Domovina Ar fl/1' ER IE/% M— HO /W1E AM6RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGG ONLY NO. 150 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNtAN MORNING N€WSPAP€B CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 30, 1975 LETO LXXVIL—VOL. LXXVH Bomba v gasolinskem tanku v (olumbusu V zvezi s poskusom izsilitve 45.5 milijonov dolarjev od oljnih družb je bila položena bomba tudi v gasolin-ski tank v Columbusu v Ohiu. COLUMBUS, O. — Policija je na obvestilo FBI izpraznila gaso-linski tank Texaco gasolinske postaje v nedeljo zvečer in našla v njem bombo, napravljeno iz cevi, dolgo blizu 18 palcev. Več sto ljudi so izselili iz okoliških domov, predno so izčrpali iz tanka gasolin in ga napolnili z vodo, da so odstranili gasolinske pline ter omogočili preiskavo. Bombo so našli, ko je eden od prijetih osumljencev povedal, da so v zvezi z zahtevo po izplačilu 45.5 milijonov dolarjev odkupnine od 7 velikih oljnih družb položili bombo tudi v Columbusu ne le v Pittsburghu. Dva osumljenca so prijeli v soboto in ju obtožili zarote izsiljevanja denarja od oljnih Novi grobovi Jennie Omersa Na svojem domu je pretekli petek umrla 70 det stara Jennie Omersa s 17828 Eastpark Drive, roj. Zupančič v Clevelandu, žena Jacka J., mati Jaqueline J. Hanks, Jamesa G., 6-krat stara mati, sestra Franka in Josepha, zaposlena do svoje upokojitve pri Fisher Body Co. Pokojna je bila članica KSKJ št. 255, Podružnice št. 25 SŽZ in Kluba mater pri Sv. Vidu. Pogreb je bil včeraj zjutraj ob 8.45 iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Pomočnice na Neff Road ob 9 30 nato pa na pokopališče Vernih duš. (To poročilo je nehote po pomoti izpadlo iz včerajšnje A.D. - Op. ured.) Henry Prince V Slovenskem starostnem domu je umrl 79 let stari Henry Prince z 18620 Neff Road, rojen v Serovem v Goriških Brdih, od koder je prišel v ZDA leta 1920, vdovec po ženi Anni, roj. Sabec, umrli leta 1968, oče Henryja Jr., Freda, očim Milana Zuzek, 6-krat stari oče, brat Mihaela (Jug.), Aloisa (Francija) in Marice Prinčič (Jug.). Bil je stavb- družb z grožnjo bombnih napadov. Prijeta sta bila 32 let stari ni mizarj zaposlen do'upokojitve Paul D. Methven z Virginia; pred 14 ieti pri Reliance Elec-Beach in 34 let stari Larry Shaf- ! trie, nato pa 7 let kot šolski fer iz Chicaga. Zarota je postala stražnik pri farni šoli Marije Poznana, ko so oljne družbe Gulf, močnice na Neff Road Bn je Exxon, Union, Phillips, Stan-1 č]an SNPj št 26 jn Kluba glo_ dard, Amoco in Texaco dobile i venskih upokojencev v Euclidu. pisma z zahtevo po 6.5 milijonov j Pogreb bo iz Želetovega pogreb-od vsake. V pismih je bilo nave- nega zavoda na E. 152 St v četr-deno, da bo eksplodiralo več|tek ob 8 45; v cerkey Marije VIR NOVE VOJNE! — Tako je označil kitajski trgovinski minister Li Ching v govoru pred glavno skupščino ZN iiodilni sili sveta ZDA in ZSSR. Sodnik odklonil novo razpravo o strelih v Kentu TOLEDO, O. — Zvezni sod- Izredni varnostni ukrepi v zvezi z japonskim obiskom Danes prideta v ZDA na 14-dnevni obisk japonski cesar in cesarica. WASHINGTON, D.C. — Za o-bisk japonskega cesarja Hirohi-ta in njegove žene Nagako so izvedli obsežne varnostne priprave, ki naj bi preprečile poskus napada na gosta. Nevarnost preti v prvi vrsti od raznih japonskih skupin skrajnežev, kot je znana Rdeča armada. Cesar Hirohito in cesarica Nagako začneta obisk danes v kolonialnem Williamsburgu, predsednik Ford pa ju bo sprejel z vsemi častmi v četrtek v Wash-ingtonu. V ZDA boste ostala 14 dni in si ogledala razna mesta in kraje. Povsod so izvedli vse možne varnostne ukrepe, da se japonskima gostoma ne bi pripetilo kaj neljubega. FORD VIDI V KONGRESU KRIVCA ZA DRAŽJE OLJE Ko je predsednik ZDA včeraj podpisal izglasovani zakon ski predlog za obnovo nadzora nad cenami olja do j Danes so volitve— 1 15. novembra 1975, je dejal: “Ko se bo cena gasolina I Danes so primarne volitve, na gasolinskih postajah dvignila, hočem, da bo ame- volišča so odprta od 6.30 zjutraj riško ljudstvo točno vedelo, kdo je tega kriv.” Iz Clevelanda in okolice WASHINGTON, D.C. — Predsednik Gerald R. Ford hoče pritisniti na Kongres potom javnega mnenja, da bi se ta čim preje zganil in izdelal program energetske politike, na katerega ča- tena, toda nihče ne more jamčiti, da bo pri tem ostalo. To velja za mirno dobo, da o morebitni vojni sploh ne razpravljamo. Ves Srednji vzhod je negotovo ka vsa dežela že od jeseni 1973. področje, kjer se taieta ameri- Kongres je program predsednika Forda ponovno odklonil, svojega pa ni izdelal, ker se ne more zediniti niti o njegovih glavnih načelih. Ko je predsednik včeraj podpisal zakonski pred- do 7.30 zvečer. Seja in molitev— Članstvo Društva Marije Mag* dalene št. 162 KSKJ je vabljeno jutri, v sredo, ob 2. uri pop. v društveno sobo farne dvorane sv. Vida na sejo. Po seji gre članstvo molit v Zakrajškov pogrebni zavod na umrlo članico Josephino Cimperman. K molitvi— Članice Oltarnega društva nik Don J. Young je odklonili Novinarji in drugi poročevalci! skih postajah predlo- morajo ostati v določeni razdalji 1 novo razpravo, ki so jo žili odvetniki prizadetih pri in voditelji programa ne. bodo strelih na univerzi v Kentu ma- objavili v naprej nobenega kraki je vodil raz- ia ^asa o------ bomb, če denar ne bo izplačan. Bombe so našli na gasolinskih postajah Gulfa, Amoco in Exxo-na. Dve bombi sta eksplodirali na gasolinskih postajah Phillips in Pierce Oil v Chamblee, Ga. 11. septembra, preje pa ena v Carte-retu, N.J. Nobena ni povzročila večje škode. Vse tri naj bi bila položila in sprožila prijeta Methven in Shaffer. Konvoj le zaplul v Prudboe zaliv Ko je konvoj s težko opremo dosegel Prudhoe zaliv, bo verjetno aljaščansko olje le začelo teči na jug v polnem obseru že leta 1977. POINT BARROW, Aljaska.—j Ko se je veter preokrenil in potisnil ob stran led je konvoju 15 ladij in vlačilcev v spremstvu i 2 ledolomilcev uspelo zapluti | mimo Point Barrov v Prudhoe zaliv s tako potrebno opremo za! zgraditev oljevoda preko Alja-1 ske in potrebnih oporišč in na- , prav za črpanje olja. Pred par dnevi je moral konvoj svojo pot začasno prekiniti in se okreniti nazaj. Izgledalo je, da cilja ne bo dosegel, pa se je k sreči vreme nepričakovano ugodno preobrnilo. V Prudhoe zalivu je 25 ladij, ki so pripeljale težko opremo. Tam bodo morale pfčakati do prihodnje pomladi, ker jim povratek zapira led. Pomočnice ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš v Chardo-nu. Na mrtvaški oder bo pokojnik položen nocoj ob sedmih. Njegovega pogreba se bo udeležil tudi nečak Reinhold Prinčič, ki prileti danes v Cleveland iz Mainza v Nemčiji. Joseph Brodnik Včeraj zjutraj je po dolgi bolezni umrl 78 let stari Joseph Brodnik z 18611 Muskoka Avenue, rojen v Kompolju pri Dobrepolju, od koder je prišel v ZDA leta 1913, zaposlen do upo- ja 1970. Sodnik, ki je vodil razpravo skozi 15 tednov v letoš-' njjem poletju, je dejal, da so ' bila pri tej razpravi navedena vsa dejstva in vsi zakoni. Devet študentov in starši 4 mrtvih ustreljenih maja 1970 na kampusu univerze v Kentu so tožili zadnjič za odškodnino, pa je bila njihova zahteva odklonjena. kojitve kot strojnik pri Fisher Body Co., mož Mary, roj. Mišic, oče Josepha L. (Pomona Beach, Fla.) in Mary Clemence, 4-krat stari oče, 2-krat prastari oče, brat Johna, Louisa, treh sester in pok. Antona. Pokojnik je bil član ADZ št. 9 in ABZ št. 132. Senat proti prevažanju šolarjev za integracijo WASHINGTON, D.C. — Senat je po 10 dneh ostre razprave v petek izglasoval proračun za zvezno tajništvo za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo. Skupna vsota 45.2 bilijona je za 1 bilijon večja od te, ki jo je predsednik Ford-predložil, zato ni izključeno, da se bo pomišljal predlog podpisati, če ne bo konferenca Doma in Senata vsote zmanjšala. Značilno je, da je Senat za- ški in sovjetski vpliv. Odnos ZDA do arabskih lastnikov in izvoznikov olja zavisi v prvi vrsti od odnosov ZDA do Izrae-1 , , . . , , . . „ fare sv. Vida, clanice Podruz* la, ki je vsem arabskim drza-l . . vam se vedno oster trn v peti. 1 log, izglasovan v Kongresu pre-|Z°ATso fa™‘ varuh in podpor-' .eMefc zjutraj ob v Zakraj. ~w< L............A., -o f* to«* “ “‘° kljub vsemu | pogrebni zavod k molitvi za kazanju naklonjenosti do Arab-, ^ .lanjco j hin0 C1 er. cev njihov sovraznnr , po nace- j lu “prijatelj mojega sovražnika jman- je moj sovražnik”. I , \ - Če zadnje povišanje cen olja 1 Kolumbijski predsO-CniK ni prebudilo Kongresa k spozna- j na obisku V ZDA nju nevarnosti, ki grozi naši de- j WASHINGTON, D.C. —Pred-želi, more to storiti samo še raz- sednik republike Kolumbije V burjena odločnost državljanov, Južni Ameriki Alfonso Lopez je dejal predsednik Ford, ko je Michelsen je tekom svojega govoril o potrebi narodnega uradnega obiska v ZDA položil energetskega programa. | tudi venec pred spomenik Nez- tekli teden, o podaljšanju nadzora nad cenami domačega olja, je izjavil, da hoče, da bo ameriško ljudstvo točno vedelo, kdo , je kriv, kadar bo prišlo do povi-j šanja cen gasolina na gasolin- in članice Sv. Cecilije št. 37 ADZ so vabljene Predsednikov poziv ljudstvu, nanega junaka naj pritisne na Kongres, bo ča- stu. kal verjetno na odgovor. Kongres namreč doslej še ni opazil Do tega bo brez dvoma prišlo v bližnji bodočnosti, ker so izvoznice olja na svojem sestanku na Dunaju pretekli teden sklenile ceno olja povišati za 10%, ZDA pa sedaj krijejo 40% svoje potrebe po olju z uvozom. Izvoznice olja so se po ostrem razpravljanju odločile preteklo soboto povišati z dnem ceno olja za hodnjega junija, ko bodo o njej 'energetske politike. Ko so bili ponovno razpravljale. Velika | člani Kongresa na letnih počit-verjetnost je, da bodo tedaj ceno jnicah, so spoznali, da volivce znova navile navzgor, da jo j najbolj skrbita inflacija in brez-spravijo “v sklad z inflacijo”, .poselnost. Ski'b za gasolin in kot se je to zgodilo pretekli teden. i Dokler ZDA ne poskrbijo za [neodvisnost od tujine v oskrbi glavnem me- Zadnje vesti konskemu predlogu prilepil poučene na milost in nemilost izvoz-sebna dopolnila, ki prepovedu- nicam olja, med katerimi so naj-Pogreb bo v četrtek iz Grdino-■ jejo tajništvu vezati podpore šo-| važnejše Savdska Arabija, Iran, vega pogrebnega zavoda ob 8.30, lam na izvajanje določil o pre- Kuvajt, Irak, Libija, Nigerija in v cerkev sv. Vida ob 9., nato na | važanju šolarjev za dosego inte- Venezuela. Za enkrat je oskrba Kalvarijo. I gracije. z oljem od tam redna in nemo- olje je bil komaj opazna, bo pa vsaj za kurilno olje večja zdaj, ko se bliža zima. Povišanje cen olja na medna-z oljem, so do neke mere izro-[rodnem trgu bo stalo ZDA v ITALIJA IN JUGOSLAVIJA BLIZU SPORAZUMA 0 TRAJNOSTI MEJA Baski na dvodnevnem protestnem štrajku MADRID, Šp. — V po Baskih naseljenem področju je v teku dvodnevni protesti štrajk, proglašen v zvezi z ustrelitvijo dveh obsojenih baskovskih nacionalistov preteklo soboto. Vremenski prerok Delno oblačno z možnostjo dežja, naj višja temperatura okoli 73 F (23 C). The New York Times je pretekli teden sporočil iz Rima, da sta Italija in Jugoslavija blizu sporazuma o potrditvi trajnosti sedanjih medsebojnih meja. Gre za Svobodno tržaško ozemlje, ki sta si ga Italija in Jugoslavija razdelili ob soglasju štirih velikih sil, predvsem pa ZDA in Velike Britanije, ki so bile do leta 1954 odgovorne za upravo cone A Svobodnega tržaškega ozemlja, med tem ko je bila cona B ves čas pod upravo Jugoslavije. Ko je bil dosežen oktobra leta 1954 sporazum med Beogradom in Rimom jo posredovanju ZDA in Velike Britanije v Londonu, sta obe državi izjavili, da je s tem vprašanje končno rešeno. Ko se je Italija, članica NATO, čutila v naslednjih letih trdnejšo napram Jugoslaviji, ki je v stalnih gospodarskih težavah in neprestanih notranjih političnih trenjih, so v Rimu začeli izražati dvome o končnosti sedanjega položaja. Na pritisk italijanske nacionalistične desnice je vlada sicer priznavala dejansko stanje, pa še vedno govorila o “italijanskih pravicah” do cone B. To je privedlo lansko spomlad do odkritega spora, ki T^Opeč/* se/a F.MRIESTE-TRST La: ;???■>■ r LESENO: Areas with majority of Slovenes Cnals Friuli Italians _____lnWmtftod Boundary ——»BoundofZonw je dobil zelo ostro obliko in povzročil vrsto javnih protestov. Jugoslavija je izvedla na mejnem področju celo nekake vojaške vaje, med tem ko je italijansko vojno bro- dovje sodelovalo v pomorskih vajah NATO v Jadranu, kar je šlo Jugoslaviji posebno na živce. New York Times poroča, da se bo Italija uradno odrekla coni B Svobodnega tržaškega ozemlja v okviru novega dogovora, ki naj bi bil že gotov in bo v bližnjih dneh podpisan. V zvezi s tem navajajo poročila iz Trsta, da se tam italijanski nacionalisti pripravljajo k demonstracijam in protestom proti temu podpisu. Dejansko ni potreben noben nov dogovor, vse, kar je potrebno in k čemur se je Italija obvezala že oktobra 1954 v Londonu je, da vlada ta sporazum predloži italijanskemu parlamentu in da' ga ta izglasuje. To je doslej odlagala v vednem upanju, da se morda položaj le še ugodno za Italijo preobrne. Helsinška listina potrjuje sedanje meje v vsej Evropi, torej tudi italijansko-jugoslovansko, v tej listini je neinara treba iskati povod.za sedanje razgovore, ki naj odstranijo eno zadnjih bolečih točk na mejah v Evropi. Jugoslaviji bo ostal še vedno spor z Avstrijo o položaju koroških Slovencev, spor z Bolgarijo zaradi Macedonije in z Albanijo zaradi Kosova. Mir na Balkanu ni posebno trden, kot ni bil nikdar v dolgih stoletjih vse od davnih dni. jutrajšnjim resne zahteve javnosti po nag- 10% so pri- )pm in odločnem delu na polju LIZBONA, Port.____________Vlada je poslala vojake, da so zasedli televizijske in radijske postaje, na katerih so komunisti ščuvali k uporu. Vojaki so večji del ukaz izpolnili, ponekod pa so se pridružili levičarskemu osobju postaj pri njihovem delu proti vladi. Položaj na Portugalskem je resen, ko levičarji preskušajo vladno moč in avtoriteto. Predsednik republike Gomes je na obisku v Sovjetski zvezi. WASHINGTON, D.C. — Kongresni odbor je začel preiskovati poročila CIA v zvezi z lanskim turškim nastopom na Cipru. TOKIO, Jap. — Cesar Hirohito in cesarica Nagako sta se odpeljala iz cesarske palače na letališče skrbno zastražena po zavarovanih potih in odletela od tam v posebej urejenem DC 8 preko Anchorage na Aljaski v Williamsburg, kamor bosta prispela danes. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Državni tajnik Kissinger je sinoči imel na včerji poslanike in zunanje ministre arabskih držav, danes pa ima poseben sestanek s sirijskim zunanjim ministrom, ki se sinočnjega sprejema ni udeležil. SAN FRANCISCO, Kalif. — Časopis Rolling Stone je objavil posebno poročilo o Patty Hearst, kjer razlaga, da je ta sama prosila za sprejem v Symbionese Liberation Army in da je enkrat odklonila ponudbo J. Scotta, da se vrne domov. Ko njeni odvetniki trdijo, da se njeno duševno stanje slabša, in predlagajo njeno izpustitev, je Emily Harris dejala da so jo starši in odvetniki pripravili do sodišču predložene izjave o pranju možgan, mučenju in nasilni vključitvi v SLA. teku enega leta okoli dva bilijona dolarjev, na drobno pa bo povišal ceno olja in gasolina za nekako 2 centa pri galonu. Pl in za 430% dražji ? WASHINGTON, D.C. — Getty Oil Comipany je v notranji zaupni okrožnici napovedala, da bo naravni plin porastel naglo za 430%, če bo njegova cena sproščena, nekaj bolj počasi pa bo cena rasla, če bo nadzor nad, njo ostal. Sedaj stane 1000 kubičnih čevljev plina pri viru 52c, leta 1981 bo stal po napovedi Getty Oil Cc. $1.21. Predstavniški dom firoti prepovedi uvoza kromove rude iz Rodezije WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je pretekli teden z 209:187 glasovi odklonil obnovo prepovedi uvoza kromove rude v ZDA iz afriške Rodezije. Uvoz je bil pred leti prepovedan in ustavljen na temelju sklepa Združenih narodov, ki so izglasovali leta 1966 bojkot Rodezije, ker se je uprla zahtevi po priznanju enakih političnih pravic črnemu delu prebivalstva. ZDA so se prepovedi držale, med tem ko so jo druge članice javno in na skrivaj kršile. Tako so ZDA kupovale krom od Sovjetske zveze, ki ga je posredno. na skrivaj dobivala iz Rodezije. Zaradi tega je Kongres na predlog sen.' H. F. Byrda iz Virginie 1. 1971 razveljavil prepoved in obnovil uvoz kroma neposredno iz Rodezije, četudi je bilo to v nasprotju s sklepom ZN. Ukinitev prepovedi je povzročila močno nejevoljo proti ZDA v državah Afrike in tako je državno tajništvo predložilo obnovo prepovedi. Predstavniški dom je k temu pretekli četrtek dejal — ne! SKA UOBIOVIWI 6117 St. Clair Ave. 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation PubUahed dally except Wed., Sat, Sun., and holidays, 1st week of July tging Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: ¥23.W) na leto; $1.1.50 sa pol leta; $7.00 za 3 meseca? 9 Kanado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 meseca Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for S months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 150 Tuesday, Sept. 30, 1975 Primorski huzarji Pred nekaj leti je Slovensko gledališče iz Trsta imelo na programu enodejanko Slovenski huzarji. Prof. Mirko Mahnič je v njej na podlagi slovenskih ljudskih pesmi prikazal slovenske fante in može, kako so se v preteklosti pod raznimi tujimi vladarji borili za tuje interese zoper razne sovražnike, borili so se, bili ranjeni, umirali so, pa niso vedeli za koga. Za cesarja, za Avstrijo, za Napoleona, za svoje domove, za vero? Borili so se pač in umirali, ker se Slovenec zmeraj rad bori in umira za tujce. Le enkrat sem doživel, da so ljudje začutili, da se bo rijo zase, za svoj narod. Bilo je to v septembru 1943 po zlomu Italije. Takrat sem bil za župnika v Opatjem selu na Krasu. V tistih dneh po 8. septembru 1945 je bilo orožja na pretek. Italijanski vojaki, ki so se umikali iz Slovenije, so ga oddajali partizanom in drugim, da ga je le kdo hotel. Tudi v Opatjem selu je bilo orožja na pretek. V tistih dneh so bili vsi moški oboroženi. Pa sem jih gledal te naše fante in može, kako so ponosni hodili po vasi in izjavljali: “Sedaj se bomo pa borili za nas, za Slovence.” Doživeli so trenutek. ko so vedeli, za koga se borijo. Toda od takrat je preteklo več kot 30 let. V tem času je večina naših rojakov v zamejstvu znova zašla v huzar-stvo. Začelo se je takoj po končani vojni s fratelančno politiko. Sad te politike se je pokazal leta 1948, ko je večina slovenskih komunistov na Tržaškem pristopila k Stalinu in obsodila Tita in Jugoslavijo. S tem so se že takrat odrekli idealom primorskega osvobodilnega boja. Ko stopiš enkrat na zložno pot tujih interesov, se pač ne boš več vrnil, ker je povratek težak ali nemogoč. Zato so naši slovenski komunisti šli naprej po začeti poti. Tam okrog leta 1958 so razpustili vse svoje samostojne politične organizacije in se odločili, da bodo kot Slovenci le še folklorno ljudstvo z nekaj kulture, a brez narodne politične zavesti in vodstva. Vtopili so se v PCI, PSI in v ANPI. Narava slovenskega huzarstva je znova zmagala. Posledice tega huzarstva so zmeraj bolj vidne, posebno še po zadnjih volitvah dne 15. junija. PCI je s pomočjo PSI postala gospodar v vseh slovenskih občinah na Goriškem. V rokah Slovenske skupnosti je ostala samo števerjanska občina. Vse te občine imajo sicer slovenske župane, ki trdijo, da jim je pri srcu slovenstvo. Kdor je poslušal njih nastope po ljubljanski in koprski televiziji, ne more o tem dvomiti. Tudi kdor bere Primorski dnevnik, se lahko uveri, da so to “veliki” slovenski župani. Toda če pobrskaš pod površino, ugotoviš, da je njih slovenstvo folklora in sentimentalizem. Obstaja v skrbi za slovenske napise v občini, kar je sicer notrebna stvar; v skrbi za šole in pouk slovenščine, kar je hvalevredno; v podpiranju športnih in tudi nekaterih kulturnih dejavnosti, kar zopet ni slabo. Toda vsa ta dejavnost je, na žalost, usmerjena v podporo oblasti. Italijanske komunistične partije in ne v učvrstitev slovenske narodne in politične zavesti. Da je v resnici tako, navajamo odlomek pisma nekaterih nabrežinskih partijcev Primorskemu dnevniku dne 29. avgusta. Pišejo omenjeni partijci: “Po našem mnenju je zelo pozitivno, da ste mnogo in objektivno poročali o nedavnem prazniku socialističnega tiska (1’Avanti), ki ga je priredila krajevna sekcija PSI v Nabrežini. Temu prazniku, ki je dobro uspel, ste praviloma posvetili pet obširnih člankov (vsega skupaj 325 vrstic) in eno večjo sliko s primerno didaskalijo. Ko to ugotavljamo, vam hočemo očitati, da ste skoraj popolnoma prezrli praznik komunističnega tiska (1’Unita in Delo), ki se je vršil v istem kraju od 18. do 20. julija in ki ga je priredila nabrežinska sekcija-KPI. Tega praznika z bogatim kultur-no-športnim sporedom (koncert domače godbe, nastop harmonikarjev Glasbene šole, nastop mladih slikarjev, slikarska razstava piiznanih umetnikov, okrogla miza o vprašanjih mladine, mednarodno srečanje treh moških odbojkarskih ekip, nastop svetovno znanega ruskega pevca Viadi-mira, govori poslanca Škerka in občinskega svetovalca prof. Depangherja ter pokrajinskega svetovalca Markoviča, vsakovečerni ples s priznanimi ansambli) se je udeležila velika množica ljudi (večinoma Slovenci s tržaške o-kolice).” Pismo se komentira samo. Oba “praznika” v Nabrežini sta bila namenjena Slovencem, a v podporo dveh italijanskih dnevnikov in s tem dveh italijanskih strank. Na obeh praznikih je bilo nekaj kulturnega programa za prah v oči. Glavno pa so bili politični govori, propaganda za dva italijanska dnevnika in seveda ples, ki naj osreči ubogo slovensko delavstvo. To je sentimentalno in folklorno slovenstvo, ki naj čimprej( uspava narodno zavest v slovenskih delavcih in v slovenski mladini. To je opij za naše slovenske ljudi. Tisti, ki imamo opravka z mladino na višjih slovenskih srednjih šolah, moremo to dejstvo samo potrditi iz lastne izkušnje. Bolj so dijaki levo usmerjeni, manj so slovensko narodno zavedni. Značilna je v tem oziru znana izjava dijaka na slovenskem liceju v Trstu: Jaz sem najprej komunist, potem šele Slovenec. Torej pristen slovenski huzar. K-H- BESEDA IZ NARODA Iva srenjska dneva, različna in lepa NEW YORK, N.Y. — V zadnjem poročilu iz njujorške srenje, ker sem že poprej poročal o našem uspelo neuspelem farno-srenjskem pikniku v avgustu in poslej ni bilo nič pomembnega v sredini njujorških Slovencev pri Sv. Cirilu na Osmi, sem se zatekel — kot mnogi drugi stalni poročevalci v AD in AS — k nekemu splošnemu dogodku iz področja New Yorka. ‘Oktober-fest’ mi je bil v pomoč, posebno, ker smo jbili Slovenci zapleteni vanj. Tod sem lahko opazoval množico ljudi in zato sem svoje poročilo zaključeval takole: — Majhnost njujorške slovenske skupnosti, ki se zbira okoli cerkvice sv. Ciria na Osmi, šem ob opazovanju te množice še bolj doumel in še bolj doumtjl borbo ohranjevanja. V iskreni želji in upanju na veliko srečanje te naše narodne majhnosti v naslednjih dnevih sem zapisal: — Zato je prav, da včasih po svoje poromamo, kot bomo v soboto, 20. septembra; in prav je. da se zberemo na domači prosvetni uri, kot se bomo — v nedeljo, 21. septembra, po deseti maši na Osmi. Danes smo 25. septembra, dan je že jesenski in deževen, je menda tudi rojstni dan Klezi-ncvega Korlčka. Prav je, da po- družine od Sv. Cirila. Ko smo prišli do svetišča, smo ugledali našega župnika očeta Richarda in rev. dr. Franceta Blatnika. Osebnih avtomobilov še ni bilo in prišli so kmalu Frank Cerar z ženko, Pirčevi in pozneje še Vrabčevi ter pevka Bogdana Zimic s sinom ter pri jatelj Mario Sluga. Tako nas je bilo skupaj okoli 40 iz vse n ju jorške slovenske srenje in iz vse slovenske fare sv. Cirila na Osrni. Mnogi so šli takoj k spovedi. Spovedoval je salezijanec dr. Blatnik. Malo pred pol 11. uro je dr. Blatnik nam zbranim nekaj povedal o Don Boscu, začetniku tega redovniškega reda, katerega člani upravljajo tudi ta romarski kraj Harvestraw. Po govoru je pristopil k oltarju in z očetom Richardom somaše-val. Oltar je postavljen v preprosti odprti cerkvici, ki je zaprta samo na oltarni strani in bi jo lahko označil kot cerkvena lopa. To ji daje posebnost ter privlačnost, ker v njej nisi odrezan od narave, božjega stvarstva. In nekakšno poglobljenost v nas vseh sem močno občutil. Bližji smo bili drug drugemu, kot smo si ponavadi. Oče Richard je imel kratko, a kar lepo pridigo, v kateri se je vi fantje so nam utihnili, zdaj naj nam zapojo “fantje” Franja Kostanj skega z Osme. Fantje so dobili tekmovalno spodbudo s programom zadnje prosvetne ure, ko so ’’dekleta z Osme” skrajno uspešno nastopila na tej uri s pesmijo: Slovenka sem... Po tradiciji je bila ura posvečena spet slovenski zemlji, seveda s popolnoma drugačnim programom kot lani in pa predlanskim. V govorjeni besedi so poleg vodnika ure dr. Zdravka Kalana sodelovali poznani ve-ščaki besede: Helka Pucova, Tone Jenko, Marinka Zupančičeva in Lucija Jelserjeva. Med mlajšimi so z deklamaci-jami nastopili: Anči Babnik, He-ij lenca in Joško Klezin. Naš lepi, mladi živžav z Osme, štirinajst _ j po številu iz družin: Burgar, Stalzer, Zupančič, Nikolič in Klezin pa so nastopili skupno v lepem pevskem prizorčku: Si- jaj, sijaj sončece .. . Nova generacija najmlajših na Osmi je nastala in ta zahteva od nas nekaj novih naporov o-hranjevanja živega slovenstva v naši njujorški srenji. Ta skupina kliče po mali slovenski šoli. In Cirila Saksidova je menda spet pripravljena, da jo prevzame. ločam tudi o teh dveh dogodkih’ kot duhovnik razživel, čeprav v naši srenji, še nekaj mesecev1 Je bila pred njim maloštevilna je pred menoj v. tem. prostovolj-J čredica onih, ki naj jih zvesto nem in nehvaležnem delu. Ob; pase. 50-letnici fare sv. Cirila sem začel s poročanjem iz njujorške slovenske srenje z namero, da bom to prostovoljno in brezplačno vršil do njene 60-letnice. In skoraj smo že pred pragom tudi tega za njujorško slovensko srenjo pomembnega dogodka. Nekateri žele in govoričijo, da je treba v poročanju pisati samo hvalo in ne podajati svojega mnenja in pogledov na dodajanja. Pa ravno v naši njujorški srenji je tako, da je naše slovensko življenje okoli in pri cerkvici sv. Cirila takšno, kot bi stal na morski obali in opazoval valove, ki so zdaj močni in potem zginejo in se včasih vrnejo &bki brez življenjske moči. Takšni občutek našega farnega živ-lienja sta mi dala tudi zadnja dva dogodka v naši njujorški slovenski skupnosti: svetoletno V pridigi je ob začetku dejal: — Sv. oče Pavel VI. je lansko leto na binkostni praznik oznanil, da naj se začne tisto obsežno gibanje duhovne prenove svetem letu, ki se je uradno začelo na Sveti večer 1974 in bo doseglo svoj vrh v letu 1975. S svetim letom želimo doseči prenovo človeka in njegove spravo z Bogom. To pa se dogodi sanio in predvsem v človekovi notranjosti, v notranjem svetišču, kjer naj se izvede človekovo spreobrnjenje v ponižni pokori v popolni ljubezni. In nekaj takšnega je bile menda vsaj tisti dan v nas vseh, ko smo še zares v duši in srcu stisnili drug k drugemu. Temu znak je bilo tisto notranje zadovoljstvo, ki je izžarevalo iz nas, ker nam ni bilo dneva, ki smo ga tako skupaj doživljali. Po maši so bile še pete litani- farno romanje k svetišču Mari-’le z blagoslovom in po kosilu js Pomočnice Kristjanov v Harvest!aw, N.Y., v soboto, 20. septembra, in obisk domače cerkvice sv. Cirila, lepa deseta maša v n.)ej in lepa prosvetna ura po tej maši v cerkveni dvorani. Ea sobotno svetoletno romanj6 je bilo objavljeno že sredi poletja, Istočasno, ko se je s posebnim farnim pismom vabilo na piknik v avgustu. Piknik uam je pokvarilo vreme, romanje pa nam ni pokvarila niti majhna prijava za posebni avtobus niti ne zares majhno število vseh zbranih srenjskih romarjev na ta prelepi kraj ob reki Hudson. Dan ni bil sončen. Meglen plašč je bil pregosto stkan, da bi se nam nasmejalo. Komaj dobro napol zaseden avtobus je potegnil iz Ridgewooda in vozil skozi Maspeth in Bronx proti kraju, kamor smo bili namenjeni. Organist Franjo je bil z nami in cerkvene pevke: Ivanka Okorn, Minka Sturm ter Klezin Helen in Karel. Ko pridemo iz mesta, so imeli v avtobusu še zadnjo malo vajo. še drugi so jim pomagali in tako je bila prijetna vožnja te male romarske molitev rožnega venca na poti Rožnega venca, ki ge vije po prijaznem gozdičku. Na poti proti mestu je bilo v avtobusu polno prepevanja lepih narodnih pesmi. Tako smo se ta dan predali staremu narodnemu izročilu: Bog in narod! Drugi dan, tretja nedelja v mesecu, pa je privabil v našo sredino k Sv. Cirilu na Ošini dokaj večje število srenjčanov kot romanje prejšnjega dne. Cerkev je bila lepo zasedena, v dvorani pa okoli 80 odraslih in skoraj 30 otrok. Nedelja nam je dala nekaj lepih presenečenj. V cerkvi na koru se je smejalo organistu Franju, ko je imel pred seboj toliko pevk, med njimi je bila tudi Marjanca Kalanova in toliko pevcev, med katerimi so bili prvič Nikolicevi, oče in dva sinova. Vsi so dobri pevci in tako smo lahko slišali lepo staro cerkveno pesem: Struna moja ... Upajmo, da se bodo odslej Nikolicevi popolnoma vključili v cerkveni pevski zbor in nam morda celo pomagali ustvariti nov mali moški zbor “Fantov z Osme”. Delako- Obrobne misli k blagoslovitvi spominskega križa v Midlandu Paterson, N.J. — “So stvari, ki se včasih zdi, da jih ni, ki se zde mrtve, kot se zdi mrtvo o-glje pod pepelom. Pa zapiha veter, razveje pepel in izpod pepela zažari živa žerjavica.” Na te besede velikega slovenskega misleca dr. Aleša Ušenič-nika, s katerimi začenja svojo “Knjigo o življenju”, sem se spomnil, ko sem se vračal od blagoslovitve spominskega križa slovenskim, mučencem v Midlandu tam gori ob Georgijskem zalivu v Kanadi. Večkrat tarnamo, da zanimanje za naše pobite domobrance bolj in bolj pada, da jih kar preveč pozablj amo in da protikomunistična zavest med nami u-gaša. Pa ni res. Le tli. Treba je samo vetra, ki naj pepel z nje razveje, da zopet zažari z vsem svojim ognjem. Tak mogočen veter je bila blagoslovitev spominskega križa slovenskim žrtvam komunizma v Midlandu. S komur koli sem govoril, vsakdo je izražal začudenje, kako veliko se nas je zbralo. Ko sem z g. Jeretino pristopil k oltarju in pogledal po cerkvi, 19. oktobra bo spet tretja ne-j kar verjeti nisem mogel, da so delja in takrat bo spet prosvet-j vsi, ki so jo do zadnjega kotič-na ura pod vodstvom dr. Zdravka Kalana. Na sami Osmi do takrat ne bo nobene izrednosti. Nobenega močnejšega vala življenja. Samo 5. oktobra bo prva nedelja v mesecu in uradno spet skupno obhajilo s sestankom članov Društva Naj sv. Imena v dvorani. Na njem naj si izprašajo vest za svetoletno romanje v Harve-straw, ker je ideja izšla iz njihove srede. Nedeljo po prosvetni uri, 26. Oktobra, ob treh popoldne, ko bo izredna maša, pa se nam bo po maši prvič pokazal v delu farni misijonski krožek. Po maši bomo v dvorani videli na o-dru igro: Gosposka kmetija... Po igri bo prijetna domača zabava, na kateri boste lahko tudi preskusili svojo srečo za dobro misijonske stvari. V oktobru bo nekaj srenj ske dejavnosti, ki se ne bo odvijala na Osmi, kjer je njeno edino vidno središče. 4. oktobra, to je na sobotni večer, prirejajo: Frank Birk, Edward Klarič in Emil Ručigaj, zdaj že četrtič, “oldtajmarski večer” s kislim zeljem in klobasami ter pivom v Gottsche Hali! - - • - v Ridgewoodu na Fairview Ave. i peh.C0’ Ukra)inci križ, ki J6 sicer večji kot naš, a naš spomenik je V nedeljo, drugi dan po tem bolj razgiban in zgovoren. Križ večeru, 5. oktobra, se bodo v j stoji na mogočni skali, pred bivšem Slovenskem domu na njim se pa razprostira vrt, ki je Irving Ave. v Ridgewoodu ob kot zemljevid Slovenije,'kažoč treh popoldne zbrali člani Jed-| najprej Vetrinje, nato pa večja notinega društva Sv. Jožef morišča in masovna grobišča vrnjenih domobrancev in četnikov. Vsako grobišče predstavlja velik kamen z napisom. Bilo bi pa prav, ko bi v bližini križa postavili še ploščo, ki bi na kratko pojasnjevala, kaj Slovenci smo in kakšna je naša “vetrinjska tragedija”. Če prav vem, mislijo na to. Ves program blagoslovitve je bil skrbno pripravljen in izveden, za kar kanadskim rojakom od srca čestitam. To so zmogli tudi zato, kar sta obe borčevski organizaciji složno sodelovali, kar je v Kanadi že večletna tradicija. Domov sem se vozil z avtobusom po njujorški velecesti. Malo pred Albany, v Auriesvillu, sem že cd daleč zagledal na griču mogočno svetišče Marije, kraljice mučencev, in jezuitski samostan, ki stojita na kraju, kjer so bili mučeni in so pokopani ameriški mučenci. Na misel mi je prišlo, da bi bilo lepo, če bi tudi tukaj postavili kak spomenik slovenskim mučencem. To bomo zmogli, če bosta kdaj tudi pri nas obe borčevski organizaciji složno sodelovali kot v Kanadi. Dalo bi se pa organizirati kakšno leto, namesto ka napolnili, Slove nci. Mislil v Frank, skupno romanj e v sem si, da je po neljubi pomoti Auriesville iz Clevelanda in slo-še kakšno drugo romanje imelo venskih naselbin tukaj na vzho-določeno sv. mašo ob isti uri du. Seveda bi moralo biti dvo- Šele ko sem zaslišal zbrane mašne odgovore vse množice in videl tišino, ki je vladala med pridigo, sem se prepričal, da so res sami rojaki. Slovenci z izseljenstvu smo kar preveč zaprti sami vase, drugim le redko razkrivamo svoje probleme, premalo se dajemo spoznati. Zato je pozdraviti vsako pobudo, ki tujcem odkriva naše verske in kulturne podvige, pa tudi naše bolečine. Tako že štiri leta kapelica Marije Pomagaj z Brezij v Wa-shingtonu vsakomur, ki jo obišče, zgovorno priča, da smo Slovenci Marijin narod. V Clevelandu so letošnjo Baragovo proslavo nesli ven iz slovenskih naselij v stolnico tudi drugim A-merikancem. Želja, dati slovenske mučence spoznati še drugim, je navdihovala naše rojake v Kanadi, da so ob grobovih kanadskih mučencev v Midlandu postavili križ našim v spomin. Od srca jim moramo četitati k tej zamisli in izvedbi. Tudi Poljaki in Ukrajinci imajo tam vsak svoj spomenik, Poljaki ka- na sestanku, na katerem bodo razpravljali o društveni 75-letnici. Upam, da bodo ob tej priliki tudi kaj govorili o 60-letnici slovenske fare pri Sv. Cirilu na Osmi. Na večer pred misijonskim popoldnevom na Osmi pa bo društvo Sv: Ana imelo v dvoranici salona na Forest Avenue v Ridgewoodu svoj tradicionalni večer z večerjo in plesom kot svoj Halloween party. Oktober nam obeta močan val srenj skega življenja, čeprav ga 'bo nekaj izpod obale na Osmi. In ob koncu tega zapisa “Kaj je bilo in kaj bo” naj danes že vse srenj čane ter brate in sestre v Fairfieldu in Bridgeportu povabim, da bomo na Osmi v soboto, 8. novembra, ob 8. zvečer trgali grozdje. Želj eno je, da na skrivaj, ker bi zelo radi nekaj bolj zaposlile naše policaje, ko sicer štrajkajo in samo višje plače zahtevajo. Tone Osovnik dnevno. Med obredom blagoslovitve so mi prišle v spomin besede pisatelja Karla Mauserja, s katerimi je, ko smo bili še po taboriščih, lepo izrazil želje pobitih domobrancev: “Z ljubeznijo nas vse zberite, požegnajte in pokropite! Tako bi radi počivali med vami in pri cerkvi spali!” Ta njih želja se bo gotovo izpolnila, le na drugačen način. Ne bomo njih kosli prekopavali ,in nosili k cerkvi, saj tudi mid-ladskih mučencev niso, marveč borni cerkve sezidali na njih grobovih, kot so to naredili v Midlandu. Naj stoji ta spominski križ njim v zahvalo, da so s svojo neizmerno samoodpovedjo in največ j o žrtvijo poklonili slovenskemu narodu legitimacijo prvenca med branilci krščanskega zapada proti lažni teoriji,in krvavi praksi brezbožnega komunizma, pa tudi kot prošnja, naj bi njih mučeniška kri in njih vzvišeni zgled dajala tako nam po svetu, kot rojakom doma moči, da bomo vztrajali v sveti veri, pripravljeni tudi na velike žrtve za njo, če treba! Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB. VESTI Dežela kave Brazilij a pridela toliko kave j na Viču: kot ves ostali svet skupaj. Letos v Ljubljani 4,661 brucov Letos se je prijavilo za vpis na 10 fakultet ljubljanske univerze skupno 4,661 novincev ali brucov, kot jih tam imenujejo. Na filozofijo se jih je javilo 757, na jus 501, na ekonomsko 968, na naravoslovno in tehnološko 444, na arhitekturo 41)9, na elektrotehniko 275, na strojno 359, na medicino 305, na biotehniko 338 in na sociologijo 331. Umrli so 12. septembra . . v Ljubljani: Jože Kralj, Frančiška Curk, Vera Smrekar; v Krškem: Jaroslav Štoviček; v Novem mestu: Viktorca Ma-horčič; 13. septembra v Sežani: Milan Škabar; v Gostečah: Jože Jamnik; Marija Marka, 'roj. Kroflič; v Trbovljah: Katarina Lopan, roj. Škoberne; v Novem mestu: Vekoslav Koprivnik, Antonija Bambič; v Ljubljani: Tončka Gobec, Marjana Kuralt, roj. Avguštin, Marjan Saje, Nežka Vončina; v Borovnici: Jože Meden; v Mekinjah pri Kamniku: Davorin Hočevar; v Tržiču: Katarina Stritih, roj. Tavčar; 15. septembra v Murski Soboti: Zoltan Kučan; v Ljubljani: Ludvik Merklin, Antonija Dekleva, roj. Benčič, Jože Klopčič, Marija Rencel, roj. Kolenc; v Dravljah: Jurij Okršlar; v Tržiču: Pavla Koder, roj. štre-kelj; na Bledu: Jakob Skumavc; v Celju: Anka Srebre, roj. Hu-delist. Iz slovenskega Toronta Romanje na grobove Slovenci iz Toronta, lahko rečemo iz Ontarija, so zopet rogali. že 27-tič jih je romarska Pot peljala na grobove v Mid--land. Tam prav blizu romarske cerkve je pred več kot 300 leti tekla mučeniška kri za Boga, križ in vero krščansko. Pred 27 leti, ko so se prvi slo-venski begunci po drugi svetovji vojni naselili v gostoljubni Kanadi, je iz slovenskega To-r°nta izšla pobuda, ki jo je izvedel tedanji slovenski dušni Pastir g. dr. J. Kolarič, C.M.: 'Komaj mo na grobove kanad-skih mučencev in tam priporočimo svojo bodočnost v Kanadi Kogu in svojim mučencem, tam Prosimo za slovenski narod in njegove v mučeništvu pobite, v bojih padle, v kampih izstra-'kme in za vse po svetu razkropljene.” Ta pobuda se je prijela te iz nje vsako leto požene kot tepa velika roža, množica ro-tearjev, ki je vsako leto večja. Letošnje romanje je bilo v jedeljo, 14. septembra. Lahko Se reče in zapiše: Bil je krasen 'fen, ki ga je naredil Gospod. Ljudstva toliko kot še nikdar. Kilo je to v letu 30. obletnice, 0(Ikar je v Sloveniji zavladal komunizem in odkar je del na-'‘oda odšel od doma iskat po Svetu svobode in možnosti prologa življenja. Bila je to naj-fepša proslava te tridesetletnice, je slovenski človek dajal Bo-hvalo za rešitev, za življenje in uspehe ter je po posredovanju mučencev prosil za bodočnost. Spored romanja je bil običajen. Sv. maša, ki jo je daroval č. g: J. Jeretina ob somaševanju č. g. dr. F. Blatnika, je bila ob pol enih popoldne. Popoldanska pobožnost pa se je začela ob pol treh in je bila nekaj posebnega: blagoslovitev križa, ki so ga Slovenci za letošnjo obletnico postavili na tej posvečeni zemlji na čast slovenskim mučencem. O tej slovesnosti so več in bolj podrobno pisali prireditelji sami. Bila je ganljiva, prisrčna in je privabila mnogo solza v oči navzočih. Grobovom prvih kanadskih mučencev se je pridružil vsaj simboličen grob slovenskih mučencev 20. stoletja in ob tem občestvu mrtvih se je zbrala slovenska skupnost edina in složna; složna v molitvi, složna v prepričanju, da je prav ravnala, ker pred 30 leti ni hotela sprejeti komunistične stvarnosti na Slovenskem, složna v svobodoljubnem hotenju vztrajati v tem prepričanju. Ta prireditev z romanjem je bila nekaj najlepšega, kar je mogla poka-! zati slovenska emigracija ob 30-letnici. Tudi mučenci, za katere in h katerim je vrela obilna molitev, so bili tega dneva lahko samo veseli. Niso padli zastonj! Po blagoslovitvi spominskega križa — blagoslovitev je opravil č. g. Jože Časi C.M. je bil še križev pot na prostem. Bil je to «rn V BLAG IN NEPOZABEN SPOMIN OB TRETJI ŽALOSTNI OBLETNICI ODKAR SE JE ZA VSELEJ POSLOVIL OD NAS NAŠ NAD VSE SRČNO LJUBLJENI • MOŽ, SKRBNI DRAGI OČE, STARI OČE IN BRAT Ivan Peterlin Njegovo plemenito življenje je ugasnilo 2S. septembra 1972 Kako moje srce pogreša mehkobo Tvojih besedi, pogreša moč ljubezni Tvoje, pogreša miline Tvojih oči. Dnevi so šli katere smo preživeli skupaj. Ali v mojem srcu Ti si vedno. Na prostranu Duš poljan naj počije ti Srce. Sonce greje naj gomilo, veter naj ti jo hladi. Solze naj Ti škropijo. Ljubi mož, mirno spi. Vedno nosim na grob Ti šopke rdečih rož. Spomin še srce močno krvavi, a v srcu vedno še gori ljubeč spomin na Te. Iščem Te, a vem, da Te ne bom našla več. Čakam Te, a vem, da je minulo eno žalostno jutro, ko jih veliko šlo in Ti z njimi. Ti nisi pozabljen moj ljubljeni, in nikoli ne boš, dokler bom jaz živela. Mi te pogrešamo sedaj in naša srca so žalostna in bolna. O kako prazen dom je naš odkar Te več med nami ni. Ne da se povedati, kako pogrešamo Te mi vsi. Gledaš na nas in vidiš našo žalost. Zaman oko se °zira, 'roka še solza otira. Kje zdaj si, ljubljeni Ti, da Te domov več ni. čakamo, q vse zaman. Ljubljeni mož in dragi oče, zakaj ne vrneš se več k nam. Tri leta je že minilo, odkar Te več med nami ni. Pa svež spomin na Tebe je, kot bil je v prvi čas. Spi sladko v Bogu in počivaj v Božjem miru, do snidenja nad zvezdami, ljubljeni mož, dragi oče, stari oče in brat. Tvoji žalujoči: žena ANGELA hčerke, zetje, vnukinje in ostalo sorodstvo Willowdale, Ont., 30. septembra, 1975. najprimernejši zaključek romarskih pobožnosti. Popoldne so bili navzoči sledeči duhovniki: rektor romarske cerkve rev. Winston Rye S.J., dr. F. Blatnik in gg. lazaristi J. Kopač, C.M., predstojnik, J. Jeretina, Jože Časi in Ivan Plazar. Daši je ta dan stopilo v oči romarjev veliko solza, je po končanih pobožnostih vse navdalo veliko notranje veselje in zadoščenje, kot po opravljenem dobrem delu. Da bi to veselje in zadoščenje nikdar ne minilo! Obilica drobnih novic Zadnji konec tedna v tem mesecu so imele žene in dekleta svoje duhovne/vaje v Domu duhovnih vaj v Port Credit. Duhovni vodnik vsem udeleženkam je bil č. g. J .Vovk iz Clevelanda. Slovenska šola bo tudi odprla vrata svojim razredom in povabila vanje slovensko mladež. Tretji, četrti in peti razred bosta. začela s poukom v petek, 3. oktobra; prvi in drugi razred pa bo imel svoj pouk v sobotah; začetni dan bo 4. oktobra. To so pravzaprav važni dnevi, ki se ne tičejo samo učiteljstva, temveč tudi in predvsem staršev-Slo-vencev. Danes ni več moderno biti človek enega jezika, četudi je to angleščina. Veliko bolj moderna je zvestoba materinščini, ki dopušča poleg sebe še druge jezike. Starši ne pozabite, da so vaš slovenski ponos vaši slovenski otroci, s katerimi se morete pogovoriti v jeziku Slomška, Prešerna, Jegliča in Župančiča. Pri Mariji Pomagaj so v cerkvi položili nov pod, kar samo pripomore k lepoti svetišča. Sedaj pa mesto prenavlja cesto Manning mimo cerkve in jo nanovo tlakira. Mladinski in otroški pevski zbor pri Mariji Pomagaj sta začela z rednimi vajami. Pripravljata se na božični pevski koncert. V pripravi so že tudi pfvi banketi. KŽL v župniji Marije Pomagaj bo priredila svoj večer 11. oktobra. Cerkveni odbor pa Martinovanje 8. novembra. Tudi to jesen ne bo treba spraševati, kam bi šli v sobotah zvečer. “Na banket,” če ne v kako župnijsko dvorano pa na Pape v Slovenski dom. Por. Oh križu in s križem Nebo je bilo jasno, sonce ga je ožarjalo, bilo je kakor bi se veselili dogodka, ki se je odigraval na griču blizu Midlanda v Ontariu. V neposredni bližini tega kraja — danes tam stoji romarska cerkev — so postavili prvi križ očetje jezuiti pred več kot 300 leti in pod tistim križem ter zaradi njega je padel prvi mučenec na kanadski zemlji in jo napojil s svojo krvjo. Letos se je na tistem koščku blagoslovljene zemlje dvignil nov križ, - slovenski spominski križ. znamenje, ki mu je nasprotovala komunistična revolucija med vojno, znamenje, zaradi katerega je padlo toliko slovenskih mučencev. Ko je duhovnik posvečeval ta slovenski križ, je imel prelep nagovor, iz katerega posnemam glavne misli. “V tej slovesni uri blagoslavljamo križ pod svobodnim ka-i^adskim soncem v spomin padlih v drugi svetovni vojni in v spomin žrtev one peklenske revolucije na Slovenskem. Kot verni Slovenci skupno molimo sv. križ, to je Kristusa Križanega: “Molimo te Kristus in te hvalimo;” in ljudstvo je odgovorilo: “ker si s svojim križem svet odrešil.” Nato je duhovnik orisal, kako 1 je Cerkev na Slovenskem pri-pravljala narod za velike trenutke revdlucije in mučeništva. 30. julija 1933 je bila proslava 1900-letnice odrešenja, združena z biserno mašo nadškofa Jegliča. Ta proslava j e bila mogočna manifestacij a slovenskega katoliškega mišljenja in življenja in obenem p r is e g a neomahljive zvestobe Kristusu, z namenom, da bi Kristusovo kraljestvo zavladalo tudi v Sloveniji. Na stadionu se je zbralo kakih 60,000 ljudi. Maševal je sivolasi vladika Anton Bonaventura Jeglič, govoril pa je škof Gregorij Rožman. Pridigal je o križu, ki se je pred 1900 leti dvigal na Kalvariji in je na njem umiral Odrešenik. Izpod tega križa je šla Kristusova [blagovest med vse narode, tudi med Slovence. 1900 let se že zveličujejo ljudje in se rešujejo v moči križa. Lepo je govoril škof Rožman o križu in Križariem, saj si'je tudi za geslo privzel besede: “Težo križa in plačilo.” Leta 1935 je bil v Ljubljani evharistični kongres. Drugo kongresno noč je bila na stadionu procesija s sv. mašo mož in fantov. Najmanj 40,000 jih je prikorakalo na stadion z gorečimi bakljami v rokah. Zopet jih je nagovoril škof Rožman, vedoč, da vsi pričakujejo od svojega škofa slovesno besedo, veli- §a Pohoda ko in važno, da bo odločilna za vse življenje in smrt. klenske revolucije, in ko polagamo rdeče nagelj e in venec pred ta križ,- obljubljamo Kristusu Križanemu tudi mi zvestobo do smrti, da tudi mi dosežemo nevenljiv venec slave v družbi slove nskih mučencev, škofa Rožmana in njegovih duhovnikov, očetov in mater, bratov in šester, katerih mučeniško kri je pila slovenska zemlja.” C. J. Ob zaključku leta Možje in fantje, jih je nagovoril, Bog sam nam je naklonil to noč. Kakor skrivnosten nočen zbor smo, ki sklepa sveto zavezo s Kristusom. (p0 40 letih tudi nam enako govori.) Marija z Brezij bodi priča naše prisege v naših srcih. Naša zaveza je ta: Kakor to blagoslovljeno noč, tako vedno in povsod, vse dni našega življenja gremo s Kristusom, držimo s Kristusom. Tudi naša zaveza, ko blagoslavljamo ta križ, na tej zemlji, namočeni s krvjo, bodi enaka: S Kristusom živimo vedno, povsod in vse dni našega življenja. Tisto noč evharističnega kongresa je bilo razdeljenih 20,000 sv. obhajil in tako se je oborožila armada slovenskih mož in fantov, da je potem lahko delala, trpela in umirala za Kristusovo kraljestvo v Sloveniji. V mesecih pred in po kongresu je bila vsa slovenska zemlja v senci evharističnih križev, ki so zrastli po gričih in gorah. Postavljali so jih možje in fantje, predvsem naši poznejši mučenci, katerim danes postavljamo križ tu v Kanadi. Ob tem križu tudi mi vsi javno obljubimo zvestobo Križanemu. (In ljudstvo je zapelo: Kraljevo znam’nje križ stoji.) Ko bodo te besede, natiskane v Kanadski Domovini, odšle po svetu, bo zadnji dan finančnega leta župnijske Hranilnice in Posojilnice Slovenija. S tem dnem bo zaključila 18 let svojega delovanja. Ta doba je del plodo-nosnega slovenskega življenja ob letošnji 30-letnici. Doba in uspehi te ustanove so tudi podlaga ponosu, ki ob tem jubileju navdaja Slovence v Torontu. Težko bi bilo prešteti vse bla-godati, ki so jih bili v teh 18 letih deležni Slovenci v tej in ob tej ustanovi. Za članstvo je zaprosilo precej čez 3000 rojakov, ki so varčevali, hranili, si izposojali, odplačevali in uporabljali druge ugodnosti, ki jih jim ta denarni zavod nudi. Med člani je družil in povezoval vse Slovence, neglede na čas njihove-v Kanado. Tudi to je ena važnih značilnosti te ustanove: združevanje vseh, ki so ali bi mogli biti člani slovenskih župnij. V letu, ki ga zavod zaključuje, je kanadsko narodno gospodarstvo doživljalo nekako krizo. Njeni znaki-so bili: rast inflacije, rast brezposelnosti, padanje narodnega dohodka. Več kot jasno je, da so se ti znaki krize čutili tudi v žup. Hranilnici in Posojilnici Slovenija.. V številkah je sicer porastla za blizu pol milijona; v članstvu nekoliko manj kot prejšnja leta; denarni promet je tudi narastel; bila pa je ta rast bolj počasna, nekako bolj previdna, umirjena. Člani so . zelo previdni pri izposojanju in večina zelo hitra pri odplačevanju dolgov. Opaziti je bilo večjo varčnost in ob enem večje investiranje v nepremičnine: v nakup boljših domov, obdelovalne zemlje in podobno. Padal pa je nakup po-trošnjih'dobrin, za katere bi bilo potrebno osebno posojilo. Na občnem zboru bo podano podrobnejše poročilio. To pa bo v teku dveh mesecev. Upravnik ------o—----- iaks ifarinka gsmsl Strelske tekme STZ TORONTO, Ont. — Jesen je blizu, javor se rdeči, lovska sezona bo skoraj tu. To je čas, ko vsak lovec-športnik vzame svojo puško iz omare, jo pregleda in ponovno očisti, potem pa tudi preizkusi. , Človeško oko se spreminja iz leta v leto, ponovno je treba premeriti razdaljo od puške do očesa in puško temu primerno popraviti, to je viziranje pušk. STZ priredi 4. in 5. oktobra v Bancroftu zato strelske tekme, kar priporočamo vsem lovcem, zlasti pa tistim, ki se podajo na sever na večjo divjačino. Slabo vizirana puška je marsikaterega lovca stala izgubo večje divjačine. V soboto, 4. oktobra, so tekme za točke na malo divjačino, v nedeljo popoldne pa tekme v ,22 kalibru na 75 m, v težkem kalibru na 200 m in če bo dovolj tekmovalcev, pa tudi v prostem kalibru na 300 m. Prisrčno vabljeni in mnogo sreče! STZ Toronto TORONTO, ‘ Ont. - Sporočamo, da je v Torontu dne 26. avgusta preminul Maks Marinko, Ob 20-letnici evharističnega prvak v namiznem tenisu, kongresa v Ljubljani 26. junija Maks, rojen na Jesenicah, je 1955 je škof Rožman sam vodil osvojil prvenstvo Jugoslavije že romanje v Midland, kjer je pri-j pred vojno. Študiral je na Če-digal: ‘Spomine obhajamo, ža-jškem ter tudi postal češki pr- •crtne in vesele. Pred 10 leti je,vak. To je bilo med nemško o-smrt pokosila nedozorelo žetev,! kupacijo. Ob tej priliki je postal vec kot 10,000 mladcev. Pred 20; tudi evropski prvak, leti je bil evharistični kongres V Kanadi se je pojavil po le-v Ljubljani. Prvi spomin je še J. tu 1950, torej po češkoslovaškem živ, dasi bledi in skoraj pozab-: ptiču in postal profesor na višji Ijamc strahoto onih dni. Spo- šoli. Poročil se je z Latvijko po min na padle pa ne sme oblede- rodu, tudi prvakinjo v namiz-ti nikdar, ne sme biti izbrisan iz'nem tenisu, zgodovine Slovencev. Bog je do-j Organiziral je namizni tenis v pustil, da so nas peklenske sile j Ameriki, postal kanadski in a-preskušale, ali smo iz odporne-i merikanski prvak. ga jekla ali iz rahlega testa, j Včasih je igral tudi v Sloven-Kljub strašnim žrtvam je slo-,skem dorriu bb kakem 'ping-venski nared dokazal, da je iz pong turnirju, odpornega jekla. Dve leti je bolehal na želodč- . Ko blagoslavljamo' ta križ, nem raku in'po zadnji operaciji slovenski spominski križ, na v avgustu podlegel. Gospodov dan, 14. septembra Zapušča ženo in hčerko ter na 1975, na praznik povišanja sv. tisoče športnikov-pingpongašev. Križa, postavljen poleg cerkve Naj mu bo lahka kanadska kanadskih mučencev v spomin zemlja! slovenskih mučencev one pe- STZ D0MI i PO SVETU Ministri za Romove, zvezni in pokrajinski, so na svojem enodnevnem posvetu v Ottawi pre-"hekli teden sklenili, da naj gre večina razpoložljivega denarja zvezne vlade — 300 milijonov dolarjev — pokrajinam za gradnjo stanovanj za ljudi z nizkimi dohodki. * Preko 750 ljudi so varno spravili iz Laurentian hotela v Mon-realu s 1,100 sobami, ko je začel prodirati dim iz oken in strešnih propustov. Ogenj je nastal v restavraciji poleg glavnega vhoda. Po policijskem poročilu je bilo le šest oseb lažje ranjenih. * John Turner, ki je 10. septembra odstopil kot finančni minister v zvezni vladi, je dejal, da bo ostal v parlamentu tako dolgo, da bo možna redna zamenjava. Ta četrtek ima razgovor s svojimi volivci o tem, kdaj bo dobil naslednika tudi v parlamentu. * Vlomi in razbijanje v šolskih poslopjih so stali šolski odbor Toronta v Ontariu v prvi polovici letošnjega leta $324,488. Tatovi so odnesli najrazličnejšo o-premo in učne pripomočke. H Provisionalno krilo podtalne Irske republikanske armade je izjavilo, da je umik britanskega vojaštva iz Severne Irske neizogiben in je pretekli teden zahtevalo, da Britanija uradno objavi, da bo umaknila svoje vojaštvo iz Severne Irske. Omejena državljanska vojna z nasi-Ub poboji in umori se v Severni Irski vleče že šesto leto brez izgloda na konec. Canadian Labor Congress z o-koli 2 milijona članov se je izjavil proti načrtu, da naj bi zahtevali od vseljencev naselitev v onih predelih Kanade, kjer primanjkuje delovne sile. * Predsednik zvezne vlade Tru-deau je na tisKovni konferenci izjavil, da je proti obveznemu nadzoru nad cenami in plačami, četudi je inflacija v Kanadi dobila izredno nevaren obseg. o Ko so oblasti iskale Patricio Hearst, Williama in Emily Harris, so se ti mirno pod tujimi imeni vpisali na Sacramento City College in dobili tam pod izmišljenimi imeni osebne izkaznice. Izkaznice je mogoče dobiti le po osebni predstavi in z do-kazi piavilnosti navedb na prijavah za nje. * Kanada se je pobotala s Sovjetsko zvezo o ribolovu ob kanadski atlantski očali in znova odprla pristanišča sovjetskim ribiškim ladjam. Sovjetska zveza je pristala na omejitev ribolova in na podporo te omejitve tudi pri drugih državah, ki love v bližini kanadske atlantske o-bale. * Po odstopu finančnega ministra J. Turnerja je bil imenovan v zadnji spremembi zvezne vlade na to mesto Donald Macdonald, dosedanji minister za e-nergijo. Spremembe v vladi naj bi to bolj strnile in pospešile njeno delo. * V avgustu je imela Kanada v zunanji trgovini 342 milijonov dolarjev primanjkljaja napram 2 milijonoma prebitka v juliju. ■--—o------- Domovi voditelji so pvorif! s Fordom o tajnosti dokumentov WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ford je v petek sprejel voditelje Predstavniškega doma in se z njimi razgovarjal o vprašanju dostopa kongresnih odborov do tajnih dokumentov vlade. Načelnik Domovega odbora za preiskovanje obveščevalnih služb kong. Otis G. Pike je po razgovoru v Beli hiši dejal, da so stališča “še daleč narazen”. Tiskovni tajnik Ron Nessen je po sestanku izjavil, da je bil ta “zelo konstruktiven in koristen”. J Kong. Robert McClory, republikanec iz Illinoisa, voditelj republikancev v preiskovalnem odboru Doma, je dejal, da “je o-pogumljen za možnost sporazuma o postopku”, v okviru katerega bo dobil odbor dostop do tajnih dokumentov, ki mu ga je predsednik pred par tedni zaprl, ko je odbor na svojo roko objavil del tajnega poročila kljub u-govoru vlade. CLEVELAND, 6, MALI OGLASI SOBE SE ODDA tri sobe in kopalnica se odda zgoraj na 1369 E. 53 St. Kličite 391-3863. -(152) LAND FOR SALE Three acres, Kirtland, Ohio, on Chardon Rd., three miles east of Route 91. Call 944-0132. (152) SOBE SE ODDA štiri sobe in kopalnica se odda spodaj na 6214 Carl A ve. Kličite po 4. uri 531-0363. -(151) V NAJEM tri sobe se oddajo enemu ali dvema odraslima blizu Sv. Vida. Kličite 432-0579. (152) V NAJEM tri opremljene sobe zgoraj na 1191 E. 60 St. 881-7122." ,__________________(152) V NAJEM pet sob, kopalnica, furnez, spodaj na 6011 Bonna Ave. Kličite 881-7122 (152) Housekeeper St. Felicitas parish, light housekeeping and preparing meals. Living quarters available. Call 731-3110 between 9 and 4 p.m. ____________________(150) Help Wanted Female Help W anted Women For light assembly work. Day shift only. No language barrier. Call Helen 781-1911 (150) OFFICE CLEANING Mdy, part time, evenings. Payne E. 40th St. area. Call 398-5310. (152) Male help wanted OFFICE CLEANING Ideal job for retiree interested in additional income. Call Paul 781-1911. 1 (15°) JANEZ JALEN: I BOBRI r Prva knjiga SAM ili. £>ooooooodooooooo>30oooooooooooooooooooooooooQooo! V jezeru ob razcepu doline jej in še mene povrhu, ko nisem Ostrorogega stresel mraz. Prijel je še on za veslo. In sta brzela po Dolgem potoku navzdol, kakor še do takrat nikoli nihče ni. In kasneje tudi ne. Če ni morda v naših dneh kdo že s kajakom vozil po narasli Gradaščici od Dobrove navzdol. Pod brzico bi bil Jelen pozabil pogledati za vrbovo deblo v nastavljeno past, da ga ni spomnil Ris. Naredil bi bil hudo narobe. pregledal tvojih zvijačnosti, ki si jih uganjal zadnje dni. In bi jih nikoli ne, da nisi sedaj sam povedal.” Ostrorogi je smeje se pogledal iznad bobra, ki ga je bil zjutraj z lokom ustrelil iz zasede in ga sedaj razdeval. “liiihaha,” se je regljal še nar prej s prvim temnim mahom poraščeni Navihanec: “Priimek Premeteni sem pa le dobil. Premeteni Navihanec. Kako je to Vidra se je bila ujela in je bila (lepo. liiihihi!” že mrtva. Utonila je. Šele spodaj v jezeru se je Pegastega Risa starejši brat Navihanec je že dolgo preudar- Ostrorogi domislil, da bo treba jal, kako bi še on mogel priti v tudi kaj jesti. Risa seveda je že zdavnaj opominjal želodec. Pa si ni upal reči. Mislil je, da ga gospodar vadi potrpežljivo prenašati lakoto, čemur se mora privaditi vsak lovec. Mirno se je zibal drevak v zalivu pod Dolgo dolino. Sneg se je bil že obletel raz drevje in je kopnel. Večerno sonce je zlatilo rjavo listje hrastov in brestov in osvetljevalo zelene smreke in jelke. Jezero je pa trepetalo v rahlem vetru. Preden je sonce zašlo, sta Jelen in Ris pristala pod domačim koliščem. Vidre Osfrorogi ni oddal Somu, čeprav jo je bil ujel v njegovem lovišču. Utajil jo je. Najbrž bo njen mehki kožušček nosila prihodnjo zimo okrog vrata — Jezerna Roža. Drugo jutro sta Ostrorogi Jelen in Pegasti Ris spet do sonca ležala. Nista imela pravega dela. PISANA OGRLICA Raz skalo v koncu Dolge doline se je razlegal glasen smeh. Pred šotorom je gorel ogenj, v vodi spodaj se je pa pozibaval veliki drevak Ostrorogega. Bregovi naokrog so bili kopni, vrhovi hribov so pa blesteli v sne- službo Ostrorogega. Pa naj je še tako obračal misli, mu ni drugega kazalo, kakor da/ Karpa razdraži in raztogoti, da bo tudi njega skušal zabosti. Takrat se bo pa zatekel v varstvo Ostrorogega in ga zaprosi, naj še njega odkupi. Navihanec se je zavedal, da tvega življenje, če mu izpodleti. Pa Nosatega Losa prvi sin je bil drzen in podjeten mladec in ne samo navihan. Navihanec je nestrpno čakal, da sta Jelen in Ris obdelala les za kolišče. Najrajši bi jima šel pomagat, pa ni smel. Mu je Brkati Som odkazoval vedno drugo delo, ki pa ni skoraj nobenega opravil. Se je znal spretno po-tajiti. Som ga je večkrat ozmerjal z lenuhom in mu celo zagrozil, da ga spodi raz kolišče. Mladec se je navidezno potepeno kakor ozmerjan pes odvlekel na delo, katerega se je pa spet samo pritaknil in se koj spet potuhnil. V resnici mu je pa srce kar poskakovalo, da ga ima gospodar Brkati Som za lepo napot-je, ki niti za jesti ne zasluži. Ostrorogi in Ris sta les obdelala. Še preden sta šla pogledat v Stransko dolino za bobri, se je Premeteni Navihanec po na novo zapadlem snegu nalašč gu in soncu. Zemlja je bila po-jfprav takrat zadrsal po pristaj- mrzla, dan pa kar precej gorak. Navihanec je pridejal na ogenj, zaplesal okrog plamena, poskočil čezenj in se spet glasno zasmejal: “Pa sem ga, pa sem ga, pbtegnil za nos, Karpa, čeprav ima vsega potlačenega. Pa sem ga, pa sem ga.” “Sedaj pa nehaj Navihanec! Mene že vse boli.” Sinjeoka si je obrisala solze, ki so ji bile od samega smeha stopile v oči, si pritrdila z jermenom bronasto nem mostu navzdol, ko je Tan-konoga čaplja nesla iz drevaka velik vrč vode na glavi. Natočila jo je bila pri studencu pod hribom, vrh katerega je stal razgledni hrast. Naredil se je, kakor da bi mu bilo spodrsnilo, pa je namenoma padel in se zvalil Čaplji prav pod noge. Vrč je odletel raz Tankonogino glavo in se razbil. Za kazen je Brkati Som pretepel Navihanca s težkim jermenom. Med udarci je zappstnjco in porožljala z nizom jNavihanec oponašal psa in cvi-svetlih školjk, ki jih je imela .lil: “Nisem nalašč, nisem nalašč, obešene okrog vrata. {nisem nalašč.” “Si ga, si ga. Karpa in Soma (Dalje prihodnjič) ZA SKUPNI CILJ — Tammy Patterson iz Mt. Pleasant, Tenn., je na slikah za letošnjo nabirko March of Dimes po vsej deželi, Arnold Palmer, znani igralec golfa, pa je častni narodni načelnik letošnje kampanje. Na sliki ju vidimo skupaj za skupni smoter! NOVICE- z vsega sveia NOVICE- ki jih pofrebujeie NOVICE- ki jih dobile k svels NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo .( VSE ZANIMA — Različne starosti, pa vsi :v neto poslušajo nastop goslačev in goslačic v Barreju v Vermontu na njihovem vsakoletnem nastopu. . mm m OTROŠKA ZABAVA V SEA WORLD V AURORI V OHIU — Na zgornjih slikah se otroci v delu zabavišča “Cap’n Kids World” lovijo in vzpenjajo po mrežah, na spodnji pa se valjajo po ogromni prešiti napihnjeni odeji. AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI .Ki • Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do GO. leta; vsote so neomejene nad $1,000. • Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv' nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe P** kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležit« plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke. • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečim5 tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N-Chicago St., Joliet, 111. 60431). AMELIA MRAMOR, društvo št. 85, Tel. 282-8530 1926 Nantucket Dr., Lorain MICHAEL ČERNE, društvo št. 101, Tel. 282-6216 1337 W. 38th St. Lorain ROSEMARY DUH, društvo št. 224, Tel. 432-0458 1069 East 66th St., Cleveland J ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno« da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St 431-2088 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 Ženini in neveste! Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina «117 St. Clair Avenue 431-0628