Pesmaričica po številkah. (Odgovor.) Jako mi je žal za čas, ki ga moram žrtvovati odgovoru na toliki in toliki vže napad na ,,Pesmaričico po številkah". Nič tu ue pomaga, predgovor moj se še nc čita, zastonj pišem tudi tukaj: nKdor čita, razumevaj!" Le častitiin čitateljem povem še jedenkrat, da ima moje delce nauien, naučiti mlade pevce koj peti po številkah brez teorctičnih težav, ne da bi se mučili učenci s petjem le po posluhu, ker so notc za-njc še težavnc. Stablovo metode uisem nikjer obsodil, da ,,ravna proti učni in naravni postavi in da je na napačnem potu, ali z drugimi besedami, da je zavrgljiva" — to zavijanje, obrekovanje in sumničenje odbijam in vračam g. dopisniku ter prosim častite čitatelje, naj še jedenkrat brez predsodkov fiitajo dotično razpravo na str. 16. ,,Cerkv. Gl." Stahl začenja vaje z 2 oddelkama v obsegu kvinte in kvarte ter združi potem oba obsega v našo dur-škalo itd. Zakaj ne začenja koj s celo škalo? Ker je po oni razdelitvi poduk ložji. Zakaj pa jaz začenjam z enim tonom, s čemur se učenec igrajc privadi peti ritmično v taktu, potem z 2, 3, 4 in pridem stoprav s 13. številko k obsegu kvinte, t. j. tje, kjer Stabl vže začenja? Ker je tak poduk še ložji. Pokazal sem gg. pedagogom Stahlove knjižice, in vsi so enega menenja, da bi se raorale take vaje napisati otrokom ne desko in z roko kazati na vsako številko, drugače se zgubi oko pevčevo kakor v letni hranilnični knjigi. Zatoroj je ,,Pesmaričica" moja navlašč enovrstno sestavljena; s tem sem hotel poduk polajšati in pospeševati, ne pa tekmovati se Stahlom! Enovrstne vaje se pa pojo — kakor zahteva moj navod, ki naj se čita — prvič, da se imenujejo pri petji številke, drugič samoglasniki, v prvi vrsti ,,a" in naposled še le besede; torej to ni težavno, kakor si to g. J. predstavlja v ,,Učit. Tov.". Na ta način bi morale biti vse stotine pevskih šol po notah tudi zavrgljive, ker ne začenjajo kakor Stahl in po njcm g. Jakelj. Načelo »Divide et impera" veljalo je prej tudi poduku čitanja in računenja, zdaj pa se koj čita in vže pri malih številkah vcepujejo se nežnim otrokom adicija, subtrakcija, multiplikacija in divizija. Kajjeboljše? Namen vsacega poduka je, da se pripelje učenec k cilju, da spozna duba te ali one stroke, ne glede na vnanjo obleko; in g. Jakelj ne doseže se Stahlom nobenega vspeha, ako nima nadarjenih in marljivih otrok; jaz pa združujem vedno poduk po notah s podukom po številkah ter dosežem še v krajšem času gotovega uspeha pri pevcih, ki se hočejo kaj naučiti, pri nepazljivih si pa razdeliva g. J. in jaz dobiček na dva enaka dela. Glede opazke o samostalnosti in drugih presiljavab odgovarjam: nLe varno s puško!" Brez prepevanja celih in pol-tonov ter drugih intervalov se dozdaj še po nobeni metodi nihče nij naučil peti. Jaz senisem zagrizilv nobeno šablono , da bi ne pripuščal poleg ene metode še druge, in upam si javno, praktično dokazati, da se priden pevec more naučiti po novi nPesmaričici" enako dobro intervale zadevati kakor po stari nSingschule"; — zakaj ? ker se nauči peti od vseh škalnih stopinj razne, potrebne intervale navzgor in navzdol.— Oziral sem se pri tera odgovoru samo na nekatere točke; vseb nij mogoče s peresom razlagati, enako brezvspešno razlaga marsikaj še g. Jakelj sara; — dokazati se more mnoga točka samo praktično in ustmeno. Čemu je cela ta razprava nKatera je boljša?" Vsak, ki reflektuje na to ali ono, si vže izbere; jaz ne silim nobenemu svojega revnega delca, kakor g. Jakelj svoje prestave z nemško ,,Singschule" in s nPevčkom". Na dokaz, da moje delce ni tako slabo, da ga hoče g. Jakelj z vso silo izpodriniti, naj stoje tukaj o njem vrstice znanega v tej stroki pospeševalca, gosp. dr. M. Tratter-ja iz Merana, 22. dec. 1882: ,,Die hiibschen slovenischen Liedchen milssen wohl Lehrern uud Kindern grosse Freude bereiten. Die Auswabl derselben mag Ihnen nicht wenig Arbeit verursacht haben — ist aber auch sehr gelungen". Ant. Foerster.