GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA-OKOLICA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA leto ii. — Štev. 52 LJUBLJANA. 21. JULIJA 1955 Okrajni ljudski odbor L ubliana okolica poročilo predsednika sveta za prosveto in Kulturo ervina rotmana o delu sveta v ŠOLSKEM LETU 1954-55 Svet za prosveto tn kulturo W OLO Ljubljana okolica je terjal prosvetno delo v okra-Ju Po predlogih Tajništva in n i ‘1* Komisij. V Svetu so bili ■P°leg devetih rednih članov Se ^•®P°lki treh učiteljskih dru-,tv m zastopnik Društva pro-sorjev, ki pa niso imeli gla-valne pravice. Izmed komisij o bile najbolj delavne in ini-^aiivnu pedagoška komisija, ko-za telesno vzgojo in ko-'1® za podeljevanje štipendij, stv * em Ko se komisija za var-t ° Kulturnih spomenikov v v ,li sestala. Svet je imel se. ^^Klem letu 10 sej. Na teh ]e *“ je obravnaval zlasti prob-v? e 0 organizaciji predvojaške ir„, strokovnega poletne duševno x,06o šolstva in in telesne r-rmalnih otrok, predloge preja . n* io investicij, organizaci-iaikel?Sne vzgoie> pravilnike di-gra(,‘1 domov i“ vzgajališč, pr„ hene programe, organizacije *>t hetne službe na sedežih bo-tau'1 Komun in skupnosti ko-Kazen tega je izvedel več ti(n nariev za strokovno in poli-Oteu° izpopolnjevanje učnega veliko skrbi je posvetil «fRa'^Ko-gospodarskim šolam, bt-jp Zaciii šolskih odborov in 0j4 družbenega upravlja- a^iat"/6*1*0 *0'sKo leto moremo v rS/ali Kot pomemben mejnik ci*jLzv°JU prosvete v duhu so-ltr>ih načel. Potrditev zali pr 0 družbenem upravljanju Ho Za?VL‘tnib ustanovah je konč-bpra^risala staro pojmovanje v liatif.niUniu ^°i‘ Osnova socia-Hja družbenega upravlja- jo hj,bistvu so šolski odbori, k jes?n 1 v glavnem osnovani že Ha, na temelju osnutka zako-1«18 8a le Skupščina LRS sprega j, marcu 1955. Okrajni Svet ^rol)n°SVeto 3® poskrbel za po-*>ene‘0 tolmačenje načel druž-iiipp® upravljanja na terenu občjg l0rji so imeli na sedežih sc »tanke z občinskim 'trltj *a Prosveto in kulturo, ka-°dh0riSo m udeležili tudi Solsk Torinu cel°tt *'i Pa Po svojih '*tlrav'1.‘ . ' Na ta način smo Jih ‘l^nje in vodstvo prosvetli dan 8nov Približali ljudstvu lijem *e z velikim zanima- Lft>5vetn0deluie k X?tne in iii^Kim pri reševanju šolske problematiki vsi šolski odbori so razumevanjem prisrto- o in, ,*lu' zavedajoč se, da bo-kj 1 v bodočih komunah še k* ne naloge. Ugotovili feJev s<3 bll| šolski odbori pri Lrabi(..Ju konkretne šolske k 0JVatike celo bolj aktivni k«tl J*kl sveti za prosveto. Krajih, kjer niso pred-%j„ sedeži komun. Danes °ltl'eiuVSe prosvetne ustanove v ttr8ane ^v°'e šolske odbore ali družbenega upravljanja. Sestav šolskih odborov je v glavnem prilagojen strukturi prebivalstva šolskega okoliša. V šolskih odborih pri osnovnih šolah je 266 delavcev, 78 obrtnikov, 362 kmetov, 180 gospodinj .n 242 nameščencev. Pri gimnazijah je v šolskih odborih 27 delavcev, 27 kmetov, 24 obrtnikov 30 gospodinj in 240 nameščencev. Tajniki šolskih odborov st večinoma šolski upravitelji. Delo šolskih odborov je v velik meri odvisno od delavnosti posameznih članov. To delo je bilo tembolj uspešno, čimveč delavcev je v šolskih odborih, sa; so bili v mnogih krajih šoli v veliko oporo. V glavnem so razpravljali na svojih sejah o ma-'eriainem vprašanju šol, niso pr še v dovoljni meri usmerjal kulturno prosvetno dejavnost na ivojem področju, še manj pa sc se ukvarjal! z učnimi in vzgojnimi problemi šol, oziroma ideološko politično moralno vzgoje naše doraščajoče mladine. Tc delo bo uspešneje, ko se bode odbori bolj poglobili v prosvetno vzgojno problematiko. Tedaj bodo z njo tudi pravilneje seznanili vse starše. Ta vprašanja naj zadevajo celotno družbo, zlasti pa družino, ki je osnovni člen skupnosti. Svoje naloge prav dobro opravljajo šolski odbori na področju Grosupljega, Moravč, Domžal, Šmarja, Šentvida Smartna pri Litiji, Logatca Polhovega Gradca, Brezovice. Preske, Vrhnike, Horjula, Litije. Črnuč In Kamnika. Tu in tam se pojavljajo tudi negativni primeri, ko šolski upravitelj sploh ni poklican k sestavi šolskih proračunov, ali pa imajo tudi v šolskih odborih močno vlogo še vedno nazadnjaški elementi. Novi način upravljanja je postavil v ospredje vprašanje odnosov med šolsko upravo in šol->kim odborom. Skoraj v vseh loiah delgta oba člnitelja v pravem odnosu ter pravilno razumeta svoje pristojnosti, le v po-ameznih primerih smo opazili la nekateri šolski upravitelji mi-tlijo, da so z novim zakonom okrnjene njihove pravice. Nasprotno tudi posamezni član Šolskih odborov niso prav razumeli svojih pristojnosti in sojih kušnli prekoračiti s poseganjem / strokovna didaktično metodična vprašanja. Vendar so taki primeri zelo redki. osnpvnk Sole V 118 osnovnih šolah, med ka-ere prištevamo tudi šolo v Donu invalidne mladine v Kamniku in celoletni tečaj za otroke žrtev fašističnega nasilja v Podsmreki, je skupno 387 oddelkov in 12.585 učencev. Števili" učencev je od lani narasti« na 141. Izdelalo je razred 10.34F učencev ali 82*/e, nesposobnih Je 2.098 ali 16%, neocenjenih pa je ostalo 139 učencev. V primerjavi z lanskim šolskim letom je učni uspeh letos za 2,4‘Vo boljši, čeprav se je zvišalo število neocenjenih učencev. Redno delo v šoli znatno ovira slab šolski obisk in sicer najbolj v višjih razredih in v kmečkih predelih okraja. Gre za učence n učenke, ki predstavljajo že uporabno delovno silo in jih starši zadržujejo doma. Velike ■ zostajanje iz šole in izkorišča-oje za domača poljska in gozd oa dela smo ugotovili na šolah / Blagovici, Dolu, Gozdu, Ihanu, Ilovi gori, Javorju, Moravčah, Polici, Preserju, Rakitni. Rovtah. Selih, Škofljici, Sentvi-iu. Temenici, Zg. Tuhinju in v Šmartnem v Tuhinju. Na neka-erih šolah so otroci zelo oddaljeni od šole (Črni vrh, Polhov Gradec, St. Jošti. V Polhovem Gradcu je 10 učencev nad 3 km oddaljenih od šole, 5 učenčev pa celo nad 7 km. V lil razredu iste šole ima osem učencev, v IV. razredu pa devet učencev 7 do 10 km dolgi pot do šole. V predelih Črnega vrha, Polhovega Gradca in St Jošta, bi bilo treba odpreti vsa; potovalne šole, ker učenci ne morejo vsakodnevno prihajati v šolo iz take oddaljenosti, kadai pa pridejo, so izmučeni od dol-$e poti ali slabega vremena. V akih šolah je tudi učni uspeh aajslabši (Javorje 57%, Rakitna SS"/«. Gabrovka 66%, Zlato polje 67‘Ve). Tem šolam je treba tudi sicer dati boljše pogoje Gabrovki več učnih moči, Ra- kitni in Zlatemu polju novr Šolsko zgradbo, v Javorju stanovanje za učiteljstvo, vserr ilcupaj in tudi ostalim oddaljenim šolam pa povečati zbirke ičil in knjižnice. Med najboljše niže organizirane osnovne šole moramo šteti 3evke,. kjer je Izdelalo 95%' učencev in Kriievsko vas s 93% Razen tčh so dosegle zelo do-jer uč«i uspeh še številne niže organizirane osnovne šole, zla-■•ti pa Senožeti, Velika Kostrev-tica, Motnik, Špitalič, Radom-je, Golo, Hrastov dol, Trzin Stanga. Od više organiziranih ':ol ao dosegle dobre uspehe Horjuil 96%, Borovnica in Preska. Žalosten primer izkoriščanja ičencev so pastirčki. V Rovtarskih Zibršah je več primerov, to Imajo kmetje veliko število otrok in jih oddajajo dragim c metom za pastirsko službo. Tak ičenec dela ves dan in sl zasluti obleko in čevlje, nima pa časa hoditi v Solo, niti časa za učenje. Tako ostaja otrok leto -a letom v istem razredu. Tega e veliko v St. Joštu, Rovtah. Brezovici, Bevkah, Blatni Brezovici, Tuhinju, Temenici, pa .udi drugod. V Tomišlju morajo učenci trdo delati, ob nedeljah pa jih starši jemljejo s seboj na veselice, kjer pijejo in vidijo marsikaj neprimernega. Zaradi poljskega dela učencev v Pijavi gorici niso mogli predelat: učnega načrta. Solsku obisk je padel od lani od 94% na 93®/». V Cešnjicah znaša obisk samo 77%, v Črnem vrhu 79%, v St. Joštu 80®/». v Prežganju in Špitaliču 84% Dober obisk je v Bevkah 99%, n na šolah Log—Zaplana, Dol Logatec, Ihan, Medvedje brdc n Vrhnika. V teh krajih se pozna, da tudi šolski odbori dobro skrbijo za šolo. Marsikje lahko ugotovimo, di starši ne podpirajo dovolj uči-elja pri njegovem vzgojnerr delu. Starši so popustljivi, s« ne zavedajo svojih dolžnost proti otrokom in se zanašajo na učitelja in na šolo, ki naj b opravila vse vzgojno delo. Včasih celo neopravičeno nastopijo proti učiteljstvu Na .roditeljske sestanke navadno ne prihajajo ravno oni, ki bi najbolj moral priti Taki starš; imajo pač slabo vest zaradi neopravičenih zostankov otrok ali zaradi slabih vzgojnih razmer v svojih iružinah. Glavni vzrok izostankov Je nepravilen odnos kmečkih staršev do šole in do tzo-irazbe, saj je marsikje še vedno udomačeno načelo, da kmečkemu otroku ni potrebna izobrazba (Češnjice) Opazili smo vendar, da se je tudi v krajih s tradicionalnim izostajanjerr iblsk izboljšal tam, kjer je šol-iko upraviteljstvo odločneje nastopilo in kjer so tudi šolsk dbori razumeli svoje naloge Sankcije proti staršem, ki neo-nravičeno zadržujejo otroke doma, so se Izkazale kot neučinkovite, ker so kazni prenizke ir 'er postopek pri sodniku za prekrške predolgo traja in tako iz-iubi svojo učinkovitost. Na večjih šolah v centrih je o iški obisk splošno dober, prav ako tudi stik šole s starši. Tu je starši bolj zanimajo za napredek svojih otrok in tudi rad biskujejo roditeljske sestanke V preteklem šolskem letu sc oLko delo ovirala številna obo-enja. Na mnogih šolah so imel; "pidemtje ošpic, gripe, mumsa. n rdečk, v manjši meri pa sta ;e pojavljala tudi škrtatinka tn oslovski kašelj. Nekatere šole so priredile ob •.»ključku leta razstave otroških zdelkov, med njimi tudi šola Prežganje, ki pa poroča, da med starši ni bilo zanimanja za razstavo in so celo nekateri učenci >dšli ta dan raje na božjo pot. V tem šolskem okolišu so vaščani precej sprti med seboj, kar /pllva tudi na vzgojo šolskega stroka. Podobni pojavi so tudi .1 rugod. Kot lep primer lahko • menimo hribovsko šolo Križev-ska vas. ki je kljub oddaljenosti in slabim potem dosegla nad 07«/» obiska in nad »3% učnega uspeha. Uspehi moralne in politične vzgoje na osnovnih šolah še vedno niso zadovoljivi, kar je videti na mladini, ki zapušča osnovno šolo, pa še ni trdne prežeta s socialistično miselnostjo. Osnovna šola usmerja mladino v napredno socialistično miselnost in v tem prizadevanju gotovo tudi nekaj doseže, ne moremo pa trditi, da bi šola mladino trdno in trajno oridobiia. Nekaj krivde je go-ovo tudi na šoli, vendar pa ne zsa. Učenci zapadejo vplivu domačega okolja, ki jih vzgaja ■ečkrat v drugačni smeri. Odraščajoča tnladkia le prepogosto 0 rev zame miselnost In idejno orientacijo odraslih, zlasti tam, 'c.ter je bil vpliv šole prešibak. Eden najtežjih vzgojnih pcob-emov je v tem, da so šolski itrocl izpostavljeni razli&rm vzgojnim vplivom, ki sl desti-crat celo ostro nasprotujejo. Po-•itivni vpliv šole rušijo nasad-ijaški starši in pa veroučitelji, :l pri verskem pouku lahko nemoteno vplivajo na učazne. čzgojni smoter verouka je bi-tveno različen od vzgojnega motra naše Sole, tudi ni mogoča nikaka skladnost med meia-‘izlčno versko vzgojo in hi >d šolskim poukom, ki temelji na manostl. -Žrtev te neskladnosti 'e učenec, ki nujno pride v težko razdvojenost. Marsikateri starši še vedno mislijo, da je verska vzgoja nujno potrebna za pravilno moralno rast otroka. Res je, da problema napredne vzgoje tn mladine ne more rositi samo šola, ampak bi mora-e v tej borbi sodelovat! tudi politične in kulturne organizacije, organizacije mladine ;a društva prijateljev mladine. Te organizacije so doslej prema o storile za pridobitev mladine v borbi proti nazadnjaštvu in mračnjaštvu. Obisk verouka sicer nazaduje, vsaj v industrij-■kih predelih, medtem ko je v kmečkih predelih še vedno visok. GIMNAZIJE V okraju je 17 gimnazij • skupaj 131 oddelki in le dve gimnaziji sta popolni. Največji srednješolski zavod je kamniška 'gimnazija, ki ima 25 oddelkov n 37 učnih moči, najmanjša pe na Krki, ki ima samo dva oddelka. Razred je izdelalo 2.723 dijakov ali 64.5*/», padlo je 1.476 dijakov ali 34.9%, neocenjenih pa je ostalo 26 dijakov. Na)slabši učni uspeh kažejo prvi razredi gimnazij, kjer je izdelalo samo 58%,. V nadaljnjih razredih se odstotek uspeha dviga in sicer 62'V*. 78%. 79%, 69*'i, 77%, 73% in 77%. Vzrok za nabšl uspeh v nižjih razredih je zlasti v prvih razredih isti!.. kot je bil prejšnje, leta. Zna tn« število dijakov. ki so pristopili v gimnazijo iz 4. razreda osnovne šole j v krajih, kjer ima osnovna šola 1 samo 4 razrede (na sedežih gim-I au/.ij), učenci obiskujejo giznn»- STRAN 246 »GLASNIK« zijo samo zaradi Šolske obveznosti in nimajo namena nadaljevati šolanje ter zato tudi nimajo prave volje za učenje. Učni uspeh se je v drugem polletju znatno izboljšal, saj je znašal ob polletju le 51,7%, v lanskem šolskem letu pa samo 50%. Naše gimnazije delajo še vedno v težavnm materialnih pogojih. Primanjkuje primernih prostorov in sodobnih učil, zlasti v bolj odročnih krajih, kjer se ®še v istih učilnicah poučujejo gimnazijski m osnovnošolski učenci. Precejšnje število dijakov se vozi v šolo z vlaki, avtobusi in kolesi, ali pa prihajajo peš. Razmeroma nizek odstotek uspeha gre ziasti na račun nižjih razredov gimnazij, medtem ko so uspehi v višjih razredih prav zadovoljivi. V zadnjem letu so dosegli na gimnazijah večjo enotnost v ocenjevanju. Stremimo za tem, da bi odpravili kampanjski način učenja in pa sistem izpraševanja samo pred tablo. Zahtevnost nasproti dijakom se zvišuje, kriterij ocenjevanja pa postaja postopno strožji. Ponekod se pritožujejo nad šibkim znanjem, ki so si ga učenci pridobili v osnovni šoli. Tu se jasno vidi razlika v kvaliteti posameznih šol in tudi posameznih osnovnošolskih učite--ljev. Po odstotku uspeha, ki sicer ni zanesljivo merilo, je najboljša gimnazija Preska z 80%, sledi Gabrovka z 79%, Borovnica z 72%, najnižji odstotek pa ima Mengeš 51%. V podeželskih gimnazijah se močno občuti, da so dijaki zelo zaposleni pri domačih delih in da imajo le malo časa za učenje. Na teh manjših gimnazijah je tudi marsikje premajhna zahtevnost. Izmed učnih predmetov je na podeželju zelo zapostavljena telovadba, ker U gimnazije sploh nimajo telovadnic in večkrat tudi ne kvalificiranih telesno vzgojnih' učiteljev. STROKOVNE SOLE V šolskem letu 1954-55 je delovalo v okraju Ljubljana okolica 7 vajenskih šol, od teh 5 s celoletnim poukom ter dve periodični vajenski šoli s trimesečnim strnjenim poukom (briv-sko-frizerska vajenska šola v Mekinjah, pletiljska vajenska šola pri Tovarni Rašica). V Horjulu je čipkarska šola, v Domžalah pa Usnjarski tehnikum z Internatom, ki je edina srednja strokovna šola v okraju. Vse vajenske šole s celoletnim poukom zajemajo učence različnih strok, med katerimi pa vendar prevladuje lesna stroka odnosno mizarska obrt. Šolski obisk na vajenskih šo-ah je 96% in v tem pogledu ni večjih težav, le oddaljeni vajenci zamujajo poux, cesar pa iO krivi navečkraj mdjstri, ki predolgo zadržujejo vajence pri delu. Za vključitev večjega števila mladine v razne poklice bi bilo potrebno, da bi imele vse vajenske šole internate. Učni uspehi v preteklem šolskem letu so bili sledeči: od 677 gojencev jih je izdelalo 547 ali 31%. padlo pa je 130 gojencev ali 19%. Ta učni uspeh je za 17,5% boljši ua uspeha na gimnazijah. Kljub težjim pogojem sta po %> učnega uspeha najboljši šoli Mekinje in Litija s 93%, najslabša pa Vrhnka s 65%. Predizobrazba vajencev, ki vstopajo v vajenske šole, je še vedno prenizka. Bilo je mnogo spregledov predizobrazbe, posebno v kritičnih strokah, zato učenci teže dojemajo učno snov zlasti iz slovenščine in matematike. Celotne zahteve učnega programa so v teh pogojih le težko dosegljive. Značilno je. da je učni uspeh vajenk za celih 28% boljši, kar kaže, da imajo/ boljši odnos do učenja, večjo marljivost in večkrat tud boljšo predizo-brazbo. Čipkarska šola v Horjulu je poseben tip strokovne šole, k: zajema 24 šoloobveznih učencev, ti se uče čipkanja. Glede na to. la tovarna pletenin Rašica zida v Horjulu .tovarno čipk, bo vprašanje kadra za to stroko igodno rešeno V Usnjarskem tehnikumu v Domžalah je uspešno dovršilo azred 42 dijakov ali 85%, pad-o pa Je 17 dijakov ali 15%. V tl. polletju so se uspehi izboljšali za približno 30%, predvsem zato, ker so se razmere v Usnjarskem tehnikumu uredile Izboljšala se je tudi disciplina :n splošni red v internatu Z ločitvijo uprave šole od internata se je pokazalo Izboljšanje vzgojnega dela v Internatu. Ob zaključku leta so priredile vse vajenske šole lokalne razstave in so sodelovale tudi na razstavi vajenskega šolstva v Ljubljani S 1. januarjem 1955 je prevzei višjo gospodinjsko šolo v Grobljah Republiški Svet za prosveto tn kulturo. S 15. septembrom 1954 je bila ukinjena industrij- ska vajenska šola pri tovarni Stol v Duplicah. Vajenska šola pletiljske stroke v Gameljnah pa je bila ustanovljena 1. januarja 1955. V tej šoli je 40 gojenk, izmed katerih je 14 partizanskih sirot. KMETIJSKO-GOSPODARSKE Sole V preteklem šolskem letu je delalo na območju našega okraja 36 kmetijsko-gospodarskih šol. Od teh je imelo 30 šol II. letnik, 6 novo odprtih šol pa I. etnik. Vse šole so zajele 295 gojencev in 484 gojenk, skupaj 779. Razred je izdelalo 611 učencev ali 78%. 168 učencev ni dovršilo razreda zaradi nerednega obiska. Opravičeno je med letom odpadlo 43 gojencev, 28 pa je bilo takih, ki so kljub vsem opominom ostali doma z Izgovorom, da kmetijsko-gospodarske šole niso obvezne in jih tudi nihče nima pravice kaznovati zaradi izostankov. Povprečni šolski obisk je znašal 76%, kar je zadovoljivo, če upoštevamo, da je bil pouk v zimskem času in da je prihajala mladina v slabem vremenu iz oddaljenih hribovskih vasi. Le na Drenovem griču so se učenci direktno uprli, češ, da šolanje m obvezno. Upoštevajoč samo učence, k. so do konca obiskovali pouk. znaša učni uspeh 80% in je glede na prostovoljnost obiska srav dober. Zraven teoretičnega pouka je bilo na šolah tud: jraktično delo v šolskih vrtovih n raznih posestvih ter praktične jelo v gospodinjstvu. Strokovni predmeti živinoreja, sadjarstvo, vrtnarstvo, poljedelstvo, travništvo in gospodinj-_tvo so obsegali v II. letniku 110 ur pouka. Snov je bila pri-agojena kra evnim prilikam. Na šolah v bližin: ekonomij državnih in zadružnih posestev so iahko takoj povezovali teorijo s prakso. Kmetijske zadruge so nudile podporo tudi v prispevkih za ekskurzije m opremo kmetijskih šol. Na ekskurzijah so si gojenci ogledali vzorna posestva, strojno obdelovanje v kmetijstvu, moderene hleve ter važna industrjiska središča. Za gojenke IL letnika je bilo na programu tudi praktično kuhanje in ročna dela. Na 20 šolah so bile razen deklet vključen' v gospodinjski pouk tudi gospodinje. Predavatelji priporočajo več ur za kmetijske predmete, s čimer pa se tajništvo ne stri- nja, ker so splošno izobraževalni predmeti bistven sestavni del programa teh šol. Brez teh predmetov bi šole ne bile potrebne, ampak bi zadostovali le krajši kmetijski ali kuharski tečaji. Na ta način pa bi zgrešili smoter, ki je v tem, da morajo kmetijsko-gospodarske šole dvigniti raven izobrazbe kmečkega človeka. V krajih, kjer imamo kmetijsko-gospodarske šole, naj bi odpadli razni strokovni tečaji. Zensko mladino bi lahko po dovršeni kmetijsko - gospodarski šoli še za eno leto pritegnili v tečaje RK, kjer bi dobila potrebno znanje o zdravstvu, o negi dojenčka, ter o PAZ. V dveh letih svojega obstoja so si kmetijsko-gospodarske šole že utrle pot na našem podeželju, saj so zajele do 80% kmečke mladine, prebrodili smo začetne težave in kmečko prebivalstvo že ceni kmetijsko-go-spodarsko šolstvo. GLASBENE SOLE V okraju Ljubljana okolica deluje 5 nižjih glasbenih šol, ki so več ali manj nesmotrno razporejene. Medtem ko Dolenjska in Notranjska nimata nobene glasbene šole, obstajajo v trikotu Domžale—Mengeš—Kamnik kar tri. Poizkus združitve vseh treh glasbenih šol pod skupno upravo v letu 1953 ni uspel, čeravno ohstojajo dovoljni razlogi, ki bi omogočili v večji meri doječi smoter glasbenih šol na de-•eli. Gojenci glasbenih šol so ob koncu šolskega leta opravili etne razredne izpite in kontrol-le izpite za tiste, ki zaradi spe-ifičnih pogojev niso mogl: isvojiti predpisane učne tvarine ia posamezni razred. Izpitom io prisostvovali predavatelji Irugih glasbenih šol, da bi spoznali način dela na teh ustanovah. Ob koncu šolskega leta je bilo na glasbenih šolah 421 gojencev, >d katerih je uspešno opravilo etne Izpite 263, kontrolne izpite ->a 128 gojencev. Neocenjenih in negativno ocenjenih je bilo 29 gojencev. Končni letni uspeh gojencev z dovršenim razredom maša 62%. Več učencev v Mengšu se iz doslej neugotovljenih vzrokov ni udeležilo izpi-ov. Od negativnih pojavov na teh tolah stopa v ospredje premalo pestra razporeditev gojencev po glasbilih, pomanjkljiva se-'ekcija gojencev in pomanjkanje g’a=rbil Ljudstvo v kraj’' pa v največji meri občuti po* manjkanje povezave šol z javnim življenjem, ker glasbene šole s svojim dosedanjim kadrom ne izvajajo v zadostni meri vodilne glasbene politike v kraju, temveč so še vedno več ali manj izolirane. Zato ne najdejo dovolj razumevanja Prl občinskih ljudskih odborih i* družbenih organizacijah. Posledica teh odnosov so težave v zvezi z materialnim vzdrževanjem šol. DIJAŠKI IN VZGOJNI DOMOVI 1. DIJAŠKI DOMOVI: V okraju imamo 3 dijaške d°" move z 201 gojencem. Dnevni red v teh domovih, kakor tudi letn delovni načrt je v splošner« povsod enak. V vseh di^ovi mamo razne krožke ki so hi med letom precej aktivni. movom primanjkuje fizkultur--i!h rekvizitov in kniižnic. V najtežjih pogojih dela D' a Skl a jm v Slični, ki je nasta- njen v starem samostanske noslotvu V —ostorih so sin peči ln obrabljen pod, okna P imajo samo enojno zasteklit6 • Obednica je vlažna, mrzla temna. Ta prostor je samost uporabljal kot skladišče krompir. Oprema je zlasti Stični in Logatcu do skrajnos obrabljena. V dosti boli-6 nanju je Dijaški dom v Kan niku, ki pa tudi nima v posio9 ju kuhinje, obednice in shran be, pač pa so trije prostori gimnazijskem poslopju. 2. VZGOJNI DOMOVI: Deško vzgajallšče v Gor. gatcu ima 69 gojencev. Zav^ ,;t- v Hr,iv--'venem r't* v dogoškem oziru ne ustreza, .V ugo.ovile že številne koa-sije. Poslopje je tako neprim no, da bt vsakršne večje m n0 no, da bt vsakršne vuljc -ničile ne bile smotrne, Pac 6 je treba misliti na gradnjo ■ vega, sodobnim zahtevam fs ^ zajočega poslopja z moder delavnicami. ,ri4njl Dekliško vzgajališče v Vi gori ima 45 gojenk, od t6n eno in dvostranskih s’r0'lžji> obiskujejo osnovno in trokovno šolo. Nekatere 8°’ , ke se uče šiviljske obrti. { dopje (bivše Sodišče) je bil® „ investicijskimi krediti adaptirano. Zavodu primanl primerno igrišče oziroma 16 vadišče. Prehrana je v obeh ^ vodih primerna in tudi z^r,jy tveno stanie v =r-’nšnem ra Izvleček iz poročila o poslovanju ČEVLJARSKE PRODUKTIVNE ZADRUGE LJUBUANA-VIČ, Tržaška 85, v letu 1954 Zadruga je bila ustanovljena na ustanovnem občnem zboru dne 1. marca 1949 in je registrirana pri Okrožnemu sodišču pod štev. Zt 24/49 Zadr. VII-15/1. *" V letu 1954 je bilo zaposlenih povprečno 13 delavcev in uslužbencev, ki so ustvarili za 3,350.379 dinarjev prometa. Zadruga je plačala vse obveznosti do družben6 skupnosti. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo je ažurno in v redu. Delovni kolektiv ln upravni odbor sta Imela svoje zasedanje redno in so se tekoči problem' sproti reševali. AKTIVA B I L A N C A na dan 31 decembra 1954. PASIVA ZatP' Naziv postavke Znesek e 000 din ZatP Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna lu izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 192 A Viri osnovnih ln Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 192 2. Investicije v teku 2 Dolgoročni kredit za dokončane Investicije 242 3. Izločena sredstva in druga investicijska 154 3. Razni skladi sredstva B. Obratna sredstva 4 Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 5 Drugi viri finansiranja investicij 120 4. Skupna obratna sredstva 540 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 5. Kupci in druge terjatve ■219 C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 6. Druga aktive 7 7. Dobavitelj: tn druge obveznosti 507 D Finančni uspeh 8. Druga pasiva 51 7. Razporejeni dobiček 7 B. Finančni uspeh 1. Izguba — 9. Dobiček 7 Skupaj: 1.119 10. Kritje izgube Skupaj: 1.119 Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: (Stane Košir) (Ignac Pezdir) (Franc Golič) •GLASNIK STRAN 247 Izvleček :z poročila o poslovanju TRGOVINE t GALANTERIJO ZSS, Ljubljana, Gosposvetska 10, v letu 1954 Podjetje je bilo ustanovljeno dne 1. avgusta 1948 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljana. V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 4 delavce in nameščence ter ustvarilo 11,310.000 din prometa. Obveznosti do družbene skupnosti so bile ravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. Delovni kolektiv podjetja je tekoče probleme sproti reševal. 1KT1VA B I L A N C A na dan 31. decembra 1954. PASIVA Zap 6t Naziv postavk« Znesek v 000 din N'zlv postavke Znesek v 000 dm A. Osnovna in Izločena sredstva !• Osnovna sredstva 27t A. Viri osnovnih in izločenih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev 270 Z Investicije v teku 2. Dolgoročni kredit za dokončane investicije 3- Izločena sredstva in druga investicijska 3. Razni skladi 189 sredstva 189 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij — Skupna obratna sredstva 2.392 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 2 336 5- Kupci in druge terjatve S. Druga aktiva 574 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva 11 • 7. Dobavitelji in druge obveznosti 64’ D Finančni uspeh 8. Druga pasiva '• Razporejeni dobiček D. Finančni uspeh 8- Izguba — 9. Dub-.ček — ^ Skupaj: 3.436 10 Kritje Izgube Skupaj: 3.436 Vodja računovodstva- Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja- Mira Vodopivec Ivanka Strle Bogomir Motoh Izvleček iz poročila o poslovanju trgovskega podjetja »JAGODA««, Ljubljana, Celovška 61. v letu 1954 lam • Podjetje je bilo ustanovljeno dne 1 V. 1954 z odločbo Ml.O glavnega mesta Ljuoljana — V ieiu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 9 delavcev in Iq vtštencev ter ustvarilo 21,079 161 din prometa, to je 106%. Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor sta Imela zasedanja redno, ter so se tekoči oroblemi sproti reševali. *KTiv BILANCA na dan 31. decembra 1954. PASIVA 'aP. št Naziv postavke ... „ e 000 din ZatP Nmif postavke i. V 000 din A Osnovna In Izločena sredstva A Viri osnovnih in izločenih sredstev * Osnovna sredstva 158 V Sk ad osnovnih sredstev 156 a- Investicije v teku — 2 Doigoroč' kredjl z dokončane investicije — 8- Izločena sredstva tn druga investicijska 3 Razni sk.adl 96 sredstva 96 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij — B. Obratna »redstva 5. Drugi viri finansirama investicij -T- *• Skupna obratna sredstva 1 910 B Viri obratnih sredstev C Sredstva v obračunu in druga aktiva 3. Vt obratn n sredstev (skupno! — 8- Kupci in druge terjatve 106 C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva e- Druga aktiva 223 7. Dobavite M- in druge obveznost 2.182 D Finančni uspeh t. Druge paslve 57 1 Razporejeni dobiček -M) D Finančni uspeh 8- Izguba 9 Dobiček 850 10 Kritje izgube — Skupaj: 3.341 Skupaj- 3.341 Vodja računovodstva: (Pbter Belingar) Predsednik upravnega odbora: (Metod Lavrenčak) Direktor podjetja: (Franc Razborniki Izvleček iz poročila o poslovanju trgovskega podjetja »VIŠNJA«, Ljubljana, Gradišče 7. v letu 1954 lil n. Podjetje Je bilo ustanovljeno dne 1. maja 1954 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljana. — V letu 1954 Je podjetje zaposlovalo povprečno 10 delavcev la va,tlc5čencev ter ustvarilo 34.294.517 din prometa, to Je 131%. Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. Podjetee je rentabilno, knjigovodstvo ažurne redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor sts imela zasedanja redno, ter so se tekoči problemi sproti reševali. N a z j v postavke A Osnovna in Izločena sredstva 2 ®sn°vna sredstva e Investicije v teku ločena sredstva m druga nvestlctjska •redstva ^ B Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 2 Sredstva v obračunu In druga aktiva e |^uPci in druge terjatve Drusa aktiva ^ D Finančni uspeh g ?a7Porejem dobiček ' Izguba Skupaj: B I L A N C A na dan 31 decembra 1954 PASIVA Zoe»ek v 000 dm Zap 4t Nmlv postavke Znesek v 00U din 260 A Viri osnovnih In Izločenih sredstev l. Skiad osnovnih sredstev 260 — 2 Dolgoročni kredit ta dokončane investicije — 3 Razni skladi 228 183 4 Dolgoročni kredit za finansiranje investicij — * 6. Drugi vir f-nanstranja investicij **“■ 776 B Viri obratnih sredstev 6 Viri obratnih sredstev (skupno) 1.000 124 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva 1.690 J. Dobavitelji in druge obveznosti 1.497 8. Druga pasiva 48 1.644 D Finančni uspeh — 9 Dobiček 1.644 10. Kritje izgube — 4.677 Skupaj: 4.677 Vodja računovodstvu- (Franc Selan) Predsednik uprav (Josip Hafner) Direktor pndietla: (Vlado Kranjc) •TKAN 245 •GLASNIK« Izvleček iz poročila o poslovanju SPLOŠNEGA MIZARSTVA, Dobravc Zoran, državni obrtni mojster, Ljubljana, Ulica Vide Pregarčeve 5, v letu 195 V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 25 delavcev til namelčencev. — Predmet poslovanja je splošno mizarstvo. — Podjetje je bilo ustanovljen* dne 1. avgusta 1951 z odločbo MLO Ljubljane. V letu 1954 je podjetje ustvarilo 16,921.544 din prometa, to je 120«/». Obveznosti do družbene skupnosti šobile poravnan* Knjigovodstvo je ažurno in v redu. AKTI''A BI L A'N C A na dan 2L decembra 1954. PAbllA z^p Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke SL Znesek v 000 din A Osnovna ln Izločena sredstva A Viri osnovnih m izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 2.114 1. Sklad osnovnih sredstev 2.114 2. Investicije v teku 11 2 Dolgoročni kredit ..a dokončane Investicij* — 3. Iz.1 ičena sredstva m druga Investicijska 3. Razni skladi 631 sredstva 614 4 Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij — B Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja Investicij 11 4. Skupna obratna sredstva 4.842 B Viri obratnih »redstev C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 4. Viri obratnih sredstev (skupno) 2.991 5. Kupci in druge terjatve 514 C Viri sredstev v obračuna In druga pasiva 6. Druga aktiva 2 (. Dobavitelji m druge obvezn ti 1.772 D Finančni uspeh 8. Druga pasiva 578 7. Razporejeni dobiček 3.042 D Finančni uspeh 8. Izguba — 0 Dobiček 3.042 10 Kritje izgube Skupaj: 11.139 Skupaj: 11.139 Vodje računovodstvr Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: (Franc Poženel) (Zoran Dobravc) Izvleček iz poročila o poslovanju OBRTNE NA3AVN0-PR0DAJNE ZADRUGE GRADBENIH STROK, Ljubljena, Rimska 16, v letu 1954 ONPZ je bila ustanovljena dne 29. 7. 1949 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljana. — Podjetje je v letu 1954 ustvarilo 18,380.787 din prometa. Obvezno^ •o družbene skupnosti so bile poravnane. Knjigovodstvo podjetja je ažurno ln v redu. Upravni odbor zadruge je redno zasedal, ter so se tekoči problemi «Pr ficvali. AKTIVA B 1 L A N C A na dan iti decembra 15*54 PASIV^ Zap Naziv postavke Znesek v 000 din ^ *p Naziv porivke Znesek v 000 din St * A. Osnovna ln izločena sredstva 1. Osnovna sredstva A Viri osnovnih In izločenih sredstev 1 Sklad osnovnih »redstev 2. Investicij* v teku — 2. Dolgoročni kredit za dokončane investicije 3. Izločena sredstva in druga Investicijska 61 3 Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 74 B Obratna sredstva 6. Drugi viri finansiranja investicij 4. Skupna obratna sredstva 32 B Viri obratnih sredstev G Sredstva v obračunu m draga aktiva 6. 'Tlrt obratnih »redstev (sku.mo) 48 5. Kupci to druge terjatve 35 C Viri sredstev v obračuna In druga pasiva 8. Druga aktiv — I. Loba tieljl m druge obveznost: — D Finančni uspeh 8. Druga pasiva 8 7. Razporejeni dobiček 8. Izguba 123 D Finančni uspeh 9 Dobiček 123 Skupaj: 251 10 Kritje izgube Skupaj: 251 Vodja računovodstva: (Tonka Križman) Direktor podjetja: (Jože Seliškar) Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja MODNO KR0JAŠTV0, Ljubljana Celovška 97, v letu 1954 Podjetje je bilo ustanovljeno dne 1. VII. 1951 z odločbo RLO II glavnega mesta Ljubljana. - V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 33 delavcev , Bameštencev ter 6 vajencev ter ustvarilo 6,280.000 din prometa, to je 157®/*. Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. Podjetje je rentabilno, lcnjigovoo* ažurno in v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor sto imela zasedanja redno, ter so se tekoči problemi sproti reševali. AKTIVA B I L A N C A na dan 31 decembra 1954 PASI Za p. št N c * 1 v postavke Znesek v 000 din Zap SL Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna ln Izločena sredstva L Osnovna siedstva 2. Investicije v teku 8. Izločena sredstva m druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C Sredstva v obračunu ln druga aktiva 5. Kupci m druge terjatve 6. Druga aktiva D Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček 8. Izguba Skupaj: Vodja računovodstva: (Vida Brank) 779 46 274 173 148 1.423 A. Viri osnovnih tn Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2 Dolgoročni kredit za dokončane Investicije 3. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 5. Drugi vin finansiranja investicij B Viri obratnih sredstev 8 Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 7. Dobavitelji m druge obveznosti 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh 9 Dobiček 10. Kritje Izgube Skupaj: 779 230 48 137 228 Predsednik upravnega odbora: (Lojzka Zupančič) Direktor podjetja: (Ciril Žužek)