NOVEMBER j p Vtl svet. 2 S Ver. duše YlTäirpöb. 4 P Karel J 5 T Caharija 6 S Lenart 7 C Janez 8 P Bogomir 9 8 Teodor 10 N 2 2 . p ob.li) 11 P Martin 12 T Avrelij 13 S Stanislav 14 C Jozafat 16 P Leopold 16 S Otmar 17 N 23. pob. 18 P Odon G 19 T Elizabeta 20 8 Feliks V. 21 C Dar. Mar. 22 P Cecilija 23 S Klemen 24 N 24. pob. 26 P Katarina 26 T Silv. O 27 S Virgilij 28 C Gregor 29 P Saturnin 30 S Andrej V 30 dneh 30 številk za 12 Din „OLAS NARODA" I.J UI$t| ANA — WEBOTIÖNIK Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. TeL: 2366, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. TeL 2290. Celje, Prešernova 6/1 L Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 NARODA Današnja številka vsebuje: Podtalen napad na naše učiteljstvo Po volitvah v Narodno skupščino Nadaljevanje ljubljanske občinske seje Dubroviča naj preiščejo psihiatri! Izkušnje za bodočnost Kako naj kmet plača? Št. 198 Izhaja vsak dan V Ljubljani V soboto, dne 16. novembra 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I. P^dfalen napad na nase mitelistvo Podtalna publicistika obratuje pri nas še vedno s polno paro. Zakrinkana žurnalistika je našla vnete sodelavce med vsemi onimi, ki jim je denunciantstvo v krvi in ne prenesejo tistega minimuma poštenja, da bi svoj gnev in sfanatizirano sovraštvo proti nasprotniku pokazali z neprikritim celom, že leta in leta se slovenska literatura polni z anonimnimi letaki, brošurami in okrožnicami, v katerih se politični nasprotniki blatijo z ogabnimi lažmi, klevetami in histeričnimi izlivi podlega in zločinskega avtorja. Kdo je bil pri nas prvi ustanovitelj take vrste literature, ne bomo raziskovali, končno to tudi ni važno. Dejstvo je, da se taka razračunavanja z nasprotr niki niso omejila zgolj na politično polje, pač pa so bila vprav v zadnjem času z vso udarnostjo osredotočena na kolektiv ljudi, ki so svojemu narodu doprinesli vse duhovne dobrine, s katerimi ta narod danes razpolaga. Učiteljski in duhovski stan sta bila tarča najgnusnejših napadov s strani političnih nasprotnikov. Mi smo se borili in se bomo borili proti vsakemu pavšalnemu blatenju kateregakoli slovenskega sloja. Prav posebno pa se bomo uprli sistematični gonji proti našim vzgojiteljem, ker se zavedamo, da tak boj za-dobi lahko kulturno bojni značaj, česar menda vendar ne želi noben pošten Slovenec in Jugoslovan. Glasno in jasno smo o teh stvareh razpravljali z nekaterimi slovenskimi listi. Odgovor, ki so nam ga servirali, smo našim čitateljem v celoti razgrnili. Naša javnost je pričakovala drugačnega odgovora, pričakovala je konkretnih dokazov, ker se s pavšalnimi očitki nihče ne more zadovoljiti, najmanj pa pomiriti, ee. je bil krivično napaden. Vendar to ni vzrok, da se moramo danes Zopet povrniti na ta vprašanja, pač pa nas k temu silijo tisti strupeni plini podtalne publicistike, ki od časa do časa vrejo na dan iz najostudnejših mlakuž in kanalov, ter zastrupljajo še tisto zdravo jedro našega podeželja, ki je ostalo kljub svetovni moriji in kljub strahotnemu partizanskemu hujskanju, nedotakljivo. Pred nami leži ostudni pamflet, ki ga je lažnivi in podli anonimni pisun s falzifici- ranim kolektivnim podpisom »Starši« naslovil dne 9. septembra 1935, z namenom zločinskega denunciantstva na merodajna mesta. Mi bi se gotovo ne ukvarjali z vsebino anonimnih denunciacij, prepričani da tudi na merodajnih mestih niso sredin — s košem, vendar pa je potrebno, da razgalimo nekatere laži, s katerimi ta Pamflet pita merodajne kroge. Anonimni pisun pravi med drugim: »Kranjski učitelji predstavljajo med slovensko inteligenco negativni cvet. So to lenuhi, taonvivanti in izkoriščevalci vsega, kar morejo doseči. Oni e1! u 6 ie^ei0> toda žaniei° ves čas bogato, faoisko cteio jim smrdi. Ta potencirani negativni cvet izdaja »Naš rod«. Slovenci imamo vec boljših, za mladino bolj primernih ter obenem zaslužnih mladinskih listov. Imamo podjetja, ki so res nekaj storila za slovensko mladinsko literaturo in ki bi zasluzila prednost tudi iz tega razloga. Sporočilo se nam je 0d merodajne strani, da se nahaja_»Nas rod« s svojimi očeti vred na tako nizki stopnji ugleda, da naši pravi mladinski pisatelji sploh sodelovati nočejo.« Ostalih grdih laži ne moremo priobčiti. Ne vemo, iz kakšnega^ razloga se anonimni denunciant ob zaključku ni mogel izogniti Politične polemike. Ali je hotel s tem zabrisati pravo sled, ali je imel za to kake razloge. Ml Pi k temu podlemu pamfletu dejali samo eno: Današnja vlada je ponovno in z vso resnostjo poudarila, da bo njeno prvo delo pomirjen je sproščenih strankarskih sil m ustvantev take atmosfere, da bo svobodno parlamentarno življenje mogoče brez večjih pretresljajev, ki bi bili lahko nevarni mirni konsolidaciji naše države. Vsak, kdor je dobre volje in poštenih misli, tega poudarka m P“ oni ki aktivno S05e_ lujejo z današnjo vlado, bi morali biti vsekakor prvi, ki pomirljivo krotijo preglasno Utripajoče žilice. Zato nam »Slovenec« ne fme zameriti, če ga pozovemo, da tudi on kljub zadnji, vsekakor pomanjkljivi izjavi glede učiteljstva, zavrne lazi, čeravno so kile napisane anonimno, ker bo s tem najboljše dokazal, da je tudi glasilo bivše SLS m sedanje glasilo slovenskega dela JRZ za Pomirjenj e duhov in proti pavšalnemu obrekovanju ter lažnivim klevetam večine slovenskih vzgojiteljev. ________ VVsfsieresIra Dunajska napoved: Nekoliko hladnejše, mlačnost se bo zmanjšala. Prvi rezultati angleških volitev Zmaga konservativcev, napredek laburhtov Neuspeh liberalnih gru&arši — izčrpani Mac Donald popolnoma propadel — Vladna koalicija ima sigurno večino — Dosedanja zunanjepolitična Uniia ostane Baldwin London, 15. novembra. Poročevalec agencije Havas je zbral včerajšnje prve podatke o včerajšnjih volitvah v Angliji, kolikor so bili po mandatih doslej ugotovljeni. - Napredek laburistov Na podlagi teh rezultatov računajo, da delavska stranka v novem parlamentu v celoti ne ,bo imela ref ko 200 mandatov. Vendar j« treba poudariti, da je delavska stranka pridobila zelo mnogo glasov, čeprav se to pri mandatih ne pozna. Znatno so se ojačile delavske manjšine, zlasti v volilnih okrožjih, ki so bila do sedaj prave domene konservaticev. Delavski stranki so mnogo škodili mnogoštevilni opozicijski liberalni kandidati, ki eo bili v posameznih okrožjih postavljeni, ne da bi mogli računati na kak uspeh. Zmaga vladne koalicije Sedanji vladni koaliciji in celo samim konservativcem je v parlamentu zagotovljena znatna večina in je pričakovati, da ho sedanji politični kurs v Angliji trajal še daljnih pet let. Volitve so pokazale, da so opozicijski liberali popolnoma propadli. To je opaziti zlasti, če se primerjajo glasovi pri včerajšnjih in prejšnjih volitvah, v volilnih okrožjih, kjer so imeli doslej zelo močne manjšine. 200 glasov večine? Konservativci se zanašajo na rezultate volitev v malih mestih in vaseh, ki bodo objavljeni šele nocoj. Vladna stranka je spočetka računala, da bo imela okrog 159 glasov večine v parla- mentu. Po poslednjih napovedih pa bo znašala ta večina 200 mandatov. Glasovi in mandati Po do zdaj znanih podatkih 90 prejele posamezne stranke skupno: a) vladne stranke: konservativci 4,120.176 glasov, nacionalni liberalci 045,950, nacionalni socialisti 163.403 glasov: vladne stranke imajo potemtakem skupaj 4,629.529 glasov in 185 mandatov; h) opozicijske stranke: delavska stranka 3,321.701 glas, liberalci sira Samuela 523.562, neodvisni delavci 22.205, komunisti 13.655, neodvisna opozicija 61.625; opozicijske stranke imajo, do zdaj 3,942.748 glasov in .80 mandatov. London, 15. novembra.' n. Po dosedanjih re-' zuitatih so potiovrio izvoljeni tile člani Bald-winove vlade: ‘ - Predsednik vlade Baldwin, trgovinski minister Runciman, zunanji minister Samuel Hoare, finančni minister Ne vi! le Chamberlain, minister j brez portfelja Percy, minister za dominione; Thomas in minister za narodno zdravje sir, Wood. Štirje ministri laburistične stranke, ki so leta 1931. pri volitvali propadli, so zdaj nanovo izvoljeni, in sicer Clines, Lee, Smith-Morrison in Bniiwood. Kandidatke so, kakor vse kaže, to pot slabo odrezale; doslej so izvoljene Samo tri. Samu£i propadel Vredno je poudariti poraz več odličnih liberalnih kandidatov, med njimi sira Samuela. Li- beralci so doslej izgubili sedem mandatov, od teh sedem so jih pet pridobili laburisti. Samo v Londonu sp laburisti dobili 11 mandatov, v Manchestru štiri, ki so jih poprej imeli konservativci, prav toliko pa tudi v Shefieldu. V Bifgmingharnu in Liverpoolu je položaj nespremenjen. Konservativci 90 ohranili vse dosedanje mandate. MacDonald izčrpan... Podpredsednik angleške vlade MacDonald je dal pri povratku v London poročevalcem listov kratko izjavo. Dejal je: Dvomim, da bi bil ponovno izvoljen. Izčrpal sein vse svoje sile. Danes sem starec in edina želja mi je. da bi se dobro naspal. ; MacDonald je zbujal vtis popolnoma izčrpa-nega; moža. Ko je stopil, v avto, je dejal: Zdaj grem, da se naspim. London, 15. novembra. Reuter poroča: Podpredsednik vlade MacDonald je podlegel v svojem volilnem okraju z 20.000 glasovi. Njegov sin, ki je državni podtajnik za kolonije, je takisto propadel. Ponovno so izvoljeni ministri Eden, Hekting, John Simon in lord Stanley. 308 2~andatov London, 15. novembra. Reuter poroča: Po zadnjih podatkih imajo vladne stranke 308 mas-datov, opozicija pa čez 100. Prvi angleški komentarji London, 15. novembra, n. Konservativni listi izražajo danes svojo radost spričo volilne zmage. »Times« ugotavlja po objektivnih ugotovitvah rezultatov, da so se vrste laburistične stranke znatno ojačile, da pa vendar ne more biti nikakega dvoma o veliki vladni zmagi. Važno pa je, da vlada v vseh strankarskih krogih popolno soglasje o .angleški zunanji politiki in celo o nekaterih notranje-političnih vprašanjih. Ce se to upošteva, se lahko ugotovi, da v angleškem političnem življenju ni pričakovati nika-kih novih momentov. Posebno pa so lahko zadovoljni odgovorni zunanjepolitični faktorji, ker je ves narod odobril njihovo dosedanje delo. Delavski »Daily Herald« je prav tako zadovoljen z rezultati volitev in naglasa, da končni rezultati prav za prav še niso znani. Toda sedaj ni več važen končni izid volitev. Vsakdo mora ugotoviti, da se je britanski delavski pokret ojačil po porazu, ki ga je doživel pri volitvah 1931. leta. Položaj v Afriki Polkovnik del Honte ubit — Ras Kasa ima popolnoma proste roke glede operacij na bojišču Asmara, 15. novembra. Po informacijah agencija Havas je italijansko letalstvo na fronti v Tigri spet zelo aktivno. Letala so izvršila več izvidniških poletov posebno okrog Ambe Aladži-ja in zlasti nad Togoro. Vrhovno poveljstvo letalstva je odredilo, da se imajo čete še nadalje oskrbovati s hrano in živežem s pomočjo letal. Z letali dovažajo v Makalo tudi vso pošto in liste. Potrjuje se vest, da je polkovnik del Monte padel v bojih blizu Sej kota. Hazaj k Abcsincem... Addi ' eha. 15. nov. Poročevalec agencije Havas je zvedel, da je dedžas Idžigu, tajnik rasa Gnkše, ki je s svojimi ožjimi pristaši prestopil k Italijanom, uspel prebežati nazaj v Abesinijo. Blizu Makale se je prebil skozi gosto razpostavljene italijanske straže. Nato je; peš prehodil pot do Desija, od tam pa so ga prepeljali v Addis-Abebo. Uspsii gener^a Maj uiti j a Asmara, 15. novembra. AA. Posebni dopisnik Havas» poroča: O bojih pri Abiju se doznava, da so trajali ves dan in da so se Abesinci. na koncu morali umakniti in pustiti na bojišču mnogo mrtvili in ranjenih. General Majotti je zavzel Azbi, ni pa še mogel doseči stika z vojsko generala Santinija; od nje ga deli gorovje. Reuter poroča: Cesar Haile Selasije je dal rasu Kasi glede vodstva operacij na svojem delu bojišča popolnoma proste roke. Zanimivo je, da ras Sejam ni dobil podobnega širokega pooblastila glede vodstva operacij in da je še nadalje odvisen od navodil, ki jih prejema od cesarja. Iz tega sklepajo, da uživa od sedanjih Kairo, 15. novembra, a. Sinoči je bil objavljen kraljev dekret, s katerim je bil notranji minister pooblaščen, da v času od 15. novembra do 6. decembra prepove vsak list, ki bi objavljal lažne vesti in vznemirjal ljudstvo. Spričo odločnega nastopa vlade je sinoči po vsej državi zavladal mir. Predsednik ministrskega sveta Nesim-paša je podpisal uredbo o začasni omejitvi svobode tiska in o kratkem postopku pri zaplembi listov. Kakor vse kaže, vlada ne namerava podati ostavke. Sinoči je bil v Kairu vzpostavljen red. Po mestu so krožili včeraj večji oddelki vojaštva na tovornih avtomobilih. ■ cikava rr’-a? Pariz, 15. novembra. Agencija- Ha vas poroča o komentarjih, ki so jih objavili nekateri francoski listi o poslednjih neredih v Egiptu. abesinskih vojskovodij samo ras Kasa neomejeno zaupanje svojega vladarja. London, 15. novembra. Posebni poročevalec agencije Reuter poroča iz Vzhodne Afrike: Včerajšnji dan je bil obeležen po okolščini, da so si tako. Italijani kakor Abesinci prisvajali neke zmage na južni fronti. Italijani zatrjujejo, da so obesinske čete, v katerih je bilo več tisoč vojakov, doživele poraz v dolini reke Fafan. Abesinci so bili prisiljeni ojačati svoje postojanke na fronti Džidžiga-Harar, ker sta obe mesti zelo važni prometni središči in se morajo za vsako ceno obdržati. »Matin« ugotavlja, da so demonstracije v Kairu in drugih egiptskih mestih povzročile londonski vladi mnogo skrbi. Vendar sodijo angleški krogi, da so bili nemiri posledica neke akcije, ki je imela nalogo onemogočiti nadaljnje prijateljsko sodelovanje med Anglijo in Egiptom glede na sedanji spor v Vzhodni Afriki. List je mnenja, da bo Anglija gotovo zaustavila vse svoje sile, da si utrdi svoj položaj v Egiptu. »Figaro« pravi, da skušajo vafdisti izkoristiti vzhodno-afriški spor, da br izsilili od angleške vlade čim večje koncesije. Kar se tiče govoric, da so Italijani zapleteni v organizacijo demonstracij, je list mnenja, da bi tako vmeševanje Italiji .nič ne koristilo, ker so vafdisti prav tako "kakor napram Angležem neprijateljsko razpoloženi 'tudi napram Italijanom. Stroge odredbe v Egiptu Po volitvah v Nar. skupščino Skupščina bo 'klicana šele sredi decembra - Medtem bodo izvoljeni odbori proučili zagonske načrte — 20. novembra prične finančni odbor proučevanje proračuna — Politični zakoni pridejo pozneje na vrsto Beograd, 15. novembra. Z včerajšnjim dnem so bile začasno zaključene plenarne seje parlamenta. Parlamentarno delo se je iz plenuma preneslo na stalne in začasne zakonodajne skupščinske odbore, ki so bili izvoljeni na zadnjih dveh sejah Narodne skupščine. Poslanci so se povečini že v teku včerajšnjega in današnjega dneva razšli. Danes dopoldne je imel še klub JRZ plenarno sejo, iz katere je bil izdan poseben komunike. Z ozirom na predstojeće delo, ki ga morajo izvršiti posebni ^zakonodajni odbori, ni misliti, da bi skupščina v kratkem zopet zasedala. Odbori bodo v svojem delokrogu natančno proučili predložene zakonske načrte. Ko bodo z delom končali. bodo zakonske načrte predložili plenumu Narodne skupščine, hkratu s svojimi mišljenji. Zato se pričakuje, da bo Narodna skupščina sklicana šele sredi decembra, vsekakor še pred katoliškim Božičem. — 20. novembra mora predložiti finančni minister v smislu določil ustave Narodni skupščini proračun s finančnim zakonom za leto 1936/37. Čim bo proračun predložen predsedništvu Narodne skupščine, bo pred-sedništvo odstopilo proračun v proučevanje finančnemu odboru, kateremu predseduje sedaj bivši minister dr. Marko Kožulj. Proračunska debata pred plenumom parlamenta se bo pričela šele proti koncu januarja ali začetkom februarja. V vladnih krogih se zatrjuje, da bodo v bližnji bodočnosti predloženi parlamentu tudi politični zakoni, za katere je vlada zahtevala posebna pooblastila že v začetku svojega dela. Tudi za proučitev teh zakonskih uredb bodo izvoljeni posebni zakonodajni odbori v parlamentu in senatu. Iz-venparlamentarna opozicija je ravno gle-' de teh zakonskih osnutkov nekoliko nestrp-I na, vendar mislijo vladni krogi, da parla-] ment teh gotovo važnih zakonodajnih del ne more opraviti kar preko noči. Vsaka prevelika naglica bi bila škodljiva, saj vendar gre za stvari, ki so po svojih učinkih take naravi, da je temeljito proučevanje zakonskih osnutkov več ko potrebno. K temu dodajajo politični krogi vseh skupin, da naglica niti ni potrebna, saj je končno morala tudi izvenparlamentarna opozicija sprevideti, da v doglednem času ne moremo računati ha nove parlamentarne volitve. Danes dopoldne se je že vršila seja odbora, ki ima nalogo, da prouči spremembo čl. 19., točka 2., poslovnika Narodne skupščine. Temu odboru predseduje predsednik poslanskega kluba JRZ Dragiša Cvetkovič, podpredsednik odbora pa je dr. Ivan Lovrenčič. Odbor bo predložil sledeči izpreme-njeni tekst pri točki 2.: Za stalne posebne odbore se bo istočasno izvolilo enako število namestnikov, ki bodo po vrsti zamenjavali odsotne člane odbora. Ti namestniki imajo iste pravice in dolžnosti, kakor člani, ki jih zamenjujejo. Mesto člana je lahko izpraznjeno 1. trajno, 2. začasno. Trajna izpraznitev mesta nastopi s prestankom mandata, začasna pa v vsakem drugem primeru. Seja kluba JRZ in kluba vladne večine Beograd, 15. novembra. Danes öd 11. do 13. ure se je vršila plenarna seja kluba JRZ in kluba skupščinske večine. Na seji so razpravljali o načelnih vprašanjih, glede uredbe o zaščiti kmeta in obenem izvolili širši odbor 45 članov, ki bo podrobno proučil uredbo o kmetskih dolgovih in sprejel končni predlog o njeni izpremembi. Odbor se je takoj konsiiuiral in izvolil za predsednika g. Dragišo Cvetkoviča, za podpredsednika g. Vojka Cvečiča, za tajnika g. Mihajla Krstiča, za poročevalca pa g. dr. Marka Košu la. Seji eo prieoetvovali od ministrov gg. Svetozar Stankovič, dr. Mile Mi-škulin, Dobrivoje Stošovič, dr. Krek, inž. Bobič in Djura Jankovič. Prihodnja seja skupščinskega odbora je oklicana za ponedeljek 25. t. m. ob 17. uri. Minister PTT na inšpekcijskem potovanju Beograd, 15. novembra. AA. Z današnjim popoldanskim brzovlakom odpotuje minister PTT Branko Kaludjereič v spremstvu svojega kabinetnega šefa Vukaloviča v Sarajevo, kjer ostane nekaj dni. Gospod minister bo po Sarajevu obiskal še nekaj drugih krajev v Bosni in Hercegovini. Nove telefonske zveze Beograd, 15. novembra. AA, Z odlokom ministra za pošto, brzojav in telefon se otvori telefonski promet Celje—Radenthein—Kowin— Dunaj. Taksa znaša 2-70 zl. fr. za Celje—Radenthein in 5'25 zl.fr. za Kowin—Dunaj. Obiski pri Aci Stanojeviču Beograd, 15. novembra. Danes sta obiskala predsednika izvršilnega odbora Jugoslovanske radikalne zajednice g. Aco Stanojeviča, ki se še vedno nahaja v Beogradu, zastopnik ministra za soc. politiko in narodno zdravje g. Mirko Komenovič in ban Vardarske banovine g. Ranko Trifunovič. Visoko odlikovanje primarija dr. Lavriča Beograd, 15. novembra. Z redom Sv. Save III. stopnje brez plačila takse, je odlikovan s kirurškega oddelka drž. bolnišnice v Ljubljani g. dr. Lavrič Božidar. — Našemu uglednemu zdravniku in strokovnjaku prav iskreno čestitamo ! Osebne vesti Beograd,. 15. novembra. Premeščeni so: Volje Ivan, poštni uradnik iz Grobelna v Ljubljano La, Hudina Franc, poštni uradnik iz Ptuja v Slatino-Radenci, Vesenjak Frančiška^ poštni manipulant iz Guštanja v Maribor I. — Minister za kmetijstvo je razveljavil rešenje, s katerim je postavil za^ profesorja Srednje kmetijske šole v Križevcih g. inž. Matija Avšeca. Izključno pravico za natisk telefonskih imenikov za leto 1S36/37/38 ima JNU Beograd, 15. novembra. AA. Z odlokom ministra za pošto, brzojav in telefon je izključno pravico za natisk telefonskih imenikov za leto 1936., 1937. in 1938. za vso državo dobilo Jugoslovansko novinarsko udruženje, sekcija Beograd. Zato ministrstvo za Pošto, brzojav in telefon leta 1936., 1937. in 1938. ne bo izdalo telefonskih imenikov in jih tudi nihče drugi nima pravice izdajati. (Iz kabineta ministra za ptt.) Naše sankciie proti Italiii Beograd, 15. novembra. AA. Ministrski svet je s sklepom št. 2.760 od 15. novembra 1935 odredil glede zmenjave blaga sankcije proti Italiji. Naša država jih odreja na podlagi sklepa koordinacijskega odbora Društva narodov, ki jih je ta predpisal na podlagi čl. 16. pakta Društva narodov kot predloge št. 3 in 4. Z navedenim sklepom prepoveduje ministrski svet z 18. novembrom t. 1. uvoz vsega blaga iz Italije in njenih kolonij. Od te prepovedi je izvzeto: a) zlato in srebro v palicah in denarju, b) knjige, časopisi, periodične publikacije, karte in kartografska dela, muzikalije, tiskane in grayirane. Od uvozne prepovedi je izvzeto tudi italijansko blago, ki je bilo v celoti plačano pred 19. oktobrom t. L, in blago na potu, ki pa mora biti uvoženo najdlje do 18. decembra t. 1. Od uvozne prepovedi je prav tako izvzeta redna prtljaga potnikov. Izvoz, za katerega se zanimajo naši izvozniki, ostane popolnoma prost. Izvzeto je samo gotovo blago, kakor n. pr. vprežna živina, boksid in deloma železna ruda in staro železo. Od te prepovedi pa so vendarle izvzete pošiljatve na potu, ki bodo lahko zapustile našo državo vključno 18. de-ccmbLcU 1935 S predlogom št. 5 je koordinacijski odbor določil za države, ki sodelujejo pri sankcijah, kompenzacije za morebitno škodo. Kraljevska vlada je uredila vse potrebno, da dobi za našo državo vse mogoče kompenzacije kot odškodnino za izgube, ki bi jih utrpela zaradi izvedbe teh izjemnih ukrepov. ’ Naša država in sankcije Beograd, 15. novembra. AA. Danes predpoldne se je pod predsedstvom dr. Milana Stojadinoviča, predsednika vlade in zunanjega ministra, vršila v zunanjem ministr-_ stvu konferenca, na kateri so razpravljali o izvajanju sankcij proti Italiji v zvezi s sklepi, ki jih je sprejelo DN na podlagi ob-, stoječih obveznosti iz čl. 16. pakta, in o kompenzacijah, ki jih je treba zahtevati za našo državo zaradi škode, ki jo bo imela zaradi izvajanja sankcij. Konference so se udeležili gg.: dr. Milan Vrbanič, minister za trgovino in industrijo, Dušan Letica, finančni minister, dr. Milan Radosavljevič, guverner Narodne banke, Vladislav Marti-nac, pomočnik zunanjega ministra, Milivoje Pilja, načelnik ministrstva za trgovino in industrijo, Lazarevič, načelnik konzular-nogospodarskega oddelka zunanjega ministrstva, dr. Milan Protič, generalni ravnatelj Narodne banke in dr. Stojan Gavrilo-vie, šef odseka za DN. Klirmg z Italijo začasno ukinjen Beograd, 15. novembra. AA. V soglasju s sklepom Društva narodov, odbor 18., ki predvideva izvedbo gotovih trgovskih ukrepov proti vladi kraljevine Italije, v skladu s el. 16 pakta, je finančni minister izdal sklep št. 10.084 od 15. t. m., naj se z 18. novembrom t. I. kliring z Italijo začasno ustav (suspendira). Zaradi tega se bodo sprejemale vplačila v zbiralni račun Narodne banke i Rimu samo do 17. novembra vključno. Izvoz niki se radi tega opozarjajo, da lahko izva žajo v bodoče blago v Italijo samo proti ~—>-i tr.rrr, „g bodo pri obnovi mB-nice mogli 6knriet.it.} tudi s tem. da bMo lahko rabili menice s potovičnn tekc0. kakor določa uredba z dne 30. septembra. Beograd, 15. novembra. A A. Na podlagi toč. 6 'lena 6 taksnega zakona je davčni Oti Je ek ..i tole pojasnilo: Prošnje za prejemanje in-ulnlne in podpore preko pristojnega sodišča, .oglasitev koga za izginilega in so.uii ouiu„i Avstrijska carina na jabolka Beograd, 15. novembra. AA. Avstrijska carina na jugoslovanska jabolka: S trgovinsko pogodbo med našo državo in Avstrijo z dne 9-avgusta 1933 je uvedena avstrijska uvozna carina na sveža jugoslovanska jabolka do 15. novembra vsakega leta. in sicer dve zlati kroni za 100 kg, po tem roku pa znaša carina pet zlatih kron za 100 kg. Toda Avstrija ie svojo carino na jabolka v višini 2 zl. kron vezala tudi v trgovinski pogodbi z Italijo, in sicer z veljavo do 30. novembra t. 1. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine opozarja nase zainteresirane izvoznike, da se na jiodlagt klavzule o najveejih ugodnostih naše države okoristijo z znižano avstrijsko uvozno carino na jabolka iz avstrij-sko-italijanske trgovinske pogodbe v višini 2 zl. ■ kron za 100 kg do 30. novembra t. 1. Povečanje uvozne carine v znesku 5 zlatih kron bodo naša jabolka veljala torej šele od 1. decembra t. 1. Pridobivajte in sporočajte upravi j nove naročnike! Cdtmevi V zvezi z ženevskim tuttilopom proti Italiji jc itulijuitrko časopisje objavilo zanimivo razlago mednarodnega tolmačenja dosedanjih italijanskih osvojitev v Abesiniji, ki jo iv. v odlomku prinašamo po tržaškem »Piccolu« z dne. 24. t. »»..* V protestni noti italijanske vlade proti sankcionintični politiki je treba predvsem nekaj poudariti. Mislimo namreč vprašanji • ki zadeva že osvojena abesinska ozemlja, ki .so prešla pod italijansko varstvo. Sankeionistična. doktrina je v tem pogledu jasna, intransigentua: Nobeno dovršeno dejstvo sc ve more priznati, ker napadalcu ne more biti priznana nobena nagrada. Toda zadevo osvojenih abesinskih ozemelj je treba prerešetati v zvezi s samimi osnovnimi načeli DN. Na tej osnovi je potem lahko dokazati, da intransigentnost sankcionistov krši duh ženevskega pakta . . . Postopni vrnil: celega milijona oboroženih Abesmcev pred po-stopnim prodiranjem Italijanov jc pomembno dejstvo, ki si ga ni mogoče drugače razlagati, kakor s popolno brezbrižnostjo abesinske vlade za usoda svojih obmejnih ozemelj, na kateri se v ostalem ni nikdar uveljavila njena oblast. Pa je še nekaj, kar je treba poudariti: zadržanje abesinskega prebivalstva in akcija, ki jo v tem pogledu izvaja Italija. Zadržanje obmejnega domačega prebivalstva je že pravi plebiscit in samoodločba, ki bi morala ganiti Ženevo. To je- dejstvo, ki ga ne ženeva, ne nobena odgovorna vlada, ne more /n'ezreti. Sankeionistična politika, v kolikor hoče odvzeti Italiji sredstva zn njeno preživljanje, ki služijo danes obenem tudi abesinskim plemenom, ki so prešla pod njeno oblast, da se tako odtegnejo trdi abesinski oblasti, se na ta način spreminja v paradoksno kršitev osnovnih načel in se obrača proti tistim ljudstvom, ki jih na videz hoče zaščititi. Romain Rolland, Heinrich Matm in Carlo Sforza so objavili daljši poziv, v katerem se zavzemajo za ustvaritev posebnega mirovnega fonda. Namen tega fonda je . podpirati vsa stremljenja, ki jih kjerkoli in brez razlike strank svetovnih uaziranj kdorkoli podvzame. Podpisniki -poziva menijo, da bi bilo najboljše, če bi se fond imenoval po znan- m pisatelju Henriku Burbussu. Med prvimi ki so se priključili tej akciji čitamo naslednj ' imena: Francis Dehtim, Jenu Giono. Covtte-Noire de Tury, Bernard Lecach.e. Paul Longevin, Leon-Pierre Quint, Jeort Pmnlevć, Jean Ro-staud. Sir Norman Angeli, Lord Marleg in drugi. Prijave sprejema Jean Pmnleve, Sl, Rite de J Alle, Paris VIL Uporaba fonda bo jmdrržena javni kontroli, prispevki pa bodo objavljeni v posebni tzlati knjigi miru«. —O— O vrednosti češkoslovaške demokracije je pred dnevi pisal F. Peroutka v listu »Ladove Novinyi. Pisec pravi meti «irapern: Dejstvo, da je bilo mogoče v teh kritičnih in razgibanih časih doseči tako soglasje, da ni bilo treba razpustiti strank, marveč doseči njim razumni sporazum, jc najboljši dokaz za politični talent narodu. To je tudi -najbolj H dokaz, da diktature ne prekašajo demokracij niti v tein, kar smatrajo za svoj poseben -uspeh, marveč' v ustvaritvi redu in miru. Dokler se bo to še v naprej dogajalo, bo naša demokracija prav gotovo zaslužila, da se ji napravi nekoliko reklame. Pisali smo že o anketi o poljski zunanji politiki, ki jo je začel pred. kratkim list »Polonini v patocicah. Navedli smo mnenja generala. Sikorskega in publicista Wincentyja Wätosa, eigne osebnost je prav zdaj v ospredju javnega zanimanja, na Poljskem, Witos v svojem članku najprej analizira razliko med neposredno povojno poljsko zunanjo politiko in zunanjo politiko današnjih dni. O prvi ] pravi: Glavna načela, mi katera se je opirala naša zunanja politiku,, so bila: -versajska -mvrovvM. pogodba, ki je jamčila mir in naše meje, zveza s Francijo, ki je jamčila našo varnost, zveza Z Romunijo in korektni stiki s sosednimi državami, posebno s češkoslovaško. Ta. načela nam je diktiral naš zemljepisni položaj, obenem pa sosedstvo dveh držav, ki sta hlepeli po ponovni razdelitvi Boljke in ki sta bili močnejši od nas. Široke ljudske plasti so se v polni meri zavedale, da je Poljska nastala s pomočjo Francije in proti volji Nemčije, katere prebivalstvo nas je smrtno sovražilo. Smer sedanje naše zunanje politike pomeni stalno ~ nevarnost za nas in se ne upira samo našemu razumu, marveč tudi naši tradiciji. Zato ne more biti niti govora o tem, da bi V'ri nas široke ljudske plasti odobravale politiko, katero vodi gospod Beck. c,, hi juh temu na- to politiko te plasti ne reagirajo tahor kakor bi se to zgodilo povsod drugod, potem moramo reči, da selo dogaja samo zato, ker naši ljudje niso po-iičeiri o tem, kar delajo uradni krogi. V ugledni angleški reviji »The Economist«, čitamo zanimiv odgovor na vprašanje: Kdo nam vlada? »Ko srpe bili še mladi, tako pravi revija, smo. -mislih, da -nam vlada kralj, ki sedi na svojem prestolu s krono na glavi. Pozneje smo spoznali, da jc to otročja fantazija. V resnici jc vladal nad nami prvi minister, ali leabinet, ali parlament, čas je- spet Potelu-l in spoznali smo, da je tudi to otročja fantazija. V resnici, smo mislili, vlada nad humi Civil Service, ta birokrat. Pa jc preteklo neluij časa in z modrostjo starcev je v nas zrasel tudi dvom, če ni morda tmi to ^"ednjeveska fantazija. Nismo več mislih, da fcas vlada ta ali oni človek, ta ali oni ele-^ent naše ustave. Sila, ki stoji za hrbtom C^de, za hrbtom Ciril Servica in tudi za. hrb-r>v} samega javnega mnenja, je anonimno, ^dotakljivo in skoro neodoljivo bitje, o kn-fre.n), često poročajo samo v tretji osebi mno-in ki v pisanem, shemu ustave zavzema esto pod imenom »Gnit. Poneverba na ljubljanski carinarnici Dubroviia naj preiščejo psihiatri! Razprava preložena ~ Krivdo priznava ~ Močno dedno obremenien Ljubljana, 15. novembra. Junija meseca je Ljubljana ostrmela ob nenadni vesti, >oved, poročila, spored, 22.15: Pojoča žaga -aja g. Muser) s spremljevanjem Radijskega ;estra. Gospodarstvo Szkušnie za bodočnost Sadna trgovina v zadružne roke! Ormož, 15. novembra. 7j veseljem smo pričakovali letošnje sadno leto, ki je nudilo nekaterim našim kmetovalcem širom Dravske banovine lep doprinos v sicer nerentabilnem narodnem gospodarstvu. V naših krajih je kmetovalcem že primanjkovalo jabolčnice za delavce in domačo uporabo. Ravno tako je že primanjkovalo kisa, ki ga delamo D. tropa (jabolčne tropine, kot ostanek pri prešanju), ker že dve leti nismo imeli dobre sadne letine. Na .spomlad so se lepo razcveteli naši sadovnjaki, kmetje so se veselili obilne letine in delali račune, kako bodo poplačali svoje obveznosti. Toda prišla je vremenska nezgoda. V pozni pomladi, okoli maja je nastopil oster mraz, ki je pokvaril in uničil mnogo lepega sadnega cvetja. Posebno so trpele sorte, ki cveto v zgodnji pomladi. Te je mraz skoroda popolnoma uničil. Kasnejše soite jabolk so bile v tem pogledu veliko na boljšem, ker cvetje še ni bilo preveč razvito, zavitim popkom ni mogla toliko škodovati slana. Kmet je z obupom gledal v bodočnost; upravičeno je tarnal, kako bo letos plačeval davke in ostale obveznosti. V višjih legah ni bilo popolnega uničenja, po hribih je bilo drevje več ali manj obvarovano pred pozebo. Preostali plodovi so se lepo razvijali in debelili. Toda prišli so sadni prekupci ter zahtevali zgodnje vrste jabolk, ki so jih plačevali po 2'— Din za kg. Kmetje, ki so bili v veliki denarni stiski, so prodali včasih še nezrelo sadje ter s tem mnogo škodili sicer dobremu gkmu naše sadjereje. Sadje, ki ni šlo lakoj v promet je v veliki množini segnilo, in napravilo trgovcem občutno škodo. Nesolidna trgovina se vedno kaj rada maščuje, kar naj m ee zapomnili kmetje in trgovci. Ko je bilo največ zrelega sadja so plačevali za kg 1-60 Din. Dan za dnevom so vozili jabolka na postajo v Ormož, Središče ob Dravi in druge okoliške postaje. Po naše sadje so prišli največ Cehi, ki 60 zahtevali samo prvovrstno robo, kakor kanadke in voščenke v ti do 7 cm v premeru, Ta vrsta jabolk ima bodočnost v Slovenskih goricah, zalo naj bi naši sadjarji upoštevali to dejstvo pri izboru novih sadnih dreves. Teh vrst jabolk je v naši krajih v primeru z drugimi sortami še zelo malo. Šele v poznejšem času se je pričela uveljavljati ta sorta, v starih sadovnjakih nimajo kanadk, ali pa zelo malo. In baš ta jabolka so Čehi iskali ter jih plačevali po 2 do 2 50 Din za kg. V štajerskih sadovnjakih so doma mošancgar-ce, ki so uživale do sedaj velik sloves v mednarodnem svetu ter so bile na prvem mestu v našem sortimentu. Te so plačevali od 1'75 Din do 2'50 Din. Kupčija z jabolki je bila in še traja ponekod v veliki meri. Nešteto vagonov je bilo odposlanih v češkoslovaško in v Nemčijo. Za sortira-nje in pakovanje jabolk po anierikanskem načinu bi bilo potreba v naših krajih nekaj tečajev, da bi se ljudje seznanili z delom, ki ga nuino morajo opravljati. Odstraniti bi bilo potrebno razne špekulante ali mešetarje bodisi za kupčijo jabolk, kakor vina. Ti ljudje kar tekmujejo med seboj, kdo bo več lahko zaslužil. Večinoma so sami nestrokovnjaki, ki kupčiji več škodijo, kakor za koristijo. Po večini nimajo pojma o sadjarstvu, njim gre samo za obilen dobiček. Včasih pokupijo popolnoma nezrelo sadje, kar je v škodo kmetu, kakor tudi našemu slovesu v inozemstvu. Na ta način nas potem izpodriva tuje sadje. Zato naj bi veljalo; proč s posredniki-mešctarji. ki odtegujejo kmetom zaslužek in ga spravljajo v svoj žep. Namesto njih postavimo sadjarske zadruge, ki bodo delale brez egoističnih namenov. Vsak kmetovalec naj bi se zavedal, da če prodaja blago prekupcem, t. j. nelegalnim trgovcem škoduje svojemu žepu in napravlja zločin nad narodnim gospodarstvom. Nai se že vendar dvignejo naši vodniki ter naj nrično z ustanavljanjem sad:nr-skih in še drugih prepotrebnih zadrug. M. M. Kmetska zaščita Kako nai kmet plaža? Kmetska zaščita je doživela že par izdaj. Komaj je bila izdana zadnja uredba, smo ze čitali v časnikih, da pripravlja vladni Poslanski klub k tej uredbi novo izpre-Ptombo. Kdor pozna prilike na deželi, mora odklopiti nestalnost uredb. S stalnimi izpremem-bami se le veča negotovost pri kmetih-dolžnikih in kmetih-upnikih, ki so omogočili posojila s svojimi naložbami v hranil-bteah, in hočejo denar, oziroma nemoteno možnost dviganja svojih rezerv. Kdor pravilno pojmuje vprašanje kmetskega gospodarstva, mora zaključiti, da vsi plačilni roki ne morejo rešiti večine zadolženih kmetij. Zakon o zaščiti kmeta je in ostane ;e začasna rešitev, ki naj ščiti dolžnika pred spekulanti, ki bi v nasprotnem slučaju lahko prodali mnogo kmetij v brezcenje. . Kljub vsem ugodnostim, ki jih nudi zaščita kmetskim dolžnikom, ne bo mogoče zadostiti vsem potrebam kmetskega gospo-darstva. S tem, da mora dolžnik odplačevati dolg, porabi ves letni prihranek za letno odplačilno anuiteto. Pri kmetskem po-■1?ora hiti vedno nekaj rezerve žsr e?e^nesreče> Pogin živine, po- Zai, bolehen v družini popravila poslopij itd. In za racionalizacijo kmetijstva, ki je slovenskega kmeta zelo važna. Kje pa 3*. dob! kmet ta denar? Na eni strani bo h aceval stare dolgove, na drugi strani pa novih kreditov. Res je tudi, da bi hho krmcno yse dolžnike prištevati v en ■ Mnogo se Jih .je zadolžilo z nakü-P°m novih zemljišč v času blagostanja, zelo štei?-?0 s Prevzera01?1 Posestev, precejšnje . tevHo pa tudi po lastni neprevidnosti. V hteresu narodnega gospodarstva pa je, da se bo vsem pomagalo. Povdariti moramo, da kmet-dolžnik hoče plačati dolgove, samo možnost mora imeti. S tem začenja problem rentabilnosti kmetskih gospodarstev. Primerjajoč cene kmetskim pridelkom s cenami industrijskih proizvodov, lahko takoj ugotovimo razliko, ki ni sorazmerna in radi katere je nastopila doba, ko zadolženi kmet ni mogel več odplačevati dolgov, nezadolženi pa že težko zadostil vsem letnim denarnim dajatvam. Doba še traja, cene kmetskih pridelkov se ne dvigajo in stalen je klic po donosnosti kmetije, če hočemo pravilno povedati, moramo reči. da sta dve rešitvi, ki lahko kmetu-dolžniku in kmetu-upniku pomagata. Znižanje cen industrijskih proizvodov, oziroma zvišanje cen kmetskih pridelkov. Prvo rešitev bo težko izvesti radi povezanosti mednarodnega industrijskega kapitala, ki uživa mnogo prevelike ugodnosti. Preostane torej le še zvišanje cen kmetskih pridelkov, kar je možno izvesti, in je tudi boljši način, posebno če primerjamo cene pridelkom v naši državi in cene v sosednih državah, kamor izvažamo, na pr. v Italiji velja krompir 45 do 50 lir za 100 kg, koruza 84 do 94 lir za 100 kg. In pri nas? Z zvišanjem cen kmetskih pridelkov je donosnost kmetskih posestev rešena; vsaka zaščita bo odveč, kmetski dolžniki bodo lahko plačali dolgove, kmetski upniki bodo prišli do svojih prihrankov in kmetu bo še preostalo denarja za druge važne potrebe svoje kmetije. Umestno bi bilo o tem vprašanju razpisati javno anketo,. zbrati mišljenj a prizadetih gospodarskih praktikov in znanstvenikov in na podlagi teh izkušenj sestaviti primeren načrt. Vlado Kreft. . „Slovenčevo“ Gospodarsko očetovstvo odklaniamo O -dvojnih merah in prav izredno po-* eonih in nenavadnih manirah, ki jih »sio-„,erJceya« žurnalistika navaja v svojih hipcih in uvaja v naše narodno življenje, liL’.tfeba mn°go pripominjati, dasi bi s sta-odgovornosti zaslužile -prav Posebno pozornost in vsestransko analizo. biL1U“ ww1 ?V03nili mer in ~ nenavadnih »lamr se včerajšnji »siovenec« sklicuje tudi Ä klirinea na svoje: oče- Tn.St.y°' ^a ’ ne moremo-priznati. ^zadevno naj se blagovoli obrniti na »Ju-eoslovensk1 Lloyd«, ce je ta res v izvlečku natisnil omenjeni italijanski kliring. Nas la zadeva ne tiče, vsaj v kolikor gre za ^ovenča«, čemu vendar »Slovenec« ni te ta sPoročil »Jugoslovenskemu Lloydu«? Za-Ni’ Je njegova manira dvojna mera1’ ,?sProti »Jugoslovanskemu Lloydu« Se vias naroda« ni nikoli skliceval na svoje ^lovstvo mnogih proizvodov iz gospodar- ^ stolpcev" in "tudi narobe — »Jugoslo-ijT^ski Lloyd« ni iskal dlake v jajcu, ker in "“a oba eno samo žurnalistično maniro se Poznata Janovega obraza. »Slovenec« aierf tucii tokrat — kot se mu to često pri-^ec}a obrnil na napačni naslov ! — Se-sRi i>a b* bilo silno naivno, če bi kdo mi-5ra.slna vs6> kar .»Slovenec« objavlja, Tvv domaeem zelniku v Kopitarjevi, e nVi, J,* yStovenec« se bo moral polagoma ■'elja, ;a?iti. da v demokratični dobi ,ne Vec tista latinska »Quod licet Jovi, non licet bovi!« Na tej zadevi je posebno značilno, in to moramo zlasti naglasiti, da »Slovenec« tudi gospodarska vprašanja izrablja za polemiko, ki naj bi zašla v čisto drugo smer. .Gospodje, kaline lahko lovite v Mehiki! Uvodnike pa nemara »Slovenec« piše zato, da jih javnost bere in tudi po svoje — presoja ... Gospodarske vesiS . — Avstrijski izvoz v Italijo se je zadnji cas silno dvignil. Izvoz kovinastih izdelkov je poraste! za 1-18 milijona šilingov, poleg tega pa se je silno dvignil izvoz električnih in ostalih strojev. = Turčija sadi banane. Na južni obali-Anatohje so pričeli v Turčiji gojiti v velikem obsegu banane. Dosedanji uspehi so zelo zadovoljivi. = Izvoznikom predelanih svinjskih kož! Ameriško tržišče zadnji čas zelo povprašuje po predelanih svinjskih kožah. Zainteresirani izvozniki morejo dobiti tozadevna podrobna pojasnila in naslove ameriških uvoznikov pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. . s . ^ . .. . — Kontrola kartelnih cen v Poljski. Posebna komisij a gospodarskega ministrstva možnosti znižanja cen pri 6 naj-vecjin kartelih v. Poljski, in sicer premogovnem, tekstilnem,, sladkornem, železnem, papirnem m petrolejskem.. = 690 novih industrijskih podjetij v SSSR. V letu 1935. je bilo v Rusiji osnovanih 690 novih industrij sikh podjetij,., ki so že pri-' čela .obratovati. V premogovni industriji je pričelo obratovati 41 rudnikov, ki bodo dali* 23-3 milijona ton premoga. Industrija nafte je postavila 1292 novih vrtalnih strojev, od katerih je že v obratu 400. V težki industriii je pričelo obratovati 6 novih visokih peči s kapaciteto 1-8 milijona ton sirovega železa, nadalje 34 Martinovih peči z letno produkcijo 2-2 milijona ton. Obratovati je začelo tudi že 22 valjaren železa, mnogoštevilne električne peči in pridelovalnice cevi. Ze koj v začetku leta pa je začelo obratovati 30 novih turbin v elektrarnah s kapaciteto 1 milijona kilo'watov. = Elektrifikacija celjske okolice. Kranjske deželne elektrarne so dobile dovoljenje za elektrifikacijo celjske okolice in vasi Trnovlje in Ljubečno. Stroški za elektrifikacijo so preračunani na 300.000 Din. — čebelarski kongres v Novem Vrbasu. Koncem decembra bo v Novem Vrbasu velik kongres čebelarjev, ki bo razpravljal o mnogih aktualnih _ čebelarskih vprašanjih, zlasti o prevozu panjev po železnici, prevozni tarifi in zaščiti pašnje. S kongresom bo združena tudi razstava najsodobnejšega čebelarskega orodja. Borzna poročila DEVIZE Durih, 15. nov. Beograd 7, Pariz 20.25875, London 15.1350, Newyork 307-625, Bruselj 51'95, Milan 24 9250, Madrid 41 ”9750, Amsterdam 208 8780, Berlin 123*70, Dunaj, 56*40, Stockholm 78*05, Oslo 76*05, Kopenhagen 67*55, Praga 12*7125, Varšava 57*8750,-Atene 2*90. Carigrad 2*45, Bukarešta 2*50, Helsingfors 6*67, Buenos-Aires 0*8350. Ljubljana, 15. novembra. Amsterdam 2974-94 —2989*53, Berlin 1756*08--1769*95, Bruselj 739*54 —744*60, Curih 1424*22-1431*29. London 215*01 —217*07 Newyork 4345-72—4382-04. Pariz 288*50 —289*94, Praga 180*94—182*04, Trst 354*32-357*40. VREDNOSTNI PAPIRJI Zagreb, 15. nov. 7®/# in vest. pos. 76—76-50, Vojna škoda 358—358*75—355—362, dec. 359 bi., 7% Blerovo posojilo 71—72—71, 80/o Blerovo pos. 80 bi., 6% beglücke obvez. 61*25—62. Agr priv. banka 229—232, Dunaj—Zagreb 855—865 —860, Dunaj-Beograd 865*12—855*12. Grčiia-Zagreb 29 bi., Grčija-Beograd 27*&5—27*72, Priv. klir. London-Zagreb 245*20—246*80—246, Priv. klir. London-Beograd 246-55—244*95, Priv. klir. Madrid-Zagreb 599-609-604, Priv. klir. Mad-rid-Beograd 600 povpr.. Trboveljska 100—110. Sečer-Osijek 128 bi. BLAGOVNO TRŽIŠČE Šombor, 15. novembra. Pšenica; bačka, okolica Sombor 150—152, gornja bačka 152—155, sremska in slavonska 154—156, ostala pšenica neizpremenjeno. Koruza: bačka in sremska 94 —96, bačka in sremska sušena 90—92, bačka in sremska sušena, dec.-jan. 84—86. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Prometa 32 vag. Novi Sad, 15. nov. Vse neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. fCutlfura Razstava »Brazde« v Mariboru Sedanja razstava »Brazde« je boljša od celjske. Razstavljena dela so kvalitativno bolj izbrana in umetniško bolj dovršena. Najgloblje in najlepše umetnine te razstave so Sirkovi akvareli, posebno njegove »Ribe«. Ta umetnina je tonsko jn dinamično prenapolnjena življenja, moči in gorkote. Njegovi motivi z morja so sveži in globoko doživeti. V »Treh ribičih« je umetnik z elementarno silo socialnega doživetja j in s preprostimi sredstvi ustvaril umetnino, ki j presega vsa njegova dosedanja dela te vrste. Zoran Mušič je v izbiranju barv in Ionov pod vplivom velikih španskih genijev. V kompozi-ciji je 'preprost, v barvah svež in močan, Njegovo najlepše delo, ki je tudi tonsko najjačje in harmonično zlito, je brez dvoma »Rab«. V kopijah se je veliko naučil in globoko razmahnil, posebno v tehniki in idejni konstrukciji. Karl Jirak je prešel od prejšnjega iskanja do resnega ustvarjanja in umetniškega globokega doživljanja. Ni še ustaljen, toda njegova zadnja dela go doživeta in mnogo obetajoča. Franjo Košir je v »Škofjeloških molivib«'izrazit in originalen. Nekak religijozen, gorak čut leži nad pokrajino. Zlasti v prvi in najmanjši sliki je globoko čuvstven in 'liričen. Ante Trstenjak je umirjen in tehnično močan. Njegova dela, razen »Matere« in par drugih, so hladna in nedoživeta. Neka utrujenost in potr-Ijost kvari fini občutek in umetniško doživetje. Ivan Kos je sicer največ razstavil, toda le nekatera njegova dela 'so res lepa in zanimiva. V akvarelu je boljši in prikupnejši kot v olju. Njegov ton je preenostaven, premalo bogat in prodiren. Kos ne ljubi mehkih in svežih barv, zalo izgublja na živahnosti iz življenja. »Ulica v Dubrovniku« se mi zdi najlepše njegovo delo. Od kiparjev je najgloblji in najmočnejši Kol-bič, če tudi njegova dela niso tehnično dovršena. , Njegova »Mati« je nedvomno najlepša umetnina, ki v Kolbiču razkriva bogat kiparski talent. . . . Vladimir Stovičeb je izrazit mojster tehnike, lepih dovršenih oblik, lahkega občutja. Ni pa v njegovih delih velike duhovne prodirnotrti. Josip garnec je tudi zelo mlad in razstavlja kot Kojbič prvič, vendar je mnogo globlji. V glede prodaj in nakupov ,f stanovanj ,, služb 9P J . r..,* posredovanj kapitala posojil „ raznih informacij ker Vam vedno učinkoviti MULI OGLAS! „GLASA NARODA« ki je najcenejši in zato najbolj čitan dnevnik vse preskrbe »Kralju Matjažu in Alenčici« nam ta umetnik kaže globok čut za lepoto in narodni epski čut; zato je res škoda, da nista oba mlada umetnika v šoli našega velikega mojstra Meštroviča. Na splošno je opaziti letos velik napredek v ustvarjanju in izpopolnjevanju domačih urnel-nikov. To dejstvo je razveseljivo. L. B. Ptui Zvočni kino Ptuj bo predvajal v soboto 16. t. m. ob 20. in v nedeljo 17. t. m. ob pol 19. in pol 21. film »Prodana Venera«. Za dodatek je Foxov tednik in domač kulturni film. Tuk. sreski cestni odbor je dobil od banske uprave večjo dotacij o in bo zopet redno izplačeval svoje obveznosti, in sicer ob petkih med uradnimi urami. Tatvina jabolk. Ussarju Aleksandru, posestniku in računskemu svetniku v pok. iz Hrastovca je bilo ukradenih 2000 kg kanadk v vrednosti 4.000 Din. Tatvine sta osumljena neki J. M. in P. A. iz Hrastovca, ki sta baje jabolka prodala nekemu prekupčevalcu. Tatvino pa zanikata. Kolo zopet pri lastniku. Pred poldrugim mesecem je bilo ukradeno kolo Ekartu Martinu, delavcu v delavnicah državnih železnic v Ptuju. Tat je bil pokojni Krapša Alojz, ki se je pred 3 tedni obesil v zaporih. Kolo je prodal nekemu posestniku pri Svetem Martinu, kjer so ga pa orožniki izsledili in ga vrnili lastniku. Čitajte in razširjajte »Glas naroda«! MALI OGLASI Vsak» beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Prt« malih oglasih reklamnega značaja stane petitns : •rsj» g Din. Na pismena vprašanja je priložiti zp odgovor 2 Din v znamkah - Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu. ZGUBIL sem črno listnico na Celovški cesti do mitnice. Pošten najditelj naj si obdrži denar, listnico z dokumenti naj pa izroči upravi lista. VLOGO MESTNE HRANILNICE Din 15.000 kupim. Ponudbe , pod ^ vloga mes.tna« na ogl. oddelek lista. LOKAL za tkalsko delavnico v okraju Trnovega iščem. Ponudbe pod »Statve na ogl. Oddelek lista. KNJIGOVODJA u dolgoletno prakso, perfekten .bilancist, išče stalno nameščenje. Cenj. ponudbe pod »Natančnost« nd ogl. odd. lista. Poslužite se naše kemifne čistilnice, pralnice in svetlolikainice za obleke, perilo ih ovratnike Se priporoča ŠAVS STANE, (JUSLIAKA Tyrševa 36 Cerkvena ul* 1 (Trnovo \ Slovenske plošče Šaljive, kupleti, petje, godba, harmonike d Din 30- naprej samo prts ielekfrolon Hranilne knjižice prodate ali kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite’ znamko! Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka ul. 12 • Telelon 38-10 Jesen na vrtu V sredo zvečer je ravnatelj ljubljanskih mestnih nasadov g. Anton Lap v okrilju podružnice SVD predaval na univerzi o najrazličnejših vprašanjih, ki se tičejo našega vrta v jeseni. Pred zanimivim predavanjem je predsednik g. Štrekelj opozoril na sadjarski tečaj podružnice SVD, ko bodo v ponedeljek ob 19. pričeli naši najboljši strokovnjaki v šentjakobski šoli predavati o sadjarstvu, kakršno je pripore Ijivo predvsem za naše mestne vrtove. Tečaj bo trajal skoraj oba prihodnja tedna, namreč od 18. do 27. t. m., razen sobote in nedelje, vsakokrat od 19. do 21. ure. Predavatelj g. Lap je vso dvorano očaral z ogromnimi šopki najlepših krizantem, ki so bile med njimi malocvetne, kakršne vzdrže tudi našo zn io, poleg njih pa najbohotnejši čudeži vrtnarske umetnosti, ki se je zlasti na Japonskem izkazala pri vzgoji ogromnih in najrazličnejše oblikovanih cvetov krizantem. Pri nas to lepo cvetlico po krivici spravljamo v zvezo z grobovi ter s praznikom Vseh svetih, ker ni prav nič žalostna, temveč vesela in v svoji japonski domovini celo v državnem grbu predoča simbol solnca. Japonski dvor ima velik vrt samih krizantem, kamor cesarica vsako leto povabi diplomatski zbor. Tam občudujejo krizanteme, ki imajo tudi po 50 cm v premeru, na drugi strani pa drevesca krizantem z velikimi cvetovi in tudi viseče krizanteme, kjer male zvezdice padajo, navzdol, kakor pisani slapovi. Tudi na zadnji pariški razstavi krizantem so obiskovalci občudovali posamezne cvetove, ki so bili široki po pol metra! Posebno primerna je krizantema za okrasitev večjih nasadov, prav tako pa brez krizantem ne morejo biti mestni vrtovi zaradi najrazličnejših barv in oblik. Vsak si lahko vzgoji malocvetne krizanteme, ki so trajnice in tudi pri nas zdrže zimo. Po cvetu so nekatere popolnoma enake marjeticam, druge spet so pa podobne raznobarvnim kroglicam itd., da morda nobena druga cvetlica nima tako raznovrstnih oblik, zlasti pa ne tako lepih zlatih in bakrenih ter rdečih in belih barvnih tonov, zlasti pa tako razsipno bogato ne cvete nobena jeseni cvetoča rastlina. Vse so silno ljubke in nadvse dekorativne za vrt in stanovanje. Težje je pa vzgojiti velikocvetne krizanteme, ker v Ljubljani zaradi raznih bolezni in podnebja ne uspevajo dobro in le maloka-tere vzdrže našo zimo, poleg tega pa dobimo velik cvet le tedaj, če vzgajamo rastline samo z enim ali dvema cvetovoma. Razmnožujemo jih s potanjenci, kakor malocvetne, nato pa moramo rastlino večkrat presaditi in poščipa-ti vse popke razen vrhnjega, da se ta razvije v zares veličasten cvet. Kar se drugih del pred snegom na vrtu tiče, imalo navadno z vrtnicami največ skrbi. Toda brez potrebe, saj je dosti, če krono položimo v plitko jamo in jo pokrijemo s smrečjem. Zlasti pa pazimo, da vrtnic ne zavarujemo prej, predno ni 4 stopinj mraza, ker bi nam drugače gnile in v zavetju premočno odgnale. Nizke vrtnice prisujmo z zemljo in pognojimo. Sploh sedaj moramo pognojiti ves vrt in potrositi z apnom. Prav tako pa moramo seveda sedaj prekopati na vrtu vso zemljo, ki jo spomladi spet zravnamo. Poglejmo tudi drevje in grmičje, če na njeni morda ni uši in druge zalege. Zato moramo vse drevje škropiti z arborinom ali pa z žveplenoapneno brozgo. Predno spravimo oleandre in lovorje v klet, jih okopljemo s 30% žveplenoapneno brozgo ali pa 5% arborinom, pri tem pa moramo najbolj paziti na to, da ne pride krika kaplja jedke tekočine na korenine. Le na ta način se bomo znebili zalege in bolezni, zlasti pa kaparjev, ki uničujejo najlepše naše rastline in tudi sadno drevje. Naglo moramo poskrbeti tudi, da spravimo zelenjavo v kleti in zasipnice, pri tem pa moramo zlasti paziti, da vse lepo očistimo in spravimo suho. Nekaj o prehladu Glavni del bolezni človeškega organizma v zimskem času tvorijo obolenja dihalnih organov, ki jih na kratko imenujemo prehla-jenje. Krepke močne nature si tega ne jemljejo kdovekaj k srcu in prehladu ne posvečajo posebne pozornosti. Drugačen pa je položaj pri bolj nežnih organizmih in pri Iju- Krompirjev možicelj, katerega si je hudomušnost matere narave omislila na nekem vrtu blizu Berlina deh, ki imajo občutljiva pljuča ali pa so morda že kdaj bolehali za naduho, nosnimi katarji in vnetjem srednjega ušesa. Za take ljudi pomeni vsako prehlajenje resno nevarnost. živ. krst ne ve, kaj se lahko izcimi iz čisto nedolžnega nahoda. Prehlade zdravimo pogosto s kislinsko terapijo, tb se pravi z vdihavanjem- hlapov prav rahlih popolnoma neškodljivih kislin. Ta postopek je uvedel leta 1910 prof. dr. S. von Kappf v Monakovem. Imenovani učenjak je dolga leta opazoval delavce v industrijskih podjetjih in spoznal, da so osebe, ki so morale vdihavati kislinske pline, izredno zdrave in odporne ter neobčutljive za prehlad. S sodelovanjem strokovnih zdravnikov, s pomočjo bolnišnic, klinik in sanatorijev je dr. v. Kappf izpopolnil svojo zdravilno metodo in sestavil različne aparate, ki omogočajo vdihavanje kislinskih zmesi in me-dikamentov v obliki suhega plina. To vdihavanje je mogoče v najpreprostejši obliki izvesti v spalnici med spanjem. Treba je le imeti posodo, iz katere izhlapevajo primerni kislinski plini in jo postaviti v spalnico ali delovno sobo. V bolj zastarelih primerih je treba vdihavati pline s pomočjo posebnih aparatov, ki so pa danes že tako spopolnjeni, da jeh človek lahko nosi v žepu seboj. Zlasti v času, ko je navadno razširjena influenca ali hripa, je dobro imeti te priprave vedno pri sebi. Dobi jih človek lahko v vsaki lekarni. Z vdihavanjem kislinskih plinov naj bi se vsakdo razkužil po prihodu iz javnih lokalov, gledališč, kinematografov itd. Vdihavanje- kislinskih plinov ne vpliva samo zdravilno, ampak tudi preventivno. Kakor pri vsaki drugi bolezni, tako se je treba tudi pri tej ravnati po načelu, da se je bolezni laže braniti, nego jo zdraviti. Vodnik pa Rusiji Založniško podjetje tujih sodelavcev izda v Rusiji prihodnje leto vrsto vodnikov za tujce, ki obiščejo Rusijo. Splošni vodnik bo vseboval članke o temeljnih vprašanjih ustroja Sovjetske Rusije, podroben opis velikih industrijskih središč, važnih industrijskih podjetij, sovhozov, kulturnih ustanov, muzejev, gledališč, vseučilišč, znanstvenih zavodov, šol, javnih knjižnic, parkov itd. V knjigi bodo zbrani vsi potrebni podatki o prometnih sredstvih, hotelih, kopališčih, valutnih in carinskih predpisih itd. Med sotrud-niki »Vodnika« so sama znana imena. Delo bo obsegalo 70 tisk. pol, izide pa za zdaj v angleščini, francoščini in nemščini. Zanimivosti z vseh strani Med Francijo in Kitajsko je bil sklenjen sporazum o priključitvi Kitajske k evropskemu letalskemu prometnemu sistemu. V treh mesecih bo vzpostavljen letalski promet med Kantonom, Hanoijem in Evropo. Pogodba je bila sklenjena za dobo treh let. Na progi Kanton—Hanoi —Evropa bodo vzdrževala promet letala neke kitajsko-ameriške družbe. Kakor poroča agencija Stefani, je nastal okoli Rostova ob Donu v južni Rusiji potres, ki je razdejal nekaj vasi. Več sto ljudi je bilo ubitih. Na pomeranski obali je divjala preteklo noč velika nevihta. Potopilo se je mnogo ribiških ladij in čolnov. Ameriškega kralja zločincev Dutch-Schulzeja, poveljnika najbolj nevarne tolpe gangsterjev, so njegovi tekmovalci, seveda tudi zločinci, pred dnevi umorili. Slika kaže policijski avtomobil, na katerega so zločinci, katere je policija zasledovala, napadli z brzostrelnimi puškami in ga vsega preluknjali Na stadionu v Atenah je grška armada prisegla kralju Juriju. Slika kaže grške vojake, takozvane Evzone pri prisegi Vam« Blawcrt JCJSCfNELI f- »Ji dHk ’V. -II M • J N Zdi se mi, da Peter Larsen razpolaga z inženjerjevo duševno lastnino in da nam torej niti ni treba izgubljati časa z iskanjem inženjerja samega. Razume se, da bi začel in izvedel pogajanja samo v tem smislu, da se podjetje pretvori v široko delniško družbo, pri kateri bi mi imeli nadpolovično večino in pravico, deliti ostale delnice po lastni izbiri. Hans von Berg je prebral osnutek svojega poročila večkrat zapored, vendar ni bil zavodoljen z njim. Začenjal je venomer iznova, a kolikor večkrat je začel, tem slabše se mu je zdelo poročilo. Onega, kar bi bili v Berlinu najrajši slišali, ni mogel in ni znal povedati, še sedaj mu namreč ni bilo jasno, ali je Podumjnov poskus treba smatrati za uspeh ali za polom. Tudi ni vedel nobenega pojasnila glede govoric o demonu. Ataše je premišljeval. Ali naj kaj omeni o Demonu? Ako molči in so doma že kaj slišali o tem, mu bodo zamerili in očitali, da je slab opazovalec. Ako začne kaj poročati o pojavih, bi se mu utegnili smejati in ga smatrati za babjeverca. Za eksaktni, v obrazce Utesnjeni način nemškega mišljenja in pojmovanja življenja je to vendar nezaslišano: Poljuben človek, ki niti nima v sebi germanske primesi, naj bi ustvaril kaj takega. Temu. kar je dosegel ta strašni inženjer Podumjin, že res ni mogoče več reči iznajdba, ampak samo še ustvaritev — Obrnil bi se kam za svet, toda kam pod milim bogom? Kdo bi mu sploh o tem hotel svetovati!? — Ako želite, gospod polkovnik, povem sama vašim gospodom, kako ste v mučnem položaju? Hans v. Berg je bil kakor okamenel. — Gospodična —? — Demon mi pravijo, kolikor vem. Ali ni to zanimivo? Ataše je vedno občudoval lepe ženske, tako očarljivo premagujočega bitja pa doslej še ni videl. Kakor otrok je zajecljal in kri mu je nevzdržno silia v glavo, ko je brez misli ponavljal, da si šteje v izredno čast. Zraven je čutil, kako mu leze mraz v kosti. V tej čudni zmesi navdušenja in groze, zamaknjenosti in bojazni je bil popolnoma brez volje in brez moči. — Jako udobno je pri vas, gospod polkovnik. — Ako bi bil vedel, da bom kdaj deležen tolikšne sreče! — se je razvnemal v. Berg. — Sreča? Kaj pa je to? se je zasmejala tujka in izzivalno božala atašeja s pogledi, ki so obetali ne-slutene radosti. — Seveda, saj verjamem, da niti ne veste, kaj je lo. Sami ste menda poosebljena sreča, zato ne poznate pekočega gorja, ki ga rodi — — Tako zagonetno govorite, mu je tujka segla v besedo, da ne razumem nobene besede. Sicer se mi ljudje vedno zde čudni in nenavadni, vaše govorjenje me pa še prav posebno zabava. — Torej smem celo Upati, da — — Upate lahko po mili volji! se je zasmejala neznanka in se zavrtela, da je bilo vse njeno bitje kakor pajčolan, ki ga ob prvem jutrnjem svitu iz megle tke sončni svit. Ataše je koprnel, iztezal roke in kakor v pijani omotici popolnoma pozabil na dostojanstvo in resnost svojega poklica. Ponavljal je nežne besed6 kakor zaljubljeni mladič. Ne da bi se zavedel, le zdrsnil na kolena in proseče dvignil roke: — Demon, lepota sladkost in življenje moje — Kaj pa počnete, gospod polkovnik? Ali je pri vas povsod tako v navadi? — Povsod, božica čarodejna, kjerkoli govori omamljeno srce. — Ne veste, gospod polkovnik, kako mi sedaj ugajate. — Umrl bi rad, ako mi ponovite te sladke b6' sede — —- Umreti? Ne, to ni lepo. Umreti je najve^.1 nesmisel v življenju. Ali se vam ne zdi tako, gosp0 polkovnik? __Ah, dete čudovito, kaj se zdi meni in kaj s® mi ne zdi, to ni zdaj važno. Ta trenutek samo veh1’ da živim v vaši bližini in da ste mi prej rekli Pri' jazno besedo. — In koliko prijaznih besed bi vam še rada P° vedala, ako jih boste le hoteli poslušati — — Tebe poslušati? Samo govori, bitje nebešl!:^ Ako bi tudi bila vsaka beseda strup, bi srkal tv napoj s tisto slepo vdanostjo, s kakršno človek SP^ ^ me vse, kadar misli, da je dosegel skrajno izpolni svojih sanj. — Ali ste sanjali o meni? . — Kdo pa je kje pod božjim soncem, ki ne sanjal o tebi? V samoti, sredi tihih noči, v naj s ^ tej šili urah, ko srce samo nemo govori s seboj, 81 temelj naših misli — Izdaja »Narodna prosveta« v Ljubljani, zadruga i. o. z., predstavnik I Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek. Vsi v Ljubljani-