■ jHMil Urvdstfkl In spravnllkt prortorl« MM 8. Lswndal» At%. GLASILO &OVENSKB NAR LETO-TEAB XXV, ui,a»r il.« A«l Jmuo Ml M. UI«. M komisija Acct-ptanc« far mailing «t »p«i«l iat« 102ila lolkimroiov Komisija obtožuje Japonce pro- vokacij, ki ao rezuKirale v na padih _ ženeva, 16. febr. — Liga narodov je včeraj predela poročilo o situaciji v šangeju od nevtralne komisije, ki je bUa poslana na pozorišče spora, da prouči položaj. Poročilo se glasi, da od 6. februarja obstoji vojno stanje med Japonsko in Kitajsko in da so govorice o premirju le pretveza. O poročilu se t>o vržila diskuzlja na prihodnji seji, ki se otvori jutri. Komisijo, kt je poelala poročilo Ligi narodov, tvorijo inozemski konzuli, načelu-je pa ji grof Galeazzo Clano, Mussolini-jev zet. "Vojna je fakt", se glasi poročilo. "Japonci so napadalci in vodijo ofenzivo. Japonske avtoritete so javno izjavile, da je njih namen okupacija woosung-skih utrdb in pregnati kitajske čete iz Šangaja". Poročilo dalje navaja številna nasilja japonskih pomorščakov, ki so rezultirala v strahovladi. Več sto kitajskih civilistov je bilo aretiranih, o katerih ni sedaj nikakega sledu. Domneva se, da so jih japonske avtoritete umorile. Taaava izjava pred razo-rožitveno koafareaco Zastopnik Kitajske je opeaoril izvajati določbe paktov .. m J v Sangaju Šteje aedaj 35,000 mož. Priprave za veliko ofenzivo Tokio, 16. febr. — Kenktfi Yošizawa, japonski zdnanji minister, je danes naprosil poslanike Združenih držav, Velike Britanije in Francije, naj pridejo v njegov urad ter razpravljajo z njim o vprašanju odpoklica kitajskih čet iz Sangaja. Sangaj, 16. febr. —/Včeraj so Japonci izkrcali 12,000 mož devete armadne divizije v Sangaju. Čete so bile odrejene v japonski distrikt v mednarodnih koncesijah. Čete so se izkrcale s šestih vojnih ladij, ki so dospele v Sangaj. Kljub protestom kitajske vlade, mestnega sveta v Sangaju, Velike Britanije, Francije in Amerike so čete zasedle poStcije v mednarodni koloniji. General Kenkiči Uyeda, poveljnik japonske sile na suhem, je tudi ustanovil svoj glavni stan mednarodni "koloniji. Mnogo posameznikov, med temi zastopniki inozemcev in Kitajci, skušajo doseči mirno poravnavo konflikta, toda vsi njihovi dosedanji poskusi so se izjalovili. ■Ozemlje Yangtzepo, ki je središče industrij v Sangaju in kjer vlada Združenih držav poseduje velik kos zemlje, na katerem namerava postaviti novo vladno poslopje za svoj konzulst in druge urade, je poslalo japonsko militaristično taborišče. Glede žtevila japonskega vojaštva v Sangaju prevladujejo različna Jpienja. General Uyeda ni hotel odgovoriti na zadevno a,, ia javil je le, da nače- Zeneva, 1«. febr. — "Obstojati ne sme močna militaristična država, ki bi ae vrgla % vso svojo vojno mašinerijo na mirno sosedo in r tem kršila slovesne pogodbe, -ki jih je podpisala". To izjavo je podal dr. W. W. Yen, zastopnik Kitajske, na sobotni seji raaorožitvene konference. Njegov govor so delega-tje poslušali s napeto pozornostjo. Bil je poleg govora sovjetskega komisarja Litvinova eden najznačilnejših, ki so bili doslej podani na konferenci. "Kitajska", je dejal dr. Yen, "zavrača pomilovanja, niti ne vpraša za oboroženo pomoč drugih narodov v njeni uri nesreče. Kar ona zahteva je, da države, ki »o podpisale pogodba jn dalo slovesne obljube, Izvršujejo doli-nosti. Apeliramo na nje« naj se drže določbe Ligine pogodbe in Kelloggovega pakta, kajti edino na taki podlagi je možna razorožitev". Yen je namignil, da bo Kitajska s svojo tisočletja staro civilizacijo preživela tudi to krizo. Ko je končal svoj govor, so mu delegatje navdušeno ploskali. Pozdravili so zlasti njegovo izjavo, da uspeh ali izjalovijsnje razo rož i t ve ne konference zavisi od izvajanja mednarodnih pogodb. Zaposlsnoet v Okla dossgls najnižjo točko Columbus, O. — V prošlem decembru je brezposelnost v državi Ohlo dossgls novo dno, kot poroča universnl biro pil raila-kavo biznisa. V primsri s decembrom 1980 je zaposlenost podla v Dsytonu sa 2%, V Cle-velandu za 9%, v A kron u sa za 12%, v Cincinnatiju sa v Columbusu za 1*%, v Cen ton in Toledu sa «% In v Toungs-townu za 81%. Waakington, D. C. — (FP)— Da je vpliv Matthew WoUa še vedno močan v Ameriški delavski federaciji, je razvidno iz zaključkov eksekutivnega odbora, ki jih je sprejel na svoji seji v Washingtonu. Odbor je zavrgel povabilo Mednarodne federacije strokovnih unij, ki ima svoj glavni stan v Berlinu, nkj Ameriška delavska federacija pošlje svoje zastopnike na mednarodno ekonomsko konferenco, ki se bo vršila v Ženevi. Z odklonitvijo Je pdbor pokazal svoje antimsdfta-rodno stališče in poudaril načelo isolacije. \ Dasi ni bilo' besedilo povabila objavljeno, je jasno, da je, cilj te ekonomske konference izboljšanje trgovinskih odnošajev med vsemi državami potom znižanja carinskih postavk in ublažitev brezposelnosti. , "Eksekutivni odbor Ameriške delavske federacije je odločili, da v sedanjih razmerah bi ne bilo ničesar doseženega, ako bi federacija poslala svoje zastopnike na mednarodno ekonomsko konfsrenco," se glasi izjava. "Odbor meni, da je sedaj selo neugoden čas za sklicevanje takih konferenc. Upošteval je razburkano politično in ekonomsko situacijo v Evropi, konflikt na Daljnem »vzhodu in breaponel- _______ nost v Združenih državah." __tuJJi_ nrmri zakUjUČOk Je vi« iz Tokija pokazujejo, da ao bUa fonnalna odobritev noml-Japonci izkrcali najmanj «6,000 }• M. Ornbarna, lobieta mož. tb pomeni, da bodo v prihodnjih dneh otvorili ofenzivo, da prepode Kitajce iz Sangaja in woosungskih utrdb. Amerižki poslanik na Kitajskem Nelson T. Johnson, ki je prošli petek prispel v Sangaj, Je včeraj zaslišal več kitajskih delegacij, ki so apeliral* nanj, naj posreduje v prilog mirni poravnavi japonsko-kitajskega konflikta. Vae na Worcester, Mass. — Ko so si naši predniki pred sto in več leti v postavodajah delili lastninske previse do naravnih bogastev, so dslali pe načelu, naj po-samosntki čimveč pograbijo. V skladu s ttin nazorom eo dobili l 1m perpetualne lastninske pravice do< petih čevljev vode* na jezeru QUinsigamond. Seveda na vrhu ne na dnu. Sedaj bodo to vodo prodali najvišjemu V1***0™- Is tega jezera dobivata mesteci White Citjr in Lincoln Park vodo za vsakdanjo uporabo. Ako bo voda prišla v roke kakemu rake-ttrju, bo lahko poljubno navijal prebivalce ali pa pet čevljev ve-de lapustil izza nasipa. To bo lahko naredil "legalno," ker ameriška ustava in zakoni garantirajo nedotakljivost privatne lastnine. Christmsa. Ariz. — lUidnlški vodja Christmss Coppsr kompe-nije je zagrosfl rudarjem, da njih delo "nI vredno tO eentov," ako bodo še nadalje izkazovali naklonjenost •ooialističasasu organizatorja J. T. Landieu, katerega sam ni mogel pregnati Da l-andis obvaruje radarja »ktimlziranjsm. Js •voj šotor tri miljo Is Madison. Wis. — Na wiskon-sinskl univerzi Je mnogo revnih študentk, ki ss morajo preživljati s 50 centi na dan, je poročala načelnice ženskega oddelka Louise Troxel. Direktorica unl-u posle valnega urada - Jo rekla, da akutnega pomanj-' kanja med šludentl sicer ni. v ifkripcih pa Je večje števtlo študentov In študentk, ker ne morejo dobiti začasnih služb. Teh študentk js 200, štodentov pa MMV tisoč šsMilk strok Columbos. O.—V Južno vzhodnem dolg Ohis ne more sedem tisoč otrok pohajati šole, ker* so in v pomanjkanju oblo obuval, poroča šolska mrs. Bird. v r SO najhuje PODPORNE JEDNOTE OfftSS of Publieation: ldrt{> 7 South Uw>ui«l« Avs. T.l.phoRodnrsU 4S04 Hl„ torek, 16. februarja (Fcbruary 16), 1P32. -etion 1108, Aot of Oct. S.TffTTSTl^ oa Jsas ATltlT BubacripUon SS.OO Ttnrtr STEV.—NUMBER 89 federacija ofi-k ladja medna-rodne stike Zavrgla je vabilo organisact}e evropskih delavcev sa visoko carino, sa fflahs zvezne carinske komisije, dSai so progrevcl v sonetu izjavili, da ne bodo potrdili imenovanja. Eksekutivni odbor federacije Je kljub temu aprejel resolucijo, v kateri urgira svojo pri j štetje v senatu, naj odobre imenovale. Socialistična agitacija v Kaliforniji Los Anglss, Cal. — Socialistična organizacije v tem mestu Je kiavgurirala program sa ustanovitev ene nove postojanke v tednu, ds poveča Število klubov sa polovico pred pričet-kom predsedniške kampanje. BU1 Busick, organizator socialistične organisaclje, je dojel, de agitatorična kampanja v Los Angelesu dobro napreduje in da U* Število članstva narastlo na lietnajststo. ' -1 ' " ■ '' Zadružniki nsdkriljujsjo oalo- London. —i Svetovno zadružno gibanje šteje 71 milijonov členov, ki so pridruženi Mednarodni zadružni zvezi. Poleg teh je že 18 milijonov zadrugarjev izven te zveze. Strokovno organiziranih delavcev Je bilo I. 1929 v vseh državah 44,1«J>,82», kar pomeni, da prideta na vsakega unionista dva sadrugarje. Veliki izgredi t v Indiji V bitkah med aufclftmani In Hln-duti Je biki ISkneb ubitih. — Angleška vlada aretirala predsednika vostndtiskega k on gre- Srinigar, V Mirpuru so resni izgredi, v Hindutov in tr: ti in požganih krog 76 hU in V Dharmeu je 16. febr. — izbruhnili rih je bilo 16 uslimani ubi-razdejanih opij. llo pet musli mano v ubitih v tki a policijo, ki je vodila h in Itake begunce na varno. Ostre >ltkc so bile v teku tudi v Wh« mu. Dasi so britski avtoritete potlačile aktivno n /olto v več di-striktih, je situe je Še vedno napeta. Govorice se Šli da namerava britskft vlada Ustanoviti ministrski ayet v ržavl Kašmir, katereg^bodo t\ rili Angleži. S tepi namerava \-lada iztrgati kontrolo Iz rok h idutskega ma-haradža. Ukore, Indija Sirdar Sardul S vseindijskega n kongrese, je bil na železniški poe ko se je namer Lahore, da« p nad protibritsko ZAVAROVANJE PROTIBREZPO- selnosti Meddržavna komisija predložile nečrt governerjem žestlh držav 16, febr. — predsednik onalističnegs eraj aretiran jI v Sahadaru, al odpeljati v me kontrolo ampanjo. Krvava kampaaja Vladni kandidat Jn detektiv u-. strel jena. Opodft|rlJa prsti Coe-gravovt vladi earsšša Dublin, Iraka, 16. febr. — Pa-trick ReynoWs, hladni kandidat v irski parlament in detektiv 8. ^^HHriHb^jaBjl^^^'' aH •trtfljena v vodila volilno kampanjo. Do umora je prišlo, ko sta Repnolds in MoGeehan vodile a-gitacijo od hiše do hiše. Prilla sta v stanovanje Joeeph Leddy- & bivšega folicaja, ki Je pogra-puško in pričel streljati. Kro-gie so podrle na tla Rejrnoldsa In MoOeehaao in oblslala sta mrtve. Leddy js bil arstiran in odveden v zapor na obtožbo u-mora. . Daal nekateri zatrjujejo, da umor vladnega kandidate In detektiva ni političnega anačeje, Je povzročil vseeno veliko vsne-mirjenJs po vsej Irski, kjer se v torek vfle parlamentarne volitve. Vlada, predsednika Cosgrsvs je izsvala veliko opozicijo, ker je nekloejena ekonomski kooperaciji s Veliko Britanijo. Cos-gravev je prišel na vladno krmilo pred devetimi leti, ko se js Irska nekajele v razburkanih političnih valovih. Opozicija, ki jo Vodi Bamon ds Velsrs, Js v tekoči volilni ksmpanjl, ki j« rezultirala v Številnih krvavih spopadih, pridobila veliko število pristašev. Valerovl pristaši so včerej izvalili na vladni shod v Dubllnu, kjer je bil predsednik Cosgrsve glavni govornik. Coegravo ni mogel končati avojege govora radi veiikansksgs hrups in ss Js moral umakniti s odra. Boston, Mass., 16. febr. — Meddržavna komisija aa brezposelnostjo zavarovanje je včeraj objavila svoj načrt in ga predložila governerjem šestih držav. Te države so New York„ Ohio, Pennsyivania, Massachuaetta, New Jersey ln Connecticut Načrt vaebuje naslednje točke: 1. Prisiljena uaUnovltsv dr-taVnegs sistema breaposelnost-nih skladov. A. Vsak delodajalec mora prispevati dva odstotka od vsote izplačane mezde v brezposelnoatni sklad. . 3. Prispevki vsakega deloda« jalca bodo tvorili brezposelnost-nI sldad njegove firme in bodo tudi tako označeni v računih. 4. Maksimalna vsota podpore iz sklada mora biti 60% delev-čeve tedenske mesde, ali $10 na teden, ali katerakoli vsota js nižja; maksimalna doba, v kateri Je brcsposelni delavec upravičen do podpore, traja deset tednov v vsakih dvanajatih mesecih. Delavci, ki niso stalno sapo-aleni, so uprsvičsni do podpore, ako njihova tedenska mesda predstavlja manj kot 60% povprečnega rednega tedenskega zaslužka. V nobenem alučaju ne ame podpora presegati 910 na teden. 6. Finančna odgovornoat delodajalca mora biti striktno o- ana na vsoto v bostonskem lnostnem brezposelnostnsm skladu it vsakega delavca več kot $60, as prispevki delodajalca znižajo ta sn odstotek skupnih mezdnih ispls-ftibkadsr bi ressrva dosegla vsoto |76, tedaj delodajalec preneha s plačevanjem prlspptvkov, dokler rezerve spet ne pede pod to vsoto. 7. Uprava nad brezposelnim skladom ln delitev podpore bo v rokah drže ve. 5. Država mora podvseti takojšnje korake sa raaširitev brezposelnega zavarovanja. 9. Avtoritete brezpoeelšostne- P zavarovanja bodo ustanavlja-agencije za stabilizacijo is-poslenostl. >;;j&jJ83 Protsst proti civilni gardi v S peniji ■ Madrid. — Ker Je špeaska cl-vilne garda zadnje čase »rič^a napadati sUvkarje, so daevske unije In socialistična rftranke dvignile močen val protesta proti eporsbi m like v dels vik i h N|>orih. Imsnovsls ao komisijo, ki ima preiskati vojsikg nssl-Ija ln sadsvo tirati prsd vlsdo. Zs žrtve nsallja pa ao 4elevcl pričeli zbirati denarne prispevke. Spložna unija pravi, da delavstvo ne bo molčalo o teh Incidentih. V zadnji revoluciji Je delevstvo Igralo važno vlogo, katero Jim Je pe buržoeslja začele plečevati s nasilji. Aziji, kjsr js Liberalci kuhajo nbvo stranko Nova Stranka bo skušala sgra-ditl nov socialni red, pravijo ,sponaorjl _ ' Waak|egton, D. C. — (FP)-^ Z namenom, da oživi politično koalicijo Iz lete 1924, ko je pokojni senator La Follette prejel krog pot milijonov glasov pri predeednižkih volitveh, Je Liga sa neodviano politično akcijo predložila načrt ae ustanovitev <(sdružene tretje stranke." To naj bi ae agodilo na konvenciji prihodnjo spomlad Dr. John Dewey, naiVInik Lige, je naznanil, da načrt za ustanovitev nove stranke podpira krog sto prominsntnlh ekonomov, političnih ln delavskih voditeljev tsr resne farmarske organisaolje Žirom Amerike. "Nova stranka," Je dsjal De-wey, "bo podvsela prve korake v ci^al^ictjji^inoii^^ sa a* dltev novsge socialnega reda, ki naj bi stabiliziral zaposlenost, zaščitil dohodke In dvignil žlv-1 jonski standard. Stranka namerava vapostavlti resnično ds-mdkracijo in ss bo borila proti koncentraciji bogastva v rokah male skupine ljudi." Načrt tudi sahteva $860,000,-000 Is federalne blagajna aa dl-rektno pomoč bresposslnim in in epropriecijo pat milijard do-larjsv aa Javna dela, odpravo o-troškega dela, savarovanje proti brt*spoHolnostl in starostne pokojnine. Glede prohlblcljs sponaorjl priporočajo sklicanje ustavne konvsnsUe. V mednarodnem oairv predviduje aašrt vstop Združenih dr-žav v svetovno nasodišče, revizijo tsrvsnclje v vssh Inossmsklh državah in podelitev neodvisnosti Filiptncem. "Tretja stranka," js rečeno V naznanilu," bo rekrutlrala svojo moč med dsllavoi, farmarji, pro-fsslonelel In progresivcl, ki ao naklonjeni novim ekonomakim smernicam." V naananllu nista omenjeni sooialietična ln komuniatična stranka, ki imata akoro Iste si-Ijs, le da Jlk skušata doseči potom drugačna taktike. Odaot-noat socialistične koopsraoije Je snsčllne še radi Uga, ksr so bih socialisti najbolj aktivni v U PoHettovi kampanji l 1984 Saaatarjl pral radakaljl vav^feplai i larskk ee ee proti načrtu, ki ga f Je predložil .senator Uorah L Wsskingtoo^ D. C.-Clanl se-natnsgs komiteja, kateremu Je bila izničena,BorahOve predloga glede redukcije pteč federalnim uradnikom, kongresnikom In senatorjem, so se na tajni soji zadnjo soboto isrekll proti načrtu. To se pravi, de so odklonili znižanje sa senatorje, kongresnlke, (MKiprsdssdniks ln člene predsednikovega kabineta, toda glede plač dragih zveznih uradnikov niso bili edini. Vprešenje redukcij« plač tej grupi bo Isročeno I »ornemu podkomlteju v nadaljnjo preučevanje. Borakova predloga predviduje zniženje pleče podpredsedniku in članom kabineta na dvanajst tt> soč dolarjev, senatorjem In kon-Kr«**ntkom na IMOO. poleg toge pe znižajo tudi dovolitve sa vos-ne stroške se kongresnlke In se> rmtorje v Wsshk^too In ne njihovo delttove. Borek Je po odkku senatnega komiteja podal Izjavo, v kateri pravi, 4a Je upravičen do $1XXI sa vosns stroške Is Bolss, lds ho, Wsskington, dočim sktuslnl ■troški znašajo le M60. Konvencija socialistične stranke bo pričele *Ot, rovatl 14. maje v MlhvsukssJu. KonvsnsUe starih strank ee vr-še v CMcegu psr tednov pea> n*js. miloščina jim je pričela presedati Dobrotvornl delsvei es v nsčelu izrekli sa bolj radikalne reformo. V miloščini vidijo po* trobcu, a slab obtiž New York. — (FP) — Radi dolgo depresije in dnevnih stikov s neprimerno bedo žirom de* žele so tudi dobrot vornl driavci pričeli epremlnjetl svoje nasora o sedanji ekonomski uredbi. Tradicionalno Js bi! ta poklio vedno proti radikakiej4m ,V«s formam, lsld glasovanja o vprašanju privatne in občinske mi. loščine tsr potrebi po temelji« tejšl prsuredM sisteme pa po« kazuje, da Js tpdl med dobro-tvornimi delavei danes drugačno mnenje kot Je bilo še pred par leti. FamHy Welfare asociacija, ki Ima 888 agendlj In 8891 članov, ki ao Imeli lanako leto štiri milijone oaeb v oakrbl, je med svojimi člani Imela rsfsrendum o vprašanju, aH Je aedanjl aiatem pomoči aadoaten, 8776 članov Je odgovorilo, da ne in de ao po-trsbne večje reforma ekonom-»koga sistema aa amanjšanje pomanjkanja In bede na mlnU mum. Ta reformo naj bi bile v planirani skonomljl ^"Vslika večina oseb v m*1 o* skrbi Js btls pahnjena v bedo ne po laatnl krivdi - v socialne In ekonomske rasmsrs, nad kate-rimi nimsjo nobene kontrole. Msd Um ko lahko storimo mno-io, da pomagamo tem drufi-nikakor zadovoljni a s miloščinami ob« ^ ► ki ko ^^ ---------- koreni« nak In odpravila l>edo." V izjavi urgirajo voditelja in* dustrij In financ na skupno akcijo sa odpravo kaosa In dosego kontrole nad blanlsom. Pravijo, da so pripravljeni podpirati ta* ko akcijo ln JI posvetiti svoje sposobnosti. Ameriški kspltallst! se sa sil-čns sugestije In pledlranje niso amenlH ne v preteklosU niti se ne bodo v bližnji bodočnosti, a« ko sploh kdaj, ker so Mil vsgo-Jsnl v šoli neodgovornega la skrajno seblčnsgn indtvldualt* ima. V rssnlel nasprotujejo vsaki vladni akciji, ki bi obetala omlljenj« položaja potom drastičnih reform. i......• Heda stana v Bvrepl London, Vb. febr. — Skoro vsa Evropa trpi vsled mrzlega vale. V balkanskih državah Js toplomer kazal U stopinj pod ničlo Fahrenheita. Mnogo ljudi Je smrsnlio v severni Italiji. Be» ncikl kanali so napolnjeni s ledom ln promet Je oviran. Teke-ge mreže v severni Italiji ljudje ne pomnijo. V Sarajevu so ssbelsžUI 28 stopinj pod ničlo. Plovbe ne Donavi Js prsnshala, ksr roko po* kriva debel lsd. V centralni ape» nljl vihrajo snežni viharji. e Ko« traktor JI v «4, Leniea sekte* vaje redakcije mmi Si, Louls, Mo„ 18. febr. * A-soaiscljs gradbenih podjetnikov Je unijam predložile zahtevo, naj organizirani stavbni delavci pristanejo na prostovoljno redukcijo mesde za 88 1 /*%. Pravijo, da so se živila pocenila In redi tega Je zahteva sa * redukcijo u* pravlčena. NaglašaJo, da bo re. dulurlja poživila stavbiasko Industrijo In ublsžtls brespoeei-nost. Htsvblnske unije v ftt. LouUu Imsjo krog 80,000 čle-nov. Predlagajo skrajšanje detevnfca Albsn>, N. Y — Državni se-nator Bazter Je predložil sekon-aH osnutek se skrajšanje delov* nlka ns 80 ur ne teden. Predlogo Js lsdslel louU Waldman In Jo sponsorira Bmergsncjr Un-smployed konference, ki sestoj! la deUvskik unij, soclaHsMčnlk Idubov In podpornih društev Workmen's Clrcle organizacije. pmos ras pbohveta Or THK HCDERATKD »I. IMS). 90U1 vmUm |deUv*kili strank V dopisih v Prosvetl propagand« za združenje Glasovi iz naselbin imi f vodi že dalj lasa delavskih političnih strank v Ameriki. Načeloma je U ideja dobra. Za ameriško delavstvo ni nič bolj potrebnega, zlasti v teh časih težke krize, kakor je enotna fronta in ena sama, močna in složna delavska stranka. Delavstvo najbolj potrebuje sloge. To Je pribita Kdor je lakren, ne more tega zanikati, zato je propaganda za združlnje delavskih strank dobfrodošla in dopisi te tate, ki drugače niso osebni, bodo vedifb našli prostor v Prosveti. Pri tem je pa treba malo rasjasnjenja. Opozoriti Je treba na nekatera dejstva, ki ae rada porinejo v ozadje In posabijo. Ta dejstva jo treba vedno imeti pred očmi, drugače vsi naši vneti dopieniki zaman pišejo in zapravljajo svojo energijo. ProsveU piše le sa slovenske delavne. Američani jo ne čitajo, ker no razumejo našega jezika. Slovenaki delavci smo pa velika manjšina in pri združenju strank mi ne bomo odločevali; lahko pomagamo in apeliramo, ampak odločilni faktor mi niemo. Mi ne vodimo nobene stranke, temveč smo le pritiklina. Vodstvo imajo Američani. In do se voditelji, ki imajo vpliv, ne zanimajo za združitev, kaj bomo mi dosegli? Fakt je, da najprej se morajo sdmšitt vplivni voditelji ali vsaj večina teh voditeljev, ki imajo Članstvo sa seboj. Člani sami se ne morsjo. Na to dejstvo ne smemo pozabiti. Edina možnost bi bila, šs bi ss večina članstva vseh do-lavskih strank na kak način — vprašanje je, na kak način? — zavzela za adruftltov In odstranila vae voditelja, ki 00 protlvni. Kje pa jo to raspološenje pri večini članstvs delavskih strank? Mi ga ne vidimo! , 5 .. -3? , . <» ,; ,.2 V i- M< ; - ' ■ "'f t i Drugo dejstvo je, da Je vsa ta propaganda do danes enostranska. Zagovorniki združitvene Ideje apelirajo aamo na slovenske soclsllste — kakor da so oni krivi vse nesloge. To nI iskreno. Zakaj niso enaki apeli objavljeni tudi v komunističnih Ustih? V komunističnem časopisju ni nobene besede o združitvi. Kako ae moremo potem združiti? Kakor vae kale, je to propaganda prij za pridružitev h komunistični stranki kot pa la enakopravno združitev, U je edina sprsjemljlva. To je predveem propaganda sa kapitulacijo socialistov 1 Propaganda za okupacijo! Morda ae to godi pod zavedno, mogoči naši dopisniki tega ne mislijo, morda imajo iskreno željo aa sdružiteV, toda vsa njihova voda ne Me drugam kot na otagnjent mlin. T • de nekaj J« treba povedati Ako jo kailakre-nih komunistov, ki si resnično šele zdrliinja a socialisti. Uoclalistl-laboritl. farmer-laboriti in s drugimi delavtkiml organizacijami, zakaj ae najprvo sami m*) seboj ne sdružUof Fakt je. da so med komunisti nsjmajn tri frakcije In ta raakol Je opaziti tudi med jugoalovanakl-ml komunisti (največ med Hrvati.) So foste-ristl, ki so ofidelna stranks, pa ao trockiati in nazadnje lovenstonovci, ki ss kolje)o mod seboj, blatijo v tisku, razbijajo drug drugemu shode in si nagajajo kolikor morejo. AH je to zgled sa kakšno splošno zdruiitev? Vee to kaše. da je agitacija sa združitev težka naloga, tako jo toftka, da slovenski delavci ssmi je ne bomo rešili, ker Je ne moremo. Raa-Uka med strankami je v glavnem v taktiki: kako priti do cilja, ki je nas vssh enak. To je vua razlika. 80 še raane teorije, ki pa niso važne. Naši zavedni slovenikl delavci po ameriški dešeli, ki ao le stari bojevniki, pa danea sovražijo to prekleto raskosanoet med revolucionarnimi delavci, se morajo najprej sprijazniti s gornjimi fakti In nato se bi lahko vprašali: Kaj je važnejše? Ali je važnejše, da saprav-ljam svoj čas in življenje s naporom, da pro-derem s svojo glavo tri metre debel zid, ali da z umno akcijo In Izobraabo pridem naokoli al-du, kamor smo vsi savednl delavci namenjeni? Kakor vee kaše. so Japonci naleteli na trde orehe v ftangaju. Me gre tako kot ao mislili, ds bodo kitajske čete isginlle kot kafra čim jih ugledajo. Japonci bombardirajo neke stare utrdbe že dva tedna In šs danea jih niso vsoti. Kitajci 1 onim revnim orožjem, ki ga imajo, ae obupno branijo In Japonci ao fte zapravili mnogo mož In veliko municije. Kaj če bi ae zgodilo, da bi si japonakl roparji razbili glave ob "pernicah** kitajskih "bandltov"? Wk. — Veseli me, ko vidim, da veliko čltateljev Promet« sanima čiUti takšne atva-ri kot mene, namreč zadeve, katere ae tičejo vsega delavstva, modsebojm-Ka delavskega sporazuma in skupnega* delavskega pokreta. Ne verujem* da bi takšni članki mogli slutiti kaki zbeganosti, pač pa v korist razsodnosti čitateljem. Kar se tiče napadanja ene in druge delavske organizacije ter posameznih oseb, bi morali dopisovalci vedeti, da take stvari delavci čitamo z gnevom v srcu, ako ni stvarno in če ne služi nam vsem za boljšo razsodnost. V tem samo vidimo oddaljevanje delavskega osvobojenjs. Takšne stvari pridejo samd v prid in kratek čas Izkoriščevalcem jAelsvstvs in njim vdanim slugam. Namen mojega dopisa je, da dam odgovor rojaku Joe Bri^u. Ker se pa stvar ne tiče samo najine osebnosti, nego delavstva v splošnem, zalo upam, da mi bo drug Bric oprostil in tako tudi drogi čftateljL da o stvari obširneje pišem, f prejšnjem mojem dopisu sem pfosll čitateije za dobro, preudar#> kritiko, ako bi se komu zdela umestna in potrebna, na moje mnenje, zato sem pa tudi Bricu hvaležen. Pričikoval sem pa kaj bolj kompliciranega in kočljivega. Ako bi bfl priveden v zagato^ se ne bi prav nič pta&Trsš!, da ne Tem, ker to je naš namen, da se učimo eden od drugega pravilno rassojevati v prid skupnemu delavskemu pokreta. ' ' - Vsebtea njegovega spisa Je bila dobra v tem, ker predvideva moč delavstva v slogi. Prva njegov« kritika je v tem, kot sem bil omenil: Za vsako zgradbo je radi toga, da ga sa komunistu povdem to rtovo verjAmsm, da bi tora, zai tudi najprej vse tml-ksr bi znslo ovirati novo zgradbo. On omenja, da ko bi jaz imel v smislih kako materijalno zgradbo, potem da bi imel deloma prav, ker pa imam v miallh komunistično stranko, da sem pa po njegovem mnenju v veliki »moti. Da pridemo do boljšega sporazuma, omenim to: V splošnem ni razlike v tem, ako pomeni ag materijalno* politično, stro-kovio ali drugo ekonomske sgradbe. Razlikuje se v tem samo Obseg prostora in ps msteri-Da pa ni potreba kaj take komunistično stranko, je za me, ker ne se mogla razvijati potem svetega duha. Vem, kafclrfe misli s tem: stranka kot taki ni vredna, da se podpira Da se bolj spoznamo eden dru gega in da vemo sploh, za kaj gre, je to: drug* In tretja inter- naciormla Primera, katero navaja Bric Oh. Novaku v omenjen«** kraj«, nt vitalna, lahko pa napravi dokaj slab vtis mod naivnimi in Nerazsodnimi ljudmi. S poštenim namenom in pravo razsodno* Človek ne moA prištevati v " nost stranki^ ono oeebo alf Ječ; ne poi men j eno, čtfrav hi bila v ekaekutivnem Posamezne osebe prlmerJaWfO-kretu Je nesmiselno, posebno pa še enega revnega agitatorja, ka-ipostavljen vsem nepri likam. Lahko jo to, (h omenjeni ni Imel poštenega namena, ker ■Mft takšen Incident ni bH prvi In zadnji, nogo pričakuje so jih šs vel pozneje, to zato, da ae diskreditira cel pokret potom Iz-vežbanlh nasprotnikov. Ali lh-tomacionala bo pa le šla naprej v evojo smer, ker trna to dobro laatnont, da ne trpi savsjaloev v avoji sredi. Upajmo tudi* to. da bo 4a prišel ko bo mogla takšne ludi pošteno kaznovati po-\ »o4 Da Ima druga Internaclo-nata omenjeno dobro lastnost v ■ebi, mislim, da ne bi bio povoda. Jša bi aa bila rodila tretja. Velikega pomena so lenko mesne oeeb na višjih postajah, kar lahko veliko pomeni sa cel pokret: kaj takega Je pa me še v drugi laternacionall. ne pa v tretji. Dokasov je veliko poleg MaoDonalda. V stavku omeni: Dokler se I-noaemskl komunisti ne bodo treaU vpliva Is Moskva, ni misIRi nt Ak večji uspeh sporasuma. Omenjeni stavek v začetku pobija svoj konec. Kot rečeno, "otresti" se In "sporasumetl." Omenjeni besedi sU si dlametrično \ nasprotju. Kak sporasum no- pričakovati, ako niemo v sporazumu s sosedi? Drugega ne kot prepire, vojne in druge zapeke. Cilj tretje internaciji a l< e: Združene države celega svoja, da se razvijajo po okoM6inah in razmerah, kakršne obstojajo posameznih državah, to je pa naloga delavcev. Da v Rusiji ne gojijo kake nepotrebne samoza-visti, je razvidno iz temu Oni dobivajo vsakovrstne vešče stro kovnjeke iz celega sveta, kar je razvidno, da so zmirom pri vo-ji sprejeti kaj boljšega. Torej, kot rečeno, da združenje dela \ skih organizacij s komunistično je nemogoče, ker da komu m sti niso za kompromis. Resnica je to, da oni so za kompromis v prid delavstva, gotovo ta pa mora biti samo iz dobrega na boljše, nikakor pa ne nasprotno. Osebne privilegije in koncesije so laki j u-iene, upoštevajo se te sedaj le toliko v enih ozirih, da so bolj pospeši omenjenim dati Večni »okoj. Po moji razsodnott! je v tem, da nekateri vidijo zgrešeno taktiko. Da je taktika zgrešena v tem, cer se ne uravnava tako, kakršne so razmere v deželi. To nam je dovolj jasno, da se. Rusija je bila agrarna dežela in kot taka je veliko pozornost dni« kmetijstvu, kako se sedaj »zvi-ja, mislim, je večina čitateljem toliko znano kot meni. Da ae "o-trese stranka vpliva iz Mo&ve," ne morem razumeti. Mogoče, da je na tem, ker se shaja svetovni delavski kongres tam. To bi bilo razveseljivo tudi za Rušijo, da bi so mogel shajati kaki drugi državi z enakim zanimanjem in spoštovanjem do njega. Da bi delegacija mogla s ponosom gledati preko pušk, bodal in topov, kot sedaj lahko sidri v omenjenem kraju, ker vedo; da omenjeno je za delavsko obffcm-bo. Drugod pa delavci ali delavska delegacija mora kaj takega opazovati le s sklonjenimi glavami, ker vedo, da ono je njim pogubo, v obrambo pa mogočnemu kapitalu. Argument: nezgodna masa pt nevarna, izpuščeno, (čeravno daje veliko zapreke.) V tem patru Je najbolje, da vzamemo sami sebe za primere. Ko smo prvič čuli agitacijo v prid delavstvu, smo v kratkem za popadli mol in potrebo v delavski organizaciji zapreke so se nam zdele ms kost, ker smo vedeli, kak^o gromna večina nas je fielavfee in kako malo število bogatinov, aadeva pa gre v prki delavstvu, s lahkoto se nam je pridobiti delavce v svojo oTi zacijo. ti česar je rasvidn večina delavcev ni nevarna, težsvns sgitscija pa je med on mi delavci, kateri so bili že razočarani in pa med onimi, kateri ao bili od njih poučeni o borbi delavstva. Kdo jih je privedul to? Oni. kateri so se sklicevali, da so imrednl delavci. Daljo, nekateri so stalno osta 11 v organizacij i, ali vedno se nam Idi tešavnejše osvobojenih de- ftvalft Iz početka, to zato smouvldeli. da obetojajo po-vaakovrstnlh strsnk, stran čte. sekt In klik. Pri večini vseh ee pa voditelji nazivljejo prijatelji delavstva, ali zavedni delavci. Kje je glavna zapreka potom? Deluj mo ta eno samo delavsko politično stranko. Vpra šajmo ae, kaj vid lato v drugI in tretji internackinali. Potem pa dokazi in a skušnjo naprej. Naj bolje je, ako delujemo v prid sgrošenemu patriotizmu, to je za najbolj dobro v največjem številu, ne pa nasprotno kot sedaj-Pfav žal mi je, da se je ameriška socialistična stranka cepila in tako tudi druge, ker edino prav bi bilo, da so se spremenili'. Pripomba o črni birokraciji. Mislim, da je to ddikatna zadeva, zato je tudi potreba pozornosti, da se ljudi pridobi za kaj boljšega. Brez kritiziranja omenim, da Milvvaukee Leader stalno oglaša verske ceremonije. Razlagati socializem vsak po svojem okusu ni prav. Zakaj socialistični listi ne poročajo o pravem vzroku sedanje vojne na Kitajskem, ko imajo že vse velesilo svoje armade Um in izgleda, da se razvije v drugo svetovno vojno? A-li ni to res, da tamkajšnja bur-žosztja v zvezi s tujezemsko ni mogla več kontrolirati zavednih delavcev in da so imeli namen ustanoviti vlado v ruskem vzorcu? Kaj je vzrok, da ne bi so-elastični listi to odobrili, ali diskreditira?! ? Kaj bo socialistična stranka storila v takem slučaju? želim, da bi delavci čitali literaturo obeh strank, to bi bilo povsod, da bi znali bolje presoditi," Ako dobro presodimo eiuUa drugo, morda sepotenflie bdmb toliko več zgražali nad onim.o-fcabnlm buu! Ne bom omenjal1 .slepote, ker bolj prav se gdasi razsodnost in nerazsodnost, prvo naj pa vsak sam sebi predstavi po dobri razsodnosti, če je vredno. > ~(/ Najboljši pisatelj dopisov v Prosveti je meni znan po Imenu Sptirtak. On piše v št. 82, da se ne M kdo razburjal nad onimi, kateri so drugega mnenja. Prav je tako, ali prezreti se tudi ne sme, potem hi organizacija postala navadna klika združena s tako imenovanimi kimavci. Bolje je dobro razrfodna kritika, ako je umestna, vezana z dostojnim temperam&ntom in pojaanilom. Povsem ae tadi ne strinjam s tem, ko omeni o tukajšnji detin-ski politiki. Po njegovem mnenju misli tudi o politiki, da mora iti skozi Vse panoge, tako kot narava deluje, na primer pri rudah in drugem. Dokaz imamo, dalega ni potreba. Strinjam se pa s tem, da nekatere evropske dežele so bolj zrele za ustanovi-■ e vlade ko} pa tukaj- Poročilo Detroit, Mlch. — Kot znano, je bilo n«1 delničarski seji SDD dne 27. Jec. odrejeno, da se usts-novi brezposeinostni sklad za slovenske brezposelne delavce v De-troitu, dr se zbirajo prispevki v denarju aH hrani K temu je bil Slov. del. dom na razpolago, da brezposelni delavci, Slovenci, se lahko shajajo v njem, imajo pro-sth kuhinjo In prenočišče. Na deini*arskUeji je bil izvoljen odbor, da gwW delo za prispevke. Darovali so od 27. dec. 1981 dtf 8. feb. im sledeči: po $6: A. lav, tev N da smo delav-In stopimo na je treba, uronmen Pa. ICljub ansklm slabim poročilom o delavskih razmerah, ki eo Udi tukaj daleč doli pod ničlo, se vseeno včasih malo poafbavamo, da pozabimo neljubi položaj, v katerem se zdaj na-hiišmo. Gteavno mi V naši naselbini ne moremo prirediti zabava ali kaj stičnega radi gospo-dartike kriae, pa nas povabijo v sosednje naselbine. Tako sem bil S SOprogo jfc1 f mHMp pionirji Cimpermanovfml povabljeni W*mn, O. V nedeljo 7. febr. svMer smo m imenitno zabavali tm'praznovanju 25-letnice poroke zako)i-cevrAntona Zug. !z FamHla smo dospeli / Warren. OhJo, fte bolj proti večeru. Ko sem vstefftl njih hišo, sem videt,'da je Mlo že precej samcev zbranih pri njih,, k* so ae dobro zabavali Vse je bilo v najboljšem razpoloženju in reči moram, tako veselega In drušabnsfa kroga še nisem našel. ZbnnJh ie bOo veliko rojakov te njegovih prijatelj^. Ko sem vstopU Jed drut-bo sern Videl, da streAsjo pisar dobro. Vsakega eo prijazno m \dmiral M. Tsjrler (na levi), sprejeli in mu odkazali določen proetor. ter ga pogostili. Ni manjkalo ne izvrstne pljsče ps tudi ne okusne jedače. Anton Zug je pridno donašal kapljico, njegova soproga pa prigrizek. Naša slavljenca nisU imela prav prijetno življenje v teh 26 letih, pač pa obratno, njih živ-1 jonska cesU ni bila poeuU z rožami In cvetjem, rastlo je trnje in kamenje je bilo po njej. 25-Jetna doba je dolga in tudi predolga doba za človeka, ki je bil vedno zatiran od strani naših gospodov. NaŠims slavljencems pa želimo, da M se s njima zabavali tudi na (O-letnici njunega zakonricega življenja! Jack Ysrt. ; republiko. Ta pa se je bal napraviti kak odločilen korak in se je razšel. V nekaterih dru- ' gih mestih so sicer izltlicaii republiko, vendar so osUle to le brezpomembne epizode, ker nt bilo podpore iz cpntra. 27. in 28. julija ao Anžiček, C. Stular, Frances Bo- »yet, ki je bil povečini republikanski, izklicll j zich in neimenovan; po $2 so darovali: A. Sperlkh, Joe Kotar in J. Miller; po $1 so darovali J. Borich, J, Klančnik, A. Jurca, J. PlahUr, A. Strosberger, A. Ur-bančič, L. Bizjak, F. Česen, M. Klančnik, A. Dugar, J. Kirar, J. Felecjan, J. Barich, P. Puhek, Joe Ručigaj in H. Greben; daroval 75c L. Ruzich. Darovali po SOc: Joe Hren, J. Staresinioh, P. Benedik, J. Hren, J. Pajer in H. Grebene; po 26c so darovali: M. Kunp, J. Ločniškar in J. Močnik. Skupaj nabrano f46^0. Izdatki za hrano od 2B. dec. 19S1 do 8. f«*>r. 1932 so P&te. V blagajni 8. febr. lSOZ^SM. Darovali so hrano: A. Dugar, J. Divjak, J. Klančnik, M. Horvat, M. Ruper, J. Hren, F. Bo-zich, J, Puhek, J. Gregorlch, A. Strosberger in neimenovan. Najlepša hvala vsem* ki ste H K*r je razvidno, d* delo dobiti in blagajna je že majhna, se bomo morali še nadalje'obrniti na va*. Zato, dragi rojaki v Detroitu, kateri morete, vas prosimo pomoči. Vsak majhen dar je dobrodošel. Tukaj nas je odvisnik od vae 10 do 12 oseb, ki hodimo h kosilu enkrat na dan, 6 oeeb je, ki so tnkaj na hrani stalno, ker nimajo kam 8DD. Dragi nam* ker vas nadlegujemo. Ne odrecite, če bi vae slučajno kateri nadlegoval, ker danes smo mi udarjeni od depresije, jutri se lahko vyn pripeti. Na Mimo vam tega. Če bi kateri rad pomagal v brezposelni sklad In ne pride nihče k vam, prosimo, sporočite nam ali pokličite na telefon Vinewood 1-3*37 in iskat. S tem nsm prihranite do- t , sti stroškov. j Lg*vt v svo de enkrat hvala vsem, ki stAr^tkinove kaj darova^ - ^ Za odboit:i> Peter Verdmtar Vfcrn* Romftak. Mntt. Englej. Novice Bridgeport, Okle. — Maške-radna veaelica soc. kluba št 11 In pevskega odaeka na 8. feb. io izpadla srednje, kar w tiče fi- lUlno, l Attilajllll A^mm rojaki, ne zamerite Tone Maček: Francisco Ferrer, V mneenik Ne priznavajo kakršnekoli autoritete, ra-zen autoritete duha. Oficijelne politike ^ priznavajo, pri volitvah in parlamentarizmu ne sodelujejo, zato volitve v Španiji niso nikdar pravi izraz ljudske volje.) stopili so tudi v stisk z delavskimi organizacijami ostalih španskih mest s pozivom, da t* 1 avgusta isto tako pridružijo štrajku. To pa bila velika Uktična pogreška, ki so jo morali barcelonski delavci plačati s evojo krvjo. Kaj. ti, preden so začela osUla mesU stavkati Je bil štrajk v Barceloni že nasilno zadušen in v* gibanje je bilo potem razdrobljeno v p o sam«, ne epizode, ki jih je oblast drugo za drugo u-trla. Ce bi bil generalni štrajk po vsej deželi enotno organiziran !n istočasen, to je, da bi bila Barcelona par dni počakala, ali da bi bila ostala mesU par dni poprej posegla v boj, ^ bile posledice lahko čisto drugačne. 26. julija zjutraj so krožile po mestu skupi, ne sUvkujočih, ki so skrbele, da se v nobe. nem obratu nI začelo delati. Kmalu so se začele iz predmestij pojavljati kompaktne kolone ljudskih množic, ki so usUvljale omnibuse in vozove cestne železnice; zlasti ženske so se pri tem odlikovale. Opoldne je že vse mesto popol. j noma počivalo. •■'■■' .<• ji Ali, vsej akciji je manjkalo glave. Ljudje, ki bi morali gibanje voditi, so odpovedali. V Bar. celonl je ljudaka masa sUla ure in ure na trgu | pred mestno hišo in čakala, kdaj bo mestni centra. zgradili vsUši po barcelonskih ulicah barikade. V osUlem je bilo pa vse gibanje mas naperjeno proti cerkvam in samosUnem, katerih ao precej požgali, ne da bi se pri tem znašali nad duhovnimi osebami, od kaUrih sU samo dve izgubili življen !je in sicer nek^duhovnik, ki je na mnošico streljal, in neka redovnica, ki ni hotela zapustiti gorečega samostana. VsUja je pa osUla omejena skoraj izključno na KaUlonijo. Večja mesU osUlih provinc se niso priključila gibanju iz bojazni, da bi m jim moglo očiUti, da ogrožajo narodno edin-stvo. Tako so vladi zveste čete zmagale in 1. avgusta je bila vstaja popolnoma zadušena. V barcelonske zapore je romalo 8000 vsUšev. Vlada je sedaj rabila nekoga, komur bi naprtila odgovornost za te nemire in njeni kle- prvi vrsti spora-meseca marci bivanju v Barceloni, kjer je nadzoroval dela v svoji založbi, vrnil v Pariz, kamor so ga klicali posli od njega usUnovljene mednarodne lige za vzgojo. Pripravljal je tudi prevode več znanstvenih del v španščino, kakor: "Človek in zemlja" od Reelus-a, "Sociologijo" od Letourneau* "Francosko revolucijo" od Krapotkins. Ob koncu aprila je šel v London, prav Uko rad prevodov iz angleščine. Tu je prejel sredi junija poziv svojega braU, naj Ukoj pride ni njegovo posestvo Mongat pri Barceloni, ker sU svakinja in nečakinja nevarno oboleli u tifusom. Temu pozivu se je Ferrer takoj odzval in s svojo življensko družico, Soledad Villafrsn-ca, ki ga je spremljala na vseh potih in gs 1 SVojo visoko inteligenco krepko podpirsla pri vseh njegovih podjetjih, odpotoval v domovino. Ko je bila bolezen v bratovi družini prema** na, je osUl še doma radi poslov v založbi. 21 julija zujtraj ae Je Ferrer podal v mesto, di svoji založbi korekture k tisku Kr»-Francoske revolucije'!. O nemirih v mestu še ni imel pojma. OsUl je v delavnici do večera in je bil začuden, ko ee ni mogel redi UsUvljenega prometa odpeljati domov. Sel je . s par svojimi prijatelji v neki lokal večerjat ia se je potem ponoči peš vrnil v Mongat. 0 nemirih je vedel samo to, kar je od dragih zvedel . Nemudoma po zadušeni vstaji je začelo klerikalno časopisje trditi, da je vsemu krivs propaganda Ferrerja in njegove šole in Ukoj * na priredbi. Sedaj kot vedno je klub^ 2 t* »coe tudi poka sni la! Ob tisira s nami. Hva-i povrnemo, se pri klubu in pevskem odseku pripravljajo za Uro. Kot se čuje, bo prdgram Uk kot «e nanc, pač pa jo bilo zadovoljstvo; se naAli tudi plačani subjekti, ki so trdili, ds M nikdar prej. U Uko naprej I Ca- eHševanjih in daljšem zaporu izgnali, hišo * sa Imamo dovolj, ako m porabimo v prid kulture, bo TJ^RMInM Prihodnja kocrferenea aoc. klubov In društev Prosvetne malice sa U okraj bo IT. aprila ob 10. dopoldne na Blaimi v A. štatoso-vih prostorih. Po-konferenci ko plesha zabava v prid konference v istih prostorih. Vstopnina Za priredbo 26c sa molke in lie m ženske ter 10» aa otroke (brsa spremstva sUršov). To bo selo važna in zadnja konferenca ved Zborom. Volilo ee bo tudi delegs-U sa prihodnji zbor. Zato se apelira na klube In društva Prosvetne matice, da razpravljajo na sajah o položaju stranke to pošljejo čim vač sestopitikov ta so dobra priporočila za prihodnji sbor. Kot ee čtfje, bo nastopil na priredbi tudi p<-v«kl odsek klube št il. " videli Ferrerja na čelu neke drhall, ki je d* njegovo povelje sažigala neko cerkev. Prijst* Ui. ki so spoznali veliko lievarnost za ja, ao ga na »i loma skrili na kmetih. Medtem je "Guardla živil" (šandartnerija) po mili volji gospodarila v njegovem stanovanju; njegov® dratlco in bratovo družino ao po mučnih pri iskanju morebitnih obUžilnih dokument* razkopali od vrha do Umeljev, niso pa ničessr našli, dele potem, ko ao vee dogiače s| U hiše, ao baje našli Jandarji v neki zidni d* plini nekakšno, e pisalnim strojem napi""* revolucionarno proldamacijo, ki ps Je bila tak® naivno seaUvljena, da ae je na prvi pogled m j ko sposnalo, da jo podUknjena. Na U lažnjlvl dokument In na lzpo*£ kupljenih prič, ki ao trdile, da so vidsle Ferrerja v dneh vstaje, ko je vodil vstaše po barcelonskih ulicah, ae je naalanjala vsa obtožbi proti Ferrerja. Ko jo U slišal, česa gs <*<*» ga ni vzdržalo več na varnem in I. septembri zgodaj zjutraj ss jO napota peš V Barceloni da aa prostovoljno javi državnemu pravdnUJ misleč, da mu bo lahko dokazati svoj alibi. >' pa računal s vaško klerikalno kmečko gs<* ki ga jo na poli spoznala, aretirala, vos ** mučila in zasmehovala In ga prati večeru. vanega v žetezje, oddala v barcelonsko fsrs*-zijako ječo. TOREK, 16. FEBRUARJA. PROSVETA veleindustrualbc — p021galec Hotel m je znebiti konkurence s požiganjem Ljubljana, 27. jam 1962. V vavsi Centiba pri Dolnji Lendavi prebiva posestnik Toka, ki ima peleg lepe bile še lepo, veliko, gospodarsko poslopje in valjčni mlin. V njegovih po-»lopjih pa je v zadnjih treh letih že sedemkrat izbruhnil po-$ar, ki je bil očitno vselej podtaknjen. Najprej je bil 1. 1929 podtaknjen požar v zidanici, potem pa v mlinu, a so ta ogenj pogasili pravočasno, ne da bi bil napravil veliko ikode, zažgali so mu več stogov sena, požgali so mu gospodarsko poslopje, ki je leta 1930 pogoreflo z vsem inventarjem. Kasneje ao požigafci zanetili ogenj tudi v hiši in v mlatilnici, a brez večje žkode. Tokovi so seveda sumili, da nekdo te požare podtika ter ga na vsak način hoče spraviti ob vse imetje. Dna 22. novembra lani pa je spet izbruhnil požar v mlinu. Škode je imel Toka 600,000.' Orožniki ao vodili preiskavo in žele te dni aretirali dva požigalea: domačega vajenca 20-letnega Franca Golenka in 26-letnega Ludvika Huzja-na, ključavničarskega pomočnika. Priznala sta, da sta onadva zanetila vse požare razen dveh, da pa sta bila zato — najeta« Kdo ju je najel? Velelndustrljs-lec Samuel Eppinger, lastnik velikega parnega mlina v Dolnji Lendavi. Konkurenta Toke se je hotel znebiti s tem, da bi po-žgal mlin in vsa poslopja. Vsi trije aretirane! se nahajajo v dolnjelendavskih sodnih zaporih. Eppinger je veleinduatrija-lec — težko, da bo dolgo časa v zaporu. Utegne se odkupiti. Uboj na preži Hoditi na svstbo ali na prežo — to Je fantomsko veselje ih fantovska neugnanost. Pogosto se konča s pretepom in celo ubojem. Na Cigonci pri Slovenski Bistrici so imeli svatbo, fantje so prišli na prežo* pili ao in peli, nazadnje pa ao se sporekli, se spoprijeli in začeli obdelovati z noži. Pri tem so Antona 9ter-na zabodli v vrat ter je na mestu izkrvavel. Bil je še mlad, pred 14 dnevi je prišel od vojakov. Umrli so V Ptuju 71-letna Marija Pih-lar, v Celju etaksrniški upokojenec Franjo Veber, star 64 let, v Arji vasi pri Celju 95-letni posestnik Bernard Koren, na Viču pri Ljubljani Franc Belič, v Jevnici v Zassvju trgovka Helena Benči, v Osjeku Frančiška Prosen iz Lesc, v mariborski bolnici Justina Zizel, posest-nics iz Clrknice. Požar v Ločah V I/očah pri PdljČanah je pred dnevi zagorel skedenj upokojenega železničarja in poeestnika Gartnerjs. Gasilci iz Poljčan so lokalizirali požar ter rešili eo-sodne objekte pred ognjem. Skedenj s hlevi, krmo In vsem inventarjem pa je pogorel do tal. Le Živino ao rešili iz njega. Kako cenzor govori.. • Vsako javno predavanja, bodisi v društvu, v javnosti, v radiu itd. mora biti poprej od policije odobreno. Vsako predavanje je treba predložiti, da ga pregledajo In povedo, ali ga «me ali ne sme predavatelj govoriti. Največkrat Je prepovedano. Utemeljitev ae glaal: "z ozirom na javni red In mir" .. . Predvsem so seveda prizadeta delsvska društva, pa na j ae še tako ozirajo na položaj, da lahko predavatelji eaml presodijo, kaj smejo in česa ne amejo. Delavska kulturna zveza "Svoboda" ima a U strani stalne sitnosti. Skoro vsako predavanje Ji policije prepove, aH pa vsaj P<>tamezne odstavke prečrta. Kecitacijski zbor M i leta Klop-čiča "Noč," ki Ja bil prvič Javno izvajan od zbora "Zarje" v do-f-landu, je pri nas prepovedan. Je sicer v lanskem koledarju Cankarjeve dražbe, toda Javso predvajanje istega je pro-povedano. Cenzor aa je sploh ' udil predlagateljem, da si upa-Jo kaj takega sploh predložiti v (Isvtma poročil« ts JsfMžaHJe.) cenzuro, ko je vendar jasno, ds bi s tem delom v jsvnem predvajanju kršili red in mir In pozivali ljudi na punt Tako je re-citacijski zbor "Noč" ostal le natisnjen, do glasne besede pa je prišel šele v Cleveiandu. — E-nako prepovedujejo tudi druge Klopčičeve pesmi. U Delavska zbornica os. njen prosvetni odsek ima mnogo rasnih predavanj napisanih in priložene so jim Bkioptičn* slike. Toda polovico teh predavanj policija sproti in stalno prepoveduje. N. pr.: neka podružnica "Svobode" hoče prirediti skiop-tično predavanje "O postanku in razvoju življenja," ki bi ga predaval ob slikah dr. Henrik Tuma. Policija ga prepove "is ozirov javnega redu In miru". Ista podružnica hoče prirediti predavanje "Telesna kultura in delavski šport," tudi s slikami, policija ne dovoli "z ozirom na javni red in mir." Potem predloži v cenzuro, ekloptično predavanje "Kmetski punti" — seveda prepovedano z ozirom aa javni red in mir." Itd----Tako deluje cenzor v delavskih kulturnih društvih. Za dobo rdečih svinčnikov cenzorjev mora priti doba rdečih zastav ... Obesil ae je v Tivoliju Za hotelom Bellevue v hribu je neki sprehajalec opazil, kako neki moški' nepremično aloni ob drevesu. Pristopil je in videl, da moški visi in ds je že mrtev. Obvestil je poliejo. Obešenec je 27-letn! Čevljarski pomočnik Karel Mežnar, rodom od St Jerneja na Dolenjskem in pristojen v Dovje. Zakaj je šel v smrt, ne vedo. Ker pa je bil že dalj časa brez posla, je verjetno, da je šel v smrt Iz obupa. Davki bi moka požirajo imetje. — V Smartnem v Brdih, v vasi, ki šteje 800Q duš hi kjer so bili kmetje nekdaj imovlti, najdete danes v vaeh hlevih skupaj pet gjav živine, namreč 8 krave In dva vola. Vse drugo je Slo za davke, moko, živila itd. In tako je baje po mnogih vaseh v Brdih in drugod. Zdaj pridejo še rubež-ni In slovenske kmetije preidejo v tuje roke. ,. Nesreča v Podkorenu V nedeljo 24. Jan. se Je zgodilo več manjših nesreč med nedeljskimi izletniki in zimskimi športniki. V Podkorenu pa aa je pripetila težja nesreča: 20 letna Neža Vebrova se je pri sankanju zaletela a tako etlo v zidano ograjo, da si Je razbila desno koleno ter so Ji kosti izstopile. Tamkaj ae nahajajoči smučar dr. M is Iz Ljubljsne je ponesre-čenko obvessl, nakar jo je zvto prepeljal v ljubljansko bolnico. mafiost ¥ v tarnanjem UJU.L ZJVIJtRJ« Nevarnost električnega toka Električni tok ni^e napetosii, ki se običajno rabi v gospodinjstvu postane ? določenih okoli ščlnah lahko prav nevaren. « Pred vsem so rszni ljudje napram električnemu tokn razllč no občutljivi in Isti tok utegne nekemu človeku žkodovati, do-čim drugemu ne. Se važnejše pa so zunanje okolščine, v katerih je človeško telo apcejelo električni udarec. Posebno nevarno je dotikanje električnih svetilk, vodov itd. z vlažnimi rokami ali pa z vsem vldinim telesom, n. pr. pri kopanju. V takšnih okolščl-nsh škoduje občutljivemu človeku lahko že 26vo!tn! tok, zato je treba z električnimi napravami v vlažnih prostorih še posebne previdnosti. Zakaj rabimo milo? Malokdo se vprašuje, zakaj rabimo pri umivanju milo In tudi snanost ve šole danes za kolikor toliko zadovoljiv odgovor ns to vprsianje. # Doslej so mislili, ds tiči očiščs-valaa zmožnost v jedkih kemikalija, kakor kalijevega in natro-novega toga. ki so milne primesi. Novejše rasfskavanja so to domnevo ovrgla. V resnici sodeluje cela vrsta člnlteljev in pred vsem tako ivani koloidalni značaj milne raztopine. V tej obliki sote raztopina namreč v naj-maniše vmesne prostorčke v snovi, ki Jo hočemo očistiti ia povzročiti tam cele vrsto komičnih pri čemer aa raztopijo mastne In sajne sestavine nesaa->. To raztopljeno nesnago ode-ne mlina pena In se odstrani s drgnjenjem. Pene so torej zelo važne. "Trdo" (apnenssto) vodo, ki zadržuje nastajanje pen, moramo zato omehčati s sodo in s podobnimi snovmi. Zato pa je dežnica, ki vsebuje zelo malo apna, zalo pripravna za umivanje. Zakaj ae perila kvari? O srajci, ki ae prične nesadrž-no trgati in ki sc ne da več popraviti z nobenim šivanjem, menimo, da je pač obrabljena — a to ni gol% resnica. Resnica je namreč ta, da so nastopile v blagu kvarne kemične spremembe. Običajno perilne blago sestoji iz celuloz«, zelo komplicirane kemične snovi, ki je podvržena mnogim, za trajnost blaga kvarnim spremembam. Pred vsem se napije po večkratnem pranju vode in se spremeni v tako zvano hidrocelulozo, ki je na zunaj podobna prejšnji, a ni več tako trdna in rada razpade v prah. A še hitreje se ta proces Izvrši pri naših trnkih za čevlje. Tu vpliva na blago tudi kislina, ki jo vsebuje loščilo. v ttiHtttehftshi rraial 9ira*oe orožje bodefc vojne " Angleški izopnitdj sir William Ottigreve je te pred sto leti iu radi željo, naj bi se raketa, ki jo tedaj služila' aamo pirotehničnim svrham, porabila za dru-| ge "resnejše" nsmene. 2e v, vojni Anglije proti Danski In proti Franciji je raketa kazala, da bo postala več nego sredstvo sa razveseljevanje. A niti takrat ni že nihče mislil, ds tegne poststl najpopolnejše o-rožje, ki bo Iszvslo preobrat v vojni tehniki, Nazlrznje, da je raketa orožje bodočnosti, je daaea tako soglasno, da skoraj ni več dvoma o tej resnid. Farain Edwards,' ki pozna uničevalna sredstva ka kor malokateri sodobnik, razvl ja celo teorijo o porabnosti rakete v bodoči vojni. "Vojujoča sila bo z raketami mogla bombardirati na tisoče kilometrov daleč ležoča mesta Vssk pešec bo takrat artlljerist In vojna se ne bo odigravala aa mo na fronti, ampak se bo raztezala tudi na neborce In civilisti Dotlej bo že davno Izumljeno gorivo za uničevanje ljudi. 8 tem gorivom bo mogoče raketa tem pirati glede na brzino* In u-ničevalno silo. Njih polet bo lah. ko hiter atl pa počasen —kakor ai bodo želeti tisti, ki jo bodo sprotni. Zanesljivost raket glede učinke se bo lahko merHa vanj s zsnesljlvostjo topovskih izstrelkov. Danes razpolagamo t sigurnostjo cilja na poldrag kilometer daljave, po načrtih Ma lesa Vallerja pa bo rabila raket« iz Evrope v Ameriko samo 16C minut. Vojna raketa bo napolni jena s kemično maso. z tekočini ognjem ali pa s kemikalijami, ki razvijajo dim. Takšna bo pov* ročala peklensko zmedo In pogubo med četami, kamor bo priletela. Navdajala bo s grozo vo, jaštvo in civilist*. kl se ne bo-, do- znali in mogli branil preti njenim učinkonURt-f , t. »J Poleg tega pripominja Farain Kdward* še bodo produ k cijski stroški vojne rakete znat no nižji od stroškov zs izstrelke težke ertHJeHje. Posledica tega bo, da ss bo dalo proizvajati to uničevalno sredstvo v neskon čnlh množinah. Gondola prof. Plccards Balonska gondola prof. Piccar da loži Še vodno v tirolskih Alpah blizu Gurgta. V kratkem Jo bodo prenesli v dolino. Zaradi toga ja še prispel v Gurgl Piccar dov sodslovalec dr. Kip**, kl bol počakal v Gurglu tako dolgo, kaj predrugačilo. Konja je oiuljll komat. - V prvi vrsti napravite razkuževal-no sredstvo. Toplo vodo, v katero dodajte nekoliko lizola (lysol) —ali creolina, da napravite dobro In ne premočno razkiiževal-no sredstvo, v katerem r«zsto-pite nekoliko mil«. S to tekočino ali vodo dobro zmljte oguljene dele, potem pa namažite 2-do 8-krat na dan « sledečim m«-zllom: Empl. Llthargyrum l Vi oz. Sebum ovil 10 z. Adlp. Sulllus 10 z. Acid aalicyl 40 gr., če ži-val vsak dan ne dela. Drugače pa: Pyoktanini coerul 20 gr. A*ua doatll. 3% oz. S to tekočino pobarvajte rano kadar je očiščena. Ce ao pa oŽuljki otekli, namažite kadar ošuljke očistite ammon. chloratl 76 gr., kal. al- trle. 76 gr., natr. sulfur Vi os. A-qua 14 oz. Ali pa z ltq. plumb. subaceticl 150 gr. Adip. lanae 1 oz. Adip suill 1 <% oz. Zadnja dva mazila hladita. Lahko dobite taka zdravila v vsaki drogarljl. F. L., Seward, N. Y. — Kadar bomo ustanovili centralo oziroma fšrmarsko organizacijo, bo lahko pristopil vsak, naj živi bli-zo ali daleč. Organizirajte kaj tam, da naberemo več članov, pristopnina bo zčlo nizka samo da do dosti članov. O kurjerejl boste še dosti čltali. F. S., Melvindale, Wis. - Ker zajci vagajo po 20 funtov, gotovo niso angora. Angora zajci i-majo veliko, dolgo dlako U ao bele barve. Takim zajcem na francoskem pulijo dlago za tkanje blaga, kl je podobno svili, v Ameriki pa nima vrednosti ne dlaka ne koža. Tudi se te vrste zajci nikjer dobro ne redijo in pogosto obole; niso za to podnebje. Nevem kako je v južnih krajih. Zajka ne poduši mladičev radi tega, ker sc jim poklada kruh, pač pa je nekaj drugega. Zajec in zajka morata biti ločena, kadar ima zajka mlad*. To Učitelji pr letali na afttžaa je Lowell, Mass. — Tukajšnji u-čitelji ln učiteljice so.prUtall na znižanje plač sa 10$,: NAZNANILO IN ZAHVALA t \ - ...... X bolestnim src«« «ssnsa|sm »orodnik®m, friftstelivei.ie, IskMtao vtst, šs i»aei je kr«U seirt ss velae ešvssls U V>lru Je saspsl I. fsfc. po šslfl srolHandil najlepši dobi, »tfr U lot^-PokoJal jt Ml 4oms Is Bm» t'rlmor*k*m. V Ameriko Je prišel 1. IM1 In so asmel fftnn, Wls., kjer d jO s pridnim dolom uetesrll sve| 4m PSkoJnl |o bil Man dmltvs II. 144 ZNPJ, Ulere «1« lop Ia dealoJon-pogreb. ' Tem potom se sskvnllm tfrnšlvn In Smllnsmi t Sen, F, , Martin, da al ee postil privezati k polomljenim Jaslim .. .f To Je bilo preveč aa Martina. Te brezsrčne žsljlvke ni mogel mirno prenesti. Brea premišljevanja Je Izvršil svoj hipni sklep: planil Je ns Mika, ga podrt na tU ter dvignil pest. .. vil dobrih deset korakov pred našo trojico, Je akečil Janko in za»pU: "Martin! Stoj!" ' Iz majhnega avta, ki se Je bil pravkar usta-In Istočasno je zaprosil Mike: "Martin, saj-nisem mislil tako zlo ..' Martin se je ozrl: "kaj pa ti hočeš?!" "Martin, ali si znorel! Tu-le pred vrati hočeš tepsti sodelsvca! Ce te vidi "boss", boš takoj ob delo! Ksj pa te Je prijelo?" In spet se je oglasil prestrašeni Mike ter zaprosil: "Martin, pusti me, saj te nisem mislil žaliti!" Miku se je pridružil Filip, ki Je vpričo raz-jezenega Martina izgubil ves svoj pogum ter se plašno odmikal: "Martin, imej pamet in pusti ga, saj ni vedel, kaj Je brbljal r Na Martinovem obrazu se je pojavil izraz zaničevanja. "Strahopetca! Kot pes — laja in laja nate, ko mu pa stopiš na rep, se pa .zvija ln žalostno Precep je popustil in Mike se je bri izmuznil ter odkuril za Filipom, ki Je bil že v tovarni. Ko sta ostala sama, *e Je Janko obrnil k Martinu: "Kaj se Je pa zgodilo?" Martin mu je vse povedal. Janko se je zmračil. iu/ "Lopova! Da ju nI sram! Zdaj se ne čudim, da al izgubil oblast nad seboj ter zjUvjal! Kdo ve, ali bi Jaz ravnal drugače, če bj bil v tvoji koži. Res, da sem proti vsakemu nasilju, ker vem, da s pestjo se ne pride daleč, toda —" "S takimi-le ljudmi «e drugače sploh ne da govoriti!" ga Je preseka! Martin. "Ko mu pokažeš pest, molči, če«a pa svariš z lepo besedo, se U pa reži v obraz . . ." Janko Je zmajal a »lavo: "Ne vem, kaj bi ti rekel na to. Ti al v pravem in spet nisi I Pest? Jaz nisem za pesti. Surove sile se poslužujejo le neomlkani ljudje, ki se ne zanesejo na svoj razum." 'TI torej misliš, da bi bil moral — mirno potrpeti?" ' "S prezirom in lanlčevanjem bi ju bil bolj težko zadel kakor f pestjo. To Je, kar zaslužita: popoln prezir in zaničevanje. Da bi se pa kdo stfradl njune zlobnosti in«škodoteljnosti razburjal in jezil, pa nista toliko vredna. Pre zir jima bo šel bolj do živega kakor udarec s pestjo. In morda Jima bo pomagal do spoznanja, da so Ju slaba hotenja zavedla predaleč, ln od spoznanja do obžalovanja ni daleč." t -Misliš? — Well, če Je tako, potem tudi ni vredno, da bi zapravljala besedo zavoljo njiju." "Tako je. Posabi, da si ju sploh kdaj poznal in hodi mimo njiju, kot da zate eploh ne obstojata." Od tistega dne dalje se Martin nI več menil sa Filipa ln Mika. Tudi poadravljal Ju ni več. "Prava reč!" je menil Mike, toda FUlp je mislil drugače. Težko mu Je bilo ln obžaloval Je, da se Je tako hudo zameril Martinu, ki mu nikoli ni bil storil nič žalega. Svojeglavi otrok je obžaloval svojo kljubovalnoet. In rad bi ae bU spravil z Martinom, da mu nI nesrečni ponos branil napraviti prvefta koraka k spravi. \Tako pa — — — "Kleče ga ne bom prosil odpuščanja . . . !" Zato ni prlilo do sprave med nekdanjimi v prijaznosti živečimi tovariši. (Dslje prftodajl!.) IIJa Ereabvrg: Med Smcaloi v svfttovni Znani aovjatekl pisetalj Ilja Kirnburf j« Ml v avvtovni vojni pridoljon onemu Itmad oddalkov. ki jih J« maka vlada poslala na po» mot savosnikom na sapadno fronto. Hvojs vojno doftlvljajo v PranrIJI i« oplaal v knjigi • "Lik vojny" (Oblttjo vojno), 1« kaUro •mo vsoti l>rvlk daaai olik poglavja o temnopoltih kolonialnih tetah. Ilja Kron-I »ur* nI Bsrbusa ali Romarquo, njo-"Lik vojnjr" nI no dnovnlk no toman, ampak abtrka botelh vtiaov, vrtanlh na papir » notamorno Ironijo In aarkavnom. Nakdanji maki lotriot Kranburg jo Ml kot idaollat i.r Idko rnaotaran nad končam vojna. Op 1. Radovedno gledajo iz vagonov. Va«» je tako strašno nerasumljl vo in zanimivo: ogromna posta ja in množica plakajočlh pošasti pod steklenimi svodi. Pravkar so pripeljali lM-mlliroetrski top, — ugibajo: kaj Je to? Davi so priapeli s psrnlkom Is svojega Senegala, zato se še niso uteg nili dovolj načudlt! vsemu, nI jih še prevzela ravnodušnoat Stopajo iz vagonov, z glavami, ponosno nagnjenimi nazaj, z o-valnimi nežnimi lici ln svetlika joči mi ee očmi. Mnogi drž« v rokah opice, takisto nemirne in radovedne. Samo zebe Jih, črnce in morske mačke; tesno se stiskajo drug k drugemu. Na peronu stoje rojaki. Eden z obvezano glavo, drugI brez noge, tretji samoiklo in neneho- ma kalija/ Novinci Jih nago-varjajo v svojem Jeziku, grgra-jočem jeziku. Oni odgovarjajo. Jaz jih ne razumem, toda čutim* — drug drugega lzprašuj^jo: odkodr Vprašajte navadnega Parila- na, odkod ln čemu so ti Senegal« cl tu T likreno vam bo odgovorih "Francijo so prišli branit," ali "plača Jih Je premamila" aU pa enostavno "radi ae pretepajo", Senegalcl pa vam bodo povedali, kako so v gluho vas sredi lesne goščave, kjer. so lovili zveri In ribarili, prišli belci. Zgrabili ao marabuja in dejali: "Daj te nam vojakov ali pa* vam obesimo marabuja". Pa eo jih .odvedli s s^bjj, pognali na parnlk in nato sem ... Ti trije so bili le Um. Oni še vedo, Vaj pomeni Čudna stvar s velikim nosom, U Jo s nasmeškom ogledujejo otroci. Tudi to vede, zakaj imenujejo Senegal-ce "troupea de choc". Poznajo deš in vlažne okope. Vedo, da bodo prav kmalu pogi nile opice, da bodo pognali voj nlke v ogenj in da bodo tisti, ki se bode vrnili, preseball. hirali ln čakali konca. Zakaj vrnitve v daljni, prelepi Senegal nI več. V Haint-Rafaelu je tabor Se-negaloev. Za raakešnimi hoteli stoji na pusti morski obali afriška vasica. Novlnee uče. OJ, kako so ubogljivi, kake se trudijo, da bi pravilno ponovili vsako kretnjo poveljnika. Cemu v to — tega /je vedo, toda kakšno kritje, kako korakajo, kako predstavljajo atafeo! Uče Jih podčastniki. Pokve-čeni, degenerirani "beleV bi bili radi veličastni* .Silno so kruti Gorje tistemu, ki ne razume, kaj pomeni ta ali ona kretnja roke. Ves poveljniški sestav Je Iz tuj ske legije: nemški deserterj španski tihotapci, apaši — morilci, predvsem morilci, ln cela ■blrka kriminalnih tipov r raa-bojniki, trgovci s dekleti, vlomil ei, krvniki. 8enegalci so pre-ubogljivl, prekrotki, da bi jI mogli poslati v smrt običajn ljudje, ki Jhn ubijanje še nI po-stalo poklic. So še drugI učitelji. J>vanajst-letna deklica Jih ob večerih uči čltati. Zategnjeno ponavljajo lekcijo In čudno se Jim jdi, da is črk nastajajo slogi, ig zlogov besede. Na knjižicah Je napisano: "Začetnica sa kolonialne četa. Sqeegaiei a zadovoljnim nasmeškom čitajo: "Francija Je ljubeča mat ■MAn e a ^aMj^AM mn lUHiuofT . . . Vprašaju ga. koliko je start Pomislil bo In odgovoril: "90 let" DrugI bo dejal: "tO", tretji "10". Skoro nihče ne ve koliko je prav sa prav star. Šteti znajo do deaet in na prstih vam lahko pokažejo, koliko t Je otrok. Niti tega ne gotovostjo, kje da eo. — "Pri belih, v Franciji." "Ne, to ni Francija, ampak MaraelDe". S kom se bors?" "Ne vem.- Z Nemci? MNe, kaplar Je dejal, da ne s Nemci, ampak s "boši". Z belimi". Čemu? "Princu kareju so odnesli zlato." glijo so zavzeli." — ; e zmerom vojna." 4. Večina je malikovaJcev, nekaj tudi mohatnedancev. Vsi imajo amulete — nereščeve čeka ne, nemške zobe in zabavne lesene bogee. Gospe — verne katoličanke — poizkušajo privesti črn-na pot reshice. Očarljiva markiza nagovarja nekega Se-negalca: Daj se krstiti. Podarim ti zlat križec in mnogo pogač." "Toda, ali to ne boli?" Potem se je zbrala množica dam fc višjih k&gov, grofic X vinkontes Y. in Senegalca so krstili v Cfrkvi Svete Magdalene. Uro kasneje je črnec, sedeč v razkošni Bumpelmajerjevl jedilnici in ln'očaran nad sijajem te ceremonije^ množico potic ln dobroto marfcize Z, ki mu je šepetala o "sladkem Jezusu" — izvlekel malega, pokvečenega ma-Ika plodovitonti. Na, vzemi, to je bog! Darujem tf ga zato, ker sHako dobra. rosi, ga, pa ti bo dal mnogo mož ln otrok . . ." 6. V Marseilleu, poleg prisjani*-ča, Je sejem. Tu na vse načine sleparijo "nižje rase": Senegal« ce, Malajce, Anamite itd. Svinčeni obročki s svetlini steklenimi okraski, pozlačene torbice, trakovi. Okrog stojnic ee zbirajo gruče Senegalcev. Poželjivo ogledujejo te darove kulture n z veseljem dajejo zanje vse svoje soMee. Ruleta. Dva sousa; Dobitek — trije, pet ali (to je skoro nemogoče) — deset sladkorčkov. Poleg je trgovina, v kateri brez izgube* prodajajo za dva eouaa po deset prav takih bohbončkov. Visok Son^ec stavi že tretjič. V zadregi se smehlja, ogledova-je prekanjeni in hudobni stroj. Iznova izvleče denar, vzdihuje, od razburjenja melika. Končno vendarle! . . . Teče proč in stiska v roki tri svetlo-zelene sladko rčke. , Poleg vsfga ostalega pa beli ne skrbe samo sa razvedrilo črncev, ampak, tudi za rešitev njihovih duš. Sredi stojnic in šato-rov stoji baraka "Armade Spa-. Črnci* Amanlti ln . nekaj Indijcev, ki so očltiib mislili, da je tu cirkus a|l pa kino, se zmedeno spogledujejo. Uče Jih peti paalme. Potem prične suhljata, krepostna dama pridigati. Pri vhodu me egovori neki Malajec: "Dobri kaplar pravi: mnogo moraš ubijati; dobra dama pravi : nič ne smeš ubijati. Jas pa pravim: malo moral ubijati." Po njegovem nasmehu spoznal, da je t*!pzumni učenec fte razvosljal in ocenil našo zamotano kulturi). «. V Salnt-Rafaelu ao poleg vsake hiše mizice. Lastnik hiše Je kupil ducat steklenic piva in potem odprl "kavarno*1 za Sene-galce, lz katerih zdaj izšema denar. Senegalcl prihajajo v gručah, salo vljudni jo in plačajo, kolikor zahtevajo. Ker pa zahtevajo zelo veliko, kurijo rajši za vse eno ssmo steklenico. Nalije-Jo toliko, da je pokrito dno in sedejo okoli mize, časih selo skupaj s gospodarji. Nazdravljajo gospodinji in kašejo bele sobe. Fransoalnje se zabavajo z njimi. Svetske dame hodijo vsak večer v tabor gledat njihove L-*re. Mladi 8enegalci, goli, v os-kfti dokolenicah, se bore med seboj, se valjajo po travi ln kopa-jo. In res. lepi so s svojimi vprav deviško oblikovanimi postavami. Cmc! še kaj pek tudi ne branijo betih žena. Toda preveč preprosti so In prenalvnl. Neka št-vilja koketira s črncem; on Jo sačudeno gleda. Ona se ga dotakne — on se vljudno umakne. Ta Je še rfevinec. Tisti, ki tlve nekaj mesecev v Franciji, U se še znajo igrati s belimi ženami in poljubljati ročke. V neki maraejskl trgovini sem srečal Somrtsa. ko je baš kupoval groš vredno ogrlico ln progasto Jopice, Pojasnil mi Je, da Je vse to sa neke "damo", Id Služi v kavarni. Ml« JI bo neeal in Jo prosil, naj flttene njegova lena. Po eojni Jo bo od vedel v Somalijo. To so svatbena darila. Odkrito, |asno in rasumljlvo. Caaih morajo to Odkritosrčnost drago pUlati. Blizu Saiat- Rafaela je živela mlada kmetica. Mož je bil na bojišču. Spe-čela se je s flenegalcem. Mož je prišel na dopust, nepričakovano, zvečer. Senegalec 'mu je stekel nasproti. ."Kaj hočeš T "Njen mož sem." ••Ne, zdaj sem jaa!" Francoz je planil nanj. V si-lobranu je čreec sunil moža tako nesreči*), da je proti jutru umrL "Senegalec je ubil francoskega seržanta!" Morilca je sodilo vojno sodišče. Poizkušal je pajaaniti: "Prejel je bil, potem je pa mo-ne vzela". Svoje krivde si ni bil svest. U Streli! so ga. 7. Senegalcl so se zelo sprijaznili z našimi ruskimi vojniki. Zbližala jih je otroška odkritosrčnost, naivnost in gostoljubnost. Govorili so vsak po svoje, ne da bi drug drugega razumeli, ki vendar so po cele ure presedeli skupaj pri steklenici piva. Rusi so dejali: "Ne glej na tot da Je črn. Kakšno dušo ima, na to glej." Po revoluciji so Fr|ncozi očitali R&som "revolucionarno propagando" $ed Senegalcl. Senegalcl tudi že za-••sovjete7'!" naprej. In veste* kaj sem si izmislil? Pri Dardanelah je bilo. Pred atako sem jih sedem obesil in dejal: Glejte, kaj bo z v*, mi, če ne greste. Drugače ne o-praviš nič — na lastne oči morajo videti. Nu, in so šli . . 9. Zato jih pa nihče ne ustavi, če planejo iz jarkov. Sezuvajo čevlje, puške mečejo proč ln z zverinskim tuljenjem drvijo naprej. Velike, težke nože imajo, z njimi režejo glave. Ujetnikov ne jemljejo, niti ne vedo ner kaj je to. Ko so jih nekoč postavili na stražo k vlaku nemških ujetnikov, so mirno in enostavno vse poklali. Poklanin} rujejo zobe: to ao amuleti. Mnogi režejo tudi ušesa in jih nato nanizajo na vrvico. V bolnišnico Fair so pripeljali ranjenega Senegalca. V zviti cunji je imel nekaj okroglega. Mislili so, da je dinja ali buča. Ko so ga napadle bolečine, se je skrival pod odejo. Proti večeru je usmiljenka pogledala in našla nemško glavo. V omotici se je Senegalec vsesal vanjo in z zobmi grizel ubitega sovražnika. 40. TOREK, 18. FEBRUARJA.^ Za gentleeuuie Mister Rungs ni velik prij. telj pravil o lepem vedenju £ koč zaide v boljši londonski klufc' Tam sedi starejši go8pod u bere "Times". Mister fcungg £ prijateljsko potreplja po rami b i ga vpraša: "Hallo, old fellow! Kje imiki stranišče?" * "Kar skozi vežo na levo! Tig so vrata z napisom 4'for gentU men", kar pa naj vas ne moti- besedo "sOvjete" razumejo povratek v domovino. Poznal sem ruskega vojnika, ki se je teko spoprijateljil s Se-negalcem, da mu Je pošiljal v bolnišnico čaj, klobase ki tobak, govoreč: "Kar je res* je res . .. Odkar živim, še nisem videl takega človeka .. t Cemu je neki Črn? . 1. Božja previdnost! . . ." 8. Kadar črnci prvič slišijo arti-ljerijsko kanonado, jih vseh prevzame neizrečen* strah. Mnogi popadajo na tla kakor pred božanstvom. Tudi pozneje ta stran ne mine. Nalik otrokom imenujejo topove 'bum-bum' in že pri sami besedi se strshoma ozirajo. Ne boje se smrti ln pri jurišu se mora vsakdo diviti njihovi hrabrosti, toda "bum-bum'ft to Je nekaj nepojmljivega, tajin-stvenega in groznega. Zelo tetko Jih je prisiliti, da bi zapustili okop med artilerijskim ognjem. Toda Francozi in oni ia tujske legije jih vendarle prisilijo. Evo, kaj mi je pripovedoval neki narednik : "Ne morete si predstaviti, koliko opravka ima človek z njimi. 2 revolverjem jih moraš goniti Tam v Senegalu so ostale nji-aV hove mm MžtMHbu piše vsem v 8KU" afriško vas: "Ti in ti 90 še iivi". Daleč nekje poslušajo črne že- na praznem trgu Senegalec, zamišljeno strmi v tuje, sivo ne^ bo in otožno poje. Jaz čujem le čudne zvoke "čhe-kha". Kaplar prevede: 'Tam, kjer je polna luna in zlati trst šumi, tam je moja žena Aiša". bolečine po vsem Taiko ata delali v« dan, vm v« boli, «U jutri treba dala ti. ... Pri. voitito d gorko kopal, aamaiiu i P«**« P« pojdite «pat. Slomunm idrmvUnm gor kot* ,« opt/« kot »ob$lms »vetloba. Ko m zbudita, aa isborno pofutiu. 35c SLOAN'S L »-n išm e n t Ali ate ie naroOli Prosveto a Mladinski list svojemu prijstb lju ali aerednikn v domovino? To Je edini dar trajne vrednosti, ki ga sa mal denar lahko pošlj* te svojcem v domovino. NAROČITE SI DNEVNIK UST PROSVETA Conjoni brat (aastrs) 8. N. P. J.l P* sUspa t. veiae kravaadjo se Mda) lahko aaroči aa lUt Prmtik Im, dva aH td Ommm la sae Mtea Ia is «Mgs bmIoti k d Usl Presveta staae ss vss «nako, aa Oau aH asOaa« HM a laročaiaa. Em pa flaal ps plašaje pri miairti $1 JO ia toš te prišteje k aara&riaL Ml prištojnae saega, dva aH tri (kmk k eal aaročalaL ToroJ MŠaJ al mka, leB, 4a Ja llat p* ing ss flaae 8. N. P. J. Ltot ProoraU J« vaša Isstalaa ia gšUn H v vsaM druilal mokdo. U M rad lllal Hat vsak daa. Torej tedaj trn* ss tmH TI aaroCHs »a dasvaik PMsvsto. Csaa Usta Prosit« fn U tirni, drisvs Ia Eaeade M Es GUsve la Chlsage Js......17« 1 tsdsfk la..•....,•«.*.... 4J9 1 tsdalk la................ Ulj Me t tsdbrika la...............IM\ 0 tsdaiks ta...«•••......•• tli 8 todnfks la.*• ............ Ml Ispelafte spodajl kapse, prfliMti potrstae vsoto isesrjs al 1Um (Mar v pfcnsa la si asveBte Prosvsto, Ist, U Je vala lastaiaa. Psjasafls >—VsslsJ kakor hitro katsrf tsh Oanor prsasha Mti Oas Mi aH 6s fs prsssH pro« od drsitae la ko sslrtsval sam svoj list tednik, b* saoral tisti Dan Is dotttno drnlino, M Js tako skupno aaroCsna na dnanft Prosvsto, to tekoj nasnanltl uprafuiMva Usta, la obesam doplačati dodtat vsoto lista Prosvsta. Ako tega ne stors, tedaj mora npramUtro nilrf datum sa to vsote naročnika,* ♦ Ifsslsv • DrSava. Ustavite i-' " la ga priplilte k »ojl aareiafad ed slsdsčtt flaaor w* '1 v ▼ tiskarsko obrt spadajoča dela VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJ^PJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vm pojasnila daje vodstvo tlakam unijsko dalo prva PBtte »o iafnnaaitje at S. N. P. J. PRINTERY 2«67-59 So. UwwUa Arena« CHICAOO. ILI. TiK SS DOBE NA tBUO TUDI VSA U8TMKNA POJASNILA