Št. 124.
V Ljubljani, torek dne 5. julija 1910
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
.JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob '/*6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18 —, polletno K 9-—, četrtletno K 4-50, mesečno K l-50. Za inozemstvo celoletno K 28 —.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-franklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Po obrambnem tečaju.
Vsak zaveden Slovenec, ki se briga za narodno življenje, je z veseljem pozdravil misel, ki so jo nekateri pokrenili svoj čas v sviho prireditve prvega narodnoobrambnega tečaja v Ljubljani. Vsak je mislil različno o njem, a vsak si je želel, da bi uspel nad vse dobro, to je, da ne bi bila udeležba preslaba in da ne bi bilo preslabo ono, kar bi udeležniki čuli o propadajočem slovenskem življu ob mejah in njegovem mrtvičenju v čisto slovenskem ozemlju.
Ne prikrivajmo si ničesar, ne slepimo se, ampak povejmo si odkrito besedo, katere se nekateri — pač ker jim očita njihova vest mnogo, mnogo — tako zelo bojijo. To so oni, ki nosijo svoje „delo“ za narod vedno na jeziku. Hvala probujajoči se zavesti in narodni razsodnosti, je pa ljudi, ki se hvalijo in govoričijo, koliko in kako so delali za narod, vedno manj. Hvala zavesti in razsodnosti, pravimo, ker te so povzročile, da narod ne veruje več onim časti in poklonov željnim prvakom, ki so se v svoji naduti misli, da so odločeni od nekoga višjega za vlado in vodstvo nad narodom, dvignili nad narod in mu zapovedovali, ga grajali in hvalili po svoji, mnogokrat borni pameti, kakor se je pač njim samim zdelo prilično in dobro.
Naš prvi narodno obrambni tečaj, ki se je vršil v Ljubljani dne 1. in 2. julija nam je razkril vso našo narodno bedo in krvave pege, ki si jih prikrivamo radi krive sramežljivosti. Do sedaj smo vedno čitali o uspehih in če je kdo povedal katero o kaki bridki izgubi, je storil to skoro vedno na način, da je slednjič zaključil „No saj ni bilo drugače mogoče. To je že vsakdo videl naprej." In začela se je solzavost in še ta se je skoro porazgubila. Prišli smo v novejšem času že celo tako daleč, da so se pristaši neke slovenske struje sprijaznili z iztrebljevanjem narodnega jezika in z na-silstvi proti čisti narodnosti, če se le ne kratijo pravice božanski veri in angeljskemu jeziku. To vidimo v najbolj ogroženih krajih na Štajerskem in Koroškem, kjer so se klerikalci še le sedaj počeli s svojo »obrambo"-na svoj način.
Obrambni tečaj je odprl vsakemu oči. Tako ne gre več naprej in ne gre. Neviden napredek imamo zaznamovati, v istini je to nazadovanje. Na Štajerskem in na Koroškem, zlasti tu štejemo samo poraz za porazom, že v najzadnjem trgu, da ne govorimo o mestih, so se ugnezdili Nemci in nemškutarji. Spodnje Koroško na primer so tako preplavili celo do zadnje vasi, da jih ne bo moči več iztrebiti. Kdo je temu kriv? Ali ni tega zakrivilo prokleto slovensko rodoljubarjenje in prvaštvo, katero si marsikdo stavi za svoj edini življenski cilj, dočim se drugi solze nad za narod dobrotno smrtjo, ki je pokosila takega škod-
ljivca — prepozno. So med nami gospodje, ki mislijo, da rešujejo narod s tem, če se mu kažejo nad vse vzvišeni, so bili taki, ki so s ponosom kazali na rodoljubne svoje prsi, češ, če sem jaz Slovenec, bodi tudi ti, bodo pa še vedno taki, ki bodejo »narodnjaki" za to, ker jim bo neslo. Take metode že mora biti konec in žalostno bi bilo za nas, ako ne bi mogli udejstvovati svoje zavednosti in narodnega ponosa drugače. Nihče se ne sme smatrati za boljšega narodnjaka kakor je drugi, nihče naj ne skuša delati v narodnjaštvu stopenj in predelov, ampak vsakdo naj gleda, da bode njegov znanec tako naroden, da bode skoz in skoz zanesljiv. Razrednost je v tem zelo škodljiva, ker se ne smatrajo „nižji“ za odgovorne svojim činom in načinu življenja. Valijo namreč vso odgovornost in ravnanje na »voditelje". Če hočemo vsaj nekaj rešiti, svoje pa ohraniti, moramo pa napeti druge strune in delati na vse moči. Zapeti moramo bojno pesem, pozvati vse v boj in namestiti vsakogar na prikladnem mestu. Frakarija mora izginiti iz vrst brambovcev, ne rabimo generalov, ki bi se kitili z eventualnimi pridobitvami drugih, uničevali s trdoglavnostjo nado na zmago, ovirali delo, škodili narodu in mu kopali grob. Demokratizem v obrambnem delu bodi naše geslo in delo naša rešitev!
Iz slovenskih kr«yev.
Gorjansko.
Žrtev nezveste ljubezni. V četrtek 30. t. m. nas je presenetila žalostna vest, da se je mladenič, s samomorilnim namenom vrgel pod vlak. Kakor smo pozneje izvedeli, je bilo takole:	Alojzij Kosmina, naš sovaščan in
posestnik ki je bil po poklicu zidar ter je bil v obče priljubljen in spoštovan mladenič. Pred tremi leti pa se je nesrečno zaljubil v neko sovaščanko. Dekle se ga je pa naveličala, in zdelo se jej je bolj ko-modno, imeti več častilcev. V sredo zjutraj pa jo je Kosmina srečal na cesti z ljubljencem št. 2, jo hotel napasti, ali oni mu je to zabranil. Okoli 9. ure pa je odšel s kolesom od doma tja nekam proti Gorici, ter se vrnil zvečer domov očividno razburjen in tak je blodil po vasi. V četrtek zjutraj okoli 4. ure je odšel proti Nabrežini, ter je rekel, da gre v Ameriko. Ob 8. uri pa smo dobili vest, da je nesrečnež šel pod osebni vlak — pri takozvanem »Gabroskem mostu", ter mu je popolnoma odtrgal glavo. Pokopali so ga na pokopališču v Zvoniku.
Zagorje.
Zagorska premogarska godba na čukarski slavnosti v Radečah. Ko sem se v nedeljo, dne 26. junija z namenom, da si natančno ogledam
čukarijo na slavnosti čukov v Radečah, udeležil te slavnosti, mi je najbolj imponi-rala zagorska godba. Kakor se je med mašo in pri pridigi ta godba vedla, tega .ie bodem omenil, ali na prostoru, kjer se je vršila telovadba, se je nudil čuden prizor. Gospod kapelnik nikdar ni vedel, kdaj je treba začeti igrati in kdaj je treba zopet nehati; moral je imeti adjutanta, da mu je pravil, kako se naj igra. Ko je bila telovadba končana, so se preselili na veselični prostor. Ko so pa tam nekaj komadov do-igrali, je začel gospod kapelnik razmetavati po mizi sekirice, pihala in sploh vse, kar je v roke dobil, da je bilo groza. Člani godbe so se morali od mize odstraniti. Najbolj gotovo je zato tako razmetaval reči, ker je imel preveč pod kapico. Med potjo do postaje pa ne vem kako so se obnašali. Ko sem se pa slučajno peljal z njimi v vlaku, zaslišim kar naenkrat, da se eden pritožuje, da so mu čuki kožo na velikem bobnu z nožem prerezali. Res lepa reč! Kakšno kavsanje je bilo med vožnjo, od Zidanega mosta do Zagorja, je škandalozno. Gospod Kapelnik (ako ste res kapelnik?) držite malo boljši red med svojimi godci, ker ako bodo še za naprej takšni kakor so bili v Radečah in ako se bo še kakšna natakarica pritožila, da ji piva manjka, vam bodo še čuki igranje odpovedali. Potem ste pa „fuč" ter lahko svoja pihala obesite v dimnik. Toliko za danes.
Maribor.
Slabi gospodarji. Ni pač slabših in nevednejših gospodarjev, kakor so naši mladi naduti kaplani, ki so si poiskali na Kranjskem idealnih vzorov, po katerih se sedaj izobražujejo in potem dvomljivo osrečujejo njim brezpogojno predano ljudstvo. Narod pa bode vendar menda že skoro iz-pregledal, kam ga vodi duhovska nadoblast in če ne bode drugo, bodo storile to bridke izgube in razočaranja, ki ga bodo dovedle do spoznanja. Sedaj se je izvedlo za nove posledice klerikalne brezvestnosti. Klerikalni gospodarski zavodi, posojilnica in konsum v Marenbergu in v Laškem trgu sta propadla, a kar je najhuje je to, da klerikalna zadružna zveza in krivci baje niti ne mislijo na to, kako bi poravnali škodo do 250.000 kron. Najprej Leskovec v Halozah, sedaj pa Marenberg in Laški trg. Nemci bodo pa hrupno kazali na klerikalne ekonome in pravili, češ, tako gospodarijo Slovenci. Lahko jim bo pregovarjati lahkoverne ljudi in jih pridobivati za se. Klerikalci so kulturni in gospodarski škodljivci.
Splošni pregled.
Strašilo preosnove ministrstva.
Že v enem poslednjih listov smo povedali, da se vlada in Nemci zelo bojijo,
da bi bili prisiljeni, zaviti v drugo smer. Sedaj je povedala „N. Fr. Pr.“ svojo bojazen na glas. Ona piše, da hočejo Slovani izsiliti novo ministrstvo in staro podreti, da parlament ne bi smel delati, da se zakono-davstvo ovira in to kljub temu, da so finance zamotane in kljub milijonom volilcev, ki stavijo svoje nade na delo zbornice. To je baje vse zakrivila lakota nekaterih poslancev, ki hrepenijo po portfeljih in obstruirajo v zvezi z ministrstva lačnimi kandidati, ki bi radi razkosali državo. Sklicuje se na to, da ima cesar oblast, menjavati ministrstva, kar baje sedaj ne velja več. In če bode zmagovala obstrukcija, potem niso temeljni državni zakoni drugo nego krpa papirja. Vlade bodo postale žogo ničeve, predrzne obstrukcije, ki hoče podjarmiti Avstrijo in boj proti kroni. Tako le nekako je sedaj najhujšim Nemcem pri srcu. Čuditi se je, čemu se toli bojijo obstrukcije in čemu zavijajo ljudje, ki so svoj čas parlamentarno obstrukcijo pritirali skoro do prevrata,dočim naši klerikalci že sedaj kažejo, da se vladi ni bati.
Poljaki proti vladi.
Zdi se, da se Poljakom v poljskem klubu vendar že odpirajo oči in da izpre-gledujejo, da vlada nima za nje nikoli nič dobrega, ako pri tem ni za Nemce postranskega zaslužka. Če nas vse ne moti, bodo vodne ceste krive, da se bode razbilo do sedaj debelo prijateljstvo med Poljaki in nemško dunajsko vlado. Kako je to prišlo ? Vlada je začasno preložila gradnjo Donavsko-oderskega kanala, kar je gališke Poljake tako razljutilo, da so pozabili na vse malenkostne dobrote, ki so jih kedaj prejeli, ker so pomagali ubijati druge Slovane. Poljski klub se je zelo ostro izrekel proti ministru Bilinskemu in mu očital, da ga nikdo ne more več smatrati poljskim zastopnikom v ministrstvu. Ministru Dulembi so pa zabrusili v obraz, da ni poljski minister, ampak poosebljeni avstrijski kabinet. — Vidi se iz vsega, da je izbruhnila huda kriza med Poljaki in vlado. S svojo opozicijo so ji odpovedali formalno svoje dosedanjo nerazumljivo suženjstvo. Mogoče je torej, da začnejo slovansko misliti in delati za celokupno avstrijsko slovansko korist. Kolikokrat bi bilo Poljakov treba na slovanski strani pa bi bilo vse dobro! v
Ruskojaponski dogovor o Mandžuriji.
Razni listi so vedeli poročati, da je Rusija podpisala z Japonsko neki ugovor, ki bi se tikal Mandžurije, sedaj se je pa izvedelo za gotovo, da na tem ni prav nič resnice. Pač pa je istina, da so se diplomati posvetovali o železniški pogodbi, ki jo bodo podpisali najbrže danes ali jutri. Vendar pa v tem dokumentu ne bo o Koreji niti govora. Po tem bodete obe velesili upravili na druge velesile poslanico, v kateri bodo točno izrekle, da ne mislijo na predrugačitev razmer na Daljnjem Vztoku,
LISTEK.
MICHEL ZŽVACO:
Otroci papeža.
Roman iz	rimske zgodovine.	[26]
»Grom in	peklo!" je	zarenčal Cezar,	in	oči so	se mn
zalile s krvjo. »Preden se kdo dotakne le enega lasu na vaši glavi oče, zapalim Italijo od rta Spartivento pa gori do Alp!«	6
»Preostaja	ti	vse kaj	boljšega Cezar!"	je	povzel	papež,
ln. nJ®§ovo črno	oko se	je zasvetilo od	zadoščenja	in se
zaiskrilo od zmagoslavne zvijače.
»Govorite... pripravljen sem na vse!"
»Torej, Cezar... ta ženitev bi spravila vse v pravi
red 1“
»Ali.. • saj še vedno ne vem ..
»Imena tiste, ki nama prinese za doto pomirjenje Italije in gotovost, da nihče ne omaja najine moči? Povem ti 8a: ona je hči grofa Alma ... Beatrice!"
»Hči grofa Alma!..." je vzkliknil Cezar z začudenjem.
»Ali jo poznaš?"
»Ne! Saj še vedel nisem, da ima grof kako hčer!.. • Toda oče, kako se morete nadejati, da bi bila mogoča zveza med rodbinama Borgia in Alma?... Dejali ste, da sem osvojil Romagno ... Res je; nisem pa mogel zavzeti trdnjavice Monteforte, ki je vzdržala šest naskokov in štirinajst-mesečno obleganje! Grof Alma, gospodar Montefortski, še
vedno stoji pokoncu, predrzen in ošaben, vtelesena neprestana grožnja za nas ..."
»Vidiš, per bacco, ti zadevaš v črno... Monteforte je postal shajališče vseh nezadovoljnežev... vseh tistih, ki smo ’ jih mi obrali in oropali. Delaven in pogumen spletkar, je zbral grof Alma okrog sebe kakor v šopku vse sovraštvo in vse mržnje, ki so tlele prej raztresene po Italiji ... Ali zdaj vidiš, kako važno bi bilo, da postane Beatrica tvoja žena? ..."
»Grof ne bo nikdar privolil .. ."
'*Ti ga boš primoral".
»Kako ?"
»S tem, da predvsem ugrabiš in odpelješ njegovo hčer".
Cezarjevo čelo je prepregala guba nezaupnosti in skrbi; sam pri sebi je iskal vzrokov, da bi se odkrižal tega podjetja, ki mu je kaj malo prijalo. Strastna ljubezen, ki je od ure do ure naraščala v njegovem srcu, ni puščala več nobenega prostora za aventuro, ki mu jo je oče predlagal.
»Marširati nad Monteforte z zadostno vojno močjo", je povzel papež, »polastiti se tega poslednjega zavetja nasprotnikov, spraviti grofa na milost in nemilost v tvojo oblast in mu tistikrat predlagati, da poročiš njegovo hčer ~7 to bi bilo nekaj imenitnega, prekrasnega ... Pomenilo bi konec uporov... in zaključno pomirjenje ... ter pogin vseh najinih sovražnikov, ki bi s tem izgubili ves svoj pogum ...«
Cezar si je srdito grizel brke.
Aleksander VI. je sedel k njemu, prijel ga za roko in dodal, opazujoč ga od strani:
»Dekle je lepo, da veš!... Ta Beatrica je tako krasna, da bi — bogme! — še papeža zapeljala 1"
Cezar je zmignil z ramami: Papež je vstal.
»Vidim, da ti ta reč ni pogodu..."
Cezar je trdovratno molčal.
»Naj bo!" je povzel stari Borgia in ga pomeril s pogledom, polnim nepopisne zlobe. »Odrekam se svojemu namenu ... Posrečilo se mi bo najti sredstvo, da obranim sebe in tudi tebe, ne da bi te moral siliti v ta neprijetni zakon z malo Primavero ..."
Cezar je planil pokoncu. Ves je bil prebledel.
»Kako ste rekli, oče?" je dejal s hripavim glasom.
»Rekel sem: Primavero... Primavera, to je priimek, ki ga je Beatrice dobila od ljudi..."
»Vi pravite, da je Primavera hči grofa Alma?"
»Saj sem ti dejal, per bacco! Kaj je to takšnega, da se razburjaš?"
Cezar je glasno zasopel, nategnil svoj pas in se okrenil proti papežu:
»Oče, kdaj treba marširati nad Monteforte?"
»To ti povem v štirih dneh ... Torej si pripravljen?"
»Da", je rekel Cezar, stiskaje zobe.
»Dobro!... Zdaj idi in se pobrigaj za pogreb ubogega Francesca. Pravili so mi, da je narod zaradi te reči nekaj nemiren ..."
Cezar je odšel in odhajaje zaničljivo dvignil rame. Papež je par trenotkov poslušal pojemajoči žvenket njegovih ostrog, ki so odmevale po tlaku dvoran. Nato je zamrmral eno samo besedo:
»Tepec I...“
Cezar pa, ko je prehodil dolgo vrsto dvoran, je zavil navzdol po stopnicah, ki so jim sledile druge ... in »e je znašel naposled v prostranih kleteh Svetoangeljskega grada. Spremljal ga ni nihče.	(Dalj«.)
Dnevne vesti.
Obvestilo. Podpisani javlja c. kr. deželni vladi kranjski, kr. hrvatski obmejni policiji v Zemunu in c. kr. avstro-ogrskemu poslaništvu v Belgradu, da odpotuje danes
(»reko Dunaja in Budimpešte v — Belgrad. menovane faktorje obvešča o tem svojem potovanju radi tega, da jim olajša zasledovanje vsakega njegovega koraka. Milan Plut.
Andretto in zopet Andretto. Rajmund Andretto, znani nemškutarski zagri-zenec in fabrikator znanih netečnih salam in klobas je postal že tako predrzen, da se javno norčuje iz okrajnega glavarstva in osramočuje tudi njegovo službeno osobje. Ko mu je pred kratkim dostavil sluga okrajnega glavarstva sklep o neki kazenski zadevi, ga je najprej surovo nahrulil, potem p«, ko je zapazil, da je spisan sklep v slovenskem jeziku, rekel: »Diese Sprache ver-steh’ ich nicht. Mir milssen sie immer nur in deutscher Sprache geschriebene Be-achlilfie bringen“. Ko ga je nato sluga pozval, naj sprejme pozivnico, je nad njim surovo zavpil: »Was, ich sch . .. auf sie und auf die Bezirkshauptmannschaft“. Torej tako daleč je že prišel ta steber ljubljanske nemškutarije, da se drzne norčevati še celo iz okrajnega glavarstva. Seveda mu ne bo izostala zaslužena kazen. Cenjeno občinstvo, posebno pa naše narodne dame opozarjamo, naj se udeleže današnje obravnave pred tukajšnjim c. kr. okrajnim sodiščem št. 28, da bodo videle, kakega človeka tako rade podpirajo. O izidu obravnave bomo poročali.
Klerikalno-vladna strahovlada. Pod
predsedstvom barona Schwarza in v članstvu treh katoliških duhovnikov izvršuje deželni šolski svet pravo trinoško strahovlado. Danes nadaljujemo slučaj nadučitelja Germeka, katerega niso samo v dveh letih dvakrat prestavili, njega ločili od poročene žene, ampak so ga tudi materijalno oškodovali za letnih 90 K Kot voditelj trirazredne šole je imel doklade 150 K, na enorazrednici, kamor je prestavljen, bode imel samo 60 K letno. Niso ga samo degradirali od 3 na 1, temveč ga še zraven oškodovali letno za reven stotak, kar pri učiteljski službi niso mačkine solze. Mi danes zopet ponavljamo vspričo tega nečloveškega početja dež. šolskega sveta, da je dolžnost poklicanih faktorjev pojasniti javnosti, zakaj so justifici-rali g. Germeka, potem pa še, kdo so bili tisti člani deželnega šolskega sveta, ki so glasovali za tako brezprimerno nesramnost. Učiteljske službe so javne, zato mora javnost izvedeti, zakaj, kdo in kako se razpolaga s službami in tudi z učitelji. Pribijamo tudi dejstvo, da sede v dež. šolskem svetu trije katoliški duhovniki, ki brez vesti in s katoliško moralo pobijajo učiteljstvo. G. Germeku svetujemo naj vso zadevo izroči kakemu pravniku, ker dež. šolski svet mu dela očitno škodo na prejemkih in pri selitvi tudi na blagu. Da ni zakrivil ničesar hudega, se vidi iz tega, ker ga službeno prestavljajo, in bi ga v slučaju kakega resnega pregreška gotovo prestavili na Grintovec kazensko. Tudi tisti ,vitez", ki sedi v deželnem šolskem svetu, bi moral vedeti, da to kar počenja danes deželni šolski svet z učiteljstvom, ni vi-težko. K tej učiteljski gonji se še povrnemo in uverjeni naj bodo strahovalci, da bodemo brez zadržka še kaj povedali.
Kako vladni klerikalci spravljajo deželo v stroške. Kar so rastline zajedalke med rastlinstvom, to so klerikalci na truplu slovenskega naroda. Odkar so na krmilu ti ljudje, napravili so deželi toliko stroškov, da je neizogibno, da mora dežela bankrotirati. V dež. šolskem svetu so sedaj poslali okrog 20 učiteljem »plave* pole. Nekateri izmed teh učiteljev so še popolnoma zmožni in pri volji služiti dalje.. A klerikalci hočejo drugače. ,Hlapci* med učiteljstvom že komaj čakajo, da zasedejo razna mesta na. pr. Kamnik, Kranj, Radovljico, Devica M. Polje, Cerklje, Ribnica itd. V teh krajih so dobili gospodje nadučitelji (voditelji) plave pole. Klerikalcev ne vodi samo .ljubezen" do utrujenih učiteljev, temveč tudi glasovi ob volitvah v deželni zbor so potrebni. Kaj mar Lampetu in drugim, če bode dežela na enkrat obremenjena s pokojnino dotičnih učiteljev letno 40—50 tisoč, to Lampetu in drugim »velikim* davkoplačevalcem ni skrb, da le Slomškarji (Hlapci) pridejo na ta mesta. Prestavljanje učiteljev tudi nekaj stane, a vladno-klerikalna večina v deželnem šolskem svetu ne gleda na to, da se le napredne učitelje pobija. Ako pojde tako naprej, bo kazalo deželi, da si bode napravila poseben voz za selitev učiteljev. Za prepeljavanje nedolžnih učiteljskih rodbin bi Lampe morda kar angažiral zeleni voz (Schubwagen). Kaj ne? za te garjeve učitelje je že dober?! Deželni odbor je tudi dovolil 15.000 K za podpore učiteljem. Kakor čujemo, je to le dispozicijski fond za .Slomškarje*. drugo učiteljstvo pa bodo pustili bresti v dolgove dalje. V teh razmerah je neznosno! »Slomškarji«, ki so itak najslabši elementi, dobe poleg tega, da
opravljajo svoje službe površno, še od dežele posebne podpore. Za prihodnje leto namerava tudi klerikalna stranka dovoliti dispozicijski fond za katehete v znesku 100.000 K Živela kranjska dežela in kranjski milijonarji, ko bode deželi zmanjkalo denarja, bodo pa dali milijonarji a 1& Šušteršič, Pavšler.
AH se Slovenci v Ljubljani v resnici ne bi smeli niti gibati? Poroča se nam:
V nedeljo sem se vračal okoli polnoči od Ciril-Metodove zabave po Šelenburgovi ulici proti domu. Pred seboj zapazim znanega vladnega detektiva Gerloviča v spremstvu dveh orožnikov z nasajenimi bajoneti. Takoj za menoj pa pride večja družba narodnih dam in gospodov, ki so dali duška svoji »Cirilmetodariji* s tremi »Živio*-klici. Pred kazino službujoči stražnik stopi takoj k njim in jih poživlja naj mirujejo in nikar ne »izzivajo”. Stražnik ima popolnoma prav da skrbi za nočni mir, samo to bi pripomnili, da naj velja ista pravica, kakor za nas, tudi za nemško gospodo. Pretekli teden je bila ravno na tem kraju zbrana velika banda popolnoma pijanih turnarjev, ki so s svojim tuljenjem in kričanjem pokazali, da so v resnici del slavnega »Kul-turvolka*. Toda mesto, da bi jih stražnik opozoril na nočni mir ali pa naravnost aretiral, jim je čisto mirno rekel v policijski nemščini: »Meine Herrn, geht’s mehr dort hinauf schreien*. Vprašamo torej slavno mestno policijo, ali se Slovenci v Ljubljani v resnici ne bi smeli niti ganiti, dočim Nemci lahko uganjajo, kar hočejo. Sicer pa kar najodločneje protestiramo, da bi bila pri nas v Ljubljani beseda „Živio“ kako izzivanje. Ta bi bila pa lepa!
Naša Lina. Naša dična Lina Kreuter-Galle se je morala v resnici zgražati nad velikansko pregreho, ki se je v nedeljo zgodila v njeni nekdanji hiši. Da pa se ne bo cenjeno občinstvo preveč prestrašilo, jim takoj povemo, da sta iznad njenega bivšega poslopja na Franc Jožefa cesti v nedeljo ponosno vihrali — dve slovenski trobojnici. Kaka nenadna izprememba! Ni še dolgo tega, odkar so morali iz te hiše s silo odstraniti samonemško, črnoobrobljeno ulično tablo, sedaj pa plapolajo že slovenske zastave. A tudi naša dična Lina, ki se po Dunaju vozi večkrat tudi z ministri, se bo morala od sedaj naprej „dieser windischen Frechheit* privaditi. In to mislimo ne bo šlo preveč težko, saj je naši Lini dobro znano, da slovenski denarci še bolje teknejo, kakor pa nemški in da se tudi s slovenskim denarjem lahko popolnoma brez vsake skrbi zahaja v kazinotsko pribežališče. Ali ni res g. Lina? Z velikim zadovoljstvom ravno tako konstatiramo, da je tudi iz »Bavarskega dvora“, kjer je bilo dosedaj vedno shajališče naših nemškutar-skih pobičev in ljubljanskih Nemcev v nedeljo vihrala velika slovenska trobojnica. Tako je prav!
Predrzni ljubljanski nemškutarji. Predrznost naših ljubljanskih kazinotov je že čez vsako mero. Ti nemškutarski priseljenci so odločno prepovedali vsem slovenskim strankam, ki stanujejo v njih hišah, razobesiti povodom jubilejnih slavnostij naše dične šolske družbe, kake zastave iz svojih stanovanj. Bolj predrznega izzivanja si ne moremo misliti, kakor je to! Seveda se dosti zavednih strank ni zmenilo za take prepovedi in so vkljub temu razobesili zastave. Tako je tudi v »Vili Ludwig“ na Erjavčevi cesti razobesila neka slovenska stranka iz svojega okna slovensko trobojnico. In kaj je storil nemškutarski hišni posestnik! Zagrozil je slovenski stranki, da bo pustil policijskim potom odstraniti zastavo, ako je sama ne odstrani. Toda, ker se stranka ni vstrašila tudi teh groženj, je zaukazal, naj se trobojnica s silo odstrani, kar se je tudi potem takoj zgodilo. Ta nesramen nemškutarski izzivač naj si zapomni, da nima nikake pravice vtikati se v razmere njegovih stanovalnih strank in da bomo prihodnjič še drugače obračunali žnjim.
Nemška predrznost. G. Josip Droll, zaveden Slovenec, ki stanuje na Bleiweisovi cesti št. 13 je razobesil, povodom jubileja »Družbe sv. Cirila in Metoda* raz okno svojega stanovanja v tretjem nadstropju slovensko trobojnico. Hišni posestnik, zagrizeni Nemec Heinrich Ludwig, je poslal v odsotnosti gospoda in gospe Droll na streho hišnika Jos. Schuberinga z nalogom, da odstrani zastavo. Hišnik je to tudi storil, pretrgal drog in vrgel zastavo v stanovanje g. Drolla. Naravno, da temu to ni moglo biti prav in da se je pritožil pri hišniku, a ta mu je osorno odgovoril, da na tej hiši ne sme viseti niti raz okna posameznih strank slovenska zastava in se je tudi sicer norčeval iz narodne zavednosti g. Drolla. Ta se pa v svojem narodnem čutstvovanju ne da žaliti in je odpovedal stanovanje. — Naši Nemci so postali pač že nad vse predrzni I
Za slovenske fante je vse dobro.
Kantina, nahajajoča se v ljubljanski domobranski vojašnici, koje lastnik je neki KOnigsberger, ki niti slovenski ne razume pri slovenskem polku, je v takem stanu, da
ni za ljudi, marveč za prašiče. Če hoče človek kaj zavžiti, bodi si jedi ali pijače, se mu naravnost studi. Zahteval sem kranjsko klobaso, katero sem tudi dobil a na nji so bili črvički. Sploh nobeno jedilo ni za ljudi. Pivo je kakor kaka mlekuža, in če bi se uvedla zdravniška preiskava, se gotovo dožene prestopek. Istotako je vino vse zbrozgano in stokrat prekršeno tako, da sem zbolel, če sem izpil kozarec vina. Posebno pa kar moram opomniti, je pa grozovita nesnaga. Kozarci niso nič pomiti itd. Vrhu tega pa je še vse tako drago.
Našemu škofu v album. V Kamniku je sedelo več kmetov v gostilni; med njimi tudi posestnik iz Komende. Govorilo se je o Grmeku in njegovi soprogi. Zanimivo je bilo poslušati modrovanje možakarjev. Med drugimi pravi nek možakar: »Čudno se mi zdi pa vendar le postopanje duhovnikov. Škof govori v svojih rdečih bukvicah o svetosti in neločljivosti zakona, ki je baje eden najsvetejših zakramentov, zdaj so pa škofovi ljudje in njegovi posestniki kar kratkim potom ločili sveti zakon gospoda Grmeka.* Drugi kmet pa se na to odreže: »Pojdi se solit ti, pa škof in njegove misli o svetosti zakona. Tem ljudem je zakon svet le takrat, ko ženin odšteva pred poroko kronce.* — Gospod Anton Bonaventura je-li ste slišali obsodbo, kakršne si hujše ne morete misliti? Ako ne izpre-vidite, da Vaši ljudje sami izpodkopujejo vero, potem Vam pa ni pomagati, s tem pohujšujete sami ljudstvo bolj kot vse napredno časopisje. Tako preprosti možje! — Mi k temu nimamo ničesar drugega pritsa-viti kakor to, da nam ni treba nobene postave o civilnem zakonu, ker zakone lahko loči sedaj deželni šolski svet sam. Pa recite, da nismo napredni bolj kot Francozi!
Rusinskl dijaki nespravljivi. Na nekem zboru so se Rusini energično zavarovali proti očitanju, da bi bili oni zakrivili smrt svojega tovariša Kocka. Zraven so slovesno izjavili, da ostanejo na svojem nespravljivem stališču do konca. Upati je, da vlada ne bo skušala pritirati razburjenja do vrhunca.
Organizacijo nemškutarskega obrtništva na Spodnjem Štajerskem in Koroškem namerava ustanoviti »SUdmarka*. To bo zopet novo bojno društvo in ker Slovenci niso prej uvideli svoje resnične potrebe, bodo vsaj sedaj prisiljeni misliti na to.
Za C. M. D. je nabral g. Kečkemet pri igri 15 kron, ki so jih darovali člani dveh rodovin. Denar je prejelo upravništvo »Jutra*. — Neki g. sprevodnik, ki noče biti imenovan, je pa naklonil družbi 2 20 kron, ki jih je prejel kot napitnino. Oba slučaja sta posnemanja vredna.
Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca junija 1. 1910. vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 1312 strank 729.369 K 90 vinarjev, 1304 strank pa je dvignilo 654.160 kron 26 vinarjev. Stanje vlog koncem junija meseca 1910 znaša 38,887.830 K 8 vin. V drugem četrtletju 1910 dovolilo se je 136 prosilcem posojil na zemljišča v skupnem znesku 1,205.516 kron.
Zlata ženska ura se je našla predvčerajšnjem na Kolodvorski ulici pred kavarno »Ilirija*. Dobi se pri g. Blumauerju, tapetniku, Rožna ul. 31.
Izgubil se je dvanajstletni deček Pan-geršič Ivan, ki se je prišel vpisat v ljubljansko gimnazijo. Izgubil se je na frančiškanskem mostu včeraj popoldne in ker je popolnoma neznan, gotovo tava po mestu. Deček nosi rjavo obleko in bel slamnik ter je suhe postave. Kdor ga najde naj javi mestni policiji.
Pozor! D o tič ni k, ki je v nedeljo zvečer v kuhinji hotela »Tivoli* ob 10. uri pomotoma vzel žensko ročno torbico z denarnico, se opozarja, da naj isto nemudoma blagovoli poslati na upravništvo tega lista, ker je ime dobro znano in se bo v slučaju, da dotičnik ne vrne torbice z denarnico nazaj, proti njemu takoj sodnijsko postopalo.
Najdena ura. Po g. Božidarju Zalokarju je poslal g. Rudolf Bonač, trgovski sotrudnik pri tvrdki Fr. Ksav. Souvan, našemu uredništvu srebrno uro, ki jo je našel v nedeljo na plesišču v dvorani hotela »Tivoli*. Ura stoji dotičnemu, ki jo je izgubil, na razpolago v našem uredništvu.
Izgubljena zapestnica. V tivolskem parku pri vodometu je bila izgubljena v nedeljo dragocena zapestnica. Pošten najditelj se prosi, da jo prinese v uredništvo »Jutra*, ali pa v tobakarno na Jurčičevem trgu št. 3, za kar dobi primerno nagrado
Društvene vesti.
.Ljubljanski Zvon" vabi vse gg pevce k pevski vaji, katera se vrši danes zvečer ob polu 9. uri v društveni sobi.
Izlet .Ljubljanskega Zvona* Belgrad. Vsi doslej že prijavljeni udelež-niki in tisti, ki bi se utegnili še pridružiti (iz Ljubljane, Dolenjske, ob progi delenjskih železnic, Gorenjske, Notranjske, Goriške in Primorske^ se naj zbero na ljubljanskem
užnem kolodvoru v petek dne 8. julija 1910 najdalje ob četrt na 3. Ondi se bodo dobili vozni listki iz Ljubljane v Sisek ter izvedeli podrobnejši podatki glede potovanja. Vsakdo naj se oskrbi s pravilnim )otnim listom za balkanske države oziroma za vso Evropo. Izletni znak, popis in načrt 3elgrada bo dobiti pred odhodom vlaka. Glavna pevska vaja za koncert v Belgradu se je vršila v petek dne 1. julija t. 1. v Vlestnem domu. Udeležilo se je je obilo jubljanskega odličnega občinstva in strokovnjakov. Vsi so se kar najbolj laskavo izrazili o preciznosti petja, finem izvajanju ter izredni točnosti, s katero je pevski zbor »Ljubljanskega Zvona* proizvajal vspo-redne točke. Bilo je čuti soglasno mnenje, da se bo koncert vršil res dostojno in v aki obliki, ki povsem odgovarja kulturni višini Slovencev na glasbenem in pevskem polju. Posebno so ugajale slovenske narodne pesmi. Občinstvo, ki se je udeležilo ubilejne veselice sv. C. in M. je tudi imelo mliko osebno se prepričati o krasnem izvajanju treh vsporedbenih zborov, katere je jel popoldne ob petih »Ljubljanski Zvon*, ci je tudi tu zato žel burno pohvalo. Varimo torej še enkrat vse tiste, katerim do-sušča čas, naj se še v zadnjem trenotku odločijo za nameravani izlet »Ljubljanskega Zvona* v Belgrad.
Gasilno društvo v Borovnici. Teh dni smo priobčili ostro kritiko o narodni nezavednosti, ki vlada — po tedanjih naših informacijah — pri gasilnem društvu v Borovnici. Povoda za to kritiko je dalo dejstvo, da je bila diploma za nekega častnega člana tega društva razstavljena v izložbenem oknu neke ljubljanske tvrdke. Obveščeni smo, da tega ni zakrivilo društvo, katerega načelnik je odločen narodnjak, nego dotični gospod, ki se je ponudil za izvršitev diplome, jo izvršil in samovoljno-razstavil v izložbenem oknu nemške tvrdke, česar gasilno društvo ni pričakovalo od — Slovenca.
»Slovenska Filharmonija* koncertira danes od 8. do 12. ure zvečer v hotelu južni kolodvor (A. Seidl). Vstop prost.
Ljubljanski občinski svet,
Ljubljana, 4. julija.
Sejo občinskega sveta otvori g. župan Ivan Hribar. Izmed naznanil predsedstva omenjamo, da je župan čestital prestolonasledniku k obletnici njegove poroke. Nato govori g. župan spominski govor umrlemu občinskemu svetniku g. Ušeničniku; deželni odbor javlja, da se soglaša z ustanovitvijo IV. mestne ljudske šole, a kar se tiče meščanske šole izjavlja isti, da ne more prevzeti vzdrževanje učiteljstva. Dopis deželne vlade prepoveduje izvršitev občinskega sklepa po predlogu dr. Trillerja, ki je predlagal resolucije proti nesramnemu postopanju deželnega šolskega sveta glede imenovanja! Zapisnik zadnje občinske seje se odobri. K nujnemu predlogu se oglasi dr. Triller, ki predlaga, naj se izreče voditeljem prostovoljnega gasilnega društva ob njegovem jubileju zahvala s tem, da se jim izroči v znak zahvale meščansvo, ti gospodi so načelnik Štricelj, podnačelnik Turk. blagajnik Barle in Leutgeb, in načelnik Anton Dinter! Predlog je bil soglasno sprejet. Svetnik Milohnoja stavi nujni predlog glede ponudbe g. Peternela za nakup parcel 3 in 4 na stavbišču Gestrina, in sicer se proda na parceli 4 m2 po 10 K, a na parceli 3 po 8 K- Ulica, ki se tam izpelje naj se imenuje po pisatelju Josipu Gestrinu. Sprejeto.
V imenu personalnega odseka poroča glede dopisa južne železnice z oziro* na pogodbo o vzdrževanju podvoza pod progo na Martinovi cesti. Predlaga, da se pogodba razveljavi. Albin Tertschek, steklar v Berlinu, je zapustil mestni občini ljubljanski vsoto 10.000 mark. Predlaga, da naj se počaka glede izplačavanja na postopanje berlinske mestne občine.
V imenu finančnega odseka poroča svetnik Milohnoja o pobiranju posebne naklade na žganje in opojne pijače. Sklene se, da se zviša naklada na 31 vinarjev na liter. Društvo osrednjega zavoda za otroško varstvo in mladinsko oskrb prosi, da bi občina pristopila Jt društvu kot član; prošnja se odkloni. Isti poročevalec poroča o računskem sklepu mestnega loterijskega posojila in amortizačnega zaklada, ki se odobri. V imenu stavbnega odseka poroča g. Turk o prošnji občine za stavbno dovoljenje za prizidek k poslopju mestneg« dekliškega liceja. Sprejeto. Sklene s®”aPr** viti v poslopju c. kr. državne obrtne šole pršne kopeli, za kar se dovoli vsota 4220 kron. Naprava centralne kurjave v šoli na Prulah se odda tvrdki Štetka v Pragi za vsoto 17.000 K. Za šolski odsek poroča svetnik Rčthel. Prošnji vodstva državnih popotnih pleterskih tečajev, da se spremeni naslov tečajev.v »državne učne delavnice* se ugodi. O sklepih enkete glede ustanovitve poletnega zabavišča za ljudsko šolsko zabavišče poroča svetnik Dimnik, sklene
se, da se izroči tivolski travnik kot otroško stavbišče. V izpraševalno komisijo trgovskega tečaja na dekliškem liceju se delegira trgovec g. A. Lilleg. II. mestni ljudski šoli se dovoli za učila vsota 300 kron, a šoli na Karolinški zemlji vs°^a 1^® ^ron. Poročilo klavnjčnega ravnateljstva odpade. r”‘ Triller poroča o računskem sklepu in rlsaci direktorija mestnega vodovoda, svetnik Likozar o računskem sklepu in bilanci mestne elektrarne za leto 1909. Obe poročili se vzameta na znanje.
Podžupan dr. Tavčar predlaga, da naj se izroči dopis deželne vlade glede protesta občinskega sveta proti postopanju dežel. šol. sveta pravnemu odseku. Na vprašanje g. Likozarja glede stranišča pri Karlovškem mostu, pojasni g. župan, da se postavi stranišče takrat, ko dovoli občinski svet potrebni kredit.
Na to zaključi g. župan javno sejo ter želi občinskim svetnikom prijetne počitnice.
ujS. (d.C (c o>'Vrt i -X'', (f-16)	fr,6>	(L	L	(-.6, (t.t1
V pojasnilo!
Vse one dame ln gospode, ki Imajo od nedeljske velike Clrll-Metodove veselice še oddati denar, se vljudno prosijo, da Istega ne oddajo vodstveni blagajni, ampak gospe Ivani Zapančičevi, glavni blagajničarki te veselice.
Hraber Kapitan. Parnik »Graerian" je začel blizu Philadelphije goreti. Ko je kapitan o polnoči videl, da ni moči pogasiti ognja, je zbral potnike, jim povedal, da se morajo vrniti, naročil igrati klavir in potniki so stali ter gledali do jutra v ogenj, ko so prišli v Philadelphijo. V pristanišču so slednjič ogenj pogasili.
Po nekod
Razne vesti.
Umor pred altarjem. Pred altarjem v brownswilski cerkvi v Teksasu se je pojav# v onem trenutku, ko bi se bil imel poročiti neki mlad par, eden prejšnjih ne vestinih častilcev, kateri je s svojim pri hodom nevesto tako presenetil, da je ne hote rekla mesto »da“ — „ne“. Divji vsled ljubosumnosti je ženin potegnil nož in ga zabodel nevesti v prsi, da se je zgrudila mrtva na tla.
Vročekrven Lohengrin. Pri predstavi „Lohengrina“ v Convent Gardenu v Londonu se je dogodil izreden slučaj. Knote, ki je pel viteza v bleščeči opravi, je napadel Telramunda tako burno, da ta m mogel več parirati udarcev in da je moral povesiti ščit. Nato je pa Lohengrin udaril Telramunda še s ščitom s tako silo po nosni kosti, da so ga morali nezavestnega odnesti z odra. Mesto njega je moral na stopiti drug pevec.
Siamske dvojčke ženskega spola je rodita v Kopru žena dninarja Benedettija. Zraščena sta bila na prsih in trebuhu, drugače pa normalno razvita. Živela sta samo nekaj minut.
Boj med cigani In orožniki se je vrš# v četrtek pri Sušaku na Reki. Enega cigana so ustrelili. Njegov drug — cigan je oropal mrtvecu premoženje in odjahal na njegovem konju. Druge pa so vse ujeli in jih spravili v Ogulin v zapor je ciganska šiba že neznosna.
Otročji balonček, ki je šel po svetu. Iz Hanovera poročajo: Na konjskem semnju je kupil neki trgovec navaden rdeč balonček za otroke in ga privezal na navadno dopisnico s svojim naslovom in prošnjo, da jo naj oddajo, kjer bodo našli balon. Dne 30. junija je pa pa dobil karto nazaj in na njej 6 znamk različnih dežel. Na do pisnici je stalo: »Balon je bil najden v Gkaidi v Mozambique in je odšel nazaj s parnikom »Admiral". S pozdravom C. Brown.
Jurlj-Priprosti. Veliko je nasprotje Med Jurijem V. in njegovim pokojnim očetom Eduardom VII. Dočim je Eduard nad vse cenil dobro hrano in sladko kap Ijico, živi sin tudi kot kralj do cela navadno. Pri velikih pojedinah mu je s kraljico vred pol steklenice šampanjca popol Homa dosti; med domačini pa sploh ne pije. Na lovih in potovanjih pa pije čudno pijačo, ki mu služi obenem za utešenje la kote. V veliki grevnici nosi s seboj na vsak korak prekuhano mleko, ki mu prida nekaj 8‘Sč kave in whiskyja. To je vse, kar pije kralj lig potu in potem mu je vseeno, če je tudi na lovu in bi se lahko komodno po. žil 8 svojim lunchom. Kralj je nad vse priprost mož in srečen je, če se lahko vleže na kakem travišču s časnikom v roki in s pipico v ustih, stari je ljubil debele, težke m drage smodke, mladi pa kratko mor nareko pipico. Le tuintam vzame lahko smodko.
Nove zlate jame najdene. Pred par daevi javljena vest, da so odkrili nove zlate sklade v Bitter-Greacku v Britski Ko-lunabiji, se je zdela vsem na Angleškem nevero j etna. Najnovejša poročila pa potrju jejo, da je to vendar res. Že prej so našli več zlatih žil, ali nikjer se ni izplačalo pridobivanje. Tudi tu treba čakati, če bode kaj boljše. Lahka dostopnost kraja bi bila zdo ugodna. Če se bodo pričakovanja ob-istinila, bode ta rudnik kmalu najslovitejši na svetu. Do sedaj še ni nikdo počel z delom, a pustolovcev je že vse polno
i\ajnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Obstrukcija v proračunskem odseku.
Dunaj, 4. julija. Danes ob 10. uri dopoldne se je razprava v proračunskem odseku nadaljevala in je trajala do 4. popoldne. Jutri se prične odločilni boj v pro-račuskem odseku. Jugoslovanski poslanci so pripravljeni žrtvovati vse svoje moči, da predloga o italijanski, pravni fakulteti ne pride nikdar iz odseka. Češki socijalni demokrat Nemec je kritiziral slovensko obstrukcijo, kar je na slovenski strani izzvalo grozovito ogorčenje. Očital je Slovencem, da s svojo obstrukcijo podpirajo samo vlado in da hočejo doseči razpust ljudske zbornice. Parlament bo najbrže v kratkem času zaključen.
Dunaj, 4. julija. Danes popoldne se zbero člani »Poljskega Kola“, da se posvetujejo o nadaljnih korakih. Splošno se sodi, da se ne bodo borili proti jugoslo-slovanski obstrukciji, toda sklep še ni naznanjen.
Dunaj, 4. julija. Krščanski socijalci so imeli danes sejo, v kateri so sklepali o svoji nadaljni taktiki.
Hraba toži.
Dunaj, 4. julija. Dunajski občinski svetovalec in poslanec Hraba je zaradi obrekovanja proti svojim nasprotnikom vlo žil tožbo.
Pogreb ustreljenega rusinskega dijaka Kocka, j
L v o v, 4. julija. Pogreb ustreljenega rusinskega dijaka Kocka bo, kakor je soditi jako veličasten. Pogreba se udeleže korporativno vsa rusinska dijaška društva, različna pevska društva in ljudstvo iz vseh slojev. Dijaštvo je izdalo oklic, naj se vsi Rusini do zadnjega udeleže pogreba narodnega mučenika, dijaka Kocka. Bati se je, da po pogrebu zopet ne nastanejo velike demonstracije. Vlada je odredila najobšir-nejše priprave in tudi vojaštvo je za vsak slučaj pripravljeno.
Ruslnski dijaki izpuščeni.
Lvov, 4. julija. Danes so bili vsi ru sinski dijaki, ki so bili v preiskavi radi de monstracij, razven 20 izpuščeni iz zapora. Predsedstvo akademičnega senata je sklenilo, da se vrše predavanja zopet popolnoma redno.
Parnik „Trleste“.
Trst, 4. julija. Ko je došlo semkaj poročilo, da je pogrešani Lloydov parnik »Trieste" srečno dospel na svoje mesto v Bombay, je nastalo neizrečeno veselje, ki se je še pomnožilo, ko je ljudstvo zvedelo, da so vsi potniki popolnoma zdravi.
Rumunska kraljica umira.
Bukarešt, 4. julija. Rumunska kraljica leži na smrtni postelji. Vsak čas se pričakuje katastrofa. Zdravniki so izjavili, da je vsaka zdravniška pomoč brezuspešna.
Carsko gledališče pogorelo.
Petrograd, 4. julija. Carsko gledališče v Petrovem dvorcu je včeraj ponoči popolnoma pogorelo. Pri požaru je bilo vpepeljenih tudi 6 sosednjih hiš. Škoda znaša okolu 1,200.000 K.
Kolera na Ruskem.
Petrograd, 4. julija. Na različnih krajih Rusije se je pojavila kolera, ki zavzema že naravnost ogromne dimensije. V mestu Harkovu je zbolelo nad 800 ljudij, od katerih jih je umrlo do sedaj že okolu 600. Ni boljše ni v tavriškem guberniju. Vlada je odredila, da se morajo vsi bolniki popolnoma izolirati in je v to svrho dala sezidati zato potrebne barake.
Zaplenjene bombe.
Carigrad, 4. julija. Iz Carigrada se poroča, da je bilo včeraj v Skoplju zaplenjenih v nekem skladišču 13 bomb. Baje so prišli na sled veliki revolucijonarni zaroti. Aretiranih je več oseb.
Konec protlgrškega bojkota. 1 f
Carigrad, 4. julija. Danes je pri turški vladi interveniral radi protigrškega bojkota tukajšnji grški poslanec. Najbrže bojkot že jutri poneha.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik:
4 Milan Plut.) asJ ^ ££■ Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Dragi bratje!
Ker smo šele danes prejeli definitivno poročilo od »Hrvatske Sokolske Zveze" glede odhoda posebnega vlaka v Bel-grad in nadalje v Sofijo, naznanjamo, da smo na podlagi tega poročila svoj odhod iz Ljubljane preložili in sicer se odpeljemo iz Ljubljane v sredo 6. t. m. ob 11. uri 36. dopoldne z brzovlakom kar naj blagovolijo vsi vdeležniki vzeti na’ znanje.
Na z d a r !
Predsedstvo Slovenske Sokolske Zveze.
0
K
0
Mali oglasi.
Beseda 5 ri*. — Za one, ki iščejo službe 4 Tla. — Najmanjši znesek 50 Tla. — Za informacije se plača 10 Tla. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko. Pri malih oglasih ni nič popusta. — Zaključek malih oglasov ob 6. ari avešer.
Gospodična absolTcntiaJa 8 razreda išče primerne službe. Vprašanja na upravništvo .Jutra" pod A. H.	110/4-4
Fotoirraflšnt aparat 13 X 18 z vsemi potrebami po jako nizki ceni proda I. Langus, Radovljica. 113/3-2
Koaterlstlnja vešča slovenskega, laškega in nemškega jezika v govoru ln pisavi, dalje strojepisja in stenografije se sprejme v neko tukajšnjo veletrgovino. Plača po dogovoru. Ponudbe sprejema upravništvo .Jutra* pod šifro .Laška kontoristinja*. 115/2—1
Topolove plohe suhe, debele, široke proda Cvek v Mostah pri Ljubljani	116/4—1
Fotograf ičitl aparat (9 X 12) se proda oziroma zamenja s kolesom. Več pove upravništvo .Jutra*.
t
Roza Pelan roj. Pogačnik naznanja v svojem in imenu svojih otrok Janči, Milene in Stane, da je njen preljubljeni mož, oziroma oče, brat in svak, gospod
Milan Pelan
knjigovodja pri tvrdki Fr. X. Souvan
včeraj ob pol 10. uri ponoči po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnkega bo 5. julija ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Ljubljana, dne 4. julija 1910.
i ostali.
Diplomirani krojač
Anton Presker
v Ljubljani, Sv. Petra c. 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek.
13/52 10
so zopet odprte.
Slav. občinstvu se vljudno priporoča
Kavarna „Prešeren“.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
POZOR!
Kdor želi Imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
„UNION“
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
FR. ČUDNU
urar ln trgovec, Ljubljana
DelnIC.r In zastopnik Švicarskih tovarn »Union*1 v Blelu In Osnovi.
Uhani, prstani, briljanti.
8/10-1
fc>
Vsak dan svež
VI prihranite denar!
Automatični namizni prl-
žigalnik
(poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Maunlicherjevih pušk.
K 3*80
Lepo darilo!
JOSIP SCHUNDER HD t" e^dori^r*™*«^ "^v!' ’
preprodajalci dobijo velik popust! — Pošilja se samo po Poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarji Izjemne cene.
Sprejme se takoj zanesljiva
blagajničarka
vešča tudi nekaj knjigovodstva in
dva učenca
s primerno
šolsko izobrazbo. Zaloška cesta.
A. Sušnik,
sladoled
v kavarni, slaščičarni in pekami
J. Zalaznik
Stari trg štev. 21. 40-2^
e*.
Cvetlični salon
ANTON BAJEC
Xd5-u."bl3aaa.a, Pod trančo štev. 2
l
poleg čevljarskega mosta
izdeluje šopke, vence in trakove. Telika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila se izvrše točno. Cene zmerne.
TEODOR KORN
poprej HENRIK KORN
pokrivalec streli in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov
LJUBLJANA, Slomškove ul. 3 In 10
Podružnica: Stari trg
Priporoča se p. n. občinstvu za Izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z
asbest - cementnim škrlljraa (Etornlt) patent Hatsehek,
z Izbočeno ln ploščnato opek«, lekno - cementno ln strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska, kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno ln ceno.
Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
Pozor kolesaiji!
Zaloga Puch-koles
in drugih specialnih znamk ter vseh posameznih delov.
Nova kolesa od K 120*— naprej.
Izposojevanje koles.
Rabljena kolesa imam vedno v zalogi.
Točna in solidna postrežba. — Vsako kolo se lahko preje preizkusi. — Za vsako kolo jamčim eno do dve leti.
ANA GOREČ Ljubljana,
Dunajska cesta 16. Dvorišče Schneider & Verovšek.
Zaloga najfinejših pneumatik.
Triumf kuharske umetnosti!
Kri! daje samo dr. pl. Trnkoczy-ja
 L sladni čaj, imenovan „Sla-
TVTnr) | d i n “! Dobi se pri vsakem
 L trgovcu, zavojček V4 kg ž 50
Zdra.vifi! vinarjev. Zavoj po pošti  i  v glavni zalogi lekarne
50°|o prihranka! pl-^nb^fv Najboljši zajtrk! s<§"ft
narjev, katere se pošlje v znamkah.
Christofov podstrsšiio
učni zavod stanovanje
se nahaja v hiši g. župana
Sodna ulica 2.
Vpisovanje od 1. do 15. julija vsak dan od 12. do 3. ure.
Specialna trgovina
finih ročnih del
Toni Jager
v Ljubljani, Zidovska ulica štev. 5.
Predtiskarija Tamburiranje Montiranje Plisiranje
obstoječe iz kuhinje, velike in manjše mansarde ter lepega predprostora se
odda takoj ali s 1. avgustom
v vili v Nunski ulici št. 11.
Vpraša se v I. nadstropju.
Model 11)10. Edino zastopstvo znamke
K.C.L.i
Kinta
je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti.
Zaloga Puch-koles.
Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles.
- Točna, solidna in cena izvršitev. -
K. ČAMERNIK, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 9.
.... Ceniki na željo brezplačno. - - - -
Več predmetov ženske konfekcije, obleke za gospode ter slamnike in —  panama klobuke =—
60°|o ceneje v »Angleškem skladišču oblek“ O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
i
Ja
104—5
Fran Krapeš.
Franjo Parkelj
lastnik reklamnega in pla-katerskega podjetja. Snaženje stanovanj in okenj.
Izvršuje vse v to stroko spadajoče dela in po točno zmernih cenah.
Stanovanje
z lepim vrtom
obstoječe iz dveh sob, kuhinjo in drugimi pritiklinami se odda s 1. avgustom. Več se poizve pri g. Podobniku, Novi Udmat 145.
Radi bolezni se pod ugodnimi pogoji
proda krasno posestvo
na najlepšem kraju v Ljubljani, obstoječe iz gostilne, pekarije in mesarije. Naprodaj je tudi
dobra obrt,
ki se obrestuje jako dobro, najmanj s 30 odstotki od čistega kapitala.
Sp>reji^CLe se tmcll kompanjoii
o#.* Poizve se v prometni^pisarni g. Petra Mateliča, Ljubljana, Škofja ulica št.r 10. Telefon št. 155.
S
■' .idil
Oglejte si največjo zalogo
polj edelskih	stroj ev,
slamoreznic, čistilnic, mlatilnic, kosilnic, motorjev, gepeljnov in stiskalnic za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, nagrobnih križev, blagajn itd. pri tvrdki
FR. STUPICA
v Ljubljani, Marija Terezija cesta 1, poleg, Figabirta*.
Ravnotam lahko kupite vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino, gnojnico, vseh vrst tehtnice, uteže in vse druge : :	v železnino spadajoče predmete. ::
E
	Ljubljana, Florijanska ulica 33.
Gostilna pri ,DACHSU‘	Najboljša pristna dolenjska, istrska in štajerska vina ter vedno sveže pivo. Dobra domača kuhinja. — Točna postrežba. 13—2 Zmerne cene. Za obilni obisk se priporoča Rudolf in Minka Kovač.
	
Ali že imate
nove koračnice?
3sl so Izšle T7- zalogrl
R. DRISCHELJ-a v LJUBLJANI.
Parma:	onarji;
3Parx3Q.a : ^*dadi ■vojalci;
Talci: iTašim rojakom;
Talci: Pozdrav z IDolenjelce; Talci: Pozdrav z ZBled.a.
Kdor pošlje 5 kron naprej, dobi vseh pet koračnic poštnine prosto.
Ustanovljena leta 1831.
■Največja zavarovalnica avstro-ogrske dr/ave
Ustanovljena leta 1831.
C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cestafšt. 2, v lastni hiši.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1909. zavarovalo se je 17.230 oseb za kapital nad 143 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 977 milijonov kron.
Premoženje družbe znaša nad 366 milijonov kron.
Delniška glavnica:	i	a______________________■_________■_______»gl____________	■_________■______________  v	a____■_m■___________■	Rezervni	fond:
K 3,000.000.
301—46
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, k 400000
Stritarjeva ulica štev. 3.
~r—=z.z=zz==. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. =========
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41j2°l0.