Adaptacija svetlobe
Saša Vegri
SPOMIN IN GESLA
POSKUS VKLJUČITVE
Zgodaj smo bili aseptični s čistim kristalom in izreki, Telo in rokopisi.
Duh in pomnjenje.
Malo pozno je začeto
novo obkrožamje,
ker stojimo mirno
v tem brezglavem teku mrtvih.
Ko te vključi omrežje, ves oranžen svet odpre čutila. S tišino zabobniš
78
skoz krhke
in še ožje celice.
Stojijo biblijska vozlišča.
Predaleč je svet Lorke.
Preblizu so
v telesu letnice.
VSEENO SI TU     Odtisnjena stopala kentavra Z ARTERIJO     na tvojem vozlišču in v tujih oblasteh. Najožje celice, ta biološka čuda, so prekati,
senčijo jih trepalnice. Vsi razvozlani rokopisi in dobro odložene glinaste tablice, zadržujejo tvojo desnico in nosijo besede pod vilonove vislice. Pod majhno, ljubko secesijsko lučjo — lažni volumni in stožičaste sence. Pa neobglavljene eksistence.
Dramatiziranje
močno množi prisotnost
in išče očividce.
Te besede so drobne,
željne so gibanja
v preprosti rabi zatiranja.
Težijo za tekočim rekom
in nezatišno lepih kompozicijah
odrejenega vzorca
neštetokrat obrnjenih glagolov.
NEKAJ
KOT
NESPORAZUM
79
80
Saša Vegri
MENJAVE     Še dihaš poldan, jutro in večer. Odhaja se iz sna na piano. Veliko del nam steče skoz roke. Tiha spirala absorpcije. Tesno je dihati z zdavnaj odmrlimi škrgami in plavati s pljučnimi vršički. Kdo je vstavil red in hoče, da si natančen in nezmotljivo točem za volumen predmetov.
PREBIRANJE    Kroglico in rondo naseliš v spomin. Dve stranici mehkega časa, izpisani z drobnim nogopisom. Sprašujem te: Ali odhajamo? AM samo spomin deluje v neki abecedni orbiti?
To rastlinje, korenike,
ta tlak
in obrat proti soncu
ADAPTACIJA SVETLOBE
Potem mehke črede
v travniku,
na ogled vsem,
ki bodo plačali vozovnice.
Kako so to vse atributi
krožne hoje.
Nikoli ne moreš postati
ta vonj, to rastlinje
v prostoru,
ki določa kode.
JEDKANJE PANORAME
81                                                                                                                Adaptacija svetlobe
NIKAKRŠNO    Ne moreš STOPITI PREHAJANJE     iz volumna in postaviti robove masi, z nemirom slediti sled, ne moreš in nočeš. Živiš z levim delom. Tvoji poskusi so samo segmenti, ti nori poskusi osmih vrat. Tvoji poskusi osmih lučd je sedem fasad vhoda obrnjenih v svojo konstrukoijo. Luči svetijo svetlobo, lepljivo svetlobo osemenjujoče prazno.