Štev. 43. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 4. novembra 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo, Priloga Marijin list i Kalendar Srca Jezušovogá. Cena pri sküpom naslovi sa dom 25 D, na posamezni naslov 30. D, či se cela naročnina naprej plača do 31. marca. Či se pa plača po 31. marci, je pri sküpnom naslovi cena 30 D., pri posameznom 35 D. M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikanci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Oglase sprejema same tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; l|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipét reči 5 Din. više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1.50 D., v»Poslanom« 2.50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popusta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Verskim šolam. predstavnikom versko-konfesijonalnih organizacij, štere določi minister za vero. V slučaji nesporazuma končno odločitev od razdelitve določi Državni Svet.“ Glejmo krivice i nevarnosti toga zakonskoga načrta: 1. Država deva roko gor na privatno svojino tak ostro, ka niti ne dovoli, ka bi Cerkev ali privatnik spremeno cio svoje vrednosti. Vsaki — tak i Cerkev — ma juš svojo vrednost v tiste namene obrnoti, kak si sam zvoli. Ešče vekša krivica je pa v tom, da držáva šče vkraj vzeti ešče tisto, ka niti ne je cerkveno, nego Cerkvi samo zročeno za „upravo“, to je da ravna z njim. Po tom načrti bi Šolska postala vsaka fundacija, štero je što dao v roke Cerkvi, da ž njov kak njegovov lastninov podpira šolo — pri verskom navuki; to bi zagrabila vso — Šola, cerkev pa ne bi mela za verski navuk ni filera podpore. 2. Vrednost verskih šol šče deliti nameravani zakon. Tisto šče deliti, ka je cerkveno imanje, ka cerkveni zakoni prepovejo vkraj jemati. To je prvi greh toga načrta pri delitvi. Drügi je, da za to delitev minister more določiti cerkveno osebo, štera bi to delitev vršila. Ar cerkev po 1495 §. cerkvenoga prava od svecke oblasti nezavisno spravlja, obdržava i upravlja svoje imanje, te nameravani načrt grdo žali nezavisnost Cerkve. Če Cerkev ščé pri svojem imanji kaj spremeniti, si določi sama za to delo predstavnike, nema pa toga prava minister. 3. Če cerkev ne bo štela, ar ne bo smela odstopiti svojega imanja, pride cela zadeva pred Državni Svet. Pravimo, ka te ne da prav Cerkvi i Cerkev zgübi svoje imanje? Što je vdarjen? Siromašni farniki, ki so z svojimi predniki vred teške žrtve doprinašali da pri življenji ostanejo njihovi sveti verski nameni. I zdaj naj ešče ednok na sebe vzemejo vsa bremena, štera so te komaj mogli nositi, kda so bile bolše letine, več vrednosti, zdaj, kda njim je gospodarstvo oslabljene, ali celo vničeno, kda zavolo pobojnih razmer, stalnosti vu vrednosti skoro da ne. 4. Hiše školnikove (kantorove) so cerkvena last. Njive tüdi. Oboje z dvojim namenom: da slűžijo krščanskoj vzgoji farne dece i da fara ma školnika ki vrši na njega spadajoči deo verske slüžbe. I vu vsakom mesti to ne je razdeljeno. Naj zdaj dobi to vse država, si Siromaški farnicje morejo povati znova stan za kantora i poskrbeti z ednim dohodke za toga zdržavanje. 5. Kde je edna vera, kak na Dolenskom v dolnjelendavskom okraji večinoma, tü bi šla še gladko ta delitev. Ali glejmo gde so mešane vere. Glejmo Gor. Petrovec. Tü ma evangeličanska verska občina šolo, nemajo jo pa katoličanci. Če se zdaj šola odloči od kantorska, majo juš v šoli lüdi katoličanci, čeravno nikaj ne so davali k njej za vzdržavanje. Ešče bole kričeča krivica bi bila v Martjanci, gde bi katoličansko šolo dobili v roke evangeličanci, ki tü nemajo šole. Ravnotak bi bilo pri Sebeščani, kde bi bila strašno vdarjena cela siromaška fara. To je glavno, ka sam šteo povdariti. Zakona ešče nega, ali nevarnost za njega je tü. Da se ta nevarnost odstrani, da bi bio najmre v toj formi sprejeti načrt, kak je izdelan, prosim podpisani vse šolske stolce, naj obdržijo edno sejo i na njej določijo, kak naj se poslanca Slov. Krajine držita pri tom zakonskom načrti. Vsaki šolski stolec naj pošlje svoj odlok poslanci svojega okraja. Midva od svoje strani včiniva vse, da se to pitanje reši pravično i to tem bole, ar naj je že Višešnja oblast tüdi oprosila, da čuvava pravice naših verskih šol. KLEKL JOŽEF narodni poslanec. Što ščé šolariti, naj plača! Ne ravno pogosto, itak se pa te nepremišlene reči čujejo tü pa tam. Tisti, šteri je te reči prvi povedao, je zagotovo ne premislo ka je gučao. I gda se te reči največkrat čüjejo ? Te, gda pride do toga, da bi naši lüdje kaj z dobre vole dali za naše dijake i največkrát od tisti lüdi, šteri sami nemajo dijakov. Što pa má hasek od šolani lüdi ? Ali majo hasek od šolanih lüdi samo tisti, šteri je šolarijo ? Ne. Ravno tej, šteri svojo deco šolarijo nemajo največkrat od njij nikši haskov. Dostakrat se zgodi, da stariši celo živlenje trpijo, se skrbijo i stradajo i gda si dete izšolajo, je boža modrost pozove s toga sveta. Ravno v časi, gda bi njim zošolano dete že konči nikelko moglo povrnoti i poplačati vse trüde, štere so meli ž njim, se stariš loči od deteta. Nemalokrat se pa tüdi zgodi, da dete zvrši vse svoje šole, nato pa zbeteža i se preseli na drügi svet. Tüdi tü nema stariš od vsej svoji trüdov na tom sveti nikšega haska od svojega deteta. Znamo pa, da dá dober Bog takšim starišom na drügom sveti za te njüve velke trüde lepo plačilo. Vsi mamo hasek od šolanih lüdi. Zmislimo si samo na razne velke i zvučene može, kelko so človeštvi s svojimi navuki i s svojim ravnanjom dobroga spravili. Pa ne nam trbe niti gledati i iskati okoli po velkom sveti. Poglejmo samo doma malo okoli sébe. Ali ne čütimo toga v celoj fari, če mamo dobroga plebanoša, dobre kaplana i dobre vučitele? Ali ne čüti cela okroglina, če ma dobre voditele i ravnitele? Toga mogoče zavolo svojega slaboga človečega nagnjenja ne vidimo vsigdar. Jako dobro pa občütimo vsigdar, če se nam božno godi, To vsi naednok zapazimo, če naši ravnitelje ne ravnajo z nami tak, kak bi trbelo. Tü včasi čutimo, da bi nam trbelo bogši ravnitelov. I Odked naj dobimo dobre voditele ? Sami iz sebe, če damo svojo deco v šole. Što pa naj pošila svojo deco v šole? Ne samo tisti, šteri je bogat i lehko šolari, nego tisti, šteri ma dobro deco. Deca bogatinov so ne vsigdar najbogša kak tüdi deca siromakov ne vsigdar. Če pa ščemo meti ednok dobre i poštene ravnitele i voditele, glejmo, da bomo davali v šole svojo najbogšo deco i da bomo to šolanje vsi podpirali. Deca siromakov, štera so zrasla v siromaštvi, navadno bole čütijo i dostakrat bolo razmijo vse nevole i potrebščine zapüščenoga lüdstva, kak pa deca tistih, šteri so nigdar ne čütili pomenkanja i skrbi v svojoj mladosti. Razmi se pa, da se vnogo, vnogokrat skriva tüdi pod dragim oblečeni nadvse smileno i dobro srce. Gda i kak moramo podpirati dijake? Ništerni lüdje, pa tüdi cele občine mislijo, da če zdaj nemajo dijakov, da so ne dužni podpirati dijakov i šol. Zgodilo se je, da je edna občina v našoj krajini dala izjavo, da ne da nikaj na dijake ar nema niti ednoga dijaka. Tüdi se je zgodilo te, gda so vse občine v našoj krajini podpisale posebne izjave, v šterih so zahtevale od prosvetnoga ministrstva, naj postane naša gimnazija kem prvle popuna osemrazredna gimnazija, da je pri toj priliki polsala edna naša občina posebno pis- mo, gde pravi, da ona takše izjave ne podpiše. Podpisani so bili vsi odborniki z županom vréd. Takše občine i takše odbornike si moramo dobro zapomniti ar v pravom časi človeki vse prav pride. Kak so tej ludje i voditelje takši občin nespametni ! Ali mislijo, da njüva občina resan nigdar nede mela dijakov? Ka pa, naj si tej mladi lüdje, šteri se zdaj šolajo, zapomnijo takše občine, i gda pridejo sledi na kakša ravnitelska mesta i začnejo tak plačo, vati kak se njim je zdaj davalo? Ali si ne zmislijo takši lüdje, da je za takše njüvo delo znajo preklinjati ešče njüve decé deca ? Ne bodimo nespametni! Ravno zdaj, gda se vsi tožimo, da nemamo, zadosta svoji domači šolani lüdi šteri, bi nas razmili i šterim bi mi vse lehko zavüpali, ravno zdaj Podpirajmo kak li najbole moremo svoje dijake. Podpiramo je pa tak, da njim skrbimo za gimnazijo, za dijaške zavode, kak je naše „Martinišče“ i da njim kakši mali dar darüjemo, gda pridejo dijaki pobirat za knižnico, dijaško kühnjo i tak naprej. Bodimo zagotovleni, da te krajcara, štere potrošimo na naše dijake, naložimo sami sebi na najvekši intereš. Novi šolski zakon bo dónošen. Njegov načrt je že zdelan i bo ešče to leto podnešen parlamenti, da ga té zglasa i tak postane za celo državo obvezni zakon. Düh, šteri je te zakonski načrt zdelao, je vu vnogom protiven staršom, Občinam, oblastim, predvsem pa Cerkvi. Ne mi je namen, da v Podrobnosti pišem od njega i ga razlagam, ar v tistoj formi, kak je izdelan, ga mi sprejeti itak ne moremo, nego pokazati ščem na tisto najvažnejšo stran njegovo, štera se v Sloveniji tiče jedino Slovenske Krajine, to je naših verskih šol. Član 201. načrta šolskoga zakona za osnovne šole se etak glasi: „Vse imanje, čtero je bilo pod upravov crkvenih občin ali raznih versko-šolskih organizacij, a bilo je namenjeno za zdržavanje šol ali drüge šolske namene, mora se í nadalje za te namene ponücati. Če je dotična šola pristala državna, mora se to imanje razločiti od ostaloga imanja teh verskih šol i šolskih ustanov i odstopiti šoli, da njoj slüži v iste namene. Razdelitev toga imanja bo vršila oblastna prosvetna oblast v sporazumi z zakonskim 2. N O V I N E 4. novembra 1928. Dače po novom zakoni Dugo je čakala naša držáva na novi davčni zakon, po šterom naj bi vsi kraji v našoj državi plačüvali dačo po svojoj zmožnosti i vsi ednako pravično. Vsi znamo, da so jüžni kraji naše države zdaj že deseto leto plačüvali skoro komaj polovico tiste dače kak mi. Niti edna vlade do zdaj je ne prišla do toga, da bi napravila tomi konec i krivico popravila. Največ so bili v vsej vladaj v našoj državi demokratje, pa nikelko časa tüdi radičovci. Nego tej, da bi se Srbom kem lepši napravili, so lepo v miri püstili, da je valala pri pobiranji dače dvoja mera. Srbi so si pa mislili: če ste ví ne proti tomi, da je pri vas vekša dača kak pri nas Srbaj, mi tüdi nemamo nika proti tomi če mi menje plačüje, mo. Gda je pa naša stranka z dr. Korošcom na čeli protestirala proti takšemi pobiranji dače, so demokratje včasi kazali na njega: Vidite, te je proti Srbom, toga nigdar nesmite püstiti na vlado. Nego zgodilo se je, da je dr. Korošec prišao na vlado i ešče to leto se je zgodilo, da je bio zglasani novi davčni zakon, šteri stopi v valavo z novim letom. Po tom zakoni bi morali plačüvati bole sa edno tretjino menje dače kak do zdaj. Nego gde Belgrad prav napravi, tam palig mi sami zavozimo. Z novim davčnim zakonom je prišlo tüdi to, da se zvrši nova cenitev čistoga katasterskoga donosa ali čisti zemelski haskov. V naši krajaj je bila zadnja takša cenitev leta 1873 i po toj cenitvi so se do zdaj pobirale vse dače. Kakpa, da je te cenitev za dnešnja čase ne bila več pravična i Vnogi so se tožili, da nikak nevejo za kaj volo takše pa takše dače plačüjejo. Ta nova cenitev je pa prinesla za našo krajino nesrečo. Na nesrečo so pri toj cenitvi meli glavno reč odposlanci davčno oblasti i ništerni naši županje, šterim je ne bila dava prilika i čas, da bi se na to nikelko pripravili. Če se to nede dalo popraviti, ka so je zdaj zgodilo, te bo naša krajína leta dugo plačüvala samo za spoznanje menje dače kak do zdaj, kraji po Štajerskom i Kranjskom bodo pa plačüvali skoro za polovico menje dače kak do zdaj. Gde smo sfaliti? Pri nas se je cenitev čisti zemelski haskov vršila v občinaj Žitkovci, Gančani, Bodonci i Prosenjakovci. V tej občinaj lehko povemo, da je v celoj krajini skoro najbogša zemla i nájveč pripovajo. Što je določo to, da se ravno te občine vzemejo za cenitev, mi sami ne vemo. Gde je pa ostala naša božna močvarasta ilovnata pa kamnata zemla? I pri tej občinaj so dohodke tak visiko zračunali, da se vse čüdimo, stroškov pa skoro nikši. Tak kak da bi pri nas zemla sama od sebe rodila. Ne vemo kak so mogli domačinje tej krajov to cenitev podpisati? I po tom je prišlo najhüjše. To cenitev naši zemelski haskov so dobili vsi naši županje v roke naravnoč iz Belgrada. Proti njoj so se meli vsi pravico v 15 dnevaj prtožiti. Županska zveza iz Maribora je poslala vsem županom navodila kak naj delajo nego s usodnov zmotov ravno pri količniki. Ka so pa naši županje napravili? Malo šteri se je iz tej Vnogi papirov mogao kaj razmiti, zato je večina samo spodpisala poslala nazaj v Belgrad. Samo ništerni so se obrnoli v Maribor i do naši poslancov, naj njim povejo ka to pomeni i Vnogi od tej so že tüdi podpisana pisma k njim prinesli. Ka naj zdaj napravimo? Količnik, to je tista številka po šteroj se bo dača računala znaša po cenitvi v našoj krajini 17, po Štajerskom i Kranjskom pa 10 i 12. Mi smo to svojo številko podpisali, na Štajerskom i Kranjskom so se pa pritožili ešče proti tomi, da je ešče 10 i 12 za nje previsiko. Tak bo za nje valala mogoče številka 9, za nas pa 17 če nam več níšče iz toga ne pomore. Tak bi na priliko pri nas eden siromak plačao 170 Din dače na Štajerskom pa ravno takši siromak samo 90 Din. To je pa že jako velka razlika. Tü se bo dalo zdaj edino na te način pomagati, da se mesto županov zdaj pritožijo občinarje. Mi v „Novinaj“ naznanimo, kak se po priliki napravi takša pritožba i na vsako pritožbo se podpiše 20 do 50 občinarov v imeni cele občine, šteri povejo, da so za to prvle ne znali i ne razmili. Župan pa mora izjaviti, da je vsega vküp nika ne razmo, ka je tüdi sveta istina i niti eden nede lagao. Pomagali nam bodo tű tüdi naši poslanci, ka bo pa za njé zdaj strašno teško, ar so skoro vsi županje podpisali tisto, ka do zdaj poslanci inači prosili. To se je zgodilo pri nas po nesreči, ar srbski i hrvaški dopisov naši lüdje ne razmijo. Demokratje si pa že naprej menejo roke zavolo té naše nesreče, ar mislijo zdaj našim lüdem pripovedavati, da je tomi kriv dr. Korošec. Düšni den. Kak se ništerni mali lüdjé radi zaletavajo v sveto Cerkev ! Smešno se nam vidi, kak da bi gledali mlado ščene, štero se postavla na svojega gospodara. Vsakša najmenša smet njim pride prav, samo naj bi pred svetom pokazali Cerkev za nazadnjaško, dnešnjim presvetleno časom neprimerno i za krivično. Na miljon lumpov, morilcov i drügi grešnikov sveta nigdar nedo tak vsi s prstom kazali kak ednoga, šteri [se je samo malo pregrešo, pa je v nekšoj maloj zvezi s Cerkvijov. Pa itak kak zvišena, kak mogočna, kak čista stoji nad vsemi temi že jezero let naša sveta Cerkev. Plemenitost njeno pa vidimó najlepše če samo malo premislimo njene spominske dneve v cerkvenom leti. Če bi spregledali vsa velka dela, štera je Cerkev zvršila med narodi, vsa drüštva, vse rede, vse ustanove i dobrodelne zavode, šteri dnes delajo med lüdstvom i bi samo malo premislili svetke v cerkvenom leti, pa bi lüdi slepi morao spoznati vso veliko- dušnost, plemenitost i pravicolubnost Cerkvi. Najlepši zgled v tom mamo ravno Vsejsvecovo i Düšni dén. Cerkev se veseli zmagoslavna srečni trum tistih, šteri so živeli po njéni navukaj i dnes vživajo plačilo v nebeskom blaženstvi. Pokaže pa včasi že drügi den svoje dobro i smileno srce tistim, šteri so tüdi živeli po njéni navukaj pa njim je ešče ne dopüščeno vživati nebeske radosti. Vse trume vojsküvajoče se Cerkve se dvignejo te den, da pomorejo trpečoj Cerkvi. Pa čitüdi vse drüge spomine v cerkvenom leti spregledani, te eden sam je vreden, da damo priznanje plemenitosti naše Cerkvi. Spomnimo se te den tüdi mi trpeče Cérkve! Grob ti dragi! Vse najdrakše moje tü pokrivaš ti. O, da sam ednok občüto samo v srci svojem bolečino to, štero düša moja čüti zdaj, gda si zagrno vse mi, ka sam na zemli najlepšega, najdrakšega gda meo, ka mi na zemli milo je i lübleno bilo, — inači znao bi srečo svojo čuvati (nezmerno. Grob ti dragi ti si mrzeo, nemi, brez živlenja. Rože, indri veselo cveteče, sveče, indri svetlo goreče, na tebi so, kak da v bledi glédam mrtveča obraz. Nego ne tisti obraz, šteroga sam gledao ešče med rožami i svečano, tisti dragi obraz, od šteroga sam se bojao obrnoti svoje oči, šteroga sam šteo si vtisnoti v globočino düše svoje i vrezati v boleče srce, tisti obraz je za mené ne bio mrtvečki obraz. Tisti obraz se meni je smejao, tisti je gučao z menov, s tistim sam pogovarjao se jez. Grob ti dragi, ti si mrzeo i obraz je tvoj mrtvečki. Pri tebi vsigdar oči so moje rosnate, srce obimle bolečina i v grli, v grli mojem vsigdar nekaj me düši. Grob ti dragi, ti si nemi, vüpanja ne davleš nikšega. Kak srce je moje včasi srečno, kak bogata düša moja! Vse tisto, ka sam zamüdo, ka sam želo pa nespunjeno zavsigdar mi ostalo je, se v misli mojoj včási vse lepo vrsti. Oči zaprem i pred sebom gledam obraz tisti dragi, kak se mi smejé, kak je zadovolen i hvaležen za vsakše dobro delo, štero včinim njemi ali drügim. Kakša radost sija z obraza toga lüblenoga, gda v misli si zozidani zidine lepe i v njij najlepše mesto obrazi tomi prepüstim. Vse zamüjeno, vse zaželeno pa nespunjeno se v mislih mojih takših lepo vresniči. I v senjah takših, kak sam srečen! Če pride tüdi mi med tem na miseo, da obraza toga dragoga že nega več, preženem senco neprijetno takšo kak najhitrej. Gda pa pridem k tebi, grob ti dragi, vse misli lepe moje takše, vse senje blažene, se v bridko bolečino zdrüžijo. Pred tebom mrzlo zemlo vidim samo, na zemli cvetje žalostno med cvetjom sveče vse boječe i pod tem, pod vsem tem nindri daleč, daleč vso srečo mojih mladih let. O grob ti dragi, dosta skrivaš ti pod sebom! Mrzeo si, nemi, pa nezmerno dragi meni. Tvoja zemla mi je sveta, tvoje rože mile, nezmerno mile. I gda je sadim i božam i prekaplem zemlo tvojo, srce moje puno bolečin, čüti nekaj, kak da bi božao tisti dragi obraz kak da bi se ž njim pogovarjao. Ja, grob ti mili, mrzeo si, nemi, pa neizmorno dragi meni. NEDELA. (Po risalaj tridvajseta. Evang. sv. Mataja 9, 18—26.) V tisti časaj, gda je Jezuš govoro z vnožinami, pride niki poglavnik, poklekne pred njim i govori : „Gospodne, moja hči je ravno zdaj Vmrla; nego pridi, položi svojo roko na njo i živela bo !“ I Jezuš je stano, šo z njim i vučeniki njegovi. I ovo, žena, štera je trpela na krvarenji dvanajst let je pristopila odzaja, i se doteknila roba njegovoga obleča. Mislila je namreč sama pri sebi: »Če se samo doteknem njegovoga obleča, bom odzdravlena.« Jezuš se je pa obrno i gda je vido, pravo je: »Zavüpaj hči, tvoja vera te je odzdravila.« I odzdravlena je bila žena od tiste vöre. I gda je prišao Jezuš v poglavnikovo hižo, i vido žalovalce i glasno vnožino, je pravo: »Odstopite ar je deklina ne mrtva, nego spi.« I smejali so se njemi. Gda so pa vnožino izgnati je šo notri i prijao deklino za roko: i deklina je vstanola. I glas od toga je šo po vsoj tistoj deželi. Navuk: Samo gizda zametavle tisto, ka ne razmi. Agrarna zemla. Velka nevola je, gda komi zemlo po sili vkraj vzemejo, lehko bi pa pravili, da je ešče vékša nevola, gda lücko zemlo delijo nam. V ništerni krajaj so se naši mirni lüdje Zatoga volo tak razburkali, da so včasi ne več spodobni lüdem nego živini. Tak se držijo za zemlo, kak da bi se k Šenki delila. Mislimo, da te že vsakšemi nikelko presede ta zemla, gda de trbelo plačüvati. Ka je naše lüdi tak razburkalo? Ministrstvo je odločilo, da se mora agrarno pitanje v našoj krajini naed-nok rešiti. Zakaj to ? Záto ar je agrarno pitanje takša zadeva, da zmašlinga telko vékša gračüje, kelko duže se čaka. S časom nastanjüvlejo v vsakšoj občini novi interesentje. Letos merjejo starši, deca se raztalajo pa zoženijo i za Ieto ma občina že tresti novi interesentov, šteri lansko leto ešče ne bilo. Kak bi se zdaj to rešilo ? Z novov revizijov. Vsakše leto bi morali meti nove revizije, nove komisije, štere bi ogromno penez porabite, agrarno pitanje pa nigdar ne bi bilo rešeno. Zdaj se po ministrskoj odredbi mora to v najkračišem časi zvršiti. Povemo pa tüdi, da so vnogim krivicam po naši občinaj krivi domači lüdje sami. Ništerni so vnogoga siromaškoga lončara kupinara ali tkalca zapisali za obrtnika, či ravno so znali, da te od svojega posla nikak nemro živeti i da te svoj poseo samo zato opravla, ar ovači sploj ne bi meo krüha. Takšim i vnogim drügim v občinaj so se krivice zgodile ravno od domači lüdi, ar je vsakši preveč samo za sebe gledao. So pa tüdi cele občine, štere mislijo, da njim je sosidna občina krivico včinila. Tüdi pri tej se je skazalo, da so tiste občine, štere mislijo, da se njim je krivica zgodila, tomi same krive. Pri vsem tom deli bi morali meti malo več lübezni do drügoga, več pravicolübnosti i menje sebičnosti i vse bi se inači zgodilo kak se je. Pri tom deli pa zdaj najraj hrivimo vse tiste, šteri so sploj nika ne krivi samo sebe ne, 4. novembra 1928. NOVINE 3. Priporočamo KOLINSKO CIKORIJO, ki je izvrsten pridatek za kavo. Murska Sobota. — Proslava desetletnice slovenske slobode i češkoga državnoga svetka se je vršila preminoči pondelek na našoj gimnaziji. Gospoda profesora Melihar i Mlinar, sta mela pred zbranim dijaškom i profesorskim zborom spominskomi dnevi primerne govore, dijaški pevski zbor je pa s svojim nastopom povzdigno prijetno domačo slovesnost. — Ustanovilo se je drüštvo za narodno zdravje preminočo nedelo. Za predsednika je bio zvoleni g. dr. Brandie.u Isti den se je vršo tüdi lepo obiskani tečaj za konserviranje sadja i prirejanje brezalkoholni pijač. — Čüje se, da nekak misli tržiti tisto zemlo, štera je svoj čas bila odvzeta agrarnim interesentom, kak hüpermaksim, gde bi se naj branile dobre mlekarice i plemenski biki. Če je ta zemla svojemi nameni ne slüžila, te jo dobijo agrarni interesentje nazaj, ne pa, da bi zdaj ž njov što mislo delati, ka bi se njemi zlübilo. ZA KOPANJE TÜDI v ZIMI ma priložnost vsakši v novom Slatinskom domi v Radenci. Tü je prav prijetno vrejeno zimsko kopališče. Vse je v ednoj zidini: sobe za goste, drüžabna i igralna soba štera slüži obednim tüdi kak čakalnica (v toj je radio, klavir, biljar i. t. d.) poleg so pa kopeli. Vsi prostori so prijetno segrevani z zračnov i centralnov körjavov. Kopeli so odprete vsaki den od 8 zajtra do 7 zvečer. je na sredi ešče dobra. Povemo našim lüdem, da po predpisaj mora vsakši voziti najmenje poldrügi meter od jarka i da bodo cestari pazili na to i kaštigali tistoga, šteri bi ščista pri jarki vozo. — „Mentor“ to je jako dober krščanski dijaški mešečni list, šteri tvori srečno zvezo med šolov i dijaškim živlenjom Odzvüna šole. Dobili smo vküp prvo i drügo številko toga lista i moremo povedati, da je jako lepa. Priporočamo našim dijakom pa tüdi starišom naši dijakov, da naročijo svojo) deci te list. Košta za dijake samo 30 Din na leto najdejo pa v njem vnogo hasnovitoga, za koj v šoli nega telko časa, da bi si mogli vse spraviti. Posebno je za priporočati našemi dijaštvi v dnešnji časaj takše poštene liste, gda se vsešerom telko slaboga čtenja ponüvle za visike peneze. — Naši županje i nova dača. Od našega župana iz Gederovec smo dobili objasnenje, da v toj okroglini županje nikak nemrejo biti krivi, če so podpisali previsiko cenitev za odmerjanje dače. Nišče je prej prvlé ne opoto na to, od Županske zveze iz Maribora je pa prišla takša razlaga, da se je iz nje nišče ne razmo i so sledi sami na svoje pismo poslali popravek. — Mi smo v naši „Novinaj“ tüdi ne ravno župane krivili za to delo; povdariti smo samo šteli da se je zgodila zmota, da so toga naši županje ne razmili, i naj v Belgradi poslünejo naše prošnje za znižanje cenitve, čeravno so naši županje skoro vsi podpisali. Krivda, če že ščemo tak praviti je bila tüdi v Belgradi ar so tam od finančnoga ministrstva direktno poslali na naše župane tak da so niti naši poslanci ne znali za to. I gda so ništerni županje prišli pitat naše poslance, te je večina županov že vse podpisala. Nevemo pa tüdi mi ne, zakaj so za našo krajino skoro dva meseca prvlé vö poslali kak za drüge kraje prek Müre. Zdaj nam pa nika drügo ne pomaga, kak, da se vsi vküp zložimo tak županje kak občinarje i naši poslanci i se napravijo nove prošnje naj se količnik za našo krajino zniža. Drüge pomoči zdaj nega, kak povedati, da smo vsega vküp nika ne razmili, što to zarazmi, tistomi smo zdaj v »Novinaj« zadosta povedali, več nemremo. Politični zapiski Demokratje izdak strašijo S Punišom. Po bojni, gda smo prišli do svoje države i gda so na žalost v toj državi meli jako velko reč naši demokratje, so mislili, da svoje slabo ravnanje s tem zakrijejo, če lüdi pri- silijo naj vsigdar kričijo: Živijo Jugoslavija i Živijo narodno edinstvo. Če je što vüpao povedati, da je zdaj čas dela, naj se držáva vred spravi i ne čas živijokričanja, je dobo po glavi. Zdaj pa, gda je zavoženo gospodárstvo dobo dr. Korošec v roke, Bog Vari, da bi što zakričao Živijo držáva najmenje pa Živijo Belgrad. Zdaj bi po demokratskoj zapovedi morali vsigdar i vsešerom samo od Puniša Račiča gučati i sveče vužigat ipred Radičovim kepom od šteroga so demokratje prvle pisali, da je ž njim ne ščista vse v rédi. Tüdi doma začinjajo. Demokratje so v Belgradi tak dugo ružili i grstije gučali poštenim, dokeč je Puniša ne pokazao revolvere. Te so se pa vsi pod klopi sposkrili, tak da so bili samo radičovci streljeni. Zdaj pa začnejo tak delati že pri oblastni skupščinaj. Pri ljubljanskoj oblastnoj skupščini so šteli naj se mesto dela začne žalüvati za pokojnim Radičom i naj se stalno naprej obsoja Puniša Račič. Ljubljanski oblastni odbor je to že te napravo, gda je tomi čas bio, zdaj je pa čas dela ne ceremonij brez haska. Zato so začnoli demokratje tüdi v Ljubljani ružiti i eden njüv oblastni poslanec je cilo povedao, da so vsi naši lüdje takši kak Puniša Račič. No, demokratje naj samo lepo mučijo, da njim ne bi mi kaj začnoli pripovedavati od njij i od njüvi Orjuncov. Lepa ednakopravnost i človečanstvo. Radičovci so strašno dosta kričali od mirotvorne človečanske republike, dnes se pa vküp z demokrati najbole borijo za nikšo ednakopravnost, gde bomo vsi ednaki. Nego kak oni to razmijo. Tak, da tistoga trbe vküp vdariti, šteri ne kriči ž njimi. Lani pri volitvaj so bujli ednoga našega pristaša, letos so na ednom shodi bujli i strašno razmesarili dva pristaša zdajšnjega muslimanskoga ministra dr. Spaho i te dni so v Brodi na Savi napadnoti i teško ranili ednoga našega pristaša profesora Štefana Malenico. Čüdna enakopravnost njüva je to. Ravno tak kak bolševiško pravilo: Ka je tvoje je moje, ka je pa moje, to pa pri méri püsti. Dijaško polje. 3 dni peš po Goričkom od 16. do 18. avg. VIII. V Radgoni. Z veliko nestrpnostjo smo pričakovali trenutka, ko bo vredna naša peta tolči ob radgonski tlak. Evo ti. Dostojanstveno smo vkorakali v mesto. Ko pa vidimo, da se živa duša ne zmeni za nas, kajti nikogar tudi nikjer ni bilo, smo začeli nekoliko bolj domači postajati. Naš pedagog je postajal precej glasen in živ. S svojo nemščino, ki se jo je pridno učil do mesta, se je vsakemu po robu postavljal. V neki gostilni ob pivi jo je strahovito mesaril Obiskali smo še mestni park, ki je pravtako pust in mrtev kakor mesto samo. Da bi ga pa vsaj nekoliko oživili, je postavil vsak en spomenik, ki ga danes že gotovo pokriva patina. Iz samotne Radgone smo jo hitro popihali v G. Radgono. Na mostu so nam pa hoteli naši vrli »mejaši« vcariniti čebulo, česenj, papriko, enemu pa celo kolar. „To je vendar naša hrana in obleka,“ smo se jezili ob razkladanju naše ropotije. V G. Radgoni smo si ogledali tovarno likerjev. Nazadnje smo poskušali vina, iz katerih se izdeluje liker. Izvrstna so bila . . . Nadaljni naš cilj je bil priti v Radence. Tu smo si ogledali vrelec slatinske vode. Potem smo se vsedli za mizo, da bi še odslovili zadnjo tretino »Jurja.« Medtem se je pa K. Joško pridno gugal. Nekako ob 5 uri smo dospeli na Tišino. Tišinskega g. župnika ni bilo doma (slabo bo, smo rekli). „Gospod so pri g. školniki, ka mlatijo,“ so nam rekli gospodična. In res dobimo g. župnika pri g. nadučitelju. G. Antauer nas peljejo v vinjak in nam strokovnjaško razlagajo o čebelarstvu. Nato je sledilo dolgo pripovedovanje in zabavanje in še kaj drugega, dokler nas ni 7. ura ločila od „vinjaka.“ Najhujša in najtežavnejša boja a polna najlepših vtisov je bila do doma — do Bogojine ob polnoči. (Konec.) Pošta upravništva. J. Vogler Pet. Slatina. Na letos ste plačali več kak ide, zato smo to vračunali na kleti na l. 1929. — A. Recek, Vadarci. Na letos vse plačano. — Vogrinčič M. Vančaves. Martjanski Širiteo. Na letos vse plačano. — Jürij Kozar, Martinje. Za letos vse v redi. Ka fali, smo Vam na poštnine obračunali i zato nikaj ne ste dužni. — Ščap Ana, Beltinci. Süšec Štefan je plačao naročnino, davajte njemi vse, dobi tüdi kalendar brezplačno, ar je plačao M. List za celo leto. Vabilo na izredni občni zbor prvejše tišinske posojilnice (hitelszövetkezet), šteri se bo vršo dne 7. nov. ob 10 vöri predpoldne v bivšoj posojilniškoj hiži. Dnevni red: Predaja inventara novoustanovlenoj Posojilnici na Tišini. Če občni zbor ob določenoj vöri ne bi meo potrebne večine, se vrši pol vöre sledi novi z navzočimi člani. VADOVIČ RUDOLF predsednik. Tjedenske novi ne. — Desetletnica slovenske slobode se je obhajala preminočo nedelo i pondelek na najslovesnejši način v Ljubljani. Tüdi iz naše krajine so se te slavnosti ništerni vdeležili, samo Žao nam je bilo, da smo prvle ne dobil izkaznic za četrtinsko vožnjo ravnotak smo v „Novinaj“ ne mogli prvlé naznaniti, kak to nedelo, gda se je slavnost že vršila. Ovači bi šlo iz naše krajine dosta več lüdi kak zdaj. Naša krajína bo pa obslüžavala desetletnico svoje slobode prišestno leto. Zato če nam bo le mogoče da bomo meli mesto, ščemo objavlati v naši „Novinaj“ zdaj nikelko spominov, ka se je vse godilo pri nas pred desetimi leti. Slovenska Krajina. — Novi železnički most prek Müre je bio postavleni na mesto staroga te tjeden. Novi most so napravili na posebni leseni stubaj kre staroga mosta. Gda je pa bio novi most ščista vküp zabiti, so lepo zdignoli stari most s cementnati stubov i na njegovo mesto novoga porinoli. To se je zgodilo v trej dnevaj pondelek, tork i sredo. Te dni je železnica vozila samo do mosta, na drügom kraji je pa že drüga čakala, prek mosta so pa morali lüdjé peški hoditi. Novi most je dosta močnejši od staroga i je ne z neti vküp zabiti. Stari most nam je posodilo za te čas, dokeč smo novoga ne meli, naše vojaštvo. Stari je takši, da se lehko ves razšrajfa, naklade na železnico pa palig v drügom mesti vküp postavi, kakšega soldačiji ravno trbej. Novi most bo pa zdaj stalen na tom mesti. Želeli bi samo, naj bi se kem prvlé tüdi tej mali mostovje kre Müre popravili, da bi tüdi tam železnica malo hitrej vozila. — Bogojina. Po dugi prošnjaj smo hvala Bogi zdaj ednok denok dobili pošto. Ministrstvo je že odobrilo novo pogodbeno pošto v našoj občini i zdaj včasi, kak se zvršijo vse priprave se odpre pošta pri nas. Tüdi telefonsko štacijo bomo lekar meli naskori kak se kaže i tomi se že naprej veselimo. — Ne vozimo kre jarkov! Ništerni majo navado, posebno kravari, da vozijo po cestaj ščista kre jarkov. Tam tak zrežejo kola, da je kre krajov cesta strašno pokvarjena čiravno Kom. zaloga za Croatia Baterie, amerikanske baterie, Badenia Freilaufe žepne svetilke PAVEL FLISAR, M. Sobota Finomehanična i vinarska delavnica. Popravlajo se kresala, gramofoni, i vse v to stroko spadajoče mašine, ravnotak vsakovrstne vöre z 1 let-Niske cene ! nov garancijov. Dobro delo ! 4. NOVINE 4. novembra 1928. — Smrt krvnika Mausnera. V nedelo, 21. oktobra je nenadoma mro v Sarajevi edini, šteri je v našoj državi zvršo smrtne kazni to je Florjan Mausner. Rojeni je bio v Varaždini i je meo 56 let. Zvršo je tüdi nad ništernimi Slovenci smrtno obsodbo z vešenjom. To nedelo je obiskao svojega brata, šteri je bio konjač i gda je pri njem sedo na stoci, ga je samo ednok vdaro srčni žlak i je bio namesti mrtev. — Prezidenta volijo. Kortešeranje za predsedniške volitve v Zdrüženi državaj severne Amerike je zdaj ravno najvekše. V glavnom si stojita eden proti drügomi samo katoličan Smith i Protestant Hoover. Šteri bozvoleni, je ešče ne gvüšno, boj se pa med obema že strašno močno bije. Hooverova stranka je republikanska, Smithova pa demokratična. Zanimivo pri tom amerikanskom volivnom boji je to, da je letos ob prvim nastopo, kak kandidat za prezidentovsko mesto, katoličan. Zato so ništerni posebno razni židovski agenti delali proti tomi, da bi bio katoličan prezident, ar bo Amerika te prej ščista od Rima. Záto majo tej za svoj najbole pameten program reči: dol z Rimom i rumom. V Ameriki so namreč zakoni, da nesmi níšče piti nikši alkoholni pijač, zato mislijo, da se lüdem s tem posebno priküpijo če vküp spašejo dvej reči, kak sta Rim pa rum i s temi rečmi začnejo kričati proti Smitili. Smith je pa prišao z lepim programom pred narod: Pravice posamezni državic, Obramba siromaškejši lüdi i tüdi da se nikelko, v kelko je pametno spremenijo zakoni proti alkoholi. Pravijo, da mata dnes približno oba ednako visiko število glasov. — Radičovci proti Cerkvi. Politično gibanje na Hrvaškom je strašno žalostno. Dr. Korošec jn radičovcom i demokratom zmešao vse račune. Pribičevič i Maček bi strašno radiva bila velkiva mantrnika, i lüdem pripovedavala, kak grozno jiva preganja dr. Korošec. Dr. Korošec pa toga ne včini. Njeva kričite, pa besneta proti njemi, on, dr. Korošec pa muči. To jiva je že ščista iz tira Vrglo. Sfalile so njima reči. Dr. Korošec njima nešče nikaj odgovarjati, nešče jiva kaštigati pa ne preganjati, kak šteč iščeta vsaki dén, da bi kaj proti njemi napravila. Ne davno so se tej voditelje napotili k zagrabečkomi püšpeki, i ga začnoli nagovarjati naj včini tak, kak se za Hrvata šika, zapüst, dr. Korošca i pristopi k demokratom i radičovcom. Tü sta nika ne opravila. Itak so začnole vse hrvaške novine strašno hvaliti vse hrvaške püšpeke da so prej sprevidli ka je prav i ka nej i obsodili dr. Korošca. Skazalo se je pa inači. Hrvaški püšpecje sploj nika neščejo čüti od demokratov ali radičovcov. Zdaj so pa začnole vse hrvaške protiverske novine na vse viže na najbole grdi način pisati proti püšpekom. Cilo lüdem začnejo protiti naj ne hodijo v cerkev, če majo takše dühovnike, šteri neščejo držati z demokrati i radičovci. No, Miškeci bi radi nikaj tüdi V cerkvi zapovedavali, pa se njim ne obnesé. GOSPODARSTVO. Zrnje. Cene zrnji, mesto da bi se zdignole, kak smo to vsi čakali, so se za spoznanje ešče spadnole. Vzrok tomi je, da je amerikansko silje v svoji cenaj tüdi nikelko šlo nazaj. Cene pšenici i žiti so prilično nisike, ku- korica je pa izdak drakša od pšenice, ka se je že dugo let ne zgodilo. Kakšega vekšega küpüla pri silji nega. Vsi vekši trgovci samo špekulerajo, kak bi prišli do toga, da bi za nisike peneze spoküpili pa drago zodali. Kmetovje i lastniki zrnja pa za tak nisiko ceno neščejo tržiti, zato z blagom raj čakajo. Penezi. Na ljubljanskoj denarnoj borzi se plača za: 1 amerikansko dolar 56.90 Din, 1 nemška marka 13.58 Din, 1 austrijski šiling 8.2 Din, 1 vogrski pengö 9.90 Din, 1 Češka krona 1.68 Din, 1 taljanska lira 2.97 Din, 1 francuski frank 2.22 Dn. Cene. Zrnje na ljubljanskoj blagovnoj borzi: Pšenica 300 do 305 Din, mela pšenična O 430 do 435 Din, žito 293 do 296 Din, oves bač. 295 do 300 Din, kukorica süha 365 do 370 Din, hajdina domača 300 do 305 Din. — Vse samo ponüjanje, küpüvanja jako malo. Cene se razmijo z železničkimi stroški do šterešteč domače postaje v Sloveniji. Novi sad. Pšenica 250 do 270 Din, kukorica 260 do 290 Din, grah bački beli 900 do 950 Din, ječmen 255 eo 260 Din. Kože, leder, v Ljubljani dajo za kože govenske do 35 kg. 17 Din, od 35 kg. več 20 Din. Za bikovo do 35 kg. 13.50 Din nad 35 kg. 17. Telečje brez glave 30 do 32 Din. V Maribori se plačüje za lehke govenske kože 16 Din, za teške 19 Din. — Leder v Ljubljani teleči čaren 120 do 135, žuti 120 do 135, boks kalf teleči čaren 20 do 24 Din za kvadrat. Vino. V krajaj, gde so grozdje prerano pobrali je vino strašno malo vredno, pravi jesih. I večina gorički vertov v našoj krajini je to napravilo zato bo pri nas dobroga vina zdaj tak malo, kak malo štero leto. Že mošt je kisili, da je skoro ne za piti, komaj je pa malo zavreo, pa človeka že vse steple. Vnogi pametnejši verti so pa malo počakali i pravijo, da majo letos za toga volo dobro vino, kak malogda. Ravno tak so po Štajeri v Slovenski goricaj i okoli Haloz čakali Vnogi z bratvov do 25. oktobra. Pravijo, da majo zdaj tak sladko vino, kak že duga leta nej. Ka si znamo? Eden stari pregovor pravi : »Pametnomi sliši svet“ i to vela prav posebno ešče za vse gospodare. Živina. Maribor: Jünci prve vrste 7.25 do 8.50 Din, drüge vrste 6.50 do 7 Din. Biki 6 do 7 Din. Krave debele 7 50 do 8 25 Din, plemenske 6 do 7 Din, krave za klobase 3 75 do 4.50 Din. Mlada živina 7 25 do 8 Din. Prekusnice. Deca se hvalijo: Znaš ti da so stric pravili našoj mami, da ma vse zlato srce. To nika ne. Naša mama pa majo vse zlate zobe! Slepec. Slepi šterc je hodo okoli i proso milodare. Eden gospod se je spüsto nikelko ž njim v guč, pa ga je pitao, če je sam ali ma ešče kaj bratov. Slepec odgovori: »Mam ešče ednoga brata samo te vsigdar hodi po sveti, da sam ga že Bog zna dugo ne vido.“ Betežnik. Lepo ji prosim gospon doktor, če bi me po smrti ope- rirali. Zakaj pa to, se začüdi doktor. Zato, ka bi denok znali ka mi je, — odgovori betežnik. V krčmi. Kelnar, kak je to, da sam v župi najšeo eden kamenček? Ja kapate mislite gospod, da vam za dva dinara celi voz šodra prinesem na sto? V železničkoj krčmi. Gospod : Kak je pa to kelnar, da ste meni tak malo porcijo prinesli, tomi gospodi poleg mene pa skoro dvakrat vekšo? To záto, ar vaša železnica odide že za fertao vöre, tá pa kak té gospod potüje pa komaj za trifrtale vöre. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Amerikanci pozor! Ste že prišli iz Amerike? Ali samo ščete priti? Vaša prva skrb bodi, da si spravite kem lepši dom. To pa dosegnete, či si date zozidati lepo, Zdravo in kaj je najvažnejše fal hižo. Dnesden že vsi Amerikanci tak delajo. Obrnite se pismeno ali ustmeno na g. FRANJO LEVAŠIČA, zidarskoga podjetnika v DOLNJOJ LENDAVI št. 57. Jugoslavija. On i samo on, Vam napravi hižo, štera Vam bode po voli ! Mali oglasi. Vajenca za mizarstvo iz solidne familije se sprime gor v M. Soboti. Več se pozvej v PREKMURSKOJ TISKARNI v Murski Soboti. Sode (lagve) vseh velikosti ima vedno v zalogi po najnižjih cenah FRAN REPIČ sodarsko podjetje Ljubljana Trnovö. Pomočnike sprejme v trajno delo. Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garancijov VACLAV PLAČEK v Murski Soboti, gostilna g. Baca. K odaji v D. LENDAVI na glavnoj cesti sta dve hiži na ednom grünti k odaji. Je kcoj pravica do gošče i pašnika. Eden plüg zemle se včasi prejk dobi 2 plüga pa gda se raztála. Več se Pozvedi pri lastniki v D. Lendavi na št. 21 PRVOVRSTNO Martinovo ocelno zlevanje Temper-zlevanje Sivo-zlevanje (Grauguss) dobavlja v prvorazrednoj kvaliteti LEVARNICA BOHN VELIKA KIKINDA, (BANAT). Prosite brez zaveze ponüdbe i vzorce temper zlevanja! Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN, Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC,