Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 60 lir TRST, nedelja, 29. decembra 1968 Leto XXIV. - St. 300 (7193) PO ZMAGOVITEM POVRATKU Z VESOLJSKEGA POLETA Vesoljci danes v Houstonu Vsi trije so pri najboljšem zdravju - Svetovni tisk poudarja izredno važnost poizkusa in pogum vesoljcev - Posadka, ki bo prva stopila na Luno, ni še izbrana HOUSTON, 28. — Trije vesoljci, ki so se včeraj vrnili s potovanja proti Luni, so še vedno na ladji «Yorktown», kjer so jih zdravniki temeljito pregledali. Glavni zdravnik Clarence Jermigan je izjavil, da je zdravstveno stanje treh vesoljcev izvrstno. Pripomnil je, da so sicer trudni, toda zdravniški pregledi niso pokazali nobenega znaka o kakršni koli bolezni. Samo Lovell je imel rahlo vnetje------------- na očeh. Določeno je, da bodo takoj po kosilu okoli 23. ure po srednjeevropskem času vesoljci odpotovali na Havajske otoke, od koder bodo nadaljevali ppt z letalom do letalskega oporišča Ellington. V Houston bodo prišli okoli 11. ure v nedeljo po srednjeevropskem času. Predsednik Johnson je vesoljcem čestital po telefonu in za njim tudi podpredsednik Hum-phrey. Z vseh strani dobivajo vesoljci brzojavke s čestitkami. Medtem pa se pripravljajo na dolga poročila, ki jih morajo pripraviti o svojem poletu. »Financial Timesu piše, da je še težko dojeti vso veličino človeškega in tehničnega uspeha, ki Jo predstavlja ta polet. «Ni dvoma, dodaja list, da bodo še vedno taki, ki bodo trdili, da bi se sredstva in pogum, ki so se uporabili pri tem poskusu, lahko bolje uporabila za reševanje vprašanj te zemlje, toda te kritike so malenkostne. V bistvu je človek sklenil potovati na Luno iz istega razloga, ki ga je priganjal, da dospe na vrh Everesta. Sedanje poslanstvo pomeni nov korak človeka v prizadevanju, da razširi meje znanosti in da obvlada svet, ki ga obkroža, če bi človek Danes so jih zdravniki ponovno ( prenehal stremeti za tem, bi svet pregledali, po kosilu pa so jih fotoreporterji slikali. Zvedelo se je, da bodo prve slike Lune, ki so jih posneli trije vesoljci, morda objavljene jutri zvečer. Kakor poročajo, so člani posadk in potniki nekaterih letal, ki so včeraj zjutraj letela nad Tihim oceanom, opazovali povratek «Apolla 8». Vsi so izjavili, da je bil izreden prizor. 2e sedaj so trije vesoljci dobili številna vabila. Kakor že javljeno, so bili povabljeni v Rim. Iz Bayreutha so jih povabili, naj prisostvujejo tamkajšnjemu wagner-jevskemu festivalu. Povabili so jih tudi v New York, da prisostvujejo običajni paradi, ki se ponavlja vsako leto. V vesoljskem središču v Houstonu je ravnatelj dr. Robert Gil* ruh odgovoril na zadevno vprašanje, da je vsekakor možno, da bodo vesoljci, ki bodo prvi pristali na Luni, prav Borman, Lovell in Anders. Tudi drugi predstavniki NASA so omenili možnost, da bodo prav ti trije vesoljci prvi pristali na Luni. Posadki za vesoljski kabini «A-pollo 9» in «Apollo 10» sta bili že določeni, posadka za «Apollo 11» pa bo izbrana konec januarja. Tako «Ado11o 11» kakor poznejši ((Apollo 12» bosta imela možnost pristanka na Luni NASA je obljubila članu finske znanstvene komisije dr. Wiiku deset gramov Lune, ki jo bo prinesla na Zemljo prva ameriška posadka, ki bo pristala na Luni. Dr. Wiik je zaprosil NASA deset gramov snovi z Lune, ker je to najmanjša količina, ki ie potrebna za ugotovitev raznih elementov, ki sestavljalo snov Lune. To snov bodo analizirali še drugi štirje znanstveniki, in sicer dva Američana, en Anglež in en Kanadčan. Dr. Wiik je izjavil, da bodo prvi vzorci Lune odorli ((fantastične geološke in znanstvene perspektive«, ker bodo predstavil ali «ključ za spoznavanje vesolja«. Današnja ((Pravda« objavlja na prvi strani novico o srečnem zaključku poleta ladje «Aoollo 8». List pravi med drugim: «Usoeh z ladjo ((Apollo 8» je nova va»na stran v osvajanju vesolia.» List objavlja tudi brzojavko s čestitkami, ki jo ie Podgorni poslal predsedniku Johnsonu. Londonski «Times» piše, da svet, kakršen je danes, ne more sedaj vzdrževati ogromnih izdatkov, ki jih ZDA in Sovjetska zveza trosita za vesoljske programe. List dodaja, da ne gre za to, ali so vesoljski poskusi, kakršen je bil poskus z ladjo «Apollo», koristni ali ne, kajti temeljito spoznavanje planetov lahko samo koristi naši znanosti na Zemlji, Vprašanje se tiče časa. Če bi se sedaj ustanovila nepristranska komisija znanstvenikov in tehnikov vseh narodnosti, bi ta komisija predlagala počasnejši potek naporov v okviru vesoljskih programov. Popolno sodelovanje v vesolju je morda še daleč v prihodnosti, toda prvi korak bi lahko bil sporazum o obliki in obsegu mehaničnih sistemov, ki se uporabljajo za zasidranje kabine v vesolju, tako da bi se neka vesoljska ladja lahko pridružila drugi ne glede na narodnost. Tak sporazum bi bil življenjske važnosti pri reševalnih operacijah v veso-lju. Tudi «Sun» piše. da je prišel trenutek, ko mora nacionalizem vesolja pustiti mesto svetovnemu programu, v okviru katerega bi se vse razvitejše države združile in skupno delale načrte «Daily Mirror« piše. da pomeni 27. december datum, ki beleži slaven uspeh uma in duha in odpira novo poglavje v zgodovini človeka. ni dovolj da čestitamo Američanom. Moramo jih posnemati. Ni potrebno, da gremo za vsako ceno na Luno, toda moramo iskati, da odkrijemo nekaj novega na vseh sektorjih: avtomobilske je trajala petdeset let (deloma pa se posledice potresa poznajo še sedaj). Včeraj so o tem potresu pisala moskovska «Izvestia». Med drugim je moskovski list objavil spomine industrije, kemije, elektrike itd. biologa Sergeja Čakothina, ki je rTnrln i lrn Unrlo A m Pri Aatli 61 i T")Q I-, j 1 1 ! 1 .11 Tedaj, ko bodo Američani šli na Luno, se bomo lahko ponašali, da smo dosegli nekaj izrednega vsaj na naši stari Zemlji.« ((General Anzeiger« pa govori predvsem o političnih posledicah uspeha. List pravi, da takoj ko bo človek stopil na Luno, «bo začel junaški uspeh treh vesoljcev bledeti v našem spominu«. Zatem pravi, da bodo politične posledice dogodka nedvomno dolge. ((Rusi in Američani, dodaja list, imajo v teh urah vtis, da so združeni, medtem ko so majhne države same. Kajti, ne zadostujejo velike besede, da bi korakali vštric z velikani.« Pr«d 60 leti potres v Messini kmalu postal žalosten kraj življenje«. Tudi francoski tisk obširno poroča o izrednem uspehu in poudarja, da pomeni uspeh z ladjo «Apollo 8» ((izreden triumf mehanike, elektronike, toda tudi izredno izvežbane individualne energije«. Komunistično glasilo ((Humani-te« piše med drugim: «šlo je za. najdrznejši polet in za najnevarnejšo vesoljsko avanturo, kateri je ves svet sledil z navdušenjem, toda tudi z zaskrbljenostjo Od začetka do konca se j« program izvajal z občudovanja vredno natančnostjo, ki kaže natančnost tehnike v polnem razvoju, povezane z razumnim pogumom, z drznostjo in z izredno hladnokrvnostjo posadke. In ta zgled Človeka, ki uklanja stroj svoji volji v pogojih, v katerih se najbolj malenkostna napaka zelo drago plača, ni najmanjši uspeh, ki so ga dosegli trije vesoljci «Apol-la 8». Zahodnonemški list «Bild» piše v svojem komentarju, da «tudi Evropa potrebuje takega pionirskega duha«. List dodaja: «Kljub črnskemu problemu in vojni v Vietnamu je ta velika Amerika lahko začela pred očmi vseh polet na svet, ki je še bolj nov in nepoznan. Prišel je trenutek za nas Evropejce, da sprejmemo tehnični izziv Američanov in Rusov. Ce hočemo biti v jutrišnjem svetu nekaj več, kakor sta danes Španija in Portugalska — ki sta bili nekdaj svetovni velesili — iiiiiiiiiiimiiNiiiiminiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiutMMiimilniiMiitninmnmimiimimnmmmiilinmlmiiirniiiiiniiNinMitiiiNiniimmitimuiniiMMMiiiiiiiill OSTAVKA ČEŠKOSLOVAŠKE VLADE MESS1NA, 28. — Danes je poteklo 60 let od hudega potresa, ki je do tal porušil Messino ter povzročil m’,c.ge žalosti in gorja tudi v Reggio Calabria. Žrtev je bilo 8(1 ODO. IVaio pred nesrečo je dirigent Franco Paolanlomo odloži) svojo dirigentsko palčico na dirigentski pult v gledališču, kjer je bila na sporedu «Aida». V tem poslopju, ki IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII“MUI*IIUI < > Libanonska vlada pa je pozneje zanikala, da bi bila obveščena o početju dveh palestinskih atentatorjev. Tudi palestinska fronta je pojasnila, da sta atentatorja sicer res odpotovala iz Beiruta, da pa ni tamkajšnja vlada znala o njuni prisotnosti v državi. Ameriško zunanje ministrstvo je izročilo prvemu tajniku izraelskega veleposlaništva v Washingtonu protestno pismo Ameriškemu veleposlaniku v Tel Aviv : Barbourju je bilo naročeno, naj čim prej zaprosi za sprejem pri izraelskem ministrskem predsedniku Eškolu ali pri zunanjem ministru Ebanu. Po prvih podatkih se zdi, da je bilo pri napadu popolnoma uničenih dvanajst letal, last treh libanonskih letalskih družb. Nobeno tuje letalo ni bilo poškodovano. Materialna škoda znaša baje preko sto milijonov dolarjev. ATENE, 28. — Preiskovalni sodnik Nikolas Stylianakis je danes uradno odpri preiskavo proti mladima Pa,cstincema, ki sta predvče rajšnjirn na atenskem letališču napadla izraelski «Boeing» in povzročila smrt enega od potnikov. Po zaključku preiskave bo višji sodni svet določil, če bosta morala atentatorja pred civilno ali vojaško sedišče. Na preiskavi sta bila videti Palestinca dokaj samozavestna; eden od njiju je celo dvignil dva prsta desne roke v znamenje zmage Se prej pa sta na zaslišanju izjavila, da jih lastna usoda ne zanima in da jima gre le za izid boja njihove otganizacije, ljudske fronte za osvoboditev Palestine. Ta organizacija, ki je po številčni moči druga po znani «A1 Fatah«, je v poročilu izjavila, da Grške antifašistke ■4 prijateljem demokracije je bil napad v Atenah «božično darilo Izraelu«. Fronta se je tudi o-pravičila pri grških oblasteh za morebitne nevšečnosti, ki jih je povzročila s svojo akcijo. Pojasnila je, da ni bil napad namenjen proti Grčiji, da so ga pa morali iz tehničnih razlogov izvesti v Atenah. V poročilu je tudi rečeno, da je fronta že najela odvetnike za obrambo aretiranih. Delegacija fronte za osvoboditev Palestine je danes obiskala grškega veleposlanika v Beirutu ter poudarila prijateljstvo, ki veže grško in arabsko ljudstvo. Delegacija je tudi pozvala grško ljudstvo, naj podpre palestinsko odporniško gibanje v njegovem zakonitem boju proti izraelski zasedbi. Zveza odvetnikov iz Damaska je sporočila, da bo poslala atentatorjema branilce. Izraelski obrambni minister Moše Dajan je obtožil ZAR in Jordanijo, da podpirata teroristične skupine z namenom, da bi te vodile boj proti Izraelu, ki ga sami ne moreta voditi zaradi sporazuma o premirju. Sovjetska tiskovna agencija «Tass» obsoja danes sporazum, po katerem bodo ZDA dobavile Izraelu petdeset reakcijskih letal tipa «phantom». Sporazum, ki ga je preteklo noč naznanilo ameriško zunanje ministrstvo — piše «Tass» — jasno označuje pravo ameriško politiko na Srednjem vzhodu. Kljub obljubam o nepristranski politiki do Izraela in arabskih držav vztraja VVashington pri podpiranju voj-nohujskaštva in ekstremizma izra elskih vodilnih krogov. S podporo Eškolovi vladi — za-klučujc sovjetska agencija — ki če spoštovati resolucije varnostnega sveta OZN, prevzema Washing-ton na^e težko odgovornost za poslabšanje že negotovega položaja na Srednjem Vzhodu. Sestanek med Kopinom in Indiro Gandhi? NEVV DELHI, 28. - Indijski ministrski predsednik gospa Indira Gandhi bo 5. januarja odpotovala v London, kjer se bo udeležila konference ministrskih predsednikov Commomvealtha. V indijskih političnih krogih zagotavljajo, da se bo med potjo na moskovskem letališču sestala s Kosiginom. V indijskem parlamentu so danes razpravljali o hudih neredih, do katerih je prišlo v naselju Ven-mani v državi Madras. V spopadih med «maoisti» in «protimaoisti» je 42 kmetov umrlo v plamenih nastalega požara. Številni poslanci so zahtevali najstrožjo preiskavo. Do slej je policija aretirala triintrideset oseb, ki so se udeležile neredov. Iz zaporov v Alikarnassosu na Kreti, kamor je grški fašistični režim nedavno pripeljal z zloglasnega otoka Jaros 168 antifašističnih žensk, je prispel naslednji poziv, naslovljen na prijatelje demokracije vsega sveta in na mednarodni tisk: Iz zaporov v Alikarnassosu na Kreti se obračamo zlasti na demokratične ženske, da opozorimo na nečloveške pogoje našega zapora in na nove ukrepe za našo fizično eliminacijo, ki jih je nedavno uvedlo ravnateljstvo. Pod pritiskom mednarodnega javnega mnenja zaradi naših življenjskih pogojev na otoku Jaros so hoteli polkovniki prikazati našo premestitev kot dejanje pomilostitve. Kakšna pa je resnica? Tu nismo več deportirane. "Od prve ure našega prihoda so nas zaprli v zapor. Brez procesa smo postale navadne kaznjenke, podvržene novemu notranjemu pravilniku nacističnega kova s številnimi prepovedmi. Ne pustijo naš niti na teraso zapora, da bi se naužile nekoliko zraku in sonca. Lahko vidimo hiše kmetov in rriorje sattio skozi okenca naših celic. Smo skoraj popolnoma izolirane. ' Navadni kaznjenci imajo pravico do treh tedenskih obiskov; nam, političnim kaznjenkam, so po borbah in pozivih, ki sd trajali eno leto, dovolili en obisk vsake tri mesece. Tu na najbolj oddaljenem kraju Grčije, kamor so nas preselili, morajo nAši sorodniki, ko nas obiščejo, prenesti velike gospodarske žrtve od 20 do 30 tisoč lir. Poleg tega morajo prenašati neprilike potovanja, ki traja dva dni, in lahko vidijo kaznjenke samo dve uri v uradu zaoora s tremi policaji, ki poslušajo vsako besedo. Niti našim otrokom ni dovoljeno, da bi pogosteje videli svoje matere. Jasno slišimo glasove naših otrok, kadar pridejo in ki nas kličejo. Slišimo jih iz mrtvega kota, ki je popolnoma obdan z bodečo žico, kamor je prepovedano približati se. Glasovi prihajajo svobodni, toda fašizem prepoveduje tudi otrokom od pet do šest let približati se zaporu, kjer so njihove matere. Prepovedano je imeti tranzistorje, prepovedane so knjige večjih pisateljev, kakor so Balzac, Tolstoj, Victor Hugo, naš Pala-nias in drugi. Prepovedani so tuji časopisi. Dovoljeno je samo poslušati iz zvočnikov na dvorišču zapora oddaje radia grških oboroženih sil in brati režimski tisk. Drugo sredstvo zatiranja in poskusa fizične eliminacije je sedemnajst drahem (340 lir), ki jih vojaški odbor priznava za vsako kaznjenko kot izdatek za hrano. To je delež gladu. Odkar smo prišle sem, nam ravnateljstvo ne dovoli niti teh 17 drahem, temveč samo deset do dvanajst (200 do 220 lir). Sedaj prihaja zima in skoraj vse smo bolne ter potre- bujemo hrano. zdravljenje boljšo V našem zaporu ni niti kapljice tople vode. Ni poskrbljeno za o-grevanje. Se več: odeje, ki nam jih je poskrbela mednarodna mobilizacija demokratov po Rdečem križu, je pridržalo ravnateljstvo koncentracijskega taborišča v Ja-rosu. Vsi ti pogoji kažejo, da je naše življenje dejansko v nevarnosti. To potrjujejo tudi naslednja dejstva : Na 168 kaznjenk imamo: 2!) primerov srčnih motenj, 51 jih boleha na želodcu, 33 na pljučih, 90 na revmatizmu, 24 primerov ginekoloških motenj, 8 pa je invalidk. Te bolezni je potrdil zdravnik zapora. Grški fašizem hoče ukloniti našo voljo z vsemi sredstvi) ki jih ima na razpolago. Z vsemi sredstvi nam skuša izsiiiti izjave o lojalnosti do režima. Nikoli se ne bomo uklonile. Več kakor poldrugo leto prenašamo vojaško diktaturo, ki je bila vsiljena in se naslanja na tuje orožje. Vsak dan narašča naša drama in drama naših družin. Več kakor poldrugo leto držijo fašisti, medtem ko se razglašajo za humanitarne v svojih izjavah svojim zaveznikom NATO in predstavnikom mednarodnega Rdečega križa, za zamreženimi okni 35 mater z otroki od enega do dveh let. Od teh jih je moralo 19 pustiti svoje otroke same, ker so tudi očetje deportirani v koncentracijskem taborišču Leros, ali pa so v zaporu. V zaporu je tudi 11 starejših žensk ter štiri zenske, ki ,sp Hajetn. Glasnik ameriškega vojaškega poveljstva Je izjavil, da je do zaprtja baze prišlo, «da bi čim bolje izrabili ameriško vojaško premoč«. Iz tistih razlogov so prelekk-ga oktobra zaprli oporišče v Khe Sanu. V bližini demilitariziranega pasu ostajata tako le dve ameriški oporišči, in sicer v Con Thlenu In Gio Linhu. mo v naši deželi socialistično moderno in močno državo v ne. pre več dolgem zgodovinskem razdobju.« Na koncu je rečeno, da kitajska vlada ponavlja, da je razvijala jedr. sko orožje s potrebnimi in omenjenimi poskusi izključno za samoobrambo in da razbije jedrski monopol. Nato dodaja, da je končni smoter odpraviti jedrsko orožje in da Kitajska ne bo nikoli prva uporabila atomskega orožja v primerit vojne. Končno poziva na popolno uničenje vsega atomskega orožja in na prepoved vsakega nadaljnjega razvoja tega orožja. Končno kritizira poročilo pogodbo proti širjenju jedrskega orožja, ki jo označuje za poskus Sovjetske zveze m ZDA da bi ohranile jedrski monopol, ter poziva na svetovni odpor proti tej pogodbi. Japonsko zunanje ministrstvo je objavilo izjavo, s katero ostro protestira proti novemu kitajskemu poskusu. Izjava pravi, da je Kitajska s tem poskusom popolnoma prezrla živo željo japonskega ljudstva in narodov vsega sveta po miru, ter ugodno možnost, ki se je do sedaj pokazala za mednarodno pomirjenje in za konkretno pre-prečenje širjenja atomskega orožja. Na koncu izraža izjava bojazen, da bi ti jedrski poskusi mogli povzročiti hudo radioaktivno okuže-nje v ozračju blizu Kitajske in tudi Japonske, ter poziva Kitajsko, naj ne dela več takih poskusov. Pet japonskih vojaških letal se je takoj po eksploziji dvignilo v vi-vino 10.000 metrov, da ugotovijo količino radioaktivnosti. Nadzorstvo se je nadaljevalo tudi danes. Vzorce radioaktivnega prahu bodo analizirali v zavodu za znanstvena raziskovanja. Tudi župan iz Hirošime je protestiral z brzojavko, ki jo je poslal kitajskemu zunanjemu ministru. y PL i MARIBOR 66 - HAUSBRAiNPI 70:65 (34:35) Maribor zmagal tesno, a zasluženo Danes ob 14. uri sc bo Maribor 66 srečal z Borom Petdesetletnica beloruske republike MINSK, 28. - Prvi tajnik KP SZ Leonid Brežnjev je danes govoril na plenarnem zasedanju centralnega komiteja KP Bele Rusije, ki se je začelo v Minsku. Brežnjev je izjavil, da ima sovjetska komunistična stranka sedaj 13 milijonov 500 tisoč članov. Glede glavne politične in gospodarske dejavnosti partije je Er*'/ njev izjavil, da je njen smotei zagotoviti stalno večanje blaginje sovjetskega ljudstva. Izrazil je zadovoljstvo nad doseženimi rezultati na gospodarskem sektorju v letošnjem letu in je dodal, da so bila predvidevanja za prva tri leta petletnega načrta popolnoma u-resničena. Brežnjev je nato izročil beloruski republiki, ki slavi danes 50. obletnico svoje ustanovitve, odlikovanje z redom oktobrske revolucije, prestolnica Minsk pa je odlikovana z Leninovim redom. 27 mrtvih in 27 ranjenih pri padcu letala v Chicagu Avto v Adiži; mrtvi oče, mati in hžerka - Ameriška družina se je v Veroni zastrupila v avtomobilu CHICAGO, 28. — Neko letalo »Convair« letalske družbe »Norih Central Airlines« z 41 potniki in 4 člani posadke se je zaletelo v neki hangar, ko je bilo na tem, da pristane na letališču 0’Hare v Chicagu. V času nesreče Je bila vidljivost selo omejena zaradi megle in dežja Letalo Je bilo v službi na progi Minneapolis - Chicago in je še v redu pristalo v Milwaukeeju. Prvi del pristanka v Chicagu se je odvijal v redu kljub megli, ki Je omejevala vidljivost na manj kot 200 m. Nato pa Je slika letala nenadoma izginila z radarskega ekrana v kontrolnem stolpu. Nesreča Je zahtevala 27 smrtnih žrtev, vsi preživeli pa so bili ranjeni. Letalo, ki se Je zaletelo v hangar, pa Je s tem povzročilo, da je bilo ranjenih deset dečkov, članov nekakšne godbe, ki so se vadili v hangarju. Neki 13-letni deček je v bolnišnici povedal, da so stali kakih deset metrov od vrat hangarja, ko so nenadoma zaslišali oglušujoč hrup bližajočega se letala, ki Je zar vozilo naravnost v vrata hangarja. Nastala Je močna eksplozija in takoj so m pojavili plameni TRENTO, 28. - Ko je neki «volkswagen 1200» vozil po pokrajinski cesti med Callianom in No mijem na levem bregu Adiže, je nenadoma zavozil s ceste v Adižo. Reka je avto odnesla kakega pol kilometra daleč. Nesreča se je dogodila včeraj zvečer malo pred 23. uro. Pred petimi leti je skoraj na istem mestu neki furgon zavozil s ceste v reko in so tedaj utonile tri osebe. Tri osebe so izgubile življenje tudi pri včerajšnji nesreči, ki so jo takoj opazili ter iz bližnje železniške čuvajnice dali alarm. Prihiteli so karabinjerji in gasilci ter so sicer našli avto, toda v njem ni bilo nikogar. Zato se tudi ni vedelo, koliko oseb je bilo prizadetih pri nesreči. To se je ugotovilo šele danes, Življenje sta izgubila dva mlada zakonca (stara 27 in 23 let) ter njuna enoletna hčerka. Od družine je istala pri življenju samo 3-letna hčerka, ki je ostala pri stari materi. Kljub celodnevnemu iskanju trupel niso našli. Voda močno dere in kdove kako daleč jih je odnesla. Vzroka nesreče tudi ni mogoče ugotoviti s popolno zanesljivostjo. Verjetno je vozač Izgubil kontrolo nad vozilom zaradi ledu na cesti. VERONA, 28. — Tričlanska ameriška družina —mož, žena in desetmesečni otrok — je umrla, ker je vdihovala ogljikov oksid, ko je spala v avtofurgonu, s katerim se je iz Belgije pripeljala v Verono. Ameriški' turisti so bili sicer iz Westminstra (Kalifornija) pa so septembra dobili dovoljenje za bivanje v Belgiji. Po potnem listu izhaja, da je bil 30-letni Frank Robert Cheslak univerzitetni študent; njegova žeha Donna Marie je imela 27 let, sinček Keith Carl pa se je rodil marca meseca letos. Pripeljali so se s furgonom volks-wagen ter se ustavili v camplngu »Giulietta e Romeo« 7 km lz mesta ob državni cesti Verona Brescia. Danes zgodaj zjutraj Je neki sorodnik upravnika camplnga opazil, da je bil furgon še vedno zaprt ter popolnoma prekrit s slano. Stvar se mu je zdela sumljiva; potrkal je na avto, toda ni dobil odgpvora. Obvestil je karabinjerje, ki so odprli okno avtomobila ter v njem našli tri Američane že mrtve. Ležali so v podloženih spalnih vrečah in bili pokriti s prešitimi odejami. Usodno pa ie bi- j lo, da so si prižgali tudi plinsko i pečico, katere plamen le popolno-1 ma porabil kisik v hermetično zaprtem prostoru. ZDA n žrtv« nigerijske vojne WASHINGTQN, 28. - Ameri- ško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je vlada sklenila datd na razpolago organizacijam, ki pošiljajo pomoč žrtvam nigerijske vojne, osem tovornih letal, štiri od 'teh bodo izročili mednarodnemu odboru Rdečega križa, ostale štiri pa različnim ameriškim podpornim ustanovam. Praizvedba Frattijeve drame «Che Guevara» NEW YORK, 28. — Prva uprizoritev fpraizvedba) drame «Che Guevara« Maria Frattija je bila te dni v «Toronto lVorkshop Theatre» v Torontu (Kanada). Občinstvo in kritika sta delo ugodno sprejela. Se daj pripravljajo uprizoritev tega dela v petih drugih mestih. Mario Pratti bo šel na prvo predstavo v Tokiu. • • • MILAN, 28. — v starosti 65 let je umrl Ermanno Roveri, gledališki in filmski igralec. Imel je komaj deset let, ko je l. 1913 sodeloval pri prvem filmu; zadnjič pa je nastopil v filmu l. 1951. Daljša obdobja je igral v raznih gledaliških skupinah z nekaterimi znanimi igralci. * • • BEOGRAD, 28. — Neki ameriški in neki madžarski film sta sl osvojila prvo nagrado na V. mednarodnem festivalu znanstvenega filma v Beogradu. Na sporedu je bilo čez 40 filmov. Druge nagrade so dobili ameriški, francoski, češkoslovaški in bolgarski filmi. Diskusija o razpadu Avstro-Ogrske ZAGREB, 28. — V Zagrebu se je končal danes dvodnevni sestanek, ki je bil posvečen 50-letnici razpada Avstro-ogrske monarhije in ustanovitve prVe jugoslovanske države. Na sestanku v palači Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti je sodelovalo 120 akademikov in drugih znanstvenih delavcev iz vseh krajev Jugoslavije, ki so v svojih poročilih in obvestilih razjasnili razpad Avstro-ogrske in Ustanovitev nove jugoslovanske države. Sporočila in razprava bodo obJayljenl v posebni publlkaeiji. z'** Maribor 66: Gerbec 6, Benet Globačnik 17, Lorger 4, Fink 27, Jurančič 5, Kuntu 2, Tatalovič 2, Veble 1. Hausbrandt: Stigli 6, Prelz 8, A-postoli 4, Tonelli 2, Rosbowski 9, Balsini, Bazzara 14, Quarantotto, Friedrich 10, Bestoncelli 4, Galli-na 8. Kazenski streli: Maribor 66 — 9:20 in Hausbrandt — 9:22. Mariborčani so se predstavili na igrišču z dokaj okrnjeno 'postavo. Kljub temu so Slovenci prikazali lepo in borbeno košarko. Igralci so bili sicer pretežno nizkih postav, to pa so nadomestili s hitrimi akcijami, s katerimi so često zmedli nasprotnike. Gostje so zmagali sicer tesno, vendar zasluženo. Najboljša med Mariborčani sta bila Globačnik in Fink, med domačini pa Dazzara in Prelz. Danes se bodo Mariborčani srečali z ekipo Bora Prireditelji tekme so nas kasno zvečer obvestili, da so bili iz tehničnih vzrokov prisiljeni anticipirati začetek tekme za eno uro. Srečanje — ki bo v Ul. Uella Val-le — se bo torej začelo ob 14. uri in ne ob 15. uri kot je bilo prvotno določeno. 6, j Ta prireditev sodi med najnapornejša avtomobilska tekmovanja. Todosijevic v višini 2,06 BEOGRAD, 28. — Na internem atletskem tekmovanju Crvene zvezde v dvorani je znani jugoslovanski skakalec v višino Miodrag To dosijevič potrdil svojo odlično formo. Preskočil je namreč 2,06 m visoko letvico, le za las pa jo je podrl na višini 2,10 m, kar bi bil nov državni rekord «indoor». 10. košarkarsko prvenstvo Balkana IZMIR, 28. — Na 10. balkanskem košarkarskem prvenstvu so doslej zabeležili v prvih srečanjih naslednje izide: Jugoslavija-Romunija Turčija-Grčija Grčija Bolgarija Romunija-Turčija 86:77 (42:41) 99:84 (42:41) 88:86 (47:48) 67:54 (28:26) AVTOMOBILIZEM Rally Montc Carlo MONACO, 28. — Za tradicionalni avtomobilski rally Monte Carlo, ki bo na sporedu od 17. do 24. januarja 1969, se je prijavilo 224 posadk, ki bodo startale iz osmih držav in sicer iz nasledtuihjjifst: Atene 24 pofUtm, Frankfurt 34, Lizbona 12; London 24. Monte Carlo 50; Oslo 31—42, Varšava is. • Wmm Odhod italijanske reprezentance v Mehiko RIM, 28. — ]8 članov italijanske državne nogometne reprezentance, ki bo v prvih dneh prihodnjega leta odigrala v Mehiki dve meddržavni srečanji, je danes z letalom odpotovalo v Ciudad Mexico. Pred odhodom so včeraj igralci opravili v Rimu lažjo trening tekmo. Reprezentanti so bili razdeljeni na dve ekipi po 9 igralcev in so igrali skupno 37 minut. V bistvu so bili v eni ekipi branilci, v drugi pa napadalci. Kot se ob podobnih priložnostih rado zgodi, so branilci premagali napadalce z 12:8. Kljub temu pa je bil seveda najuspešnejši strelec Riva s tremi zadetki. Reprezentanti se bodo vrnili v Italijo 6. januarja. MARSEILLE, 28. — V prijateljski nogometni tekmi je Bologna premagala pred 5000 gledalci enajsterico Marseilla 2:0. Tekmo je zelo motil mrzel veter. laiiuitmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiii, ,iiiiuiii„i, mi, iiimiimi mu i m, n, „„i„m u, ,,,1111111,111111 V FIRENCAH, M0DENI IN RAVENNI Sovjetski odbojkarji na turneji po Italiji Prvaki SZ bodo nastopili proti Ruini, Panini in Casadio FIRENCE, 28. — Danes so objavili dokončni razpored tekem sovjetskega odbojkarskega prvaka Ka-leva iz Talina, ki se bo od 1. do 8 januarja zadržal na turneji po Italiji. Sovjetski prvaki bodo nastopili 2. januarja v Firencah, kjer se bodo spoprijeli s šesterko Ruini, 5. istega meseca bo povratni dvoboj z isto ekipo, tokrat v Piši, 6. bo šesterka Kaleva igrala v Modeni proti Panini, dan kasneje pa bo v Ravenni v gosteh Casadia. Turnejo sovjetskih odbojkarjev je organiziral klub Ruini. Sovjetska ekipa bo od 1. do 6. januarja prenočevala v tehničnem centru v Co-vercianu, od koder se- bo preselila najprej V Modeno in nato v Ravenno. V sovjetski skupini, ki-bo prišla v Firence 1. januarja zvečer, bodo funkcionar kluba Egorov, sodnik Iias, Tajvu Ulias, Ranci ma, Dilafc-torski, Januš, Kalarpiaga, Penu Ip Miik. HOKEJ NA LEDU Mladinsko evropsko hokejsko prvenstvo GARMISCH - PARTENKIRCHEN, 28. — Na evropskem mladinskem prvenstvu v hokeju na ledu, ki je v teku v Garmjsch Partenkirchnu na_ Bavarskem, je v prvem kolu Češkoslovaška premagala Poljsko s 14:0, Sovjetska zveza pa Zahodno Nemčijo z 10:2. * * # GARMISH, 28. — Po prvih dveh kolih juniorskega evropskega prvenstva v hokeju na ledu je lestvica naslednja: CSSR, švedska, SZ in Z. Nemčija 2 točki, Finska in Poljska 0 točk WINNIPEG, 28. — Kanadska reprezentanca- je premagala v tekmi v hokeju na ledu CSSR 3:2 (0:1, 2:1,4 1:0). KEMIJA-IMPEX IMPORT ■ EXPORT ZASTOPSTVO INOZEMSKIH FIRM LJUBLJANA TITOV« 25 4-s v::i Izvažamo in uvažamo: KEMIKALIJE, ANILINSKA BARVILA BARVE IN LAKE, KAVČUK; PLASTIČNE MASE; STEKLO, PORCELAN IN KERAMIKO; PISARNIŠKI MA I ERI AL IN SfRO JE, PAPIR IN KARTONE; TEKSTILNO BLAGO IN SUROVINE; INDUSTRIJSKE RASTLINE; NAFTO. NAFTNE DERIVATE. MAZILA. OLJA IN MASTI; USNJE KRZNO TER USNJARSKE IZDELKE; MEDICINSKE IN FARMACEVISKE (ZDEL KE TER MEDICINSKE INSTRUMENTE; LES, LESNE IZDELKE IN CELULOZO; OPREMO IN UTENZILIJE ZA TEKSTILNO INDUSTRIE OPREMO ZA STROJNO, KOVINSKO PRED, -OVALNO IN DRUGO INDUSTRIJO; KOVINSKO PREDELO VALNO IN TEHNIČNO BLAGO; FOTOGRAFSKE IN OPTIČNE APARATE IER PO TREBSCINE; 8LAGO ŠIROKE POTROŠNJE VSEH STROK; ODPADKE VSEH VRST; GRADBENI MATERIAL; KNJIGE IN MUZIKALIJE; CESTNA MOTORNA VOZILA, NADOMESTNE DELE IN POTREBŠČINE; AKUSTICNZ APARATE IN ELEKTROTEHNIČNI MATERIAL. TELEX 31-277 YU KEMIJA TELEFON: 313-266 (10 UKU) TELEGRAM• KEMIMPEX LJUBLJANA i SVOJIMI PREDSTAVNIŠTVI: BEOGRAD, DOBRINJSKA UNCA 3 ZAGREB, POD ZIDOM 3 RIJE K A, OOSITEJA OBRADOVICA 1 CENJENIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN SODELAVCEM VOSC1 KOLEKTIV USPEHOV POLNO NOVO LETO 1969 - H L - t -3 <■ A.\:' ' ......./ V Hriiirft »»oitotl««' te fc*p|a«»)r t«l «*>•>.$<) *»<»« «41 Wje«H>#» VS-t«»H»vfc!«J#t *»«► »mirnem ***** inamm n • V i,oSih:? \ tih-itt-ff *f h Zapiski z govornega in igralskega tečaja S G jo veselje do dela in užitek pri poslušanju. Dobro govorstvo je temelj metodike pa tudi — šolske reforme. Nerazumljivo je, da na slovenski univerzi ne ute govorništva (edini izjemi sta teološka fakulteta in politična šola). Nerazumljivo toliko bolj, ker je slovenska zgovornost na splošno dokaj slabotna. Naglo rešitev terja tudi vedno bolj živo vprašanje dobrega knjižnega govora Slovencev v Italiji. Cas je, da slovenske kulturne, družbene, politične in gospodarske organizacije v Italiji odpro vprašanje o nekakšni stolici za slovenski jezik in govor v Trstu m s tem pripomorejo k nadaljevanju izročila, ki ga je začel Levstik. 21. V naši razgibani dobi je govor na vzgoja otrok še posebno važna: človek je dandanašnji manj zavarovan, hkrati pa bolj izpostavljen kot kdajkoli prej. In prav gotovo mu je v tem položaju živa, bogata in kultivirana govorica najmočnejše orožje in najboljša o-bramba. Danes je premalo, če znaš voditi besedo le doma ali v zaključeni družbi učenjakov, umetnikov, zbirateljev, športnikov itd. — človek je dolžan in mnogokrat tudi prisiljen odpreti dialog v najrazličnejše smeri. Zato se mora govorno vsestransko izobraziti in i*. likati, razviti se mora v govorca — pa recimo temu tako — »odprtega tipa«. Pri tej oznaki mislimo ne samo na izvirnost, lepoto, tekočnost, sproščenost, da, na šarmantnost (zakaj neki ne ) govorjenja; — tudi ne samo na široko obvladovanje najrazličnejših področij in na demokratično, spoštljivo in široko odprtost do vseh sobesednikov navzgor in navzdol, na levo in na desno, ampak tudi na odprtost v smer obvladovanja najrazličnejših govornih tipov in načinov: branje, pogovarjanje, raz. pravljanje, izpovedovanje čustev in sočutja, predavanje, oznanjevanje (versko, idejno, politično), deklamiranje, recitiranje, improviziranje itd. — doma, v zaključeni družbi, pred številnim občinstvom, v zaprtem prostoru ali pod milim nebom, pred mikrofonom ali pred televizijskimi napravami. (Mimogrede nekaj besed o branju, seveda glasnem): o lepem, razločnem, preglednem, razgibanem in napetem branju, o branju kot posebni zvrsti javnega nastopanja. O branju doma, v šoli in o umetniškem branju — Branje doma je — razen branja pravljic — skoraj izumrlo. In vendar, ali ne bi bilo prav, če bi se družina vsaj enkrat na teden zbrala k skupnemu branju dobrega leposlovja (brali naj bi vsi: starši, otroci, strici in tete in gostje). Včasih so tako brali biblijo in mohorjevke in na Primorskem pod fašizmom vse, kar je slovenskega prišlo pod roke, danes bi bila dobrodošla nekakšna literarna biblija, v kateri bi bila zbrana vsa najžlahtnejša snovanja el o-veškega duha. — Branje v šoli (seveda skrbno pripravljeno in do-' bro opravljeno!) naj bo obojestransko: bere naj učitelj, bere naj učenec. Poslušanje učiteljevega branja in branje učencev zanesljivo m po najlažji poti — strahu zaradi že danega besedila skoraj ni — vodi ne samo k pazi ji-vemu, dobremu izrekovanju in govorjenju, ampak tudi k zanesljivemu javnemu nastopanju. — U-metniško branje je panoga, ki jo naši besedni umetniki gojijo, žal, samo v radijskem studiu, ne pa tudi pred občinstvom, kakor to od Copeauja sem delajo Francozi. Skoda, saj smo si tako vzeli možnost skupnega poslušanja u-metniške interpretacije predvsem našega pa tudi tujega klasičnega in modernega leposlovja (predvsem proze!). Javno umetniško branje leposlovnih del nam razen tega odpira še povsem nove estetske vrednosti v zvok prelitega teksta. V zvezi s tem se nam ponujajo najrazličnejše možnosti, na pr. bralni koncerti za mladino (Levstikov Martin Krpan, najboljše reči Jurčiča, Kersnika, Stritarja, Cankarja itd.), ki bi bili prav gotovo ne samo veliko doživetje, ampak tudi uspešno vzgojno in učno pomagalo, ali pa mesečni javni bralni pregled naših revij, ki jih večkrat sploh ne utegnemo vzeti v roke, tu pa bi se na enournem večeru kar zadovoljivo in mimogrede seznanili z njihovo vse. bino in vrednostjo. Zagotovo bi se obnesli tudi četrt — ali polletni bralni večeri, na katerih bi založbe seznanjale občinstvo z odlomki iz nanovo izšlih knjig. 22. Po mesecu in pol predavanj (14 srečanj) so gojenci tečaja prvič stopili pred občinstvo (16. decembra). Pripravili so — v glavnem samostojno — vsak po nekaj pesmi (po dve iz obveznega programa, po eno ali več po lastni izbiri) in nekaj odlomkov iz dra-matskih del (Vodnik, Prešeren, Gruden, Goethe, Puškin. Lorca, Rolland — Sofoklej, Shakespeare). Namen: samostojno — le na temelju teoretičnih napotkov vzgojitelja — izoblikovati določeno ali izbrano besedilo (analiza vsebine in gradnje ter smotrne uporabe govornih vrednosti, poskus zbranega in nazornega podajanja); poskusiti ustvariti stik z občinstvom in zatem ugotoviti pomanjkljivosti nastopa. Rezultat: zelo jasna ugotovitev nastopajočih, da sta še tako bogato čustvo in še tako pronicljiva pamet za nastop pred občinstvom nezadostna, in da si je treba pridobiti še tehnične spretnosti (tehnika govora, telo). To pa bo prihodnja naloga našega tečaja. 5. novembra se je v Kulturnem domu začel gledališki tečaj, ki ga obiskujejo prijavljeni slušatelji (dijaki, študentje, vzgojitelji in člani gledališkega studia), vabljeni in dobrodošli pa so tudi vsi občasni poslušalci. Tečaj vodi režiser M. Mahnič. S povzetki posameznih predavanj, ki bodo tja do konca februarja, bomo skušali u-streči vsem, ki jih govor in gledališče zanimata, pa tečaja ne utegnejo obiskovati. Te povzetke objavljamo danes petič (prvič v nedeljo 17. nov., nato 1„ 8. in 15. decembra). 19. Ker je poglavje o govornih vrednostih najpomembnejše, se velja še malo pomuditi ob njem in ga poskusiti spremeniti v uporaben napotek za vse oblike javnega govorjenja oz. nastopanja: za poučevanje (v šoli), za javno (in uradno) razpravljanje (razprava, diskusija, debata) in poročanje, za razlaganje (predavanje), spraševanje in poizvedovanje kakor tudi za vse oblike umetniškega pripovedovanja in izpovedovanja. V vseh teh primerih je treDa vnaprej ugotoviti in določiti — tu ohlapneje, tam natančneje — a) kako glasno in b) s kako visokim glasom bomo kaj povedali; c) kje in kakšne pavze bomo delali (določitev govornih enot); č) kako naglo bomo govorili; d) kakšno barvno vrednost bomo dali izjavi (goreče, razočarano, ironično itd.); e) kakšno melodijo (napev) ji bomo izbrali; f) kolikšno tehtnost ji bomo do. ločili (pomen, teža in na- petost posameznih enot in celotnih izjav — niso vse iz- jave enako pomembne; natanko je treba pretehtati njihove vrednosti). In poudarimo še enkrat: gre za sprotno spreminjanje teh vred nosti, za spreminjanje iz hipa v hip, od enote do enote! Učitelj, ki hoče dobro razlagati, ne more govoriti vseskoz enako glasno in na istem tonu; ne more govoriti brez pavz, ki so potrebne za to, da učenec doume in sprejme misel, ki je bila povedana, ter se hkrati pripravi na sprejemanje nadaljnjih razlag; ne more mehanično razkladati v vse-skoz istem tempu; ne more izpovedovati podatkov, misli in resnic brez barv in začimb, ker jih tako oropa notranjih pomenov in zunanje preglednosti; ne more vznemirjati z ravnimi, nemelodič-nimi govornimi klišeji; ne more vsega metati v isti koš, ker ni vse enako pomembno. 20. Nobenega dvoma ni, da je u-spešno samo tisto zasebno ali javno govorjenje, ki dobro izkorišča vse zgoraj naštete govorne vrednosti. Tako mora biti predvsem učiteljevo govorjenje posebno v osnovni in srednji šoli. Iz izkušnje vemo, da mnogi, včasih tudi zelo učeni vzgojitelji nimajo zmeraj tudi dobrih učnih uspehov Mnogo znanja imajo, a kaj, ko ga tako malo prodajo! Ni namreč vse le kaj, skoraj važnejše (pri poučevanju in vzgoji) je kako. Kar tvegajmo še naslednjo trditev: težji je kako kot kaj! Tisti kaj pobereš iz spomina in priročnikov, kako pa ni samo stvar strokovnega znanja, ampak trdega dela, vzgojiteljskega ognja in zrele osebnosti. Znano je, da se mnogokje po svetu ljudje že od mladih nog, že od prvega stika s šolo uče govorništva in da se z njim obvezno ukvarjajo tudi na vseh oddelkih visokih šol. Se posebne govorne spretnosti pa v tujini terjajo od vzgojiteljev, saj samo takšni lahko dobro uče, vzbuja- Slikar Rihard Jakopič (rdeča kreda, 1923) Vstal sem. «Haha, pri meni ni več potrebno vstajati, vse aparate imam v hiši,« se je smejal. Govoril je v prav majčken mikrofon- Sunil je z brado proti meni: «Dva Rossija, sifon, ali...?» Pokimal sem. Razločno je -rekel; »Dva rossija.» Neka jeklena ročica je pričela škripati, krom je blestel, potem so se pomaknili k nama kozarci in steklenice na pladnju. «Presenetlji-vo,» sem rekel. «Seveda ni poceni,» se je smejal. «Rad verjamem.)) Pomične stopnice so naju odpeljale gor. Nasproti nama je stopila njegova žena. Videti ji je bilo, da se dolgočasi. «Dve uri sem telefonirala,« je rekla in se šobila. Potem se je nenadoma nasmehnila in mi pomolila roko. Najbrž sem jo preveč krepko stresel, ker je vzkliknila in rekla: »Poklicali ste Roboto.« Nisem razumel, odkimal sem, Prijatelj ml je razložil pomoto: «Na prstanu ima majhno signalno napravo za Roboto, svojo so-barioo. Tamle gre, sam jo boš videl.« Pred menoj je stal -robot ženske vrste s porcelanasto glavo In čedno počesanimi lasmi. »Bila je pomota,« je rekla prijateljeva žena Roboti, «ker pa ste že tu, mi prinesite, prosim, kolonjsko vodo, glava me boli.« Robota se je vrnila s hišno lekarno. »Presenetljivo,« sem rekel. «Kajpada stane nekaj malega,« se je smejal. «Da,» je poudarila hišna gospodinja, «Robota je bila draga. V hiši imamo vse aparate.« Pili smo kavo, ki jo je izjemoma pripravila gospodinja sama, gostu na čast — kot je povedal prijatelj. Potem smo se gledali. Nisem vedel, o čem naj govorim, onadva menda tudi ne. «Hm, potreben nam je družabnik.« «Kako...?» sem zajecljal. «človek za zabavo, haha.» Govoril je v svoj prstan in kmalu se je prikazal robot v fraku, potegnil iz žepa karte, se meketajoče smejal in nam povedal anekdoto o Einsteinu. «Kajne,» je rekla ona, «takale zabava je bolj osebna kot televizija. Hkrati nam prihrani nepotrebno trošenje duševnih sil.« »Presenetljivo,« sem vzkliknil. «Seveda stane nekaj malega, ha-ha,» se je smejal on. «Hiša je morala mnogo požreti...?!« sem rekel prijatelju. «Prav toliko, kolikor sem -prihranil pri davkih, haha,» se je smejal. Tudi njegova žena se je smehljala. »Presenetljivo,« sem zaklical. Tla so se nagnila, stene so se razmaknile, s smešnim Izrazom strahu sem se trdno oklenil svojega sedeža. «Samo na teraso se peljemo,« je rekel prijatelj. Potem smo gledali vrt in samotnega fanta, ki je streljal vrane. «Moj sln,» je rekel prijatelj, «dolgočasi se. Tega ne moreva razumeti.)) žena pa: «Vse ima, prav vse aparate, a se dolgočasi.« «In s kakšno težavo mu nabavljamo vrane ob tem letnem času,« je povzel prijatelj. »S težavo?« «V okolici jih m več,» Je rekel, «moj sin je že vse postrelil. Tele vozijo z mojim helikopterjem iz Turčije.« »Presenetljivo,« sem vzkliknil, «turške vrane!« ,«Seveda to nekaj stane, haha,» se je napihnil. «Kje pa so stari prijatelji?« sem vprašal. «Kaj je z Lithyjem pa s Ferdinandom?« «Prijatelji?» Pogledal me je brez razumevanja. «Stolček generalnega direktorja zasedeš le z nenehnim trdim delom. Za prijatelje (Napisal jo je dr. France Stele, izdala pa Državna založba Slovenije) Božidar Jakac Potem, ko smo dobili že vrsto monografij o manj uglednih u-metnikih, je Državna založba zdaj izdala monografijo, posvečeno e-nemu naših najuglednejših pred- stavnikov likovne umetnosti, slikarju in grafiku, upokojenemu profesorju Akademije upodabljajoče umetnosti, članu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Novo mesto (pastel, 192-6) mojstru Božidarju Jakcu. Knjiga je istočasno kot v slovenščini izšla tudi v srbohrvaščini. Izdal jo je Muzej II. zasedanja AVNOJ v Jajcu, kjer je bila v spominskih MiimiiiiiiiiiiiiiiHiimiimmiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiimiiimimiHMMitiiimiiiiiiimmiiimmmiiiimiiimiiimiiiimiiiimmimiimiiiiiiiimimMmmimiiit Stopetdeseta obletnica rojstva Stefana Kociančiča 25. decembra Je minilo 150 let od rojstva jezikoslovca in zgodovinarja (tako oznako mu daje »Slovenski biografski leksikon«) Stefana Kociančiča; zgodovinar Simon Rutar ga je v nekrologu označil — «drugi Stanič in naj-plodovitejši pisatelj goriških Slovencev« (Ljubljanski zvon, 1883, str. 331). Danes je Kociančičevo delo dokaj pozabljeno ne le zato, ker so njegovi poglavitni znanstveni izsledki (jezikoslovje) o-stali v zapuščini, neobjavljeni, temveč tudi zato, ker celotni njegov življenjski opus, tematsko in kakovostno raznovrsten, ni doslej doživel potrebne ocene. Naslovna stran Kocjančičeve zgodovine božje poti Marija Cel nad Kanalom Rojen je bil v Vipavi leta 1818, po šoli v domačem kraju je srednje šole obiskoval v Gorici, kjer je tudi dokončal semenišče. Bil je dijak, ko ga je prevzelo jezikoslovje in poznal je že nekaj jezikov, med temi tudi hebrejščino. Posebno pozorno se je posvečal slovenskemu jeziku, kasneje je v svoji avtobiografiji poudaril vpliv, ki ga je imel nanj Valentin Stanič, še danes nam edini poznani zavestni gojitelj slovenskega jezika na Goriškem v prvi polovici prejšnjega stoletja. Vpliv je imel bogate posledice ter je Kociančič kot kaplan v Ločniku pri Gorici izdal že leta 1845 svojo prvo knjigo, molitvenik »Vodnik pobožnega kristjana«, v letu Staničeve smrti (1847) je izdal prevod «26 povesti za mlade ljudi«. Leta 1846 je postal profesor na goriškem semenišču in ostal na tem mestu skoraj štiri desetletja, vse do svoje smrti; to leto je izdal v Trstu dva šolska učbenika «Abecednik za šole po mestuvi in »Povestice za pervo šolo«. Naslednje leto je sledil prav tako v Trstu izdani učbenik «Kranjska pismenost okrajšana za male šole«, ki ga je priredil po Vodnikovem originalu. Kasneje ni več izdajal šolskih pripomočkov (njegov «Abecednik» je leta 1850 izšel v drugi izdaji), izdajal pa je vzgojno literaturo, tako že leta 1851 prevod «Poduč-ne povesti«, ki jih je napisal Fr. Soave (druga izdaja 1870, druga izdaja 1876, vse v Gorici). Leta 1852 je izšlo berilo «Sto pove-stic«, tega leta sta izšli deli «Po-vestnica stare in nove zaveze« in «Sveta povestnica«; obe knjigi sta prevoda. Ves čas življenja pa tudi po smrti so izhajali njegovi molitveniki («Vodnik pobožnega kristjana«, «Tovarš pobožnega kristjana«, »Kristusovo življenje«). Vzporedno s pisanjem in prevajanjem različnih vzgojnih knjig pobožne vsebine pa je Kociančič raziskoval domačo zgodovino in jezikoslovje. Leta 1853 je izdal v B. Marušič (Nadaljevanje na 7. strani J dneh tudi razstava Jakčevih del. Kot je znano, je bil Božidar Jakac član slovenske delegacije na II. zasedanju AVNOJ v Jajcu, 29. novembra 1943. Ob tem zasedanju je nastal tudi znani portret maršala Tita, v katerega je slikar Jakac vložil vse svoje znanje in vsa svoja čustva do velikega voditelja jugoslovanskih narodov. Monografija je tako počastitev umetnikovega dela, obenem pa tudi spomin na samo zasedanje AVNOJ v Jajcu. »Monografija sicer ni kaka luksuzna izdaja,« je na tiskovni konferenci ob izidu knjige poudaril njen avtor, akademik dr. France Stele, «je pa takega formata, s kakršnim smo lahko zadovoljni.« Vsi tisti, ki smo že, in tisti, ki še bodo prelistali to monografijo, pa bodo lahko samo še dodali: še bolj pa smo zadovoljni z žlahtno vsebino. Kajti priznati moramo, da je to res lepa knjiga, res monografija, vredna velikega mojstra. S ščitnega ovitka nas pozdravlja najnovejši Jakčev avtoportret, reproduciran v barvah. V domače, sivo platno vezana knjiga s slikarjevim podpisom v modri barvi nas spominja na knjigo Odmevi rdeče zemlje, ki sta jo izdala Jakac in njegov pokojni prijatelj pesnik Miran Jarc pred vojno. Sama monografija pa je vsebinsko razdeljena na dva dela: na tekstni m slikovni del. Akademik France Stele je o Jakcu napisal biografsko in kritično študijo. Stele sam je pojasnil, da ga s slikarjem že dolga leta vežejo prijateljske vezi. Ko pa sta Po usodn; nesreč; v letu 1965 še bolj povezana — tudi Stele je bil namreč v avtomobilu, ki je doživel prometno nesrečo in pri kateri sta bila Jakac ter njegova soproga težko poškodovana — se ni mogel odreči predlogu, da o Jakcu napiše študijo, o Jakcu kot človeku in kot umetniku. Tako je nastala knjiga, katere prvi del prinaša najprej slikarjevo biografijo. Naslednji del človek in umetnik, pa je kritično analitična študija o Jakcu človeku in umetniku. Biografija je preprosta, jasna, a zanimivo in plastično napisana, brez nepotrebnih podrobnosti, pa vendar taka, da pove vse. Prikaz Jakčeve življenjske poti je dopolnjen s slikarjevimi izjavami, mislimi, odlomki iz pisem, pa tudi z izjavami in zapiski drugih o Jakcu. Drugi del, kjer je govor o umetniku pa daje ob postajah Jakčeve življenjske poti in stopnjah umetniškega razvoja, karakterizacijo njegovega likovnega u-stvarjanja. Zlasti v .tem delu knjige so dragocene besede drugih, kakor so morda za razumevanje Jakčeve umetnosti še bistvenejši slikarjevi zapisi, odlomki iz pisem, njegove izjave in misli. Brez leporečja' je ta sestavek, brez nerazumljivih formulacij, nejasnih besed ih visoko-donečih odstavkov, ki , jih pogosto srečamo v podobnih spisih, ob katerih pa pravzaprav ne vemo, kaj pomenijo. Zato je prikaz Jakca umetnika jasen, stvaren, toda precizen in zadeva v bistvo Jakčeve umetnosti. Ko ugotavlja, da se je Božidar Jakac uvrstil med temeljne kamne slovenske likovne umetnosti srede XX. stoletja, končuje Stele svojo monografijo takole: «Vse življenje pa je ostal zvest svojemu mladostnemu idealu, sanji o lepoti. Ta se kot tiha spremljevalka njegove poti večkrat oglaša prav do danes. Vera v lepoto povezuje v enoto vso njegovo spontano, to je v ožjem pomenu besede umetniško, ustvarjalnost od prvih praških del do zadnjih, naj so nastajala doma ali na Rdeči zemlji. Tako stoji danes Jakac na videz nekoliko ob času, ki se mimo njega bori za ustvaritev nove svetovno veljavne likovne govorice. Stoji pa med nami kot moder čuvar solidnega znanja in ustaljenega življenskega nazora ...» Tekst je pregledal umetnik sam, je pojasnil Stele. Opira pa se, kot rečeno, tudi na slikarje- ve izjave, zapiske, na njegove lastne misli. Tako je to neke vrste avtorizirano besedilo, čeprav to še ni končna resnica o Jakcu. Je pa prizadevno, z vso skrbjo prikazan Jakac kot umetnik in kot človek, kakor ga Stele sam razume in kakor ga hoče ■tudi prikazati javnosti. Drugi del monografije je posvečen reprodukcijam. Sicer so že med besedilom samim nekatere barvne reprodukcije najbolj značilnih Jakčevih stvaritev, vendar pa nam šele slikovni del nazorno predstavlja Jakčevo u-metnost samo. Barvnih reprodukcij je na žalost le 11, zato pa je črnobelih 118. Na srečo je med njimi večina grafik, toda Jakčevi pasteli v črnobeli reprodukciji ne morejo povedati vsega tistega, kar je umetnik tako mojstrsko izrazil prav z barvami. Seveda pa je izbor reprodukcij, ki predstavlja nekak kompromis med Izborom avtorja in slikarja samega. Izdelan tako, da so reprodukcije porazdeljene na vseh štirideset let Jakčevega umetniškega delovanja. In pa da so prikazane vse zvrsti, zlasti tiste, katerim predvsem se je Jakac posvetil: portret in krajinarstvo. Prav ta pregled pa nam pokaže, da se tudi pri Jakcu po dveh ah še več desetletjih ponavlja ista ali podobna motivika. Toda razlika je v tem, da dobiva ta motivika v novih delih poglobljen izraz. Ugotovimo lahko še. da je izbor teh reprodukcij vendarle tak, da Jakca tako kot v tej knjigi doslej še ni nihče predstavil. Da pri tem o biografiji sami in precizni umetniški analizi umetnika, podani v besednem delu knjige, niti ne govorimo. če bi dodali, da je med tekstnim delom in reprodukcijami še seznam Jakčevih razstav, ki ga je prispevala Melita Stele, pa kratek povzetek, v francoščini, bi to kratko poročilo o knjigi lahko sklenili samo z oceno: res odlično. Sl. Ru. (Knjigo je mogoče nabaviti v Tržaški knjigarni. Cena 6000 lir.) Božidar Jakac POPOLNOMA PRESENETLJIVO H. STEENKEN Najino poznanstvo sega daleč nazaj. Prve trgovske uspehe sva dosegla kot 'potnika kmalu po vojni. Ko sem ga videl, kako je ponujal električne grelce, kako je žarel, kako je poudarjal, da 'veruje vanj’ (ne morda v ljubega 'boga, marveč v grelec), sem že slutil njegov vzpon. Vendar nisem vedel, da je v dvajsetih letih prignal do generalnega direktorja. Sedaj se mi je tazkrilo. V zadregi sem vstopil v njegovo veliko hišo v slogu »sončnega bungalova«. «Haha,» se je smejal, «tega seveda še ne pozna!« Pritisnil je na vzvod in hiša se je pričela sukati. «VseleJ se postavi v najbolj sončno lego.« Prišel sem v prostor, ki je bil videti vijoličast laboratorij. «®ova kaj popila?« je vprašal pokroviteljsko. «Se še spominjaš...!?» »Seveda, to je bilo takrat.« Opazil sem, da se noče spominjati slabih časov. Tla so se tiho tresla in bar se je dvignil iz njih. ni časa, morda le za nekatere, ki nam utegnejo koristiti.« «Hm,» sem rekel čez čas, le da bi sploh kaj rekel, «mar nisi Imel tudi hčerke?« Oba sta molčala. Pa ne, da sem zinil kaj neprijetnega? Pogledal sem ju. On si je otrl čelo: «S hčerko imava smolo,« je potem pričel, «nekega dne je odšla, kar preprosto...» «Kar preprosto proč,« je odmevala ona. «Aha,» sem rekel. »Proč, pomisli, v nekakšno poljedelsko zadrugo ali kakor se že temu pravi. Hotela je zopet živeti, pomisli, živeti, haha.» «Morda si je želela nekaj svežega zraka in malo izpremembe,« sem rekel. «Sveži zrak,« me je prekinil, «počakaj.» Pritisnil je na gumb in takoj so se odprla okna, prijeten vetrič je zavel okrog nas. «No...?» »Presenetljivo in čudovito,« mi je ušlo. «To je naš najdražji aparat,« je razlagal, «lahko dobimo zrak z Riviere, vetrič iz Ženeve, seve-rozahodnik s Helgolanda.« »Popolnoma presenetljivo...« sem rekel in mislil na njegovo hčerko. »Seveda stane nekaj malega, haha,» se je smejal. «Stane,» je zamrmrala gospodinja,« se malo sklonila in pritisnila na svoj prstan. «Robota, prinesite mi hišno lekarno...» Potem se mi je nasmehnila: »Glava me boli.« Božidar Jakac Avtoportret (ksilogravura, 1966) aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiniiiniiiiuninHnnm Monografija o BOŽIDARJU JAKCU Pnmor^ScTSnevnik — 4 — Vreme včeraj: Najvišja temperatura 4.7 najnižja 9.1, ob 19. uri 2.0 stop., žracni tlak 1003,7 rahlo raste, veter 7 km jugovzhodnllk, vlaga 3#%, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 10.3 stopinje. 29. decembra 1968 Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 29. decembra TOMAŽ Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.29 — Dolžina dneva 8.43 — Luna vzide ob 12.45 in zatone ob 2.50 Jutri, PONEDELJEK, 30. decembra EVGEN Resolucija KPI o vprašanju narodnih pravic Slovencev Na pokrajinskem kongresu tržaške federacije KPI, ki je bil od 20. do 22. decembra, so sprejeli naslednjo resolucijo o vprašanju narodnih pravic Slovencev v Italiji: Boj za obrambo in za razvoj demokracije je bistvena potreba za napredovanje na vseh toriščih in za reševanje nujnih in zgodovinskih vprašanj družbe. V to se okvirja za obrambo pravic in za svo-bodni razvoj slovenske narodne manjšine v Italiji. To potrjuje na- Tn staUšte. KPI’ ki poganja svoje korenine iz idejnih izbir, iz in-ternacionalizma. iz izročila antifa-š-stičnega. boja in iz odporništva sL !wfto]e/r0!:rama in akci>- ske hm je za demokracijo in svobodo, za temeljito obnovo države P!!.,smern'cab in pridobitvah repu-bhške ustave, za zgraditev socialistične družbe v Italiii Položaj slovenske narodne manjšine s stališča njenih pravic potr- hi snCreb° po koreniti spremem Dreokrem* usmeritve. Po političnem nIenu.retU ^0t .P°*t°iu za reševanje njemh vprašanj. Slovenci so ne gie-de na politične in ideološke težnje m-AcrUAi nezadOVOljni. ker se niso uresničile obveznosti, ki izvirajo iz ustave in mednarodnih pogodb kar se tiče uporabe jezika, primernega razvoja šole, izločitve diskriminacije in dejanj, ki težijo za asimilacijo, raznarodovanjem, trajno neenakopravnostjo na raznih sektorjih javnega življenja. Ne ohranja se le različno ravnanje nasproti raznim narodnim manjšinam v državi v nasprotju s členom 6 ustave, marveč sama slovenska manjšina, ki vendar živi v edini deželi Purlani.ji-Juli.jskd krajini je še vedno razdeljena v tri različne kategorije s stališča pravnih jamstev, pri čemer je ravnanje odvisno od tega, ad je kraj bivanja Trst, Gorica ali videmska pokrajina (kjer uradno niti ne priznavajo obstoja slovenske narodne manjšine), To je tolikor huje, ker je Furlani, ja-Julijska krajina avtonomna dežela s posebnim statutom ter je dosegla pravico do takšne avtonomije predvsem zato, ker živi na njenem ozemlju slovenska narodna manjšina, proti kateri je fašizem vodil sramotno in nasilno zatiralno politiko s smotrom, da jo popolnoma iztrebi kot skupnost. Avtonomna dežela h katere u-resničenju so dali Slovenci znaten prispevek, bi morala biti odločilno sredstvo za popolno uresničenje enakopravnosti slovenske narodne manjšine Ob tej osnovni zahtevi so se navdihovali in se navdihujejo komunisti v vseh fazah borbe za ustanovitev dežele od predložitve osnutka statuta do parlamentarnega boja, od množične politične ak-civ do akcije v deželnem svetu. Toda KD in njeni zavezniki so na.inrej mnogo let sabotirali in preprečili popolno uresničenje republiške ustave, deželnih in krajevnih samouprav, pravic Slovencev, vodili so politiko krnitve avtonomije, priborjene z bojem, zaradi česar se odreka deželi sleherna pristojnost za vprašanja, ki se tičejo slovenske manjšine. Vse to dokazuje, da ni leva sredina spremenila stališč prejšnjih vlad nasproti slovenski narodni man;šini, ni rešila in ne rešuje vprašanja njenih pravic in njenega svobodnega razvoja. To ponovno potrjuje, da se vprašanje demokracije ne rešuje z obrobnimi koncesijami, paternalistično in instrumentalno ali v okrilju vladne podrasti ali klientelizma. Nasprotno, leva sredina ni s temi metodami bistveno spremenila nezadovoljivega in slabega položaja slovenske manjšine. Povzročila je, da je na splošno politični režim še bolj duš-ljiv s poskusi, da se osamijo ljudske sile. Delovala .je na tem, da se slovenska manjšina cepi in s tem slabi njena bojevitost, za katero je bistveni pogoj bolj široka enotnost. Združenje PSI in PSDI je bilo zlasti za Slovence nadaljnji korak nazaj ter je bilo negativno tudi zaradi navzočnosti in teže socialdemokratske desnice, ki je vedno bila nacionalistična. Če ni bilo hujših posledic, je treba to pripisati izjalovljenemu poskusu, da bi se prizadel najbolj aktivni in močni del slovenske manjšine, ki ga predstavlja KPI, katera se je okrepila ob vseh volitvah kot stranka, ki ima v svojih vrstah največ Slovencev, ki je najbolj enotna in borbena sila v boju za demokracijo, za gospodarski in socialni razvoj, katerega bistveni del je akcija za enakopravnost slovenske manjšine. Zato je treba pribiti veljavnost načelne zasnove, ki si jo je vodstvo KPI zastavilo za ta vprašanja v svoji resoluciji z dne 24. maja 1961. Specifični smotri, nakazani v tem dokumentu, so bili m ostajajo smotri enotne akcije in borbe v parlamentu, v deželnem svetu, v krajevnih ustanovah in so podlaga politični pobudi komunistov na vseh ravneh od njenega deželnega odbora do federacij 'n sekcij ter do komunistične mladine. KPI ni nikoli sprejela linije deželne nepristojnosti ter se v okviru akcije za razvoj deželne avtonomije bori, da se zagotovijo najširše pristojnosti deželi v nerešenih vprašanjih slovenske narodne manjšine, da bi se člen 3 statuta v celoti in stvarno uveljavil Hkrati bo KPI še spopoinila akcijo v parlamentu, ki je kljub omejitvam privedla do odobritve edinih zakonskih ukrepov po osvoboditvi, ki se tičejo slovenske manjšine (zakon za pravno ureditev šol in določbe o slovenskih imenih). V tem smislu so predložili že takoj v začetku sedanje zakonodajne dobe specifične zakonske predloge o šolstvu in o prepovedi protislovenskega šovinističnega hujskanja ter bodo predlagali še druge mere v smeri uveljavljanja ustave, formalnega in praktičnega uresničevanja enakopravnosti Slovencev kot državljanov in narodne manjšine. Pri tem bodo zavrnili vse poskuse, da bi pogojili rešitev manjšinskih vprašanj, ki so vprašanja razvoja demokracije, s stalno recipročnost- dejavnik boljšanja odmošajev med bližnjimi narodi in državami. Vprašanje, ki je sedaj pereče, tudi za rešitev teh zadev, je vprašanje političnega preokreta in demokratične alternative nasproti levi sredini. To terja enoten odgovor na politiko ločevanja, pobude in borbo proti podrejenosti KD in njenim zaveznikom, povezavo z množicami in z boji delavcev, kmetov, mladincev, študentov, upokojencev, kulturnih delavcev po vsej državi, proti vsem poskusom «na-rodne osamitve« in malenkostnega provincialnega zapiranja vase političnih skupin, ki so dejansko pomožna sila KD in leve sredine. V tem boju so slovensko prebivalstvo, delavci, kmetje, mladinci in žene, napredni kulturniki, ki si se toliko žrtvovali v bojih za svobodo, proti fašizmu in za mir, aktivni udeleženci ter lahko mnogo in izvirno prispevajo z izhodišča stvarnih zahtev po svojih pravicah, svojih izročil združevanja, organizacije borbene enotnosti, ljubezni za kulturo, ki je dejavnik napredka družbe in Ojnike. Komunisti poudarjajo vrednost širše udeležbe slovenskih ljudskih množic v boju za mir, za novo zunanjo politiko, za mednarodno sodelovanje in prijateljstvo med narodi v obmejni deželi, kot je I urlanija - Julijska krajina, kjer so se z mednarodno napetostjo in hladno vojno vedno družila hujskanje na šovinistično rnržnjo, napad na demokracijo in pravice manjšin, saj so ta vprašanja smatrali za pristojnost varnostne službe, kot se je dogajalo s SIFAR. Na ta način se združuje borba za demokracijo z borbo za gospodarski in socialni razvoj in za popolno u-veljavitev mednarodne vloge Trsta in dežele, čemur Slovenci kot skup. nost lahko še posebno prispevajo. KPI se na svojem kongresu ponovno obvezuje, da bo prispevala k uresničenju tega smotra s tem, da bo pospeševala pobude političnih in družbenih sil, ki bodo težile za tem, da ne bodo več Slovenci v Italiji državljani druge kategorije. SESTANEK ODSEKA ZA ZUNANJO TRGOVINO IN PROMET Zaskrbljenost pri Zvezi trgovcev zaradi poteka pristaniških dejavnosti V posebni spomenici pristojnim oblastem zahtevajo nujne ukrepe za ozdravitev tržaškega pristanišča in s tem tržaškega gospodarstva Pod vodstvom dr. E. Vatte se je I ni te dni sestal odsek za zunanjo tr-' bi morala dežela podpreti predvsem Še o dogodku v openski lekarni V zvezi z dogodkom v openski lekarni smo včeraj objavili popravek, ki nam ga je poslal upravitelj lekarne Franco Vilella; včeraj pa smo tudi brali pojasnilo ali popravek, ki ga je Franco Vilella po-slal listu «11 Piccolo» in ki je pre- ~ cej različen od tistega, ki ga je po- kim naglasom de ja., da obdaja 1; siki nam. Izjavo Vilelle srmf oBJa-' sreči Staro pristanišče visok zid, vili brez komentarja. Openci so včeraj brali njegovo pojasnilo v našem listu in v «PiccoIu» in niso štedili s pripombami. Včeraj se je naš urednik dobre tri ure pogovarjal z dr. Metko Kacinovo, ki je v prisotnosti drugih oseb potrdila svoje izjave in opis vse zadeve ter odločno zavrnila trditve F. Vilelle v njegovem popravku ,ki smo ga objavili včeraj. K zadevi se bomo še povrnili. Za danes naj navedemo samo te podatke. Dr. Metka Kacinova je doktorirala na tržaški univerzi 16. julija 1968, državni izpit je z odličnim uspehom opravila v Trstu 23. novembra 1968, službeno mesto v lekarni je nastopila 2. decembra 1968. delovni odnos pa se je zakllučil 13. decembra 1968 ob 18.40. Skupina openskih Slovencev nam je poslala pismo, v katerem čestitajo dr. Kacinovi, ji izražajo zahvalo ter vse priznanje za n jen nastop in narodno zavednost. Tudi občinski svetovalec PSIUP Fausto Monfalcon te naslovil na tržaškega župana in na odbornika za zdravstvo in higieno posebno vprašanje v zvezi z odpustitvijo dr. Metke Kacinove iz openske lekarne. Svetovalec Monfalcon sprašuje župana in odbornika, kai nameravata ukreniti, da bi se prenehalo s takimi dogodki, ki so navzkriž z ustavo in veljavnimi zakoni. govino in promet pri Zvezi trgovcev iz tržaške pokrajine, da bi razpravljal o nekaterih perečih problemih v zvezi s poslovanjem našega pristanišča. Sestanka sta se u-deležila tudi predsednik združenja Hausbrandt in^ ravnatelj Geppi. Glavno poročilo je imel predsednik tukajšnjega združenja špediterjev Marzari, ki je naglasil postopno nazadovanje riašega pristanišča kar zadeva strukturo uvozno - izvoznega in tranzitnega prometa. Prav v včerajšnji številki smo naglasili zgubo 300.0G0 ton tradicionalnega prometa, čemur smo bili priča v prvih enajstih mesecih letošnjega leta v primerjavi s prometom v ustreznem razdobju lanskega leta; tudi predsednik Marzari je med svojim govorom orisal dejanski položaj v našem pristanišču kjer se pravi blagovni promet krči in hkrati tudi kakovostno slabša, medtem ko kažejo globalni statistični podatki — ki obsegajo dovoz surovega petroleja za naftovod Trst-Ingolstadt in so zato umetno napihnjeni — močan napredek prometa. Predsednik Marzari je v svojem izvajanju izrazil veliko zaskrbljenost tržaških poslovnih krogov spričo takšnega razvoja pristaniških dejavnosti ter se precej pesimistično izrekel glede nadaljnjega verjetnostnega razvoja na tem področju, kolikor ne pride do bistvenih pose go v s strani pristojnih oblasti. Naglasil je potrebo po nujni preureditvi nekaterih pristaniških struktur, ki močno zaostajajo za strukturami v konkurenčnih pristaniščih v Italiji in v tujini. Dejstvo je, je naglasil govornik, da v našem pristanišču močno pogrešamo sodobne in funkcionalne naprave, medtem ko so nekateri pomoli, predvsem v Starem pristanišču, h katerim je sploh težko priti z blagom, oziroma odpeljati z njih pošiljke, ki prihajajo iz čezmorja. V Starem pristanišču se tudi že leta ne čisti morsko dno ob pomolih, tako da postaja morje čedalje bolj plitko in se že postavlja vprašanje, kolikšne ladje se jim lahko še približujejo, ne da bi zašle v nevarnost Glede skladišč je govornik s trp- odseka pravilno naglašajo, da tržaško pristanišče, koder se razvija občuten mednarodni promet in preko katerega naj bi se mednarodni trgovinski tokovi še znatno povečali v prihodnje. Druga pristanišča v deželi naj se smatrajo kot dopolnilne naprave v tržaškem pristanišču, naglašajo nadalje člani odseka, predvsem pa velja v tej zvezi pripomniti, da bodo v primeru, če bi tržaško pristanišče prenehalo obstajati kot mednarodni emporij, prav gotovo usahnili vsi trgovinski tokovi preko dežele Furlanije - Julijske krajine Člani odseka so na koncu sklenili stopiti v stik s trgovinsko zbornico, ki naj bi prevzela nalogo za uresničitev obeh načrtov in drugih pobud, ki se bodo še porajale v zvezi s temi vprašanji. Odsek je naročil predsedniku Zveze trgovcev dr. Hausbrandtu, naj stopi v stik dustrijo in trgovino Dulcijem ter predsednikom Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče dr. Franzi-lom, in naj jima sporoči, da je zveza trgovcev popolnoma na razpo lago omenjenim gospodarskim asta novam za vsakršno skupno delo oziroma za skupno proučevanje prikazanih problemov. (ien. konzula! SFRJ obdaril obmejne organe Generalni konzul SFRJ ing. Marjan Tepina je včeraj okrog 13. ure obiskal obmejne organe na Škofijah — na italijanski in jugoslovanski strani — ter jim izrekel voščila za novo leto. Enim in drugim (e tudi izročil košaro daril. Enake obiske pa sta opravila konzula Zlatko Vidas in Cedo Hrast na obmejnih prehodih v Lazaretu, na Pesku, pri Fernetičih ter v Rožni dolini GOSTOVANJE SG ONSTRAN MEJE «Rdeča kapica» v Kopru je privabila 1500 gledalcev Dvorana koprskega gledališča štirikrat polna Danes dve predstavi na Kozini - Priprave za uprizoritev Tavčarjeve novosti «Ked mora biti.» tudi z deželnim odbornikom za in-1 (Gorica). SESTANEK VODSTVA TRŽAŠKE KD Razprava o političnem položaju v državnem in deželnem merilu Poročilo je podal deželni tajnik KD Tonutti-Coloni o krizi na pokrajini tako da je njihova žalostna propad-lost vsaj širši javnosti prikrita. V nekaterih skladiščih se blago dviga v nadstropja škozi okna, ker so dvigala že povsem odpovedala. Posebno pomanjkljive pa so tehnične naprave, ki pridejo v poštev pri manipuliranju posebnih vrst blaga, tako zlasti žitaric, oljčnih se men, premoga, maščob in sadja. Na osnovi teh ugotovitev, je odsek za zunanjo trgovino in promet ob zaključku sestanka sestavil spo menico, ki so jo nato poslali pristojnim oblastem, in posebno deželnemu odborništvu za industrijo in trgovino, in v kateri zahtevajo, naj bi te sprejele za ozdravitev tržaškega pristanišča dva načrta: e-nega začasne narave in hitre uresničitve, ter drugega, daljnosežnej šega in uresničljivega na daljši rok. V spomenici se navajajo po točkah najnujnejša dela in strukture, ki so potrebne tržaškemu pristanišču, da bo lahko vsaj za silo zaplavalo v konkurenci z drugimi pristanišči doma in v tujini, glede napovedane podelitve pomoči s strani dežele tukajšnjim pristaniščem-pa sestavljavci spomenice naglašajo, da bi dežela močno zgrešila, če bi podprla nastajanje pristanišč «vsakih pet kilometrov obale«. Čla- V palači Diana se je včeraj dopoldne sestalo vodstvo tržaške demokrščanske stranke. Na dnevnem redu j bila razprava o sedanjem političnem položaju v državnem in deželnem merilu, glavno poročilo o tem pa ie podal deželni tajnik in državni svetovalec stranke G. Tonutti. Govornik je naglasil, da odpirata skorajšnji izredni kongres stranke, ki ga je napovedal za prihodnjo pomlad državni tajnik Rumor, in nedavni Morov govor, šroke možnosti za koristne razprave v sami stranki. Tonutti j-e poudaril ncrazdružlji-vost vladnih problemov od problemov same stranke ter naglasil, da kažejo vse stranke leve sredine pripravljenost na sodelovanje za čim prejšnjo rešitev iz sedanje krize. Nato ie "ovo’'":k prikazal pro-’ram stranke, kakor ga je izdelal Rumor, ter podčrtal važnost predvsem naslednjih treh točk: preosnova države (z ustanovitvijo dežel in s finačno relormo), cilj polne zaposlenosti v okviru gospodarskega načrtovanja ter reforma šolstva in predvsem univerzitetnega študija. Tonutti je nato prešel na delovanje dežele ter naglasil, da je deželni odbor ponovno pokazal svojo resnost s tem, da se je v tem prvem delu nove zakonodajne dobe držal vseh programističnih načel, ki jih je leva sredina sprejela v svojem programu. Tako je bil u-stanovljen deželni gospodarsko-so-cialni odbor, odobren proračun za leto 1969, dalje je bil sprejet za-kom, po katerem bo dežela v smislu člena štv. 50 svojega statuta zahtevala od države v se-Jmih ie-td: naložbo 544 milijard lir v razvojno strukturo Furlanije - Julijske krajine. Prav ta zahteva na podla gi člena 50 deželnega statuta bo izhodišče za vrsto bodočih posegov krščansko demokratske stranke na našem področju, je dejal govornik, ter nadaljeval, da se bodo morale stranke leve sredine v kratkem spo razumeti glede okvirnega programa, ki naj obsega celotoo mandatno dobo. Pred tem je pokrajinski tajnik Coloni poročal o krizi, nastali na tržaški pokrajini, ter se zahvalil zastopnikom stranke za njihova dveletna prizadevanja pri pokrajinski upravi. Popolno soglasje, do ka--rega je prišlo v tem težkem trenutku med silami leve sredine, je dejal govornik, krepi sodelovanje za občino in druge javne ustanove, KD ho poglobila svoje stike z dru-g ‘in strankami da bi prišlo do raztegnitve lega sodelovanja na republikansko stranko in na Slovensko skupnost. Na koncu je Coloni napovedal, da bo stranka januarja prihodnjega leta organizirala posebno študijsko srečanje o terciarnih dejavnostih na Tržaškem, pri katerem bodo sodelovali tudi strokovnjaki zunanji sodelavci stranke. Z Tržaška prefektura le sklenila odvzeti za dve leti vozniško dovoljenje šoferju Dinu Kalcicu, ki ie 23. t. m. v predoru v Ul. D’Alviano trčil v neki taksi in nato zbežal, ne da bi ponesrečencu nudil potrebno pomoč. Ukrep stopi v veljavo takoj Slovensko gledališče je v teh dneh na gostmianju onstran meje. Z vRdečo kapico» je včeraj in predvčerajšnjim nastopilo v koprskem gledališču in imelo pri štirih predstavah (po dve na dan) skupno skoraj 1500 gledalcev iz vrst šolskih otrok koprske občine. Odveč je poudariti, da je bil uspeh našega gledališča izreden, ne samo zaradi števila gledalcev ki so vsakokrat do kraja napolnili dvorano, temveč predvsem zaradi sprejema, ki ga je bila deležna uprizoritev te klasične otroške pravljice. Celotni ansambel vključno z nastopajočimi otroki je ogrel koprsko šolsko mladino in ji pripravil res prijeten odrski užitek, kar so z veseljem poudarjali tudi koprski šolniki in izrazili željo, da bi jih naše gledališče še obiskovalo s svojimi otroškimi in mladinskimi predstavami. Danes bo SG uprizorilo «Rdečo kapico» dvakrat na Kozini, po novem letu pa bo nastopilo s to igrico še nekajkrat v Kulturnem domu in pa v Gorici. Tako bo dejansko z današnjima uprizoritvama na Kozini zaključilo leto 1968, ki je bilo vsestransko umetniško plodno in izredno kvalitetno, za kar gre požrtvovalnemu ansamblu in njegovemu umetniškemu vodstvu nedeljeno priznanje vse naše kulturne javnosti. Prva novost v letu 1969 pa bo prišla na oder skoraj gotovo 9. januarja, ko bo SG v Kulturnem domu uprizorilo delo našega plodnega tržaškega dramatika Josipa Tavčarja, gledališko farso «Red mora biti». Vaje za to predstavo so v polnem teku pod vodstvom ljubljanskega režiserja Žarka Petana, važnejše vloge pa bodo igrali Stane Starešinič, Jožko Lukeš, Lidija Kozlovičeva, Silvij Kobal, Danilo Turk, Stane Raztresen, A-lojz Milič in drugi. OBVESTILO Izšla je posebna številka «ZA-L1VA». Na razpolago je v Tržaški knjigarni in v kiosku pri openskem tramvaju. Prosvetno društvo PROSEK - KONTOVEL vošči vsem aktivnim prosvetnim delavcem na Proseku in Kontovelu, vaščanom in ostali slovenski javnosti SREČNO NOVO LETO! Gledališča Verdi Danes ob 16. uri Izredna Izvenabon-majska predstava Verdijeve opere «Nabucco». Opero bo dirigiral Napoleone Annovazzi, izvajalci pa bodo Licinio Montefusco (protagonist), Linda Vajna (Abigaiille), Adriana Lazza-rini (Fenena), Marco Villeggiante (Is-maele), Eftimios Michalopoulos (Zac-caria) ter Raimondo Botteghelli, Vito Susca in Gloria Paulizza. Režija G;anrico Becher, scene Lorenzo Chi-glia, koreografija Ria Teresa Legna-ni,__ zborovodja Gaetano Rlccitdli. Vsi prostori gledališča so že razprodani. Teatro Stabile Danes se v Avditoriju s predstavama ob 16.30 in ob 20.30 začenjajo ponovitve drame Johna Osborna »Plačani dolg«. Jutrišnja predstava bo ob 20.30, predstava na Silvestrov večer pa ob 20. uri. Kino Gradbeno društvo na Proseku vošči srečno novo leto Pevskemu zboru «VASILIJ MIRK», prosvetnemu društvu PROSEK-KONTOVEL, športnemu društvu «PRIMORJE», Gospodarskemu društvu na Proseku, vsem vaščanom s Proseka in sosedom iz Kontovela. Včeraj-danes PD SLAVSKO ŠKAMPERLE VABI NA TRADICIONALNO silvestrovanje Igral Do prvovrsten orkester Rezervacija miz vsak večer od 20.30 do 22. ure na sedežu društva, Vrdelska c. 7, tel. 96548. SIL VE STR 0VA NJE * /./. bor • KULTURNEM DOMU Orkester: THE LORDS R e z e r v a c i j a miz do 3U. 12. od 20.311 do 21.30 — Tel. 96-548 Jo in z odnosi med državama. Velik pomen ima za slovensko narodno manjšino Hv in stalen odnos s slo- •IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIirilHIIItllllllllllllHIIIlllltlllllHIIIIIIIIIIIIIIIIliiiltllllilllllllllllllllllMlllll SEJA VODSTVA USTANOVE ZA RAZVOJ OBRTI Sestavili so program dejavnosti za leto 1969 Pomagali bodo obrtniškim podjetjem in njihovim konzorcijem z denarjem in strokovnim spopolnjevanjem V preteklih dneh je bila zadnja letošnja seja ustanove za razvoj obrti, ki se je sestala pod predsedstvom prof. Di Nataleja. Na seji so pripravili program dejavnosti ustanove za leto 1969, ki je v skladu s proračunom, katerega so poslali deželnemu odboru v proučitev in odobritev. Seje se je u-deležil tudi odbornik za delo, socialno skrbstvo in obrt ter načrtovanje Stopper. Predsednik Di Natale je takoj v začetku omenil obširno problematiko ter tekel, da je treba pripraviti načrte na daljši in na srednji rok, da se uskladi delovanje ustanove ESA z deželnim načrtovan jem. Zatem so posvetili ves reostali del seje pripravi in odo-a le preost: britvi programa za teto 1969, Ta program vsebuje razne panoge, ki se nanašajo na delovanje obrtniških podjetij, na splošno delovanje in na razne akcije. Na ravni podjetij je najbolj važna strokovna pomoč, ki jo bo dajala ustanova. Zatem bo tudi skrbela za razvoj umetne obrti z njenim izpopolnjevanjem, kar je vse povezano s povečanjem prodaj. Poleg tega bo ustanova podprla ustanavljanje novih podjetij. Zlasti bo podpirala obnavljanje o-brti na celotnih področjih z uvajanjem novih tehnoloških postopkov. Poleg tega bo poskrbela tudi za izboljšanje trgovske plati z u-deležbo na raznih sejmih in mednarodnih velesejmih ter z dajanjem podpor podjetjem, ki se bo- venskjm narodom, kar predstavlja do udeleževala raznih razstav. Kar se tiče sektorskih akcij, pridejo k letu v poštev predvsem razni konzorciji, ki jih je v deželi 10 in ki omogočajo uporabo takšne tehnike, ki ne bi bila možna za posamezna podjetja. Ker se delo krojačev stalno krči, jih bo ESA tudi podprla. Pri tem pride v poštev tudi usmeritev dejavnosti na druge sektorje, ker se med ljudmi vedno bolj širi navada, da kupujejo konfekcijo. Nadalje bodo skrbeli za tečaje za splošno knjigovodstvo, za računanje izdatkov, za določanje upravnih stroškov itd. Skrbeh bodo turi za organiziranje prodaj, za o-glaševanje in za tako imenovano «promotion». V dolini Pesarina bodo ustanovili večje obrtniško podjetje, ki bo zaposlilo okrog 100 ljudi in ki bo imelo pospeševalno vlogo za razvoj obrti. To podjetje bo služilo tudi kot dokaz, da ie moč tudi v goratih predelih reševati gospodarsko krizo z ustanavljanjem primernih podjetij. Ustanova bo skrbela tudi za statistične podatke tako da bo sproti ugotavljala, kakšen je položaj o-brti po raznih sektorjih. Dajala bo poslovne kredite in kredite za razvoj podjetij. Letos je ESA ugodna 1650 prošnjam za kredite v skupni vsoti dveh miiijai d lir posojil, za kar ie dala nad 100 milijonov prispevka za kritje obresti od posojil. Na koncu seje Je odbornik Stop per čestital svetov-rijem ESA za opravljeno delo. Dodal je. da do de/jela vedno skrbela za razvoj o brti, kar potrjuje tudi nedavno predloženi zakonski osnutek o sta-ležu osebja ustanove. Govoril je še o raznih drugih vprašanjih, povezanih z obrtjo. Cankarjeva proslava sinoči na Proseku V Prosvetni dvorani na Proseku je bila sinoči Cankarjeva proslava v priredbi domačega prosvetnega društva. Po predvajanju filma «Greh», posnetega po Cankarjevi črtici «Mater je zatajih, je Majda Cibic imela priložnostni govor, v katerem je orisala pisateljevo življenje in delo. Nato so nastopile mlade članice društva z branjem črtic: Vanda Husu je brala «Sko-delico kave», Marina Cibic «Dese-tico», Zvonka Guštin tSveto obhajilo» in Neda Cjak «Dateljnh. Občinstva je bilo žal malo, kar na Proseku ni običaj. Mogoče je na obisk vplival mraz ali pa morda televizija. Toda tisti, ki so bili, so bili s proslavo zadovoljni in so mlade izvajalke nagradili s prisrčnim aplavzom. m. m. V našo včerajšnjo kroniko se Je vrinila neljuba napaka: tovornjak je namreč prevrnil zasebni avto na cesti pri kamnolomu «Faccanonb> ne pa na Vrdelski cesti. Zmešnjava je nastala zato, ker spada to področje pod pristojnost karabinjerjev za Vrdelo. SLOVANSKI PLES ? ? 9 9 •? ? ? ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. decembra 1968 se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je 14 oseb. UMRLI SO: 70-1 e t n i Antonino Ma-jorana, 79-letna Francesca Paschi vd Lessini, 56-letni Ernesto Cuzzoni, 75-letni Giorgio Negri, 40 minut star Roberto Moro, 29-letnl Carlo Chiavel-la, 67-letni Francesco Catagnotl, 75-letna Caterina Corio vd. Demaria, 88-letna Cpistina Hribar, 85-letn i Ric-Cardo Argentini, 75-letna Giovanna Vldau vd. Tiepolo, 86-Ietna Francesca Udila vd. Valentini, 7&4etnl Gaetano Toffani, 75-letna Erminia Scor-diilli vd. BreHtch. OKLICI: inženir Pierantonlo Tac-ctieo in doktorica prirodoslovja Or-nella Beriasso, delavec Michele Schi-raldi in trg. pomočnica Futvia Corsi, optik Gino Dali 'Asta in uradnica Gianna Del Piero, radiotehnik Adriano La Terra Maggiore in gospodinja Laura . Riinaldl, finančni stražnik Giuseppe D’Alola in gospodinja Anna Spampalato, krojač Alfredo Valent in gospodinja Stelvia Cotugno-Ciani, j. rednik Aldo Mast in frizerka Pieri-na Trani, delavec Adriano Kovačič in delavka Maria Planis, pleskar Franz Dellner 4n šivilja Eriča Pezzei inženir Futvlo Bogltch Perasti In far-macistka Ctaudia Frangini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologlo 6. Ul. Diaz 2. Alla Salute, Ul. Glulla 1. Plcciola, Ulica Oriani 2. Vernari, Trg Valmau-ra 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do S.30) Alla Basillca, Trg S. Giusto 1. Cro. ce Verde, Ul. Settefontane 39. Ravasi-nl. Trg LibertA 6. Testa d’Oro Ul Mazzini 43. Zlepa ne bomo našli kotička na zemlji, ki ga ne oživljajo različno oblikovani in obarvani ptiči! Ptiči so človeku od vseh živali še najbolj pri srcu, zato pohitite in si nabavite 3. KNJIGO IZ PREKRASNE ILUSTRIRANE ENCIKLOPEDIJE ŽIVALI PTIČI KNJIGA BO NAJLEPŠE NOVOLETNO DARILO ZA VAŠE OTROKE, ŠE BOLJ PA ZA VAS SAME ! Uittika kniigatoui TRST - Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ...MISLITE TUDI «NANJ»! ...in sicer na Vaš avtomobil s tem, da ga opremite za zimo in ga obdarujete • Antifriz • Verige za sneg • Nosilci za smuči za vse vrste osebnih vozil • ščitniki za radiator (zunanji in notranji) • ščitniki proti zameglitvi stekla (na zadnjem okencu) autoforniture ZANCHI TRST, UL. CORONEO 4 TEL. 29-684, 69-588 bar! CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE LOTERIJA 48 89 62 16 57 65 50 40 44 22 9 32 52 85 67 28 19 30 89 51 82 28 55 14 47 13 M 20 19 48 12 ENALOTTO X21 X 2 X XXI 1 1 X Kvote: 12 točk — 7 134.000 Ur, 11 točk — 191.000 lir, 10 točk — 15.100 lir. Ljudska prosveta Nazionale 14.00 Walt Disney: «11 libro della giungla«. Technicolor. Grattacielo 14.30 «Riusciranno i no-stri eroi a ritrovare 1'amico mflste-riosamente scomparso in Africa?. A Sordi, N. Manfredi. Eden 14,30 «Serafino». A. Celentano, O Piccolo. S Urzi. Technicolor. Fenlce 13.15 «C’era una volta 11 West». Henry Fonda, Claudia Car-dinale. Technicolor. Fxcelsior 14,30 «Amantii». Marcello Mastroianni, Faye Dunaway. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 15.00 «La pecora nera«. Vittorlo Gassman, Lisa Gastoni. Techniieo-Ior. Alaharda 15.00 »Corri uomo, corri«. Thomas Milian. Technicolor. Moderno 14,00 «Spie oitre il fronte«. Tony Franciosa. Anyanette Comer. Technicolor. Filodrammatico 14.30 «Sesso perdutoj). Anketni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 15.00 «11 medico della mutua«. Alberto Sordi. Technicolor. Cristallo 14.30 «Mayerling» O Sha-rif. Capltol 14.30 «Barbarella». Jane Fonda, Ugo Tognazzi. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 14. letom. Impero 15.00 «11 fantasma del pirata Barbaneraii. Technicolor. Vittorio Veneto 14.30 «La strana cop-pia«. Jack Lemmon, VValter Mattau. Technicolor. Garibaldi 14.30 «11 piu grande colpo del secolo«. Jean Gabin, Robert Stack, Margaret Lee. Technicolor. Astra 15.30 «A1 di la della legge«. G. Gemima. Technicolor. Ideale 14,00 »Meglio per te, pegglo per me«. Litlle Tony. Technicolor. Abbazia 14.30 «Banditi a Milano«. G. M. VolonIe, Margaret Lee, Thomas Milian. Technicolor. Razstave Do 31. t.m. razstavlja v galeriji Rossonl na Korzu Italla slikarka Vilma Fredonzanl. Slikarka se predstavlja na tej Svoji prvi osebni razstavi z vrsto raznih tematik, med katerimi prevladujejo deželni pejsažl. Doslej je slikarka razstavljala na mnogih kolektivnih razstavah In tekmovanjih «ex tempore« ter dosegla lepa priznanja in nagrade. Razstava je odprta od 8. do 20. ure. Potovalni urad Aurora priredi 5. in 6. januarja 1969 smučarski izlet v Kranjsko goro z bivanjem v hotelu «Prisank». Na razpolago je le omejeno število mest. Prijave in informacije pri Aurori, Ul. Cicerone 4 telefon 29243. Darovi in prispevki Prosvetno društvo France Prešeren v Boljuncu obvešča vse člane širšega odbora, da bo jutri, v ponedeljek 30. t.m, ob 20.30 zadnja odborova seja tega leta. Obvezna polnoštevilna udeležba. Mali oglasi GOSPODINJO srednjih let Išče nujno dvočlanska družina; telefonirati 65-641 od 17. ure dalje. PODI IZ PLASTIKE, ploščice Inozemskih In domačih znamk, platna s Licem 2 m širine, umetni parketl, obloge stopnic, specializirana namestitev, brezplačni proračuni. ARTt-GIANA POSATOR1. Via Vidall 10. tel. 734-334 ((CITROENU — mehanična delavnica Samaritani In Mlceo to prodaja oado. mestnih delov, ulica R!ttmayei 4/a V počastitev spomina pok. Mirka daruje brat Celestin Pertot iz Nabrežine 10.000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Karle Cebohin daruje Angela Flego roj. Mahnič, Ul. Vida 3 1000 lir za Dijaško matico. J Namesto cvetja na grob pok dr. Engelberta Besednjaka darujeta Janko Gerdot in soproga 2000 lir za Dijaško matico. V Počastitev spomina pok. očeta darujejo Zvonko, Silvana in Marcel Ma-.'slan 5000 lir za Dijaško matiro zahvala Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega Karla Fidela Posebna zahvala vsem darovalcem cvetja ter vsem. ki so pokoi-mka spremili na zadnji poti in počastili njegov spomin. Žalujoča družina Fidel Pesek. 29. decembra 1968. A L A Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnli poti našo drago mamo in nono JOŽEFO ŠKRK se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala č. g. župniku daro- Sci?,ss!‘i,v,rj2,0*s s?„oiSni;k°rMi '*®“ Družine Škrk, Kocman in Sedmak Salež, Zgonik, Sv. Križ, 29. decembra 1968. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, našega dragega očeta ki so spremili k večnemu počitku ANDREJA KREČIČA Enako se zahvaljujemo vsem tistim, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin. Žalujoče družine: RUSTJA, CATALANO in LOZAR Sv. Križ, Trst. 29. decembra 1968. POSLANEC BELCI (KD) JE PREDLOŽIL V POSLANSKI ZBORNICI Izpopolnjen zakonski osnutek o slovenskem šolstvu v Italiji Osnutek v večji meri kot prvi upošteva pripombe in predloge Sindikata slovenske šole Demokristjanski poslanec Belci je Ponovno predložil poslanski zbornici zakonski osnutek o nekaterih •premembah in izpopolnitvi zakona *iev. 1012 o slovenskem šolstvu v Italiji. Gre za ustanovitev šolskega jiadzomištva in didaktičnih ravnateljstev ter za imenovanje šolskega 'Vetnika za slovenske šole na Tržaškem in Goriškem. Poleg tega 1* v omenjenem zakonskem predto-!U tudi določba glede habilitacije Profesorjev na srednjih šolah, ki poučujejo že več let na slovenskih šolah, in glede priznanja staleža pčiteljem, ki se niso mogli udeležiti natečaja za stalna mesta pred lotom 1967, ker pač ni bil prej izpisan. Kakor je znano, je poslanec Belci predložil zakonski osnutek glede ustanovitve šolskega nad-žorništ-va in didaktičnih ravnateljstev že med prejšnjo mandatno do-parlamenta, toda zakonski predlog ni prišel na dnevni red, ker je prej zapadla mandatna doba. tdaj je poslanec Belci predložil tov zakonski predlog, ki je izpopolnjen ter bolj upošteva, čeprav sse popolnoma, pripombe in predloge Sindikata slovenske šole. Poslanec Belci v obrazložitvi svojega 'ikonskega predloga pripominja, da Uto za nujno zadevo, in izraža u-Panje, da bo zakonski predlog dimite j odobren. Člen 1 omenjenega zakonskega "edloga se glasi: «Člen 6 zakona ev. 1012 od 19. julija 1961 se zadnja z naslednjim: «Za nadzorniško in ravnateljsko Službo na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom se ustanovijo: 1. eno samo šolsko nadzomiištvo 'a tržaško in goriško pokrajino s Sedežem v Trstu; . 2. pet didaktičnih okrožij y_ tržaški pokrajini in dve didaktični o-krožji v goriški pokrajini v zvezi s potrebami obstoječih šol v obeh Pokrajinah. , Omenjena stalna mesta se črpajo h kontingenta na novo ustanovljenih mest in se podelijo na osnovi 'stečajev, ki jih razpiše ministrstvo ?a_ javno vzgojo, upoštevajoč obstoječo zakonodajo. Natečajev, kot jih omenja gornji 'len, se lahko udeležijo kandidati ? slovenskim materinim jezikom, ki 'Tajo vse rekvizite, ki se običajno 'ahtevajo za vključitev v stalna ■testa. Šolski nadzornik in didaktični ravnatelji bodo vpisani v poseben sta-jsž in bodo uživali enake ekonomike ugodnosti ter napredovanja, kot jih uživa nadzorniško in ravna- teljsko osebje na osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom.* Člen 2 se glasi: Stalni šolniki, ki so nastavljeni na osnovnih in srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom ob uveljavitvi tega zakona, in učitelji, ki so zmagali na posebnem natečaju, predvidenem v el. 12 zakona štev, 1012 od 19. julija 1961, imajo pravico, da se njihovo imenovanje v stalež retrodatira na 1. oktober 1962, ali pa na 1. oktober naslednjih let, za vse službeno razdobje izven staleža, ki so ga opravili neprekinjeno od 1. oktobra 1962 dalje do imenovanja v izredni stalež, in to pod pogojem, da so prizadeti šolniki imeli v tem razdobju vse potrebne rekvizite za sprejem k natečajem. Člen 3 določa: Profesorji brez habilitacije, ki ob Uveljavitvi tega zakona poučujejo kot začasni in ki imajo vse predpisane rekvizite v zadnjem desetletju ter poučujejo v državnih srednjih šolah vsaj pet let isto skupino predmetov, bodo dosegli habilitacijo na osnovi uspešne inšpekcije in preizkušnje, ki naj ugotovi njihovo kulturo in didaktične sposobnosti, v mejah in s pogoji, kolikor jih je moč aplicirati, kakor jih določa dekret predsednika republike štev. 1303 od 8. oktobra od 1957. Za vojne invalide, borce, povratnike in partizane, za vojne sirote in vojne vdove se predvidena doba poučevanja iste skupine predmetov skrči na tri leta. itd. Člen 4 določa: Pri šolskem skrbništvu v Trstu se ustanovi mesto svetnika skrbništva, ki se ga dodeli z natečajem. Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki popolnoma obvladajo slovenski jezik in imajo vse zahtevne rekvizite. Ta člen tudi določa, da se postavi izven staleža ne več kot pet osnovnošolskih stalnih učiteljev, ki bodo dodeljeni šolskemu skrbništvu v Trstu. . . Člen 5 pa določa vir finančnih sredstev za izvajanje omenjenih zakonskih predpisov. «Galeb» št. 3 Naši šolarji so v teh dneh dobili tretjo številko letošnjega letnika «Galeba». Petdesetletnice smrti Ivana Cankarja se je revija spomnila s spisom Žive Gruden «Ob 50-letnici smrti Ivana Cankarja». z odlomkom iz povesti «Na klaneun in s «Skodelico kave«. Poleg piša- SPOROČILO TRŽAŠKE FEDERACIJE KPI Volitve za pokrajinski svet razpisati najkasneje spomladi V interesu prebivalstva je treba komisarsko upravo omejiti na najkrajši čas V zvezi z ostavko pokrajinskega jjibora leve sredine, nam je poslala ržaška federacija KPI sporočilo, v fsterem pravi: Še enkrat, kot pred temi leti, so KD, PSI in Slovenska 'kupnost povzročile krizo v tržaški ^krajinski upravi, kjer se po o 'tavki odbora pričakuje razpustitev ^krajinskega sveta, ki je bil iz-v®ljen novembra leta 1966, in ume *utev komisarske uprave. ■ Do tega položaja je prišlo zato, 'er so stranke leve sredine, name *?> da bi izvajale posledice v zve ?l z ljudskim glasovanjem, ki jim J,6 odvzelo potrebno večino, vztrajale pri tako imenovani «omejitvi večine», se pravi na predpostavljeni diskriminaciji KPI. Veliko odgovornost, ki so si jo s tem prevzele 'Oženjene stranke je potrjena tudi v, sporočilih, ki sta ju KD in PSI fojavili takoj po ostavki odbora, v katerih je poudarjeno, da ni mogoče spremeniti odnosa do KPI, kar Pomeni sprejeti komisarsko upravo. , Svetovalska skupina KPI se do 'po zaveda, kakšne škodo bo to 'tanje povzročilo mestu in pokrajini- Zato je tudi vedno menila, da 5® komisarska uprava lahko prepreči. Komunisti v pokrajinskem 'vetu — kakor tudi v drugih krajanih upravah, kjer imajo veči — niso nikoli imeli predsodkov, ?'so nikoli obravnavali nobenih vprašanj v obliki raznih formul, Jest in položajev, marveč so na *seh sejah pokrajinskega sveta 'Podbujau k odkriti in stvarni raz-Jravi. Ta razprava bi se morala ~ačeti z načrtno obravnavo predmetu tistih vprašanj, ki bi pomagala rešiti in premostiti resne te-*'ve tržaškega gospodarstva. Toda KD je vsilila, kar so njeni javozniki sprejeli, strogo in zaprli stališče, ter je zavrnila vsak Paš predlog, s čimer je povzročila Jkšno stanje v pokrajinskem sve lP- da je bila nemogoča katerakoli razprava o proračunu za leto 1967, kt ga je odobrila komisarska uprava. letošnji proracur. pa je odbor Predložil šele ob koncu leta. .V zvezi s tem negativnim stali-,c.em leve sredine, ki s komisarskimi upravami povzroča škodo in te *ave prebivalstvu, je skupina komunističnih svetovalcev zahtevala, ?a je treba omejiti na najkrajši čas komisarsko upravo. Zato se skupi Pa komunističnih pokrajinskih svetovalcev obrača na vse politične 8,le in na vse prebivalstvo, naj se Pridružijo zahtevi, da je treba vo-Utvo za obnovitev pokrajinskega vek o Pordenonu kot novonastali četrti pokrajini naše dežele. Na pokritem trgu zbirka za slepo tlečo Kot vsako leto je tudi letos notranji odbor pokritega trga v Ul. Carducci dal postaviti sredi stojnic veliko božično smreko. Namenjena je zbiranju prispevkov in daril, ki bodo izročena 12. januarja ob 11. uri slepi deci iz zavoda «Rittmayer». Notranji odbor bo ob tej priložnosti priredil skromno slovesnost, vendar pa je uspeh pobude v prvi vrsti odvisen od naklonjenosti klientov in tudi posameznih lastnikov trgovin, ki bodo v teh dneh prišli na pokriti trg. Pobila se je v sinovem avtu Včeraj popoldne so v tržaški bol nišnici sprejeli na nevrokirurški oddelek 64 letno gospodinjo Marijo Acquavita, vdovo Casseler, ki se je pobila v avtu svojega sina. 41-letni Giuseppe Casseler, ki materjo stanuje v Ul. D’Angeli 8, je s svojim avtom vozil po Ul. del-le Docce pri Sv. Ivanu. Na ovinku, kjer Ul. delle Docce prehaja v Ul. S. Pelagio, mu je pot nenadoma prekrižal vespist, 22-letni mesar Fulvio Germani, ki je izpred domače hiše neprevidno' zavil na cesto. Voznik avtomobila, Giuseppe Casseler, je z vso silo pritisnil na zavore, da je mater vrglo v vetrobran. Zaradi močnega udarca v glavo je ženski postalo slabo in sin jo je takoj odpeljal v bolnišnico. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji. 'Veta razpisati najkasneje prihod-rijo spomlad, da se prepreči nada-tlevanje protidemokratične komisarske uprave na pokrajini. PREJELI SMO tržaška hranilnica: «Boi- Jfttino sulla congiuntura economica del Friuli - Venezia Giulia», štev. 8, “ktober 1968. Poleg rednega preseda o razvoju gospodarske konjunkture v tretjem trimesečju letošnjega leta, prinaša številka tudi ?®stavek o praznovanju tedna italijanskih hranilnic ter drugi sesta- teljeve slike je v številki še Cankarjeva rojstna hiša in Vrhnika s cerkvijo Sv. Trojice. Na božični čas spominja uvodna pesem Lu-dovike Kalan (Božična vigilija) ter «Božična» neznanega avtorja. Objavljene pa so še pesmi Crtomira Šinkovca, Vojana Arharja, Karla Široka in Danila Gorinška. Nadaljuje se povest «Zmaga srca«, ki jo piše Angelo Cerkvenik, razne druge zgodbe in tudi poučne sestavke pa so prispevali še Jakob Jež (o Mariju Kogoju, objavljen je tudi napev Kogojeve Lastavice), Marija Gosar (o zdravilnih rastlinah, s slikami), Ludovika Kalan, Vladko Kogoj, Vlado Firm, Stevan Bula-jič in drugi, številko lepo poživljajo ilustracije Leona Koporca, Roberta Hlavatyja, Jake Judniča, Klavdija Palčiča, Boža Kosa, Borisa Grada, Iva Šubica in Albina Roglja. Precej šolarjev se je oglasilo z dopisi Na koncu pa so še uganke, ki obetajo mladim reševalcem nagrado (če bodo izžrebani). Prav počitnice lahko šolarji izkoristijo, da si «Galeba» natančno preberejo. KJE BOMO SILVESTROVALI? Slika prikazuje, kje bodo stali posamezni obrati tovarne «Grandi Motori Trieste* pri Boljuncu. Glavna cestna in železniška povezava tovarne s preostalim omrežjem bo ob južni stranici okvirnega petero-kotnika, ob stranici ki teče vzporedno s Celom in Koromačnikom pa bo speljana gla.vna cesta iz industrijskega pristanišča do razširjene in modernizirane ceste «202», sedanje kamionske ceste, ki se pri Moščenicah priključi na avtocesto Trst - Videm - Benetke PO OBJAVI DRUŽINSKEGA DAVKA Dopolnilni davek (Vanoni) za L1969 bo vrgel državi milijardo in pol lir Vseh zavezancev na Tržaškem za dopolnilni davek je 17.155 Obdavčljivi dohodek znaša 26 in pol milijarde lir Otvoritev novega lokala na škofijskem mejnem prehodu Novi, sodobno urejeni mejni prehod na jugoslovanski strani pri škofijah, skozi katerega se vse leto razvija velik promet, se izpopolnjuje z novimi poslovnimi in gostinskimi objekti. Tako je bila včeraj otvoritev prodajnega paviljona koprskega podjetja »Jestvi-na» v katerem je delikatesa z bifejem. V novem lokalu, ki nadomešča prejšnji bife, katerega so morali porušiti zaradi razširitve mejnega bloka, prodaja tudi razne likerje, žgane pijače, maslo, sir, cigarete itd. po enakih cenah kot v trgovinah trgovskega podjetja «Jestvina», ki je eno izmed prvih tovrstnih povojnih podjetij na Koprskem. Kakor je v svojem pozdravnem nagovoru omenil predsednik upravnega odbora Klavdij Čepar, je to podjetje v letošnjem letu zabeležilo zavidljive uspehe in ima pred seboj lepe perspektive razvoja. Letos so odprli kar pet novih objektov, in sicer trgovino v Rižani, market v Izoli, market na škofijah, novo skladišče in včeraj ((Delikateso« na škofijskem mejnem bloku. Zasluga, je poudaril predsednik upravnega odbora, gre predvsem kolektivu, za uresničitev načrtov pa so pomagali tudi Kreditna banka v Kopru, koprska občinska skupščina, gradbeni odbor za škofijski mejni prehod itd. Otvoritve so se udeležili predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan, predstavniki mejnih oblasti in raznih gospodarskih podjetij ter ustanov. V avtu umrl zaradi kapi Včeraj zjutraj, malo po enajstih, sta se v avtu fiat 600 peljala Dante Lupo in njegov 70-letni oče Sal-vatore, oba doma iz Skednja, Ul. Panebianco 72. Bila sta v bližini judovskega pokopališča, ko se je priletni moški skočil vase, }n izdihnil. Sir. je skočil iz avta in dal poklicati rešilni avto RK, vendar pa ni ostalo dežurnemu zdravniku drugega kot ugotoviti, da je priletni človek umrl zaradi srčne kapi. Popoldne so truplo pokojnika odpeljali v mrtvašnico tržaške bolnišnice. Na oglasni deski v občinskem u-radu v Ul. Malcanton so objavljeni tudi seznami davkoplačevalcev dopolnilnega davka (Vanoni) za leto 1969. Gre za sezname, ki se precej, razlikujejo od tistih, ki zadevajo davčne obveznike v zvezi z družinskim davkom. Medtem, ko dopolnilni davek zadeva samo osebe, katerih letni dohodek presega 970.000 lir, pa je družinski davek obvezen za vse državljane, neodvisno od višine letnega dohodka. Spričo teh zakonskih predpisov znaša število davkoplačevalcev glede obveze družinskega davka nekaj enot. število oseb pa, zaradi višjega dohodka od vsote, ki je bila že navedena, izpolniti višje davčne (dopolnilne) obveznosti, je razmeroma nižje ter dosega komaj 17.000 enot. Računajo, da obdavčljivi dohodek z dopolnilnim davkom znaša 26 in pol milijarde (za družinski davek je dohodek za pol milijarde višji). Državna uprava bo prejela nekaj nad 830 milijonov lir, občinska pa nekaj nad 1 milijardo in 420 milijonov lir. Včeraj smo objavili seznam pla-čevalcev družinskega davka do najnižje vsote 5 milijonov lir obdavčljive osnove, za priimke, ki se začenjajo s črkama A in B, danes pa nadaljujemo s priimki od črke C dalje (prva številka zadeva obdavčljivo osnovo, druga pa, v oklepaju, odmerjeni davek). Casali Alberto, industrialec, 39 mil. (7.287.180): Canarutto Gugliel-mo, gradbenik, 16 mil. (2.989.614); Cividin Mario, gradbenik, 15 mil. (2.802.762); Cumin Sergio, gradbenik, 14 mil. (2.615.910); Comelli Angelo, gradbenik, 13.500.000 (2 mil. 522.490); Cullino Guido, industrijski voditelj, 9 mil (1.711.086); Canarutto Enzo, 8.200.000 (1.239.586); Co-razza Edoardo, uradnik, 8.100.000 (1.273.860); Cardea Ugo, gradbenik, 7.500.000 (1.097 748); Crismani Car-lo Giuseppe, gradbenik, 7.500.000 (1 mil. 97.748); Castiglioni Mameli, trgovec, 7 mil. (980.970); Cirrincione Salvatore 7 mil. (980.970); Chersi Antonio, zdravnik, 6.600.000 (924 tisoč 912); Cortivo Bruno, zdravnik, 6.500.000 (870 414); Crismani Mar-cello, gradbenik, 6-500.000 (870.414); Chiostergi Maria por. Miotto, posestnica, 6.300.000 ( 843.636); Calan-druccio Sandro, mesar, 6.200.000 (830 244); Catania Alfredo, zdrav nik, 6.200.000 (830.224); Chermez Guido, gradbenik, 6 mil. (766.092); Cociancich Iginio, industrialec, 6 mil. (766.092); Colich Giovanni, trgovec, 6 mil. (766.092); Colombo Gastone, 6 mil (766.092); Curto Giovanni, zastopnik, 0 mil. (766.092); Cogol Dario, 5.200.000 ( 623.460); Ca-nal Antonio, gradbenik, 5.100.000 (611.472); Cagli Giuseppe, trgovec, 5 mil. (560.556); Castellana Antonio, zdravnik, 5 mil. (560.556); Ca-vallar Alfonso, zlatar, 5 mil. (560 tisoč 556); Cescutti Mario, trgovec, 5 mil. (560.556); Coppola Eugenio, 5 mil. (560.556). Dukcevich Stefano, industrijalec, 15 mil. (2.802.762); Duma Angela, 9 mil. (1.464.444); D’Angelo Giuseppe, gradbenik, 8 mil. (1.214.532); Drioli Benno, gradbenik, 7.200.000 (1.053.840); Domi Alfredo, podjetnik, 7 mil. (980.970); D’Agnolo Ba-sigio, zdravnik, 6.500.000 (870.474); Deroye Oscar, uradnik, 6.500.000 (870,414); Danek Ruggero, podjetnik, 6.100.000 ( 816.852); De Dotton Giuseppe, posestnik, 5.600.000 (715.020); Duši Emilio, uradnik, 5.600.000 (715.020); Dardi Mario, zdravnik, 5.500.000 ( 659.430); Dapas Gino, zdravnik, 5 mil. (560.556); Dalle Grazie Jolanda por. Micale- sco, trgovka, 5 mil, (560.556), la Toffola Irma, 5 mil. (560.556); Del Pesco Giovanni, funkcionar, 5 mil <560.556); Dobrina Danilo, zdravnik, 5 nul. (560.556); Du Ban Massimiliano, lekarnar, 5 milijonov (560.556). Eccardi Plinio, upravitelj, 5 mil. 200.000 ( 623.460). Flaschner Ottilia vd. Stock, posestnica, 12 mil. (2,242.212); Froglia Mario, notar, 8.932.000 (1.453.428); Fabiani Albano, podjetnik, 8 milijonov (1.214.532); Finzi Adolfo Paolo, trgovec, 6.900.000 ( 966.954); Fan-nad 49.000) fani vl^°rio^. 6-6?0-°°0. ki morajo Fonda Umberto, inženir, 6.500.000 (870.414); Frilli Mario, podjetnik, 6.500.000 ( 870.414); Fantini Aldo, Del-. 6.400.000 ( 826.212); Frausin Giulio, zavarovalni predstavnik, 6.200.000 (830.244); Ferrucci Giorgio, 6 milijonov (766.092); Fonda Savio Antonio, zastopnik, 6 mil. (766.092); Fratta Margherita vd Deangeli, 6 milijonov (766.092); Fragiacomo Fausto, gradbenik, 5 mil. 800.000 (740.556) ; de Favento Piero, zdrav nik, 5.600.000 ( 715.020); Franco Mario, podjetnik, 5,400.000 (647.442); Fuzzi Marino, podjetnik, 5.300.000 (635.448); Frandoli Mario, gradbenik, 5.200.000 (623,460); Filetti Otto, podjetnik, 5.100.000 (611.472); inž. Fazzari Mario, podjetnik, 5 mil. (560.556) ; Fioretti Anna por. Santi-nello, trgovka, 5 milijonov (560.5561; Furlani Tullio, zdravnik, 5 milijonov (560.556). SMRTNA KOSA SALEZ Zadnja pot Jožefe škrkove je prav posebno prišel do izraza pri njegovih nastopih. Bil je aktiven član dramske skupine na Opčinah in je sodeloval tudi pri povojnem Ljudskem odru. V spominu nam bodo posebno ostale njegove odlične karakterizacije (Osip v Gogoljevem Revizorju, kmet narodnjak v Finž-garjevi drami Naša kri, muzikant v veseloigri Pesem s ceste). _ Njegovi nastopi so bili vedno občuteno podani, ker je svoje vloge dobro preštudiral, ne samo s tehničnega vidika, marveč posebno s psihološkega, tako da mu je občinstvo in ne samo domače, sledilo z globokim občutkom. Življenje mu ni_ bito lahko, a kljuboval je vsem težkočam in vedno ohranil svoj veseli, prijazni in duhoviti značaj. Naj mu bo lahka domača gruda! V ponedeljek, 23. t.m. smo v večernih urah spremili na zadnje do movanje 85-letno Jožefo Škrk, po domače Pepo Frenckovo. Pokojnica je bila nad 8 let priklenjena na posteljo zaradi nesreče pri napornem delu pred 30 leti. Bili so takrat težki časi, ko so okoliške žene-trpinke za najpotrebnejše v življenju nosile peš težke jerbase (plenirje) v 16 km oddaljeni Trst in to ob vsakem vre menu. Med temi trpinkami je bila tudi pok. Pepa, ki je že od lota 1943 kot vdova z jekleno voljo prenašala vse tegobe življenja. V pogovoru je navadno bila vedra in šegava ter znala najti času in okolju primerno besedo. Kljub temu, da je bila priklenjena na posteljo, si je do pred letom kratila čas z ročnim delom ter čitanjem Primorskega dnevnika ter imela tako vsaj duševno stik z zunanjim svetom. Ob sončnem zatonu smo v ponedeljek pospremili trudno truplo pok. Jožefe na livado miru, kjer se je po 25 letih utrujena ponovno pridružila svojemu možu pok. Ivanu. Marljivo in ljubeznivo sta z družinico vred rahljala ne preveč radodarno kraško grudo, kakršna danes krije njun tihi dom. Lahka jima bodi domača zemlja. lil NO «1 KIN» PROSEK predvaja danes, 29. Ijantni film; t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni LA CORSA DEL SECOLO (TEK STOLETJA) Igrajo: BOURVIL — ROBERT SIRSCH — MONIQUE TERBES — GIANNI BUONAGURO OPČINE Umrl je Miro Hrovatin «Raketič» po domače V ponedeljek, 22. t.m. smo spremili k zadnjemu počitku domačina Mirota Hrovatina, po domače «Ra ketiča«. Umrl je v tržaški bolnišnici v soboto, 21. t.m. po hudi bolezni. Po poklicu je bil krojač, a se je preživljal z delom na kmetiji in predvsem z živinorejo. Miro bo ostal dolgo v spominu Opencev, bodisi zaradi dobrega in veselega značaja bodisi zaradi svo < jega večletnega udejstvovanja na , odrih. Njegov miren in tih značaj HOTEL SLON - LJUBLJANA pripravlja veliko silvestrovanje. Igrajo trije znani orkestri. Priporočamo se za pravočasno rezerviranje. HOTEL UNION - LJUBLJANA Vas vabi na prijetno silvestrovanje, ki bo v vseh prostorih restavracije in kavarne. Igrajo m pojejo »BENEŠKI FANTJE«' v kavarni, v restavraciji pa »LITIJSKI FANTJE«. V restavraciji bogat silvestrski menu za 60 n. din. V kavami za 35 n. din. PRIDITE, NE BO VAM ŽAL. -HKRATI ŽELIMO VSEM SREČNO NOVO LETO 1969. HOTEL TRIGLAV KOPER Tel. 21650 HOTEL ŽUŠTERNA • Tel. 21640 MOTEL «RIŽANA» V RIŽANI pripravljajo veliko silvestrovanie z bogatim silvestrskim menujem. Rezervacije sprejemajo recepcile HOTEL «PIRAN» V PIRANU Prireja veliko silvestrovanje v RESTAVRACIJI PUNTA z bogatim silvestrskim menujem in v BARU «TRI PAPIGE« z mrzlim bifejem in artističnim programom. Priporočamo pravočasno rezervacijo. Tel. 73508 - 73314 GOSTINSKO PODJETJE «SEŽANA» prireja prijetna silvestrovanja v HOTELU TRIGLAV in v HOTELU TABOR v SEŽANI. Igrata priznana orkestra. Cena 70 novih din. Priporočamo se za pravočasne rezervacije. Tel. Triglav 73165 - Tabor 73034. HOTEL CENTRAL RIVIERA PORTOROŽ Pripravlja tradicionalno Silvestrova* nje z bogatim menujem v vseh prostorih hotela ter v nočnem baru z mrzlim bifejem. Priporočamo rezervacije tel 73138 — 73139 PARK HOTEL V NOVI GORICI Cene: v restavraciji n din 100.—. V nočnem baru n. din 120 —. V kavarni n. din 50.— Rezervacije so v prodaji v recepciji hotela tel 21442. HOTEL LEV LJUBLJANA Prireja veliko silvestrovanje Tri godbe in pevci — topli in mrzli bife na voljo vso noč brez omejitve. Rezervacija AURORA VIAGGI Trst Ul Cicerone 4 tel 29243 G.T.P. SIMONOV ZALIV • IZOLA Pripravlja priletno silvestrovanie v vseh prostorih hotela HALIAE-TUM in v centralni restavraciji. Rezervacije sprejema recepcija v hotelu, tel 71288 PRIJETNO SILVESTROVANJE V RESTAVRACIJI « MARINELLA » Pohitite z rezervacijo miz1 KOTEL PALAČE PORTOROŽ vabi na veliko suvesirovame dne 31.12.1968 v prostorih hotela PALAČE in v vseh prostorih novega in starega objekta «JADRAN» v Portorožu Izredna izbira domačih mesnih ln ribjih specialitet Za veselo razpo-loženle bodo skrbeli renomirani orkestri. Rezervacije spre jema HOTEL PALAČE ■ PORTOROŽ tel. 73145. Prijetno silvestrovanie v vseh prostorih Pred sodišče zaradi nasilja Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so včeraj prijavili sodnim oblastem 37-letnega vrtnarja Silvana Pertouta iz Ul. Della Guar-dia 21 zaradi nasilja in pijanosti. Dogodek, zaradi katerega bo moral Pertout pred sodnika, se je pri-petil 11 .t.m. pozno popoldne. Pertout je redno zahajal v občinsko menzo podporne ustanove ECA v Ul. Conli. Tako je storil tudi tistega dne, a je bil, to se je pozneje izkazalo, popolnoma nijan. Sedel je k mizi in zahteval od uslužbenca, naj mu prinese hrane. Nekaj časa je počakal, nato pa z vso sito zalučal na tla krožnik, ki ga je imel pred seboj. Uslužbenci menze so tedaj telefonirali agentom letečega oddelka, ki so čez nekaj minut prihiteli v Ul. Conti. Pertout, s katerim se ni kazalo kregati, je medtem odšel iz menze. Našli so ga v sosednji ulici in ga odnehali v varnostno celico tržaške kvesture. Nekaj časa je Pertout bil popolnoma miren, nenadoma pa je stopil k stražniku in ga močno brcnil. Od tod tudi naslednja obtožba zaradi nasilja. Pertout je sedaj v umobolnici, kjer bo moral učakati na sodno razpravo. C0N6 0PAT1JA-ABBAZ1A pripravlja pester Silvestrov veeer V prijetni atmosferi boste pričakovali novo leto 4’ij CM a V CENO ZA VSTOPNINO JE VKLJUČENO: — Vstop v igralne dvorane In v bar kazinoja — Aperitiv — Mrzil bife v obilju in po želji — Domače pijače v obilju in po želji —. Žeton za igranje v vrednosti N din 20,— — Garderoba — Peneče se vino (spumante) opolnoči. KRZNARSTVO PKL1.K ( KRIA NINO FERLUGA VISCO - 3 km od Palmanove Tel 99-626 Vse vrste Krzna Izvršujemo naročila po meri ■ Specializiran) v izdelavi Krzna »cincilla« - Raznovrstna popravila Najugodnejše cene! K VALITETJ\() SVEŽE MESO, VSE VRSTE SVEŽE PERUTNINE. SUHOMESNATI IN MLEČNI IZDELKI, PRISTNA USTEKLENIČENA VINA VAM NUDI PREK SVOJIH TRGOVIN NA ŠKOFIJAH IN V KOPRU SKBOKI,KX VSE ZA KINO [N FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst. Ul. Mazzini 53 Tel 733-361 Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo KRZNA SUPER ELEUANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO trs T Viale XX Settembre 16/111 Za praznike ob novem letu bodo imele trgovine P Marketi in P Supermarketi naslednji delovni čas: ODPRTE VSE TRGOVINE od 7.30 do 12.00 tudi P MARKETI Koper, Sežana, Nova Gorica in Kranjska gora P-SUPERMARKET Ljubljana odprt od 7.30 do 15.00 ODPRTE VSE TRGOVINE neprekinjeno do 19.30 tudi P MARKETI Koper, Sežana, Nova Gorica in Kranjska gora ODPRTE VSE TRGOVINE neprekinjeno do 17.00 tud! P MARKETI Koper, Sežana, Nova Gorica in Kranjska gora 1. m 2. januarja 1969 VSE TRGOVINE ZAPRTE 1. januarja bo odprt samo BIFE P MARKETA V KRANJSKI GORI 2. januarja bo odprt P MARKET v KRANJSKI GORI REHRANA EXPORT—IMPORT LJUBLJANA PriinoršicTSiiGvmt NEDELJA, 29. DECEMBRA PONEDELJEK, 30. DECEMBRA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 10.00 Godalni orkester - 10.45 V prazničnem tonu - 11.15 Meško: Vir življenja - 12.00 Nabožna oddaja - 12.30 in 13.39 Glasba po željah - 14.45 Z glasbo po svetu - 15.30 Wellershoff: Kjerkoli - 16.35 Orkestri - 17.30 Beseda in glasba - 18.30 Iz pesniških gajev 18.40 Operetna glasba - 19.30 Klasiki lahke glasbe - 20.00 Šport - 20.30 Pratika - 21.00 Plošče 22.00 Nedelja v športu - 22.10 Sodobna glasba. TRST 11.00 Skladbe za orgle - 11.20 Tržaške popevke - 12.15 Športni pregled - 14.00 El campanon. KOPER 7.30, 12.30, 14.00, 19.15 Poročila • 7.10 Jutranja glasba - 9.10 Zabavni zvoki - 9.30 Nedeljsko srečanje 9.45 Orkester - 10.00 Prenos RL - 10.30 Nove plošče - 11.00 Dogodki in odmevi - 11.30 Današnji pevci - 11.50, 12.50, 14.30 in 15.07 Glasba po željah - 12.35 Zunanjepolitični pregled - 16.00 Prenos RL - 19.00 Športna nedelja -22.10 in 22.35 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8."'' 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.3 Kmetijska oddaja - 9.10 Nabožna oddaja 10.45 Glasbene u-ganke - 11.40 Roditeljski krožek - 12.00 Kontrapunkt - 13.15 Patty Pravo in drugi pevci - 15.10 Nove pesmi - 16.30 Popoldne z Mino - 18.00 Simf. koncert, sodelujejo sopranistka A. Giebel. kontralt C. Ahlin, tenorist K. Neate in basist P. Crass - 19.15 Orkester Vukelič 20.20 Glasbeni variete - 21.25 Koncert - 22.10 Zbori. II. PROGRAM 7.30, 8 30, 13.30, 19.30 Poročila - 8.45 Oddaja za ženske - 9.35 Veliki variete - 11.00 Nedeljske pesmi - 11.35 Juke box 12.00 Športna prognoza - 13.00 Kvizi narobe - 14.30 Aktualnosti - 15.30 Orkester 15.45 Preizkušajo se diletanti - 16.35 Športna nedelja - 17.35 Fantazija pesmi - 18.45 in 20.00 Plošče in skeči - 22.40 Jazz. III. PROGRAM 10.00 Manfredini in Veracini - 10.30 Skladbe za orgle - 10.50 O-perni koncert - 13 00 Slavne interpretacije - 14.30 Boccherini, Kvintet: Brahms, Kvartet - 15.30 Diir-renmatt: Romolo il grande - 17.30 Sličice iz Francije - 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Koncert - 20.30 Preteklost in sedanjost. FILODIFUZIJA 8.00 Schubert in Liszt - 8.35 Rahmaninove melodije - 10.10 Mar-tuccijeve skladbe - 10.20 Na sporedu Frescobaldi, Hoeller in Pa-ganini - 11.00 Antologija interpretov - 12.30 Tartinijev Koncert za violino, godala in čembalo - 12.45 Malipierova komorna glasba -14.40 Bartokovi kontrasti. SLOVENIJA 6.05, 7.00, 13.00, 19.30 Poročila -7.20 Inform. oddaja - 7.30 Za kmetijske proizvajalce - 8.05 «Veseli tobogan* - 9.05 Kamnik vabi Štajersko 10.05 še pomnite, tovariši...: M. Guček: Po neizhojenih gazeh 13.15 Vedri zvoki - 13.30 Nedeljska reportaža - 13.50 Pianist Borut Lesjak in orkester Pourcel 14.30 Humoreska tega tedna - 14.45 Narodno zabavna glasba - 15.05 Športno popoldne - 17.30 A. T. Linhart: «Ta veseli dan ali Matiček se ženi* - 19.09 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 «V nedeljo zvečer* - 22.15 Serenadni večer - 23.05 Literarni nokturno - 23 15 Zaplešimo z velikimi orkestri. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša - 12.30 Settevoci - 13.30 Dnevnik - 14.00 Kmetijska oddaja - 14.45 Prenos športnih dogodkov 17.00 Spored za najmlaj-še 13.00 Che domenica, amici! - 19.00 Dnevnik - 19.10 Polčas nogometne tekme - 19.55 Šport in kroniko strank - 20.30 Dnevnik - 21.00 Stevenson. črr.a puščica - 22.00 Šport 23 00 Dnevnik II. KANAL 16.40 Perosi: II na tole del reden-tore 18.00 Pirandello: Questa sera si recita a soggetto - 21.00 Dnevnik 21.15 Balet »La strada* - 22.30 Settevoci TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -11.35 Slov. narodne - 12.10 Pomenek s poslušalkami - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Orkester Casamassi-ma - 17.20 Čar glasbenih umetnin - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Pevski zbor - 18.50 Orkester - 19.20 Priljubljene melodije - 20.00 Športna tribuna - 20.30 Sestanek s Fansi - 21.25 Romantične melodije - 22.00 Tenorist Gregorač - 22.25 Zabavna glasba. TRST 12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 13.15 Duo Russo-Safred - 13.35 Novoletne pesmi - 13.45 Tartinije ve skladbe. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7. to Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Orkester Liter - 10.35 Prisluhnimo jim - 11.00 Otroški kotiček - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.10 Zabavna glasba - 14.30 Zvoki in barve - 15.30 Popularne skladbe 16.30 Športni ponedeljek - 17.10 Prijetna glasba - 17.40 Orkester tržaške Glasbene matice - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 22.10 Motivi za vsakogar. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00. 13.00, 15.00, 20.00 Po^ ročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.10 Zvočni Irak - 10.05 Ura glasbe 11.30 Tenorist G. Raimondi - 12.05 Kontrapunkt - 14.40 Album plošč - 15.10 Glasbeni program - 16.00 Oddaja za bolnike - 17.10 Program za mladino - 19.13 Roman - 20.15 Sestanek petih - 21.00 Koncert - 22.30 Glasbeno-govorni spored. II. PROGRAM 7.30, 8.30. 13 30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkestri - 10.00 Roman - 10.45 Program z A. Luoom - 11.35 Pesmi desetletja - 13.00 ŠDortni pregled - 14.05 Juke box - 15.00 Izbrane plošče 15.15 Znanstvena oddaja - 15.35 Neapeljske - 16.35 Mala glasbena enciklopedija - 18.20 Poljudna enciklone-dija - 19.00 Leteči krožniki - 20.01 j Operni pregled - 21.10 Pisan program - 22.10 Kvizi narobe III. PROGRAM 10.00 Da Palestrina, Asumota est Marija - 11.00 Straussove skladbe - 12.40 Antologija interpretov - 15.25 Chopinove skladbe 15.30 Busonijeva opera Turandot 17.20 Francoščina - 18.15 Gospodarska rubrika - 18.30 Lahka glasba -18.45 Kulturni pregled - 19.15 Koncert - 20.00 Gorki: Barbari - 22.30 Glasba danes. FILODIFUZIJA 8.00 Bach in Boccherini - 1.30 Skladbe za orgle - 9.05 Operni koncert - 10.10 štirje plesi anonimne ga avtorja - 11:00 Slavni interpreti - 12.30 Brahms in Kodaly - 13.30 Antologija interpretov. Goriško-beneški dnevnik OB ROBU LJUBLJANSKEGA SREČANJA ŽUPANOV Inž. Košak: «Spomladi pričetek gradnje avto ceste Vrhnika - Razdrto» Transportna podjetja so pripravljena plačevati cestnino v obliki naprejščine SLOVENIJA 6.00. 7.00, 10 00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.50 Danes za vas - 7.25 Telesna vzgoja - 7.45 Inform. od da ja - 8.08 Glasbena matineja 8.55 Za mlade radovedneže - 9.10 «Cicibanov svet* - 9.30 Paleta zvo kov - 10.15 Pri vas doma 12.10 Flavtist B. Čamoa in klarinetist I. Karlin - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalni orkestri 13.30 Pri poročajo vam.. - 15.40 Ljubljanski komorni zbor - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Bizet: iz opere »Car men* - 18.00 Aktualnosti - 18.15 »Signali* - 19.35 Mladinska «Inter na 469» 19.15 Jožica Svett - 20.00 Simfonični orkester v odmoru. Kulturne diagonale - 22.15 Za lju bitelje jazza - 23.05 Literarni nok turno — D. Kette: Pesmi 23.15 S koncerta zabavnih melodij. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Poljudna znanost: človek in mesto - 13.00 Roditeljski kro žek - 13.30 Dnevnik - 17.00 Gio-cagio - 17.30 Dnevnik - 17.45 Pro gram za mladino - 18.45 Komični skeči ■ 19.20 Knjižne novosti 19.50 Šport - 20.30 Dnevnik - 21.00 Film: «Pane, amore e gelosia* - 23.00 Dnevnik II. KANAL 18.00 Delia Scala Story - 19.05 A. Dumas: »I banditi del re» - 21.00 Dnevnik - 21.15 Naš svet -22.10 Busonijeva opera »Harlekin*. JUG. TELEVIZIJA OD 29.-XII.-68 DO 4.-I.-69 NEDELJA, 29. decembra 20.00 in 22 35 Dnevnik - 9.30 Dobro nedeljo voščimo 10.00 Kmetijska oddaja 10.45 Filmska ma-.ineja 15.40 TV kažipot 16.00 Najboljši športniki leta 16.30 Propagandna oddaja 16.45 Bela opica — film 17.35 Karavana -18.05 Stare viže 19.05 Mi vsi za vas - 19.45 Mi smo za vas, dedek Mraz - 20.50 Zabavno glasbena oddaja - 21.50 Športni pregled - 22.20 Koiedniki — slov. film. PONEDELJEK. 30. decembra 17.00, 20.00 in 22.55 Poročila -9.35 in 14.45 TV v šoli - 10.30 in 15.40 Ruščina - 11.(X) Splošna izobrazba 16.10 Angleščina - 17.05 Mali svet - 17 30 Skrivnosti narave — film - 17.55 Po Sloveniji -18.25 Ljudska pravljičarka Š. Likar - 18.50 Zemlja brez Adama - 19.20 Solist Tom Jones - 19.40 Mi smo za vas, dedek Mraz - 20.35 G. Verga: Cavalleria rusticana — TV drama - 21.10 Risanka - 21.20 Novoletne čestitke - 22.35 Johnny Griffin Quartet. TOREK. 31. decembra 9.35 TV v šoli - 16.45 Risanka -17.00 Baletna oddaja - 17.30 E. Voss: Plešoči osliček - 18.45 0-brežje 19.10 Z levo nogo sftozi staro leto - 19.40 Koroški Akademski oktet - 20 01. Dnevnik 20.45 Propagandna oddaja - 21.00 A. Marodič: Mali oglasi - 22.00 Malo za šalo, malo zares 22.35 Na Silvestrovo 23.20 Zadovoljni Kranjci 23.35 Dobro leto voščimo - 0.30 Zabavno glasbeni koktajl. SREDA, 1. Januarja 10.15 Novoletno jutro - 10.30 P. I. Čajkovski: Hrestač 11.20 A-lice v deželi čudežev - 12.15 Du naj: novoletni koncert - 13.30 Gar-misch: smučarski skoki 15.30 Madžarska glasba - 15.45 Dobro leto voščimo - 16 45 Novoletni spored - 18.15 Jo-jo — filmska komedija - 20.00 Dnevnik 20.30 Martinu: Komedija na mostu — opera - 21.15 Novoletni spored - 22.50 R. Burms: Veseli berači -23.20 Poročila. ČETRTEK. 2. januarja 20.00 in 22 30 Poročila - 11.00 Novoletni magazin - 15.05 Risanke - 15.50 Dedek Kilijan in jaz — film - 17.20 R. Burms: Veseli berači - 17.50 Po Sloveniji 18.10 Na Silvestrovo - 18.55 Sožitje brez meja - 19.45 Cikcak - 20.35 Saga o Forsytih - 21.30 «Black and vvhite*. PETEK, 3. januarja 20.00 in 22 30 Poročila 15.00 Smučarska tekmovanja - 17.25 Daktari — film - 18.15 Iz dvorane Tivoli - 19.00 Slovensko gospodar stvo 1968-1969 19.50 Cikcak - 20.35 Mučenci ljubezni — film - 21.50 Mi vsi za vas. SOBOTA, 4. .januarja 20.00 in 23.15 Poročila - 16.00 Berchtesgaden • Smučarska tekmovanja - 17.45 Narodna glasba -18.15 Mladinska igra I. Lazare viča - 19.15 S kamero po svetu. Indija - 19.40 Pet minut za boljši jezik - 19.45 Cikcak 20.35 Za bavno-glasbena oddaja 21.35 Filmska burleska - 22.00 Sherlock Holmes — film - 22.55 TV kažipot Novoletna svečanost v Ljubljani, ki so se je udeležili poleg ljubljanskega še celovški, goriški in novogoriški župan skupno s svojimi najožjimi sodelavci, da bi si voščili obilo uspeha v novem letu ter istočasno tudi pregledali stopnjo odnosov, ki se uveljavljajo na skupnih toriščih, je bila istočasno tudi ugodna prilika za osebne stike predstavnikov tiska in občin; zanje je prireditelj namenil dovolj časa, da so nekateri novinarji zaprosili za kratke pogovore z župani o poglavitnih vprašanjih, ki so v žarišču njihovih uprav. Tako smo tudi mi izkoristili priliko, da nam je predsednik mestnega sveta Ljubljane inž. Miha Košak povedal kaj več o izgradnji avto ceste, ki je trenutno med najpomembnejšimi skrbmi tako nekaterih slovenskih kakor tudi goriških dejavnikov. Na naše vprašanje, kaj je bistveno novega okoli avto ceste, je predsednik uvodoma dejal, da si v Ljubljani trenutno krčevito prizadevajo, če bodo v Sloveniji cesto gradili, da bi bili v urbanističnem pogledu kakor tudi pri izdelavi načrtov pripravljeni za izgradnjo najboljšega priključka in odključka, pa naj bi bila rešitev v obliki »X* ali «Y» ali pa kroga okoli Ljubljane. Trenutno nas najbolj zaposluje misel, kako zagotoviti zadovoljive površine in koridorje prek mesta, da bi mogli po njih speljati avtomobilske ceste. Kar zadeva samo cesto pa sem mnenja, da bi jo morah pričeti graditi vsaj tam, kjer je izpeljava nesporna. Mi vemo, da je cesta proti Primorski preobremenjena, da ne dopušča več normalne vožnje: zato bi kazalo kar čitnprej začeti z deli ter odstranjevati težave. To tembolj, ker najbrž nimamo na voljo finančnih sredstev, da bi hkrati gradili vso cesto; medtem pa bi se lahko še pogovarjali, kako naj bo cesta speljana na Primorski, ali dvojni krak na Gorico ali pa eden na Trst in drugi na Gorico.* »Kaj pa glede financiranja, ah se ve kaj določnejšega, zlasti glede domačih sredstev in mednarodnega kreditiranja,* smo vprašali predsednika inž. Košaka. »Cesto bomo gradili iz domačih virov in s tujim financiranjem, saj je mednarodna banka že osvojila financiranja odseka, o katerem sem poprej govoril. Vendar se pri nas ob tem odpira drugo vprašanje. Če ceste nimamo je vse v redu, če pa bi jo imeli, si zastavljamo vprašanje, ali naj na njej pobiramo pristojbino ali ne. Sedanje davščine za izgradnjo takšnih cest še ne zadoščajo: ne vem če je temu krivo premalo avtomobilov ali prenizka taksa. S tem že pričenjamo akademski prepir, toda to nam ne zamegluje dejstva, da smo točno poučeni koliko cesta stane in koliko denarja moramo zbrati za njeno izgradnjo. Sodimo, da ne bi bilo nič krivičnega, če bi poleg navadne ceste imeli še avto cesto za plačilo. Ko smo v Ljubljani razpravljali o tem vprašanju z nekaterimi transportnimi podjetji, so bila le-ta pripravljena že sedaj plačevati nekaj sredstev na račun bodoče cestnine z morebitnim popustom na poznejše plačevanje. Za takšne ceste, po katerih bomo vozili. so nam rekli v nekem velikem podjetju, dajemo sredstva lahko tudi za naprej, seveda, pod primernim ekonomskim aranžmajem.* «Iz vašega izvajanja, tovariš predsednik, sklepamo, da se niste še docela opredelili za cestnino ali proti njej?* »Če mislite osebno name, potem sem jaz za cestnino, vendar pa se pri nas takšna vprašanja zastav- ljajo. Poglejte tale primer. Danes | obrobnim pomembnim krajem kot je potreben za potovanje na otok so Gorica, Trst, Koper in tudi Re-Krk trajekt, ki ga moraš plačati. Jadrolinija je pripravljena zgraditi most, seveda pod pogojem, če lahko na njem pobira mostnino, toda že sedaj se pojavljajo grožnje, da bodo sprožili ustavni spor, če bo na tem odseku ceste potrebno plačevati pristojbino. In vendar jih je mnogo, ki bi bili pripravljeni plačevati po 1.500 dinarjev, kolikor sedaj plačujejo za trajekt, le da jim ne bi bilo treba čakati na prevoz. Trenutno je najbolj žalostno, da o avto cesti mnogo govorimo, namesto da bi začeli z deli.* «In vendar se govori, da bodo prve lopate zasajene prav kmalu.* «če se sami med sabo ne spremo, obstaja realna možnost za pričetek dela na odseku Vrhnika-Razdr-to spomladi 1969. Potem pa bomo morali razmišljati, da bi od tega razpotja načrtovali več poti proti ka. Pripomniti bi hotel še, da bi iz zgrajene avto ceste mogli črpati nadaljnja sredstva za nove kilometre. Čas prav gotovo hiti in če ga ne bomo ustavili z izgradnjo naše poglavitne magistrale prek Slovenije, potem se nam lahko primeri, da nas bodo obkrožili s cesto iz Beljaka v Videm kakor tudi s cesto prek Maribora na Hrvatsko,* je zaključil svoja izvajanja predsednik mestnega sveta Ljubljane inž. Miha Košak. Trčenje v Ronkah V Ronkah sta prejšnji večer trčila mopedist in avtomobilist. Pri trčenju se je poškodoval mopedist 40-letni Celestino Marchi iz Tržiča, Ul. Sei busi. V bolnišnici v Tržiču so ga pridržali na zdravljenju za 15 dni zaradi udarca v levo roko, med uradnimi urami od 9' do 13 in obraz. ure. Interpelacija o zapostavljanju slovenščine v bolnici Goriški občinski svetovalec odv. Sfiligoj je poslal goriškemu županu interpelacijo, v kateri ga opozarja, da so nelcateri slovenski občani, med svojim zdravljenjem v goriški splošni bolnišnici, bili deležni žalitev od strani redovnice, ki na čeluje ortopedskemu oddelku te bolnišnice, ker so med seboj govorili v svojem materinskem jeziku, se pravi v slovenščini. Taki primeri, je rečeno v interpelaciji, so se dogajali že lani, ter potem tudi letos in zadnji se je pripetil šele pred kratkim. Interpelant predlaga, naj bi župan čimprej posredoval pri upravi splošne bolnišnice, ki naj bi pozval omenjeno redovnico naj bo bolj disciplinirana in naj spoštuje slovenski jezik ter pravico slij-venskih bolnikov, da se svobodno izražajo v svojem jeziku. Poslovanje posojilnice v Sovodnjah Vodstvo kmečko - delavske posojilnice v Sovodnjah sporoča, da bo njen urad odprt za vse posl* tudi v četrtek 2. januarja 1969, . ""..............iiiiiMiiiiiiiiiiii min.mm.mn......n mi, min. ............................................. IZ BENEŠKE SLOVENIJE Moderen hotel v Lipi je pomemben za razvoj turizma v Nadiški dolini Poleg modernega bifeja in restavracije bodo v njem uredili še 20 sob . Izho. dišena točka za izletnike, je primeren za prehodne goste in ribiče Dan pred božičem so v vasi Lipa v Nadiški dolini otvorili poslopje novega hotela. Ta dogodek so po vsej okolici in tudi izven Beneške Slovenije v naslednjih dneh živahno komentirali, saj predstavlja važno pridobitev za razvoj turizma na tem področju. Novi hotel se imenuje Nadiža (Natisone) ter je prvi večji objekt za turizem v vzhodni Beneški Sloveniji. Postavili so ga na ruševinah bivšega silosa cementarne I-talcantieri, kjer je služila zgradba za skladišče opoke (lapor), ki so ga dovažali iz bližnjega kamnoloma pod Mečano. Vse do leta 1930 so potem nakladali ta material na vagone ter ga po železnici odpremljali v cementarno v Čedadu. Po drugi svetovni vojni je podjetje zopet obnovilo obrat in več domačinov je našlo v njem zaposlitev. Ker so leta 1930 ukinili železnico Čedad - Kobarid, so prevažali material s tovornjaki v Čedad. Ko so končno popolnoma prekinili delo v tem kamnolomu, kakor v drugih obratih Italcantieri v Beneški Sloveniji, so zemljišča, ki so bila last podjetja, razprodali domačinom. Porušeni silos in zemljišče o-krog njega pri Lipi je takrat kupila družina Martina Onestija, ki si je nameravala zgraditi na tem mestu stanovanjsko hišo. Pozneje so načrt spremenili in nameravali so zgraditi gostinski obrat. Preden pa so pristopili dejansko h gradnji so prišli do zaključka, da bi se bolj splačalo zgraliti moderen hotel, saj v vsej dolini ni niti enega gostinskega obrata, ki bi lahko prenočil do 15 ljudi naenkrat; tudi v Čedadu nimajo niti enega hotela ki bi lahko nudil prenočišče turističnim skupinam z nad 20 člani. S svojimi sredstvi, s pomočjo prijateljev in deželnim prispevkom je Martin Onesti končno zgradil večje poslopje, v katerem so že uredili sodoben bife in restavracijo. V načrtu pa imajo, da hodo v iiiiiiiiiiHMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitunniiiiimiiiiiiniiiiMiniMiHiiiiiimiiHiiuiniiiiuuiiiiiiHiMB OBVESTILO BOLNIŠKE BLAGAJNE Le še dva dni je čas za obnovo izkaznic INAM Obnovo so dolžni napraviti delavci in upokojenci INPS Na glavnem sedežu bolniške blagajne INAM v Gorici in na podružnicah v Tržiču in Gradiški so v teku operacije za obnovo bolniških izkaznic zavarovancev te ustanove (uradniki, delavci in vajenci) za kategorije industrijskih delavcev, obrtništva, trgovine, kreditne in zavarovalne stroke itd. Za obnovo svoje izkaznice §e morajo prizadeti najprej obrniti do svojega delodajalca, ki jim mora izdati potrdilo, da so še vedno v službenem razmerju pri dotičnem podjetju. To potrdita morajo potem predložiti pri pristojni bolniški blagajni s svojo bolniško knjižico. Rok za to operacijo zapade v torek, 31. t.m. Po tem roku bodo tiste zavarovance, ki ne bodo obnovili izkaznic, brisali s seznama izbranega zdravnika, h kateremu ne bodo mogli več po zdravniško pomoč. Ponovno dodelitev zdravnika po podaljšanju bolniške knjižice bodo izvedli le, če dotični zdravnik že ne bo imel polnega predpisanega števila bolniških zavarovancev. Tudi za upokojence INPS je že od oktobra v teku dveletna obnova bolniške knjižice ter je za to zad- nji rok 31. t.m., če hočejo obdržati svojega dosedanjega zdravnika. Da bi delavcem in upokojencem omogočili pravočasno ureditev te zadeve, so odprli pomožni poslovalnici tudi v Krminu in Gradežu. V Krminu je taka poslovalnica v občinski ambulanti, kjer deluje vsak četrtek (če ni praznik) od 16. do 18. ure. V Gradežu v Ul. E. Grego pa deluje ob ponedeljkih, sredah in petkih (če ni praznik) od 9.30 do 12.30. V zvezi z odločitvijo pokrajinskega odbora INAM od 30.8. sta predsednik tega odbora Colautti in pokrajinski ravnatelj INAM dr. G. Borgo osebno izročila posebno pohvalno diplomo Mariju Ongaru iz Tržiča, dr. Titu Rizzu iz Gradiške ter uradniku INAM Meleagriju iz Gorice za njihovo sodelovanje pri »tekmovanju v vljudnosti*, ki ga je ustanova razpisala. Obenem so jim čestitali, ker so med 40 raznimi predlogi za izboljševalne reforme pri delovanju ustanove sprejeli prav njihove predloge ter jih poslali s priporočilom osrednjemu vodstvu v Rimu. Če bodo tudi tam sprejeli njihove predloge, bodo prejeli posebno nagrado. kratkem uredili še 20 sob za prenočišče turistom, z vsemi pritiklinami, ki jih potrebuje sodoben hotel. Poslopje so obložili z domačim obdelanim kamnom, poleg pa bodo uredili še otroško igrišče z vrtiljakom, drsališčem itd. ter prostor za parkiranje, kjer bo mesta za do 100 avtomobilov. Hotel jc zgrajen na zelo primernem kraju pred vasjo Lipa na glavni cesti Čedad - Kobarid. Oddaljen je 9 km od Čedada in prav toliko od mednarodnega prehoda pri Robiču. Nedaleč od hotela teče bistra Nadiža, kjer je dovolj peščene plaže za kopanje v poletnih mesecih in zelo primerni prostori za piknike na prostem. Reka je znana tudi po izbornih postrvih, ki privabljajo v ta kraj ribiče. Od tu tudi ni daleč do znane Landarske jame, ki je vedno bolj cilj izletnikov in turistov. Lahko bo služil tudi kot izhodiščna točka za planinske izlete na vrh sv. Kocjana nad Mečano, na Matajur in Mijo, na Standrež ali vrh nad Landarjem. V bližini jc tudi Ronac, ki je znan po naprednem sadjarstvu s prvovrstnimi breskvami, jabolki sevka, jagodami in hruškami. Uradne otvoritve novega gostinskega obrata se je udeležilo precej ljudi in predstavnikov turističnih organizacij, ki so lastniku čestitali zaradi dobre pobude in mu želeli uspešno delo. M. K. Agostinu Caligarlsu iz Cervignana. Z rešilnim vozom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju. LETOŠNJA PROTITUBERKULOZNfl KAMPANJA V načrtu je cepljenje vseh otrok po osnovnih šolah Do 22. t.m. so že cepili proti jetiki 1170 otrok v spodnjem Posočju Z novim šolskim letom se je ok tobra ponovno začelo tudi protije-tično cepljenje od strani posebnega pokrajinskega konzorcija. Po izkušnjah prejšnjega leta, ko so ta ko cepljenje omejili samo na en razred po posameznih osnovnih šo-šolah na Goriškem, so letos dejavnost razširili ter cepijo otroke vseh razredov osnovnih šol na Goriškem. To je potrebno, če hočemo doseči popoln uspeh pri imunizaciji vseh otrok. Izvedli pa ga bodo le s pomočjo sodelovanja staršev, učiteljstva in šolskih zdravnikov. Vsekakor pa lahko rečemo, da so ravno na osnovi lanskoletnih izkušenj, ki so bile pozitivne, razširili cepljenje na vse šolarje. Letos so začeli s cepljenjem tam, kjer so ga lani prekinili, se pravi v Krminu. Tam lani niso mogli cepiti otrok po vseh šolah, ker so ravno v tisti dobi izvedli tudi druga cepljenja, potem pa so prišle glavne počitnice. Sedaj so v Krminu cepJ’i proti jetiki 314 otrok, na skupno tevilo 371; potem so nadaljevali cepljenje po številnih drugih občinah spodnjega Posočja ter ga nameravajo nadaljevati tudi po o-stalih občinah, vključno v Gorici, Doberdobu, Steverjanu in Sovodnjah. Do začetka novoletnih počit kampanja na šolskem področju do-segla popoln uspeh. IZ GORIŠKEGA MATIČNEGA URADA Od 22. do 28. decembra se J® T goriški občini rodilo 24 otrok, untf' ta je 18 ljudi, poročila sta se dva para, štiri pa so oklicali. ROJSTVA: Laura Reni, AlessaH" dro Severo, Michela Huala, Mau-rizio Ragonese, Lucia Russian, S'e' lano Stafuzza, Cristina Massiz, La8' ra Landriani, Damijan Klanjšček Guido Bastlani, Mauro Culot, Mat" zia Digiusto, Franco Merlin, seppe Manto, Rosanna Furlan, A' driano Coccolo, Mia Grusovin, M*8' simo Peressin, Ivan Gabrielcig, M*" chele Verzegnassi, Serenella Giane' si, Damiana Cescutti, Valentina Sta-nic in Davide Furlan. SMRTI: en dan star Liliano BrV' mat; gospodinja 81-letna Matild8 Feresin, vd. Domini; upokojenec letni Fabrizio Vincenzo; gospodinj8 77-letna Mercedes De Bernardi P°r-Petzold; upokojenec 62-letni Rem1-gio Russian; 6 dni stara Sabrin* Pellis; delavec 61-letni Fino Feresin; upokojenec 82-letni Giovanri Bressani; upokojenec 57-letni Ven-ceslao Pusnar; upokojenec 88-le®* nic so na ta način že cepili 1170, Giuseppe Bressan; upokojenec 75-otrok in so bili izključeni le otro-1 letni Luigi Humar; redovnica s0' ci, za katere je iz zdravstvenih, letna Giovanna Hojak sestra FW" KLUB «SIMON GREGORČIČ« Gorica vabi na predavanje inž. Viktorja Klanjščka, predsednika Goriške turistične zveze o TURIZMU NA KANINU in o DANAŠNJI POLJSKI Predavanje bo 3. januarja ob 20.30 ter bo opremljeno z diapozitivi. Podpore občinskim revežem v Steverjanu Občinska podporna ustanova v Steverjanu je ob priliki božičnih praznikov dala občanom, ki so vključeni v občinski seznam revežev, denarno podporo in nakazila za darilne zavoje. Deset takih darilnih zavojev je posebna občinska delegacija ponesla tudi občanom, ki se zdravijo v goriški pokrajinski umobolnici. Ob tej priliki so obiskali tudi Francko, ki s svojimi 94 leti spada med najstarejše občane in se sedaj zdravi v hiralnici v Ul. Diaz v Gorici; tudi njej so prinesli majhno darilo. Mraz tudi na Goriškem Zima je te dni pritisnila tudi na Goriškem. že v petek zjutraj so na periferiji Gorice zabeležili do pet stopinj pod ničlo. Včeraj se je mraz še povečal in v Grojni so zabeležili —7 stpplnj Celzija. Na kraju je voda zamrznila v Soči in v Vipavi. še hujši mraz Je v Beneški Sloveniji, kjer so imeli na mejnem prehodu pri Stupici —18 stopinj C. Tudi po drugih krajih v Nadiški dolini so imeli do 10 stopinj pod ničlo. Urnik trgovin za Novo leto Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da velja ob priliki novoletnih praznikov za trgovine na Goriškem naslednji umik: V torek, 31. decembra: Vse trgovine lahko podaljšaju zvečer za pol ure svoje poslovanje. Mesnice bodo odprte tudi popoldne. Pekarne in mlekarne bodo prodajale kruli in mleko tudi za naslednji dan. V sredo, 1. januarja 1969: Vse trgovine bodo ostale ves dan zaprte. PROTEST SINDIKATA CG1L Proti zapori tovarne hladilnikov v Krminu Podjetje predstavlja važno postavko v krajevnem gospodarstvu razlogov njihov zdravnik odsvetoval cepljenje. To je dokaz, da starši sodelujejo z zdravstveno ekipo konzorcija in dajejo skoro v vseh primerih svoje privoljenje za to operacijo. Konzorcij je v primerjavi z lanskim letom izboljšal svoje delovanje tudi s pomočjo še ene bolničarke. Ker sta lansko akcijo opravljala samo zdravnik in ena bolničarka, bo letos njihovo delo napredovalo s pomočjo še ene bolničarke mnogo hitreje. Na ta način računajo, da bo letošnja protijetična Vodstvo podjetja «California» v Krminu jc sprejelo odločitev, da bo premestilo svoj obrat v neko drugo podjetje v padovanski pokrajini. Pokrajinsko tajništvo CGIL je s tem v zvezi zahtevalo takojšnji se-slnnek prizadetih strank, da bi proučili sindikalni položaj, ki je nastal za prizadete delavce v zvezi s to odločitvijo, ki bo škodila tudi splošnemu gospodarskemu položaju krminske občine. Podjetje «California» je nastalo pred nekaj leti kot tovarna hladilnikov. Deležna je bila podpore krožnega sklada ter je krminska občina dala brezplačno na razpolago zemljišče za tovarniške obrate. Do pred nekaj leti je zaposlila o-krog 40 delavcev ter je dajala zaposlitev tudi kakim 10 obrtniškim podjetjem. Pokrajinsko tajništvo CGIL namerava v tej zadevi posredovati tudi pri deželnih in pokrajinskih oblasteh, ki naj bi s primernimi ukrepi preprečile zaporo podjetja, ki je predstavljalo za krminsko gospodarstvo važen prispevek. Iz goriške bolnišnice Včeraj ob 10. url dopoldne so pripeljali v goriško splošno bolnišnico 56-letnega Silvana Marego Iz šlo-vrenca, ki se je malo prej ponesrečil v centralni mlekarni Silpi v Ul. LunghTsonzo v Gorici. Ko Je imel opravka pri električnem stroju za pranje steklenic, mu je ena od steklenic počila in ko Je pobiral črepinje, je zašel z roko v stroj ter jo poškodoval. Zdravniki so mu ugotovili rano na dlani leve roke in poškodbo na palcu ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Na Korzu Verdi v Gorici, nasproti kavarne Roceo pa je postalo nekaj pred 16. uro slabo 74-letnemu Mezdno gibanje v goriški bolnišnici Pokrajinski sindikat bolničarskih delavcev pri CISL je poslal predsedniku upravnega odbora splošne bolnišnice v Gorici ter v vednost tudi goriškemu prefektu pismo, v katerem se skupaj s sindikati CG IL in UIL pritožuje zaradi izjalovljenega sporazuma ob sestanku dne 27. t.m. glede na aplikacijo vsedržavne pogodbe te kategorije. Zato napovedujejo mezdno gibanje vsega osebja splošne bolnišnice z izjemo zdravnikov. JANUARJA V PORDENONU Tečaj za izvedenec v lesni iehniki Dne 20. januarja 1969 se bo na državnem tehničnem zavodu »J. F. Kennedy* pričel prvi tečaj za izvedence na področju lesne tehnike. To je prvi tovrstni tečaj v Italiji, v Pordenonu pa so ga organizirali predvsem zaradi industrializiranega zaledja tega mesta, ki zagotavlja vsako leto velik del lesnoindustrijske proizvodnje v Italiji. Za ravnatelja tečaja je bil imenovan prof. N. Borsetti, koordinator pa bo ing. Zaccaria. Predvide-na_ je serija 400 predavanj, sam tečaj pa se bo zaključil 30. junija 1969. Slušatelji, ki bodo uspešno opravili tečaj, bodo prejeli diplomo ministrstva za javno vzgojo. Za trajanja tečaja si bodo slušatelji ogledali vrsto tovarn v bližini, del pouka pa se bo vršil v posebnih^ za proučevanje tehnik opremljenih laboratorijih in delavnicah. Zakonski osnutek v prid avto cesti Te dni se Je sestala pod predsedstvom svetovalca Rigutta peta komisija deželnega sveta za javna dela. Sestanka se ie udeležil tudi odbornik za javna dela Masutto. Člani komisije so soglasno odobrili zakonski osnutek o finansiranju dodatnih del na priključku avto ceste Villesse • Gorica. Osnutek je že odobrila prej, kolikor je bilo v njeni pristojnosti, orva komisija. Predsednik komisije Rigutto je dejal, da postaja zgraditev te avto ceste vedno bolj nujna. Zaradi tega mora dežela prispevati preostali denar za del ceste, za katerega še niso bila na razpolago finančna sredstva. K temu je treba dodati cesto Gorica - Sovodnje Zagraj, za katero bodo morali zgraditi tudi most čez Sočo. Skupno bodo porabili za ta dela 800 milijonov lir. Nova cesta bo omogočila povezavo med avto cesto Trst Videm ■ Benetke in bodočo avto cesto Ljubljana - Gorica. V razoravi so sDre-govorili svetovalci Bosari (KPI), Bosch! (MSI). Dal Mas (PSI). De Biasio (KDt. Di Caooriacco (MF). Pittoni (PSI). De Rinaldini (KD) in Trauner (PLI) riana; 63-letna Giuliana Schvvar* por. Šuligoj; bančni sluga 63-letn* Luigi Nicoletti; policist 43-letni Giuseppe Calabrese; bolničarka 44-1®'" na Emma Calligari sestra Umberuna; eno leto stara Simona Don »“ gospodinja 83-letna Angela Crisffl»°’ vd. Belletti. POROKE: poročnik finančnijj stražnikov Alessandro Esposito in uradnica Laura Giorgi; profesor A• ■ mando Prizzi in profesorica Av-Belli. OKLICI: zobotehnik Aleš Gruden in uradnica Marcella Tirelli; r8' diotehnik Claudio Zuttioni in de; lavka Clara Klemenčič; pristaniški dninar Adriano Kovačič in vajenka Maria Planis ter delavniški mojster Giorgio Schmucker in uradnica Lucia Bertaccini. Gorivu CORSO. 14.45—22.00: «Mayerling»> O. Sharit in C. Denevue; ameriški kinemaskopski film v barvah VERDI. 15—22: «C’era una volta il West,i, H. Fonda in C. Caf-dinale; kinemaskopski film v barvah. MODERNISSIMO. 14.45—22.00: P. Ustinov to s Plehette; ameriški barvnt film VITTORIA. 15.00—21.30: «1 contrab-bandierl del cielo«, C. Cardinal® in R. Taylor; ameriški film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 15.00-21.30: «1 merce-nari muoiono alTalba«, E. Andersen to O. Woods; ameriški kin®" maskopski film v barvah / rži v AZZURRO. 14-22: «Straziami m» di baci saziami«, P. Tiffin, Tognazzi in N. Manfredi, v kine-maskopu in barvah EXCELSIOR. 14—22: «Roma com« Chicago«. J Cassevetes in G Fef' zetf.i; kinemaskopski film v barvah MARCELLIANA. 14.30—21: «Com- battenti delia notte«, K. Dotigl*8 in Y. Brynner, v kinemaskop in barvah. PRINCIPE. 14—22: «Meglio vedova«. V Lisi G Ferzet.t! m P Mc meri; kinemaskopski film v ba vab S. MICHELE. «Un sheriffo tutt® d’oro», L. Mc Julian, v kinsm8-skopu in barvah. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči |e °dp ta lekarna Pontom! Bassi, Raštel " ’ tet 33-49. TRŽIČ v Danes ves dan tn ponoči te Tržiču odprta lekarna al «Rede tore«, dr Fitz m Enneri. Ul " selil 23. tel 72340 RONKE Danes ie odorta lekarna kAIIA*1" gelo« S. Olivetti, Ul. Roma 22 " tel 77019 PRIMORSKI DNEVNIK lahko kupite v trafikah v NOVI GORICI že ob 6.30, ob 7. url pa tudi v trafikah po Soški dolini. Dežurna cvetličarna v Gorici Danes je v Gorici odprta cvet' čarna Gorian Renato, Ul Garib**" di 9, tel 26 28. iffliiMEnMi Za krvno banko v Gorici je dar®’ valo zdravstveno osebje spl°s8 bolnišnice v Gorici v počastitev spomina pok. dr. Vincenza Palisija, t*' sta dr. Bancherija lir 101.500- Vaša zlatarna v Gorici ŠULIGOJ UST. LETA 1908 GORICA, UL. CARDUCC1 Bogata izbira ur in zlatnine V 49 OH NESPREjmUIVIH STALIŠČIH V ČLANKU LJUBLJANSKE Tl Odločna bojevnica za ženske pravice odgovarja časnikarki v kočljivi zadevi Hotništvo, ki je velika sramota za omikano in napredno družbo, bomo odpravili le z resnično enakopravnostjo med spoloma in z resničnim človečanstvom KRIŽANKA hovne akrobacije.» Spoštovana tovarišica Rakov- a, 2 izrednim zanimanjem in z J°kajšnjo zamudo sem predala Vaš članek o domači prostituciji, ki je izšel v :-?9. jjtevilki Tedenske tribune dne '5. 9. 68. V bistvu se strinjam Vami; problem je boleč, za jjršen in kočljiv, ne da se kar noč odpraviti. Potrebni boja še drugačni in temeljitejši ^ijemi in napori, da se bo položaj izboljšal oz. premnk z mrtve točke. Nemalo pa me je začudila 'aša brezkompromisna zahte-po... doslednosti, kajti dvo-ifpba morala pri nas (in brž-po svetu) Vas moti. Me-tudi, mimogrede rečeno, a tako pesimistično kot Vas, fa bi merodajnim oz. komur-^odi predlagala aut-aut: ali |wiktno spoštovanje konvenci-ali pa ponovno delitev sramotnih izkaznic. Drugače podano : ali strogo izvajanje jjSa, kar smo v generalni skupini Združenih narodov leta |951 podpisali in kar budi u-‘Alje v boljše in pravičnejše O(i0ose med ljudmi, ali pa podatek nazaj v najbolj zaosta-in konservativno pojmova-N6 prostitucije, v «kasarnaci-deklet, ki se še ukvarjajo lo» «Spremeniti svoje kristaliz, rane pojme o Črncih, 'Zidih ali ženskah je mnogo težje kot preiti od uporabe vilic h kitajskim paličicam. In vendar razumna socialna ureditev zahteva od nas prav taka preobrazbena junaštva in du- G. Seward s tem poslom, povratek k diskriminacijskim in izkoriščevalskim metodam preteklosti, Vaše mnenje o ((znamenitem« (kakor mu pravite) zakonu senatorke Line Merlin, ki naj bi v Italiji prinesel le zmedo, se mi zdi, milo rečeno, dokaj površno in prenagljeno. Pa ste ga osebno in temeljito preučili ali Je ponavljate, kar ste o njem slučajno slišali, recimo iz druge ali tretje roke? Z odpravo javnih, hiš in «kasarnacije» v Italiji si Merlinova ni domišljala, da bo na domačih tleh odpravila tudi. pojav prostitucije kot . tak. Kje pa! Naivnosti ji zares ne more očitati nihče, ki jo kolikor toliko pozna. Pač pa je vrnila žertski — tokčat najbolj zavrženi in zavoženi — kar ji po italijanski ustavi ne bi smel kratiti nihče in sicer: osrlov-ne državljanske pravice, kj si jih je tekom stoletij le pribor rila kot enakovredno in enakopravno bitje. Prostitutke je rešila iz segregacije. Z zakonom je zadala udarec kvečjemu zvodništvu in izkoriščeval-cem. Denuncirala je špekulacijo, trgovino, poniževanja, iz* siljevanje, dvoličnost, brezčutnost, hinavščino, dvojna merila itn. Svetovala bi Vam, da se pobliže, iz prve roke, seznanite z njenim delom in njenimi prizadevanji. Nemara bi bilo za začetek dovolj, da predelate brošurico «Pisma iz zaprtih hiš», ki jih je Merlinova zbrala in objavila s sodelavko, prav tako socialistko, Carlo Barberisovo v Milanu, pri napredni založniški hiši «Avanti» leta 1955. Pa še kaj, za primer, da Vas delce ne hi povsem prepričalo in omajalo Vašo skepso. Dokumentarnega gradiva je na pretek. Dokler se bomo lotevali prostitucije enostransko, recimo z zastarelimi ukrepi in sankcijami, ki bodo zadele \e prostitutke, ne bomo prišli daleč. Prav tako nas sentimentalnost in osmomarčni humanižem ne bosta dlje privedla. Socialni delavci in delavke, ki se s ka-zuistiko in problemi prostitucije ukvarjajo, so dejansko nemočni, ker niso kos nalogam — niti moralno niti materialno — ki so si jih zadali. Po-največkrat so celo obremenjeni z najrazličnejšimi predsodki, ki jih pogojuje okolica, v kateri delujejo. Po mojem bo prostitucija cvetela tako dolgo, kolikor časa- bo povpraševanje fao njej. In niti dan dlje. Ergo: ustvarimo svet, vzgojimo ljudi,, ki bodo lahko shajali brez nje. A dokler bomo vsi, skoraj v en glas trdili, da je vsaka poštena ženska monogramno u-stvarjen organizem «par excel-lence«, vsak pošten moški pa 'tiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii DA BOSTE LEPŠI IN BOLJ OČARLJIVI Kozmetika za zadnji večer v slovo od letošnjega leta •* * |4 k: ■ ^ o \ tj , »i.* •- • ce kateri dan v letu, potem B"kV' gotovo' zadnji dan, lahko vS«ka vzame tudi zase toliko SP A da se uredi za Silvestrovo najlepše. Odvisno od kraja £ okolja, v katerem boste prebeli konec leta, se tudi make UP (ličenje) razlikuje. Praznovale v družinskem krogu zahteva 5Aomnejše ličenje kot v najmodernejšem hotelu. Napisala bi kratko shemo vaše kozme-za starega leta večer Kozmetika je že tako, da je ^dnja na vrsti. Tokrat ji to z Oseljem pritiče, saj morate rešeno prav vsa dela oz. pripra-Ve prej končati, potem si šele Jes mirne duše in z dobro voljo čemite čas zase. Vsaj dve uri potrebni, saj sem vštela zra-von tudi čas za počitek pred nabornim večerom. Ker mislim, da j*« ta dan obiskale frizerja, za hitite pričesko s tanko svileno mto. Ce pa se boste počesale sa-jbe, najprej razčešite in navijte £se, vendar tako, da boste z njimi kasneje lahko počivale Očistite obraz z dobrim, masteh) lepotnim mlekom, prav tako Vrat. Pripravite si mlačno ko-jj5l s smrekovim oljem oz pe-Jočo smrečno kopel Nato se o-fite z grobo brisačo in namaži-I telo s popolnoma nemastnim [btlonom ali s pudrom za telo. Priporočljiva za ta posebno slojni večer je tudi krema s par-umom, ki prijetno in enakomer-f0 odišavi vse telo. Namažite z ‘j* o m srebrne ali zlate barve že prej manikirane nohte in pet minut počivajte, da se lak posu-5l- Nato umijte obraz s kamtlič-mtn čajem in namažite z lepotno masko. Lahko kupite že gotovo v drogeriji, sami pa si jo naj 6r>ostavneje pripravite iz jajčne-beljaka in nekaj kapljic limo-l)e Namaz pustite na obrazu prav masko dvajset minut in med-mpt počivajte z nogami, podlože-mthi z blazino. Po dvajsetih mirtah umijte obraz in vrat z mlačno vodo m namažite z dnevno, nemastno kremo. Po nekaj minutah zbrišite kremo z obra-m in pričnite z ličenjem. Opisala vam bom bolj slovesno izvedenko ličenja obraza, vi b& po potrebi lahko še kaj do bkste. oz. verjetneje izpustite. Pa *lte le, da bo obraz deloval hladno. Ličenje obraza pričnite s tekočim pudrom (tenom) za nbraz v dveh barvah v barvi ko-in temnejši. S temnejšim ve-n°Jn namažite tisti dele obraza, m ga- želite prekrivati. To je ko-^Ca nosu ali nosnice ob straneh b skoraj vedno ličnice. Nato ves obraz enakomerno namažite 5 svetlejšim tenom, ki bo še po-^bno moderen, če bo bledo-ro-za lica in čimbolj svetel za bbige dele obraza. Na vrsti je Učenje oči. Prav D« Učenju oči so letos opazne spremembe glede na prejšnje kozmetične zapovedi. Vso veko b&jprej namažite s srebrnim pultom. Lahko namesto srebrne ^Porabite tudi belo ali modro v ?«lo svetlem odtenku. Cma črta, Potegnjena s tušem za veke, ni v0č v modi Lahko Je še, če je Prav tanka' in zabrisana, samo nakazana kot senca. Lepo se po- vi kot so senčene veke. Obvezne so letos trepalnice. Pa tudi te niso iste kot lani. Postale so zelo redke in dolge, lepijo pa se ne le na zgornjo, ampak tudi na spodnjo veko. Odvisno od počutja, ampak če niste trepalnic vajeni, bi vam svetovala, da Jih na spodnji veki opustite, ker le ovirajo sproščen pogled. Pri trepalnicah, lepljenih na zgornjo veko, pa ta bojazen odpade, saj se človek nanje takoj navadi. Svoje in umetne trepalnice močno namažite ž’ barvo za trepalnice s spiralo. Ko se posušijo, jih namažite še enkrat, da se bodo res zdele naravne. K tako močno Učenim očem se podajo le najtanjše obrvi. Vse odvečne že dan prej populite. Mazanje obrvi s kakršnim koit preparatom je letos huda kozmetična napaka. Izjema je najbolj modni pa manj praktični postopek, ki ga predlaga visoka moda: pobrite obrvi in načrtane s svinčnikom. To pa seveda pri-stoji le malokateri. Ob koncu je na vrsti še Uče- nje ustnic Lepo jih najprej zavrtajte s svinčnikomVza' ‘usta v intenzivni rdeči batvi. Letos so namreč v milosti vsi temnejši m intenzivnejši rdeči toni rdečila za usta. Želo lepa je rdeča z zlato ali srebrno, tako da se intenzivno ■ sveti. Taka se ujema tudi z zlatim ož. srebrnim lakom za nohte Izjema pri izbiri rdečila so zelo mlada leta, kjer je dovoljena tudi svetlejša barva. Samo nenamazane ustnice ali celo zakrite s tenom sploh niso več modeme. , Z , Učenjem smo’ tako <■ kohčale. Na „vrsti ■ so še zadnji popravki pričeske ali oblikovanje. Ce imate obleko, ki je ne potegujete čez glavo, se najprej počešite, sjcer pa je bolje, da prej oblečete'1 obleko: 'Zaščitite ' jo pred lasmi, ki pri česanju izpadajo. Ko ste gotovi s pričesko, ne, pozabite še na svoj najljubši parfum, ki naj vas spremlja na robu krila, na zapestju in pod ušesom. Ne pozabite na dobro voljo in čimveč prijaznih nasmehov, pa boste še lepši. Vso srečo v novem letu vam želim vaša ph. Manja Pečnik - Vovkova poligamno čudo in stvorjenje, dotlej bomo ob istem umetno podpihovali in ustvarjali najugodnejše podnebje za razcvet... povpraševanja. Kajti: ričeta (zaročenke, žene, ljubice) se človek (moški) prej ko slej naveliča, če ga mora srebati vsak dan. Fantje, popestrimo si menu. Saj smo vendar moški! Skratka, dokler bomo dopuščali, da moški meter meri 130 cm, ženski pa 70, se položaj ne bo niti za las spremenil, ne tukaj ne drugod. Zgodovinska stvarnost nas tudi na tem področju uči, ne le v zvezi s plemenskimi in kolonialnimi vprašanji, da se privilegirane skupine le redkokdaj odrečejo privilegijem. In v našem specifičnem primeru, privilegirane skupine so moški. Z zakonom Merlin in konvencijo za preprečevanje trgovanja z osebami in izkoriščanja prostitucije po drugih smo vsaj na papirju določili oz. u-zakonili, da tako za moške kot za ženske meter meri... približno 100 cm. Storili smo tako rekoč prvi korak k normalizaciji medsebojnega spoštovanja in medsebojnih odnosov. Izrekli smo se proti... seksualnemu fašizmu. Prestopki in zlorabe še ne pomenijo poraza. Tri tisoč let stare tradici-je popredmetovanja, fetišiža-cije in zasužnjevanja ženske ni moč kar čez noč odpraviti. Pred približno 50 leti so ponekod vino pri kosilu servirali le moškim, kar je Virginijo Woolf spravljalo domala iz sebe, a od takrat je preteklo že precej vode. Svet se je zasukal vsaj za 180 stopinj. Vi pa predlagate... kar pot nazaj, ker mislite, da podpisujemo konvencije le zaradi lepšega, dogovorov pa se ne držimo. Vrh tega ne verujete bogzna kako v koristnost odprave javnih hiš, ker po vašem bi 3e koristnost pokazala le tedaj, če bi se število prostitutk zmanjšalo. Pa saj Merilnega se m bojevala toliko za zmanjšanje števila prostitutk, kolikor proti trgovanju in zlorabi prostitutk po drugih, kar ni eno in isto. Prostitutkam je le izbojevala prgišče državljanskih in človečanskih pravic, in to ni mačji kašelj. Ko bi Vi bili moški, bi Vaše pomisleke še nekako razumela. Tako pa se sprašujem: A-ii je mogoče, da ima načitana in razgledana ženska vaše ba-že, v letu 1968, tako neizdelane in staromodne pojme o nečem, kar navsezadnje hudo zadeva prav nas, ženske, skratka, naše vprašanje, dihanje, nihanje in emancipacijo? Kaj niste brali nič Fromma? Nič Ellisa? Nič Wilsona? Nič Com-forta? Nič Sevvarda? Pa Simone de Beauvoir? Njen malce duhamorni, a hudo poučni «Drugi spol«? Priporočam Vam ga. Ne zamerite moji neoroka-vičeni odkritosti. Saj dvolič- nost tako mrzite. Dalo bi se seveda še in še govoriti, vem. Prav topel pozdrav prejmite od vnete zagovornice žensk na drobno in na veliko Jolke Miličeve. Pripis: V Odmevih 41. številka TT z dne 9. 10. 68 tudi Alojz Grkman iz Trbovelj, kot Vi, predlaga obdavčitev ((lahkoživih« deklet. Vprašanje: Se ne bi storitve, z obdavčitvijo... avtomatično podražile? Saj davek od prometa običajno plača kupec in potrošnik. Je tako rekoč zajet v ceni (»artikla«, če se ne motim. Davkarija bi res prišla do kakšnega dodatnega denarčka, a to bi bilo tudi vse. Socialni problem bi o-stal nerešen. Ne bi bilo bolj učinkovito, če bi (»lahkoživa« dekleta kar masovno in kampanjsko... bojkotirali? Da preciziram: ne kupovali in ne plačevali njih sumljivih uslug in storitev? Mnenja sem, da bi dve muhi na en mah ulovili. Ker se s prostitutkami (po statistiki) vlačijo, pardon, družijo (vlačijo se le prostitutke) najraje poročeni možje, bi zakonske družice nemara manj samevale ter na novo zaživele, socialne delavke pa bi mnogo lažje vrnile normalnemu, to je delovnemu življenju 'te v bistVu še vedno zaničevane, ponižane in izkoriščane ženske. Kaj pravite k mojemu predlogu? r——— Pl [ "" 81 L1 n J S? Tl 11 11 11 tl 01 6E Sli 8E glf fen 9CI d CE IC Č IE oc ij 6Z d Ll 1 S l 11 _tl fcii U \l 1 bi fen 81 a S! -Ji st 71 Cl n n 01 L 9 1 1 7 VODORAVNO: 1. znamka sovjetskega osebnega avtomobila, 8. odličen ameriški filmski režiser (Stanley, «Ladja norcev«), 14. testament, 15. žlahtna vrsta jabolk, 16. predstojnik fakultete, 17. kratica za «poštni predal«, 19. glavno mesto Tatarske SSR, 20. grški bog ljubezni, 21. slovito nogometno moštvo iz Madrida, 23. sorodnica, 24. o-krog 800 km dolg pritok Dona s Kavkaza, 25. kraj na Dolenjskem, 27. slovenski tednik, 28. tekoča začimba, 29. ime ameriške filmske igralke Novak, 30. avtomobilska ozhaka Kutine, 32. Wagnerjeva opera, 35. izraz naklonjenosti, darilo, 36. glavno mesto Jordanije, 38. rjavo-rume-na barva, 39. stanovanjski prostor, 40. bojevnica, 42. kemični znak za erbij, 43. palača nekdanjih sultanov v Carigradu, 44. glavno mesto Turčije, 46. vzhodnjaška vodna pipa. 48. planšar, 49. mesto v Albaniji. NAVPIČNO: 1. ime ruskega skladatelja Musorgskega, 2. obsežen spis, 3. ptica ujeda, 4. značilna slovenska pokrajina, 5. del nemških priimkov, ki pomeni plemiška naslov, 6. pritok Ka-me v Rusiji, 7. češki književnik (Karel), 8. avtomobilska oznaka Kranja. 9. pregovor, izrek, 10. razteleševalec, 11. križanec med žrebcem in oslico, 12. gozdarski izraz za letni posek gozda, 13. telesna poškodba, 18. dvojica, 21. italijanski trobentar, avtor popularne «Tišine» (Nini), 22. slovenski pisatelj (Danilo), 25. čas brez vojne, 26. afriški veletok, 28. razuzdan francoski ples, 30. skrivnostni židovski nauk v srednjem veku, 31. rimski cesar, 32. sojenica, 33. vzdevek ameriškega generala Eisenhowerja, 34. francoski pisatelj popularnih romanov (Jules), 35. ime ameriške filmske igralke Day, 36. prvi predsednik alžirske ljudske skupščine (Farhat), 37. del imena najvišje gore na svetu, 39. staro-islandska povest, 41. plačilo na račun, predujem, 43. pripadnik južnoslovanskega naroda, 45. sto kvadratnih metrov, 47. kemični znak za aluminij. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. mati, 5. ta-pioka, 12. agent, 14. kataster, 15. mandarina, 17. arak, 18. ud, 19. takt, 20. kota, 21. tipa, 24. psalm, 27. kod, 28. revma, 30. Liam, 32. na, 33. Stol, 34. nauk, 36. SA, 38. Oslo, 40. oskar, 42. Ots, 44. total, 46. apel, 48. Mrak, 50. omet, 52. Si, 53. robi, 54. omejenost, 57. apotekar, 59. Kijev, 60. Karajan, 61. Nela. iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMmiimiiiiiiiiiiiuiHiii Stopetdeseta obletnica rojstva Stefana Kociančiča (Nadaljevanje s 3. strani) samostojni izdaji zgodovino božje poti Marija Cel nad Kanalom, id je prvo samostojno izvirno v slovenskem jeziku izdano delo v Gorici (ne. moremo sem vključiti prevoda .Pasppnijeve zgodovine božje poti na Sv. Gori pri Gorici iz leta 1843 in ((Cudapolno histo-rio zarpaknesne dlvice Marie od Mori«, ki Je kot prevod izšla leta 1837 v Vidmu). Prav zato velja Kociančič kot prvi Slovenec, ki je izsledke svojih spoznanj iz goriške zgodovine objavljal v slovenskem jeziku. To leto je izdal tudi pridige duhovnika Jožefa Stibiela in ob tem napisal njegov obsežen življenjepis, v katerem je izrecno poudaril da je vse popisal tako kot se je zgodilo: «Životopis, ki ga tu podam, je natanjko tako napisan, kakor se je vse v resnici godilo, in sim jaz, kakor sim že zgorej omenil, iz lastnega izkustva, vz ustmenega sporočila vse vere in zaupanje, vrednih oseb, in iz uradnih odpisov in spričeb saznati zmogel.« Merila, ki jih je ob tej knjigi navajal za svoje delo na področju zgodovine je uporabljal tudi v kasnejših delih, dasiravno bi ga lahko za tisti čas še vedno dovolj tipična nekritičnost zapeljala. Toda ob spornih ugotovitvah .je vselej navajal vir. Leto 1853 je bilo za Kocjančiča bogato in delovno. To leto je izšla Bla-žičeva (»Kratka povsetnica goriške nadškofije«, napisal jo je go- r|lJJJ0,J1APOI * * CiAii Qde s- «■ riški bogoslovec in zato je knjiga nastajala pod Kociančičevim vplivom; Kociančič je knjigi napisal predgovor. Iz takega sodelovanja Je nastalo še nekaj dčl1,' 'tako pišejo ((Novice« (27. 11 1861): «Za vse to kakor za uno poprejšnjih leti imamo se serčtnb zahvaliti našemu visokočastitemu g. Ste-panu Kocšančiču visokoučenemu profesorju v semenišču, ki vse to vodi in vreduje, med tem ko tudi sam marsikteri delo na dan spravi.« Kociančič je objavljal v ((Slovenski Bčeli«, «Solskem Pri-jatluiii ((Prijatlun, v ((Slovenskih večernicah« je leta 1861 pisal o misijonarju Mesarju, za Zakrajškov ((Goriški letnik« (1864) pa je napisal zgodovino goriške grofije. Precej neopažena so ostala njegova zapažanja, ki jih je objavil v zagrebškem «Arkivu za povest-niču jugoslavenskuii, že leta 1852 je ta publikacija objavila njegove odgovore na vprašanja, ki mu jih je poslal Ivan Kukuljevič (odgovor je hapisal v srbohrvatskem jeziku, ki ga pa ni povsem obvladal). Leta 1854 je prav tam izšel 50 strani obsegajoč spis ((Zgodovinske drobtinice po Goriškem nabrane v letu 1853», ki je nekakšna domoznanska topografija Goriške in bližnje Furlanije in še za današnjo rabo vreden popis. Pri tem moremo posebej povda-riti, da je Kociančič obravnaval tudi Beneške Slovence in Rezijane. Nič manjšega pomena niso tudi Kocjančičevi doneski k lokalni zgodovini. V latinskem jeziku in samostojno je izdal življenjepis dr. Ivana Hrasta, se-meniškega. profesorja (1875) in nekoliko obsežnejše biografsko delo «Caffou Felix Antonius et Crobath Jose-phus Fridericus« (1877). Veliko člankov pa sta prinesla škofijska lista v Trstu in Goriči, v goriškem «Folium pe-riodicum« je opisal zgodovino posameznih far. članke pa so prinašali tudi slovenski goriški tednik ((Domovina« in «Glas». Zgodovinar Simon Rutar je izrecno pohvalil Ko-ciančičeva prizadevanja, da obdela zgodovino posameznih far, saj so «pravi temeljni kameni, ra katerih bode sko-ro mogoče sezidati popolno in natančno zgodovino Goriške grofije.« Drugi, enakovreden del Ko-ciančičevega življenjskega delovanja je bilo jezikoslovje. Poznal je 30 jezikov, a med temi mu je bila najljubša hebrejščina, poznal jo je v toliki meri, da je pisal v tem jeziku celo pesmi. Bil je priznan orientalist in imel je stike z goriškim rojakom, sicer pa znanim jezikoslovcem Ascolijem. Iz tega področja je le malo izdal, samostojno je izšlo «Specimina lectionis scripturae hebraicae« (Gorica 1853, 1860) in nekaj člankov. Njegova poglavitna dela so ostala v rokopisu, med temi se navajajo etiopsko-la-tinski slovar, turško-nemški slovar, slovensko-nemški slovar, razprava o starem sve- topisemskem slovstvu, razprava o staroslovenski slovnici, prevodi bolgarskih ljud-iskih pesmi; slovnica italijanskega jezika. O njegovem ro-. kopisnem stovansko-nemške m -slovarju .i.Je' napisal krajšo razpravo poznani italijanski slavist Arturo Cronia (((Studi goriziani«, 1954), ki je potrdil in opravičil vzdevek, ki so ga Kociančiču dali — ((goriški Mezzofanti« (italijanski poliglot, čigar ime je postalo prislovično). Kociančič je objavil tudi nekaj s področja predmeta, ki ga je v semenišču predaval >— profesor svetega pisma stare zaveze. V semenišču je vodil knjižnico, jo nanovo preuredil in povečal, objavljal je tudi s področja knjižničarstva. Ob 150-letnici rojstva Štefana Kociančiča lahko ugotovimo, da njegovega pomena, predvsem za našo krajevno zgodovino in jezikoslovje, še nismo v celoti spoznali. Vzroki so v tem, ker je naj večji del njegovih jezikoslovnih izsledkov ostal v rokopisu, ni bil še predmet proučevanj. Vendar tudi kot prvi slovenski zgodovinar na Goriškem še nima svoje ocene. Jubilej nalaga slovenski znanosti tudi to dolžnost. Ob Kocianči-čevi smrti, umrl je v Gorici 9. aprila 1883, je tedanji slovenski tisk poudarjal velike in nesporne Kociančičeve zasluge in prizadevanja, tako je Fran Podgornik zapisal v (»Ljubljanskem zvonu« (1883, str. 400-1): «Tako nas je Kociančič zapustil veliko prerano, ko je sam čutil še veliko veselja in moči do dela; ali on ostane duhovščini, zlasti slovenski, vzvišen vzgled, kako naj poleg cerkvenih dolž-nostij izpolnuje tudi dolžnost do druge duševne omike narodove. Vse slovenske nao-bražence pa spominja njegovo neumorno delavno življenje, kako se je mogoče tudi z majhno gmotno pomočjo povzdigniti do vrhunca učenosti. Brez posebnih navodov se je Kociančič plemenit samouk povzdignil do častne samostojnosti, ki mu je podelila dostojno avtoriteto.« Ta informativni zapis ob Kociančičevem jubileju končamo s kratko omembo, da je 23. decembra letos minilo 300 let od smrti Martina Bav-čerja, rojenega v Selu v Vipavski dolini 11. 11. 1595, prvega pisca goriške zgodovine. Njegova dela, pisana v latinskem jeziku, so ostala v zapuščini in tudi čakajo znanstvenika, ki jih bo pravilno o-vrednotil. Bavčer je bil slovenskega rodu in tudi zato ne more biti nezanimiv za spoznavanja in vrednotenje naše preteklosti. B. Marušič SKOP Veljaven od 29. XII. 68 do 4. I. 69 -- OVEN (od 21. 3. do f 20. 4.) Imeli boste f \ opravka z zelo pri- l J vlaCnimi osebami in 7 ravno zato se boste ^^ morali znati brani- ti. Neki večer boste imeli ljubezenski zmenek. V družini se bodo porodili navdihi v zvezi z vašim delom. Revmatično o-bolenje in nočne živčne motnje. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne bo vam uspelo, da bi brzdali svoj trmasti značaj in naglo jezo. Zaradi tega bo prišlo do prepira o nepomembnih zadevah. V skrajnem trenutku boste prejeli denarno pomoč, ki vas bo rešila iz hude zagate. Imeli boste želodčne motnje in glavobobl. DVOJČ KA (od 21. 5. do 21. 6.) Cas je zelo primeren za ljubezenske sestanke in sploh za čustvena srečanja. V čustvenih zadevah boste dosegli velik uspeh pri osebi, ki vam je zelo pri srcu. Ukvarjajte se sami s svojimi kupčijami, da vas ne opeharijo. Zaradi slabe prebave boste živčni. RAK (od 22. 8. do 22. 7.) Zaradi nekega potovanja se u-tegne slabo končati vaš ljubezenski sen. Bodite bolj preprosti in zaupljivi, pa boste gotovo imeli uspeh. Vse dejavnosti, ki se tičejo vaše zaposlitve, bodo pod ugodnim vplivom zvezd. Telovadite, da ohranite prožne mišice. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Neka oseba sumi o vas in zato ne boste mogli u-resničiti svojih ljubezenskih načrtov. Ravnajte se po nasvetih dobrega prijatelja. Na delu boste izbrali lahko dve poti, toda rešitev vaših vprašanj terja mnogo časa in potrpljenja. Imeli boste razne zdravstvene motnje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Glede čustvenega življ en j a bo ste imeli polno dvomov. Ne smete pa pretiravati, da ne zapravite ljubezni ljubljene o-sebe. Nekdo vam bo telefoniral. Na delu se izogibajte o-pravljanja in ne zatipajte nikomur svojih načrtov. Pazite se pred prehladom. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Pazite se pred povTšnimi in vsiljivimi osebami. Preden se odločite za dokončno iz- zvezi s svojimi čustvi, vso stvar zelo dobro premisliti. Na delu morate kovati železo, dokler je vroče. Zdravje bo precej spremenlji- vo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Preživljali boste zelo srečne trenutke. Vse vaše želje se bodo izpolnile. Neka sorodnica vam bo pomagala do sprave z ljubljeno osebo. Na delu vas bodo premestili, kar pa bo le v vašo korist. Izogibajte se prevelikim naporom. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Ljubljeni osebi morate zaupati svoje načrte. Le tako jih boste končno uresničili. Na delu pojde vse dobro in nič ne bo motilo uresničenja vaših načrtov. Sicer boste tudi dobro zaslužili. Priporočamo vam mnogo počitka in masaže. KOZOROG (od 22. ✓--N. 12. do 20. 1.) Raz- f dobje je zelo pri- 1 merno za sklepanje V« Ji/J novih prijateljstev. -------- Morate pa biti previdni pri svojih izbirah, da ne naletite na lažnive in lahkomiselne osebe Ce hočete izboljšati svoj položaj na delu, sprejmite ponudbo prijatelja. Trpeli boste za revmatizmom. 1 VODNAR (od 21. 1 do 19. 2.) V zvezi čustvenim življenjem ne dajajte preveč obljub in nikar ne sprejemajte obveznosti, preden se dobro ne spoznate z osebo, ki vas zanima. Na delu morate biti zelo previdni in ohraniti svoje tajnosti. Ce slučajno vozite avto, bodite zelo pazljivi. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Kar se ljubezenskih zadev tiče, se ne boste znali odločiti. Zato prepustite dokončno odločitev srcu. V poslovnih zade vah boste uresničili nekatere načrte v sodelovanju z osebo ki JI mnogo zaupate. Ne pretiravajte pri izrabljanju tvojih energij. NOGOMET V mladinskem prvenstvu naša moštva poprečna Trebenski nogometaši pred vrati Hp 1*55.. J Ura. Naše nogometne ekipe, ki so v zadnjem času tako razvile svoje delovanje se ne udejstvujejo samo v članskih ligah, ampak imajo nekatere svoje enajsterice tudi v na-raščajniškem in mladinskem prvenstvu. Žal je zastopstvo naših moštev v teh dveh ligah še vedno premajhno, saj bi moralo vsako društvo skroeti predvsem za to, da si samo ustvari svoj naraščaj, s katerim bi kasneje izpopolnjevalo vrzeli v svoji članski ekipi, ne pa da se omeji zgolj na nakupovanje igralcev od drugih moštev. Zato upajmo, da bomo v prihodnjih sezonah naleteli na več imen slovenskih klubov. V članskih ligah nastopajo slovenska moštva z razmeroma lepim uspehom. Res so nekatera, ki jim igra ne gre posebno uspešno izpod nog, v zameno pa sta trenutno na čelu lestvice tako v skupini «M», kot «L» naši ekipi, pa tudi za častna mesta se potegujejo naše enajsterice. Žal pa ni tako tud; v na-raščajniškem in mladinskem prvenstvu, kjer so uspehi naših moštev dokaj slabši. Kot vse kaže so enajsterice našega podmladka dokaj poprečne in so zato trenutno vse v spodnji polovici lestvice. Pa si oglejmo, kakšno je stanje na obeh lestvicah pred začetkom povratnega kola, t.j. po polovici prvenstva. Ker morajo številne ekipe odigrati še več zaostalih tekem, lestvica seveda ni popolna. Trenutna slika je pa taka: MLADINSKO PRVENSTVO Fortitudo 14 10 2 2 37:8 22 Aurisina - 13 9 2 2 27:11 20 Cremcaffč 15 9 2 4 43:15 20 CGS 14 8 2 4 24:18 18 Libertas 11 6 5 0 21:6 17 Ponziana 13 8 1 4 38:15 17 Edera 13 7 3 3 22:15 17 S. Sergio 14 8 1 5 23:15 17 S. Giovanni 15 7 3 5 26:19 17 Breg 13 8 1 4 22:12 17 Arsenale 13 4 2 7 20:17 10 S. Anna 13 3 1 9 13:34 7 Gaja 14 2 2 10 18:47 6 Vesna 12 1 2 9 14:36 3 Esperia 14 1 1 12 5:46 3 CRDA 15 1 2 12 14:53 3 NARAŠČAJNIŠKO PRVENSTVO Triestina 9 8 1 0 27:1 17 Libertas 10 6 4 0 25:4 16 Ponziana 9 5 2 2 10:6 12 Muggesana 9 4 3 2 13:9 11 Don Bosco 8 4 2 2 15:9 10 S. Sergio 10 4 2 4 11:11 10 Fortitudo 8 3 2 3 13:6 8 S. Giovanni 7 1 2 4 3:7 4 S. Anna 6 1 1 4 3:17 3 Union 8 1 0 7 3:22 1 Roianese 10 0 1 9 1:32 1 MONZA - LIVORNO De Marchi PERUGIA - BARI Acemese REGGIANA - MODENA Giunti REGGINA - GENOA Carminati SPAL - COMO Barbaresco A SKUPINA c: = = MI BIELLESE - ALESSANDRIA (neodigrana tekma od 101. 11) Levrero MONFALCONE - TRIESTINA (tekma, ki bi jo morali igrati 5. 1. 1969) Bianchi ARETTA ULTRA T HIN med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo < L A CLESSIDR A» Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-i. nadstropje IMPORT Pro...........mn..n.miiuii.n.n...umi.,,,.........min,........................ PRETEKLI ČETRTEK TENIS FINALE DAVISOVEGA POKALA ZDA-Avstralija 4:1 Edino točko za Avstralijo je osvojil Bowrey ADELAIDE, 28. — Z osvojitvijo Davisovega pokala so ameriški športniki dostojno zaključili zanje tako plodno sezono, ki je imela svoj vrhunec v zmagoslavju njihovih tekmovalcev na olimpijskih igrah v Mehiki. ZDA so namreč danes premagale Avstralijo, ki je bila zadnja štiri leta zaporedoma zmagovalka v tem tekmovanju, in so tako odnesle veliki srebrni poka! (ki mu pravijo tudi «skleda za solato«) preko oceana kjer bo ostal vsaj leto dni ,kot pa vse kaže, morda tudi nekaj več. Amerikanci so si sicer prvo me~ sto zagotovili že drugega dne, ko so povedli s' 310 In stfC' bila torej zadnja dvoboja posameznikov zgolj KOŠARKARSKA B LIGA Spliigen Brati proti peterki Candy V šestem kolu je prišlo do bistva, nih sprememb v košarkarskem prvenstvu B lige. Goriški Spliigen Brau jo desegel šesto zmago m skupno 12 točk ter se odlepil za štiri točke od ekip, ki bi mu lahko posredno ogrožale prvo mesto. Presenetljivo je peterka Libertas Biel-la premagala Biancosartija in prav poraz peterke iz Vareseja je dal goriški zmagi v Trstu še večji poudarek. Sedaj sledijo Goričanom tri ekipe: Biancosarti, Becchi in Lloyd. formalnega značaja: Avstralcem “ pa jTern Pa W se lahko pridružil še tudi tokrat, bi si lahko že zagotovili matematično gotovost vstopa v A ligo. Ker se Goričani zavedajo težkoč tekme, so organizirali številno spremstvo navijačev, da bi podpirali igralce s primernim navijanjem. Primorec premagal Libertas Opčine z 1:0 Vedno bolj prihaja do izraza trebenski napad, ki se vedno bolj uveljavlja in kopiči za svojo enajsterico dragocene točke. V nedeljo smo videli, da znajo tudi Trebenci s svojimi nevarnimi in neprestanimi napadi resno ogrožati nasprotnikova vrata. Že od vsega začetka so ......"‘"n.......milini,n............................................m,i,miii,iiii,„ii„„„, SMUČARSKI SKOKI V OBERSTDORFU je prav v poslednjem srečanju posameznikov uspelo uiti popolnemu porazu. V zadnjem dvoboju Je namreč Bill Bowrey pripravil veliko presenečenje, ko je premagal najboljšega ameriškega reprezen- w ________ tanta, črnca Arturja Asha in to ce- j riški igralec italijanske narodno- Candy Brugherio, ki je odigral tekmo manj in ima trenutno 6 točk. Šesto kolo pa je prineslo še novost v sestavi peterke Becchi iz Forlija Preteklo nedeljo je v tej ekipi zaigral tudi Gennari, ame- NOGOMET DANES B -'š* w jriš ‘Hi 13. kolo) CATANIA - CATANZARO Di Tonno CESENA-TERNANA Bigi LAZIO - FOGGIA Motta LECCO- PADOVA Gialluisi MANTOVA - BRESCIA Pieroni l.o v štirih setih. Ashe je namreč | sti in državljanstva, ki je postal igral dokaj lagodno, vedoč, da : končno Italijan tudi za FIP. Preidi meddržavnega srečanja med j pričani smo, da bo gotovo okre-obema reprezentancama ne more pil peterko Becchi, vseeno pa ta biti več ogrožen. Amerikanci so tako potrdili, da imajo trenutno (po odhodu številnih Avstralcev med profesionalce) r.aimočnejšo amatersko reprezentanco na svetu. Ker člani ameriške ekipe ne kažejo teženj, da bi prestopili med poklicne igralce, Je zelo verjetno, da bo «skleda za solato« gostovala v ZDA še nekaj časa. Clark Graebner, 25-letni zobar iz Clevelanda je tudi v svojem dvoboju poskrbel (enako kot proti Bow-reyu v četrtek) za pravo maraton- ne bi smela več ogrožati Goričanov. Zgodilo pa bi se lahko, da bi Becchi premagal Spliigen Briiu v povratnem srečanju na domačih tleh. Ta tekma predstavlja eno izmed najtežjih v tem kolu. Candy se je izkazal kot zelo močna ekipa na domačih tleh, saj je že v prvih tekmah premagal Biancosartija, medtem ko se je krepko boril proti ostalim ekipam. Na tujem je ta ekipa šibka in je utrpela že dva poraza. Prve tekme je Candy odigral v sko srečanje, ki se je razvleklo na zasilni telovadnici, ki je imela cepet setov. Toda Graebner, ki se je mentni pod. To je oškodovalo go-znašel prav ob koncu letošnje se- stujoče ekipe, ki se vedno zelo zone v najboljši formi, je le ugnal Ruffelsa, ki ie od časa do časa zaigral res odlično. Graebner (ZDA) — Ruffels (Avstralija) 3:2 (3:6, 8:6, 2:6, 6:3, 6:3). Bowrey (Avstralija) - Ashe (ZDA) 3:1 (2:6, 6:3, 11:9, 8:6). Prvi nastop novoletne turneje štirih skakalnic Tekmovanje se bo zaključilo 5. januarja v Bischofshofnu slabo odigrale tekme na tem igrišču. Sedaj si je peterka Iz Milana oskrbela boljšo telovadnico v Monzi. To bo seveda nekoliko zmanjšalo moč peterke, vseeno pa mislimo, da bo ta tekma za Goričane zelo trd oreh. Ce bodo uspeli »■ i * ; * \ MUNCHEN, 28. — Jutri se bo v Oberstdorfu začela tradicionalna turneja štirih skakalnic. 1. januarja bodo najboljši smučarski skakalci nastopili v Garmischu Par-tenkirchnu, nato pa se bodo preselili v Avstrijo, kjer bodo 4. januarja tretjič tekmovali v Innsbrucku, 5. istega meseca pa bodo turnejo zaključili v Bischofshofnu. Čeprav bodo manjkali vzhodni Nemec Neuendorf, Finec Veikko Kankkonen, Sovjet Koba Pakadze in Ceh Dalibor Motejlek, je seznam prijavljenih poln svetovno znanih skakalcev. Vsega skupaj se je prijavilo 90 skakalcev iz 14 držav, vendar je treba pripomniti, da bodo tokrat manjkali Američani, Kanadčani in Japonci. Olimpijska prvaka 1968 Sovjet Vladimir Belusov (z velike skakalnice) in Ceh Jiri Raška (z majhne skakalnice) se bosta morala spoprijeti z olimpijskim prvakom iz 1964. leta in dvakratnim svetovnim prvakom Norvežanom Bjoemom Wirkolo, ki se bo skušal oddolžiti za poraz na grenobelskih zimskih igrah in bo skušal doseči tretjo zaporedno zmago na novoletni turneji štirih skakalnic. ALAN PATON V POTOLAŽI DEBITANTKO Na vseh je bil enak napis: Ples debitantov. Na prvem je pisalo: «Debbie Go Home«. Na drugem je bilo pripisano: «Kdo je ukradel mojo volilno pravico?« Tretjega je napravil sam. Toda prijatelji so mislili, da je prekompliciran. Napisano je bilo: ((Dobrodošli, mali osladni lizuni.« Ko jih je vse namestil, je zopet sedel na mizo, vendar ni mislil na govor. Mama lahko pride vsak hip. • * * Prišla je z žarečimi očmi. Objela ga je in zagledala nov stenski okras. «Rada bi se mi zahvalila9« Je dejal. «Da.» Usedla se je na stol In pogledala lepake. ((Sedaj ne smeš storiti tega.« »Zakaj ne?« «Tako vendar ne gre,« je rekla. «Ne moreš z eno dati, z drugo pa vzeti « «Svoje si dobila,« je vneto dejal. «Tole tu je moje.« «Tako ne gre. Ce vztrajaš pri svojem, je moje brez vrednosti. Se ti ne zdi tako prav?« «Ne morem pomagati,« je rekel. «že dolgo je tako dogovorjeno: še preden sem vedel, da hoče Janie na ples.« Ker ni odgovorila, je nadaljeval: «To, kar delamo, je pomembno. Ne moremo odnehati na sredi, ker želi sestra na ples.« ~«Razumem tvoje početje, to, kar hočete, ti in tvoji prijatelji. Toda ali si nikoli ne privoščite oddiha? Ali niste nikoli usmiljeni?« ((Usmiljenje.« Beseda je razvnela njegovo fantazijo. ((Podobno je vratcem v kletko. Le enkrat jih odpri, pa je vse zunaj«) «Ali veš, da pride tudi Ha-zel na ples?« je vprašala. «Vem,» je rekel uporno. «In Fred? Ali tudi on dela enako?« «Da.» «Potem je ponorel ves svet,« je dejala. Vstala je in s hrb- tom roke potegnila čez čelo. «Brat proti sestri, mož proti ženi. Saj poznaš Kristusove besede.« Zamerljivo jo je pogledal. Ni bilo prav od nje, da je prišla z vero na dan. Iz religije belcev se je lahko norčeval in jo zasmehoval: njene ni mogel. «Stori, kar hočeš,« je dejala. «Toda nekaj ti moram povedati, ih zapomni si to. Ali daš odkrito, iz vsega srca, ali pa nič. Dati pol tega, pol onega ni mogoče.« • * * Odšla je in zaprla vrata. Tako nestrpno jo je pričakoval, sedaj pa jo je videl, kako z napeto pozornostjo zapušča sobo. Nikjer v hiši se niso zaprla vrata, nikogar ni slišal govoriti. Popolnoma tiho je bilo. Ko se slednjič ni mogel več vzdržati, ji je sledil in jo našel v sobi. Sedela je v Somraku. «Kaj počneš tukaj?« je vprašal. Odgovorila je z vsakdanjim glasom. Enkrat je bila torej takšna. Vse življenje moraš živeti z njo, da bi jo zares spoznal. ((Razmišljam ’o vsem tem,« je rekla. Ni prosila pomoči. Dobro je vedel, da kaj takega nikoli ne bi storila. Njen mož je izgubil pogum, hčerka se vdaja negotovim sanjam in sin, zagrizen in odkrit — le kako ji naj pomagajo. «Če želiš',« je rekel, «bom tako uredil, da me Janie ne bo videla.« Razmišljala je. «Kako boš to izpeljal? Dobro veš, kje bodo parkirali avtomobile: pred salonom za sprejem. In kje boš ti takrat: notri ali zunaj?« «To bi lahko vedela,« je dejal. «Le eno ti povem: Janie me ne bo videla«) «In Fred? Bo tudi on? Zaradi Hazla?« Nehote je občudoval njen bistri in hitri razum. «To je Fredova skrb,« je rekel. Vstala je. Opazil je, da ga hoče poljubiti. Ubranil se je. Kljub temu ga je poljubila. «Daj ga naprej, Fredu,« je rekla. «K Janie grem in ji sporočim odgovor.« , Pri vratih v hčerkino sobo se je obrnila in ga pogledala s simpatičnim nasmehom na ustih. ((Poslušaj očeta,« je dejala. «Ne pusti ga čakati«) (Konec) Rekordni skoki na štirih skakalnicah novoletne turneje so naslednji: Oberstdorf — 82 m (Sepp Weiler — Z. Nemčija — 1950. leta), Garmisch Partenkirchen — 92.50 m (Bjoern Wirkola — Norveška — 1968. leta, Innsbruck Berg Isel — 95,50 m (Jožef Przybyla — Poljska — in Veikko Kankkonen — Finska — 1964. leta). Bischofshofen — 104,50 m (Dalibor Motellek — CSSR — 1965. leta). DOMAČI ŠPORT DANES Nedelja, 29. decembra 1968 NOGOMET 2. amaterska liga 14.30 v Nabrežini Aurisina — Juventina 3. amaterska liga 10.30 v Nabrežini Primorje — Libertas Prosek * * « 12.15 v Trstu, Drev. Sanzio Vianj — Vesna * * m 12.30 v Trstu, Sv. Alojzij Primorec — Zarja * * * 12.30 v Trstu, Sv. Sergij Breg — Flaminio * * * 14.30 v Trstu, stadion «1. maj« Union — Libertas Opčine * * * Mladinsko prvenstvo 12.30 v Nabrežini Vesna — Breg 10.00 v štandrežu Juventina — Sanrocchese KOŠARKA Prijateljsko srečanje 15.00 v Trstu, Ul. della Valle Bor -r- Maribor 66 pritiskali in so bili vedno pred vrati Libertasa, kar priča tudi velika razlika v kotih (13:2). Vrata-r Libertasa je imel tokrat res polne roke_ dela. Vendar je nasprotnik zadržal te napade in vse je izgle-dalo, da se bo tekma končala z neodločenim izidom. Toda Riosa je v zadnjih minutah realiziral toliko pričakovani gol. Prvih 15 minut je bila tekma prava muka za opensko obrambo. Trebenci so z lepo, odprto igro in z organiziranimi akcijami od vseh strani vodili žogo proti kazenskemu prostoru ter streljali v vrata. Libertas Opčine je ta pritisk vzdržal in večkrat odgovarjal z bliskovitimi protinapadi, ki sta jih izvajala preflvkfem srednji napadalec ter desno krilo. Tudi Vladimir j Kralj je v četrtek pokazal vse svoje sposobnosti in v marsikateri akciji je z odločnim posegom rešil Trebemcem vrata. Prvi polčas se je končal brez gola in udarna sila trebenskega napada je začela pojemati. V nadaljevanju je bila igra še bolj razbita, neučinkovita in počasna. Šuber je s svojimi osebnimi akcijami resno zaposloval nasprotnikovo obrambo, vendar je s tem še bolj škodil organizirani skupni igri, za katero bi morali vsi stremeti. V 20’ je Race zapravil lepo priliko, ko je z zgrešenim strelom iz kratke razdalje brcnil žogo mimo vratnice. V 35’ je Vladimir Kralj še enkrat pokazal svojo sposobnost. Brez obotavljanja se je vrgel pod noge nasprotnika, ki je vodil žogo proti njegovim vratom. Končno v zadnjih treh minutah toliko pričakovani gol: po lepi podaji Bogdana Čuka je Riosa z glavo potisni! žogo v mrežo. Ta zmaga je za Trebence velikega pomena, saj so se tako z 9 točkami vsidrali v sredino lestvice. Jutri jih čaka težka tekma z bazoviško Zarjo. Že nekaj časa je ekipa Primorca v najboljši formi in bo skušala zaigrati tudi jutri z vsemi močmi ter prinesti domov ves izkupiček. Igra bo zelo zanimiva in napeta. Zato vabimo vse navijače, tako ene kot druge enajsterice, da se polnoštevilno udeležijo tega domačega derbija. KR GOSTILNA NAKLANCU » Seča (Portorož) št. 81, telefon 73588 — ob glavni cesti proti Pulju VSDNO SVEŽE MORSKE RIBE IN DRUGE SPECIALITETE • KRAŠKI PRŠUT IN PRISTNA ISTRSKA VINA Oglašujte v PRIMORSKEM DNEVNIKU SPL0SNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta redno linijo z lužno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko tet, nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi la«l jahti od K.lltlll do 18.(100 ton nosilnosti Za vse informacije se obrnite na uoravo podjelia: »SPLOŠNA t'LOVKA« Piran Župančičeva ul 24 in na naše agente po vsem svetu relexi: 341 23; 341 22 Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477 flVTOPROMET GORICA PRIPOROČA ZIMOVANJE NA LOKVAH Dnevno obratujejo vse vlečnice. Lepa smučišča in tereni z« druge zimsko-športne dejavnosti. HOTEL POLD ANO VEC z več kot 100 ležišči in restavracijo z domačo hrano, vinom in drugimi pijačami. Tel. hotel Poldanovec 21313, 21314 PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462 s svojimi obrati: restavracijo, kavarno /n gostilna