Ali nismo sami krivi? Vsa javnost, od vseučiliškcga profesorja do zauujega analfabeta v zakotni gorski vasi je prepričana, da ni boljšc plačan(.«/a stanu na svetu, kakor smo nčitclji. 0 tem Rovori narod, o tem piše nain prijazno in nam sovražno časopisje; celo odloki višjih oblasti brenkajp na stnne l esem o sorazmerno dobrem irmotn^m stanju učitcljskega stanu v novejšem času. Spomitijajmo se člankov: »Roj /:. kruh — dobojevan« ter raznih i/ kr()i>;ov ueiteljstva in neučiteljstva izišlih pozivov za prosvetno delo med na¦roriom. ki vsi izz\ cnijo vcč ali manj v stavek. »i ako plačo imaš, kot še prej nikdnr. rršen si jimotnih skrbi. zdaj pa posvct: vse svoje moči šoli in delu za prosvet') mcd narodom!« Ko seni slišal take in slične pripomhc o zboijšancn lnaterijalnem položaju, .se mi jc podaljšal obraz vsikdar za dobro ped, kajti do danes še nisem nikdar u.lil, da bi r.ii bilo bolje v gmotnem ozlrn. Vkiterijalno sem bil na najboljšem pred svetovno vojuo leta 1914. Od tega cnsa prnpadam siniotno vsak dan bolj. Kcr rnatcmatika ne trpi pogreškov, bom .'o doka/a! najbolje s številkami. L. 1914. sem dobival 144 K mesečno. Bila sva z /eno sama. , „ 1 m3 q ! i pari 1 Pred met r . moke masti kave riza sladkor mila me. petrolja drv premoga skatlia v/.igalic cevljev mleka i. t. d ! 1914 K 1 — 1   1 — 7 1 — 20 — V 32 80   64 64 60 3ri 50 75 2 16 1921 K V 18 40 90 120 3(i 56 44 34 22 7(/0 76 1 800 8 _ — ¦   _ — — — 20 — — St ie podraiil koliko- krat? 575 50 (J 30 0 562 560 68-7 211 61-1 26-6 434 600 40-0 50 0 6.0.) (>_(..(. • 13 -- Ai 7. l\)\ i. rečno se jc torej ]jočr.di\o 47.7-kiat. ali kakor pravi naš kmet: »Krona ie krajcar!« * (>i)lek:i in periio sc niti primcrjati r>e sme. ter stanova'ijc, kar žene račune v of.rroi:.ne višine. Danes Ko iiiiain 3 olroke in žcno, pai.lobivain mesečnih 4660 K. Moja plača se jc povečala približno 32-krat. Da bj bil n.i istem stališču, kot lcta 1914., bi se ml i)ila morala plača poinnožiti 47.7-krat. fiKtiii mi ka/e, da sem danes Rtnotno na .»liibšem, kot leta 1914., ko je ves svet iiovo-il o slabo plačanih učiteljih. Uanes, lcta 1921., pa ie vsa javnost prepričana o na?em dobrein nuterijalnem položaju. Ker se čujejo take opoinbc celo iz ust 1...Š.I'. tovarišev, oriporočam vsem takim, da vzaniejo v rokc svinčnik in računajo. Številke same so res lepc! Toda naj nas ne moti njih visokost, temveč fflejmo \edno !c njih bkvrovno vrednost, da si •istvarinio pravilm- pojme o naših »dob.ih« plačah. Hoj za kn.h je večen in ne i.o tiirdur dohojevan, ker kolo časa se siiče neprestano. .lavnost naj nas re zavis'a za naše •¦¦¦mastne« plače. Da nosimo kol'kor toliko zadovoljne obraze in da s-_;.o molčali dosec'aj; je pač posledica k^a. ker smo se otresli avstrijskega hlapčevsiva in se počutimo svobodne nritelje v novi domovini. Izpolnjevali smo dolžnosti v šoli in s» poprijeli dela nied narodom. Danes pa nas silijo mesečni deficiti, da premišlju.jemo. kje najdemo kricjc. Vedno se vsiIjujc'misel: «°rosvet'io delo med narodnrr. ne nese. trei"a bo začeti s čem drujjim. drugače se bo prikazala uradna oseba sodnijske<r?. sl.iiia. ki ne upošteva nri izvr?evaii.iu svojega uradnega posla, prav nič učiteljevega idcalizma in nje..ovetra po/rtvovalneija prosvetnega dela nied narodom. teinveč Vrši liladnokrvno svoj poscl.« l'ak je ikiš položaj!