oršova, Pančova, Zader. Ti naši konsor-cill kakor sploh vsi konsorciii v nasledstvenih državah, ki so doslei tvorili enotno gospodarsko celoto, so sedai postavljeni v čisto nov položai. Dočim so se doslei opirali na tradiciie in direktive z Dunaja. se bodo morali odslei gibati v lastnih smernicaji. Jaz pozdravliam ta preokret kot preporod za naš slovenski konsorcii v Ljubljani. S tem. da Liubljana ni več obskurno provincijalno mesto, marveč točka, h kateri gravitira vse živlienie Slovenile, ie na mah pridobila tndi ta. doslei premalo uvaževana uradniška gospodarska institucija — naš konsorcii — na važnosti in pomenu. Zatorel ne smemo pripustiti, da bi vegetiral še nadalie. ko bi nam bil lahko v mogočno zaščito in zaslombo. Boreči se za izbolišanie svojega položaja moramo uradniki sami poskrbeti, da mu pomoremo do takega obsega in tiste živlienske iakosti. ki ie predpogoj za uspešno vršitev zadružnih nalog. Vse naše minimalne zahteve se dak) uresničiti in se bodo le z vztrajnostjo in širokopotezno organizacijo. In tako prehajam zooet k načelni strani v svoiem oreidočem članku »Saniranje« sproženega vorašania in povzemam: Pri dobri volii ie razdolžitev uradništva na podlagi principa samopomoči izvedljiva! Kakor sem mogel te dni pri naibližiih računskih oddelkih, kakor so: deželne vlade, finance, iustice. kratkim potom uradno dognati, le vsega definitivnega uradništva in uslužbenstva samo v navedenih resortih v Sloveniii okoli 4312. Od drugih računskih oddelkov, na katere sem se bil obrnil, mi doslei še niso prišli podatki. Ampak že to število nam približno Stran 5. — ■—------ zadiostule za presoio. koliko ie celokuD-nega javnega nastavljenstva v Sloveniji. Ce Domislimo, da zgorai niso všteti železnica, oošta. meščansko in liudskošol-sko učitelistvo. magistrati, rudarstvo, kmetiiistvo oficirii. ki so vsai v bivši Av-striii Driznano tvorili eden naivečiih kon-tingentov ori raznih kreditnih zavodih, slednjič penzijonosti, ki jih moramo še vedno šteti med „družinske člane11 — potem lahko vzamemo, da je vseh javnih, državi služečih nameščencev dobrih 15 tisoč. Kako impozantna armada! A kolika škoda, da tako ogromen odstotek tega dragocenega reservaria inteligence in energije neorganiziran in brezplodno usiha... Ce bi od teh 15 tisočev pristopila h konsorciiu. recima vsai ena petina, t. 1. 3000 članov vsak po 100 deležev, bi imeli na mah 300.000 kron. S to glavnico bi po današnjem nizkem kurzu lahko plačali ne dosti man? od enega miliiona kron dolga v nemŠko-avstriiski valuti. In to je že nekai. to je že precej! S temi ^000 deleži pa smo si tudi ustvarili krasno kreditno baza Do te višine nahnani lahko naiamemo novega kredita. Vem. so bele vrane tudi med uradniki, ki imaio neka* pod palcem. Z lahkoto bi zložili sku-oai to vsoto v obliki hranilnih vlog. kar bi Domenlalo zopet nadaltm miliion v konvertiranje dolgov v nemško - avstrijski valuti. In tako bi šlo dalie. Razvoju v ozkih razmerah se grbaiočega hranilnega in posojilnega konsorciia v Liubliani bi bila odprta pot. FILIP KORENČAN (Ljubljana): Carinska uprava. (Konec.) Dalie pripoveduje g. šef tudi o nekih car. uradnikih iz bivše monarhije, ki so bili kaznovani zato. ker so ponaredili datum na nekem zapisniku, da bi s tem »mogli sebe proturiti za hvataće i deliti nagradu«. Ta uhvatnina in nagrada morata igrati veliko ulogo v srbski carinski upravi, ako lih g. šef ponovno omenia! Slučai nam ni znan In zato se o niem ne moremo izreči. Nismo pa enakega mne-nia z gospodom šefom, ker bi morala tak slučai razsoditi predvsem pristoina disciplinarna kotnisiia (senaO in šele v drugi instanci gener. direkciia carin i to uprav na podstavi citiranega min. sklepa. G. člankar ie diametralno nasprotnega mnenja, namreč. »što se postuoanie centralne vlasti ne ograničava na samim rešenjem ministarskog sveta na predstavke!« Torej: sic volo. sic iubeo! Znamenit je sledeči pasus zagovora, ki obsega n^kak konfiteor g. šefa carinske centrale. Pravi namreč, »da se oseča nezadovoljstvo što se daie neka prevaga srbskim činovnicima.« Prednost ori izbiranju pa daie — »dobro poznavanje i sa-vesno vršenie službe«. Že soredai smo omeniali razliko v predizobrazbi med uradniki bivše moderne monarhiie in med srbskimi, ki so vaieni le malih balkanskih razmer. In vendar se tudi tukai znova poudaria dobro poznavanje in vestno izvrševanie službe — srbskih uradnikov, ki se Hm zato dale prevage (prednost) pred hrvatskimi in slovenskimi! Zdi se mi. da čuiem reakciionarca. ki liubi duševno temo ter pridiguie: »Več ko študirate, tem večji ste — tepci!« Toda Srbiianci švabske kulture sploh ne priznavajo ter cenijo višie balkansko. Skorai vsa centrala ie v srbskih rokah, vsa carinska važnejša mesta so v srbskih rokah, slovenski in hrvatski uradniki so kot Švabe potisnieni v kot: oceniuieio in diskvalificirajo iih srbski, edinole »sposobni« in »sa-vesni« uradniki. Pri »najboljši« volii ne moremo verieti v nepristranost teh referatov m opisov. Tudi Vašim zatrdilom o »nesposobnosti« hrvatskih in slovenskih cari-nariev ne moremo verieti. ker ste jih povzeli le iz srbskih virov, katerim daiete »orevago«. O nesposobnosti lastnih odličnih strokovniakov. ki iih postavliate na naše carinarnice, pa priča — zaostaianie premeta, konfuznost, kaos. ogromne škode. tisočere pritožbe itd. Na daljnje trditve g. generalnega direktorja ne bodemo reagirali Z zadovoljstvom moramo le poudarjati, da se ie po niegovi zaslugi prevel carinski zakon in da se nam obeča tudi carinska tarifa v slovenskem izdanju. Prosili bi ga. da Slovencem čim prei posluži tudi s prevodi drugih carinskih predpisov, ker naše občinstvo cirilice še ne more čitati Ako temu ugodi bodo tudi carinarnice in občinstvo v Slovenili v posesti potrebnih pripomočkov. Konec zagovora oa se glasi: »Tvrdi ce. da carinska družba niie dobro organi-zovana, jer se i za najmanju sitnicu mora obračati centralnoj direkciii carina! Carinska služba je sada organizovana po zakonu carinskom, koji je u važnost, i ona ne može biti drugače organizovana. To če tako morati ostati i u buduće, ier se nikome drugom, oshn centralnoj upravi ne može ostaviti, da konačno odlučuju o carinskom stvarima i carinskim pitaolima.« To zveni tako. kakor da ie carinska uprava bila nezmotljiva. neDrememliiva ter ie nekak petrefakt. kateremu bi mogli udahniti živlienie le sposobni in zavedni srbski car. činovnici in nihče drug v državi. Mi smo pa vendar še vedno nepoboljšljivi optimisti, da moderna Jugoslavija kmalu zavali ta carinski oetrefakt v balkansko pozablienost. Ko dobimo pravi parlament in prave poslance, ki se bodo resno brigali za smešne starine, se pošlie tudi današnji car. zakon z upravo vred v historični muzei. Kot dodatek bodi napisano še tole. Merodaina srbska oseba ie napram zastopnikom krogov, ki so se pritoževali zoper neznosne razmere pri carinarnicah, odkar jih vodijo srbski uradniki, utemeljevala prednost, ki se daje Srbom, s tem-le eklatantnim dokazom: »Ko so ori carinarnicah bili slovenski upravniki, so dohodki carinarnic znašali 5 milijonov kron. oo name-ščenru Srbov pa znašajo 20 milijonov! To mora tudi slepcu odpreti oči. da vidi koliko bolie se uraduje dandanes!« Oglejmo si oa to eklatantnost z malim računom. Do juniia meseca 1919 ie služilo v Sloveniii okolo 20 slovenskih carinskih uradnikov, ki so pobrali, kakor meni gorenja oseba, do 5 milijonov kron na leto carine. Ker »e tedania krona veliala cirka !4 sedanje (tedai ie ažiia na zlat dinar znašala 240 %, dočim znaša sedai 800 %), je torei tedanjih 20 slovenskih carinikov pobralo okrog 20 milijonov kron v sedanji vrednosti ali vsak po 1 milijon. Pripomnimo, da je bil tedaj uvoz znatno omejen in izvoz blaga splošno prepovedan. Ti čari- 1 narii bi gotovo pobrali tudi štirikratno carino, če bi uvoz in izvoz bila dovoljena. To pa carinski upravi ni bilo zadosti. Uvidela ie »potrebo«, da se Slovenci odstranilo ter se nadomestijo srbski uradniki. Predvsem se ie k carinarnicam v Slovenijo nagnalo namesto oreišniih 20 kar okrog 200 carinskih »uradnikov« do večini Srbov. Upravniška in inšpektorska mesta so zasedli tudi Srbi. I no, teh 200 uradnikov pobira sedai do 20miliionov carine t. i.. vsekdo niih ie povprečno pobere za! 100.000 K. Kakor se vidi iz tega malega računa, ie pač bila potreba, da se stvari puste, kakor so bile. ne oa. da se uprava za 180% podraži, kar morajo plačevati lej davkoplačevalci Cene padajo? V zadnjem času se v časopisih velikdi bere o padanju cen. Nekateri listi hvalijo dobro letino, navaiaio Statistike glede prir delkov in koliko od teh se bo lahko izvozilo v tuie države, ker se pri nas ne bo moglo vsega porabiti. Človeku se zdi. ko vse to bere. da so res prišli časi. ko se bo začel cediti med in mleko in ko bodo frčali pečeni golobic kar sami v usta. Za javne uslužbence — ki smo odvi«< sni edinole od svoje pičle plače — to vprašanje ni brezpomembno. Napočil ie namreč čas. ko v Beogradu odločajo o službeni pragmatiki in regulaciji plač državnih uslužbencev. V tem nam tako važnem in odločilnem času kriče listi, kalao padaio cene in kako bodo še padle. Ali se hoče s tem manevrom zopet prikrajšati plače ubogih državnih uslužbencev? Ali bisage raznih verižnikov še niso polne?, Ali javni uslužbenec še ni dovoli izmozgan? Vprašajmo se odkrito, kai pa se iai pravzaprav pocenilo? Odgovor je lahak. Sladkor, ki so ga pred nedavnim časom namenoma podražili kar naenkrat od 47, kron na 72 K, ie počasi padel na 58 K do 52 K. No, danes ie že zopet 60 K! Padla ie tudi cena mesu za 2 K in moka za 2 fL Za kako dolgo? To ie vse Ln vsled tega toliko voitia. Gospoda, ki se je vsled te malenkosti lako razburila in vznemirila, na ne vidi in ne sliši, da cene drugih stvari še vedno rasto. Cena manufakturi in galanteriji še vedno raste. Usnje se ie nedavno zopet podražilo in čevlii bodo na iesen zopet redka dragocenost. Pred pan dnevi tudi ena najvažnejših predmetov — premog kar za 80%!! Drva so vsaki dan dražja in kupiti voz te neizogibno potrebne tvarine, ie za iavne uslužbence nemogoče. če hočemo vsak dan vsai enkrat jesti. Vožnja na železnici bo od 1. avgusta 1.1. naorei zopet mnogo dražia. Da državna podietia nikollne zvlšaio cen in tarifov za bagatelo, smo vselej uvideli pri zvišanju tarjfov na železnicah, pri kolekih in cenah za tobak. Sukanec in druge taka slične stvari še niso dosegle nikdar taka enormnih cen, kot ravno sedaj. Nahajamo se v času. ko Je sadia tn vseh vrst zeleniadi na kupe. posebno letos. ko ie vsega v izobilici. Ce oa stopiš na trg in vprašaš do ceni te ali one stvari, se ti maralo ježiti lasie nad gorostasnirnf cenami, pa bodisi še tako malenkostna stvarica. Najmanjša glavica salate stane 1 K. glavica zelja 8--10 K. eno iaice 1 K 60 vin. do 2 K, liter mleka 5 K itd. Te cene obstoiaio meseca iuliia 1920 na Imbliam-skem trgu. v čigar naibližii okolici ie ne- brof kmetskih vasi z nairodovitneišim tK>-liem! Se nikdar niso bile na trcru tako visoko cene. kot ravno danes, ko arotovo ča-sooisie voiie o oadaniu cen. Čemu vsa ta komediia? Belokranicera in Hrvatom. Id dovažalo sadie v LiubHano. sc ie Dreoovedalo rrodaiati to sadie ooieie kot no 8 K za ki-Jo.rram in žanre tik), đa se fen sicer vzame ’clovolienie za orodafo. To te nečuven Skandal, ki se ne da in ne moče ooravkStL Prišli smo tako daleč, da narekuieto IhiMkmske branjevke same tržne cene. Ce narediš kako pohlevno opazko uroti nfih cenam, si še sirovo nahrulien: »Ce ti te nredraeo. oa ousti. sal te nUiČe ne silL da kuntš!« Sad ia te na kupe. da tndie. vzlic temu na tako gorostasne cene,