slovensko
aa verodomj^Tsa,
^Primorski l^isst4*
izhaja vsaki 1., 10. in 20, dan v mesecu. Cena za celo leto | gl. 30 11.. za pol leta 65 nov. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnali: Niluske ulice in Šolske ulice po 4 nov.
Y Gorici, dne 1. septembra 1896.
^ redništvo in vpravnisl vo
mu je v Govici, Nunske ulice št. io — Nefvankovana pisma.se ne sprejemajo, Kokopisi s" ne vračajo O-glase in naznanila sprejema vpravnišcvo po pogodbi.
„Edinosti4‘.
S tržaško „Edinostjo“ se ne moremo nič kaj razumeti. Pred dnevi je zopet prinesla dva dolga uvodni članka proti »Primorskemu listu'* : grom in peklo nad gospode okol „Pr. lista“ !
Najobčutljiveje pa nas je zadela „ Edinost" z insinuacijo, kakor bi tudi mi, znani goriški gospodje okol »Pr. lista-1 in „Rim-skega Kvtolika11, stali pod višjim komau-dom onih »konservativcev11, ki so „v parlamentu lako temeljiti) obsooražili krščanske socijaliste ... ki so ce!6 v Rim pošiljali svoje odposlance, da bi vdušili isto gibanje . . onih, ki so se v svojem ..strahu pred krščanskimi socialisti vezati celo z židovskim liberalizmom".
„Edinost se temeljito moti o nas.
Res je: Mi smo na I. slov. katoliškem shodu bili edini z rajnkim g. kan. Klunom, mi smo, z drugimi vred, volili za predsednika katol. shoda poslanca Povšeta . . . da. mi smo pred leti celo bili enih mislij s „Vaterlandom“. . .
Vse to je res. Toda kakor hitro smo videli, da so začeli majati »stebri-1 kat. shoda, ko smo doživeli rojstni dan nesrečne »koalicije" ter morali gledati, kako pred novim malikom na kolena padajo tudi velikani, ki so se sicer zdeli neomajljivi, ko je oportunizem zavladal po šiini katoliški Avstriji, in so se krščanski konservativci zavezali celo z židovskim liberalizmom, da bi zadušili krščanski socijalizem ; ko so ti od koalicije premamljeni »konservativci11 v delegacijah in v drž. zboru zagovarjali trozvezo in južno železnico, ko so dr Luegerja, izvoljenega župana, in njegove kršč. socijaliste v drž. zboru pustili na cedilu izdavši jih Bade niju... ko smo vse to doživeli, tedaj ss nismo več pomišljali — rekli smo: to ni'katoliško, tako nismo govorili na I. slov. kat. shodu!
To vsa bi morala vedeti tudi „Edi-nost1-, kajti politike »Pr lista" in „Rim. Kat." ne devamo pod mernik, ampak jo očitno izpoznavamo.
Mi smo koj od začetka obsodili koalicijsko politiko (glej „R. Kat.11 1. štev. 18tJ-±). Mi smo se izjavili proti »trozvezi* ter dovolj jasno povedali, da nam je ljubša zveza z Rusijo in Francijo (glej „R. K.-1. 181)2 str. 380 ss) nego z bankerotno, ud cerkve izobčeno Italijo. JNIi smo z najodloč-nišo besedo se potegnili za krščansko soci jalno gibanje (beri ,R K.“ in ,.P. L.-1 sko-ro vsako številko!) Mi smo zastavo antisemitizma nevstrašno dvignili v »P. L.-1 Mi smo, ko je kanonik Klun še živel, očitno kazali na glavno Bzav6ruico" radi-kalno-katoliškega gibanja na Slovenskem, ne zmenivši se za to, ali se komu zamerimo. Mi smo, kakor hitro je Badeni zinil v državnem zboru, njegov program v „R. Ivat.“
označili kot »labirint prekoslovij11 (glej „R. Kat.“ 1S95 št. IV.) Mi smo vedno sovražili breznačelnost oportunizem, klunovanje. Ive-dor kompromisuje, se kompromituje.
O tem pričajo vse številke primorskega lista“ in »Rimskega Katolika". Vse so izlite kakor iz enegi tvorila.
Naša politika je bila vselej politika načel, a ne osebnosti.
Naša beseda ni nikdar bila ..da11 in .,ne“, ampak bila je vedno čisti, celi „da“.
In to je naš ponos. Vemo sicer, da mnogo »konservativcev11 z nami ne misli : mi smo jim radikalni katoliki, ozirajo se za zvezdo koalicijskega oportunizma. Toda to nič ne de. Motijo sp. Obetati si morejo začasnega vspeha — konečna zmaga bo naša. Ni nam mar, ako ta zmaga pride, ko bomo mi, »goriški gospodje-1, dolgo vže v grobu trohneli . . . nam je le za to, da triumfira Kristus in njegova lesnica, a ne piškavi človeški komprom si!
Bodi tedaj tržaška „Edinost11 prepričana. da »goriškim gospodom* gre res le za »načela11, rtasi so ta načela nekoliko drugačna, kakor njena !
Krščanski socijalizem na Goriškem!
ii.
Krščanski socijalisti, kakor smo zadnjič povedali, teže tedaj po tem, da do cela prevstroje ves družabni red po načelih krščanske ljubezni in pravice potom državne oblasti (oziroma potom — volitev!)
Iz le-tega pa sledi, da, kedor hoče veljati za krščanskega socijalista, mora v prvi vrsti imeti geslo : „ Nazaj h krščanskim resnicam, nazaj k načelom Kristusove vere, katera jedi na je za vse čase absolutno odrešilna ! —
Krščanski socijalist mora potemtakem težiti, da Kristus - Kralj znova zakraljuje na vsej črti v javnosti, tudi v vseh posta-vodajnih zborih.
Saj krščanski socijalizem, kakor smo ga gori označili z besedami slavnega Vo-gelsanga, vže po svojem bistvu teži: da preosnuje človeško družbo -po preiskušenih načelih Kristusove vere, ter da viže brezbožno zverižene liberalne družabne organizme mej staro šaro......................... Krščansko-
socialni načrt, pa brez —• vere, je torej nesmisel.
Vseskozi temelji krščauski-socijalizem v veri in vse „praviceu, po katerih želi u-meriti družabno življenje, izvirajo iz vere v Kristusa • Boga — Odrešenika, kakor iz vzroka
Zato je pa vera pri kršč. socij tlnih strankah zaresno na dnevnem redu, njihovo najpereče javno in pravno vprašanje.
Kršč. socijalne stranke, če hočejo ostati take, morajo torej javno in povsodi pov-
darjati vero v Kristusa - Boga ter skrbeti, da se ta vera v „ Križ rešilni-1 čim kasneje tim hitreje povzakoni ter tako očvrsci in premladi človeško družbo !
Prvo se pa narvspešneje pripravlja po kat. shodih! Od kar so, slavni Leo XIII. vzorni!: prvoboritelj in prevzvišeni voditelj kršč. socijalistov povzdignili glas za osvo-bojo kršč. ljudstva, zlasti od tedaj so tudi kat., shodi v jedru kršč. socijalni.
Tudi prvi slov. kat. shod je bil po bistvu svojih resolucij pristno kršč. socijalen ; saj se njegove resolucije v bistvu v ničemer ne razločujejo od resolucij onega kat. shoda, ki so ga sklicali dunajski kršč socijalisti z Luggrom in Liechtenstajnom na čelu ! —
Ljudje torej, kateri so prvi slov. kat. shod kar med staro šaro vrgli ter stranko istega I. slov. kat. shoda, a ki so ga sam sveti Oče blagoslovili in ž njimi vsi škotje vseh slov. pokrajin, pozapečatili in še dan za dnem pečatijo z Judeževo „herostratsko“ znamko, takim ljude.u povemo na vsa usta, da niso imeli in še nimajo smisla za kršč. socijalizem.
In prav tako so ravnali in še sedaj ravnajo ljudje okoli »Soče11. Odkrito priznamo, da nas prisrčno veseli, odkar vemo da je g. Gaberšček povsem prostih in nevezanih rok!
Zdaj še-le moremo limeti njegove klasične »pamflete-1 na I. slov. kat. shod iti njegovo opetovano preostudno pisarijo o komedijantih „Slovenčevcih,“ -— Črevljarčičih" itd;! Kar bi nam bilo preje ostalo zakulisna uganjka, nam je sedaj jasno, kot beli dan ! — In taka. gospoda hoče še zmerom biti ki šč. socijalna ? ! ?
Zal, da doslej poznamo samo, samcato-samo točko kršč. socijalnega načrta „Soče“ et T. Ta mej slov. strankami jedi n') prava kršč. socijalna stranka hoče namreč delovati po nepriobčenem! načrtu dunajskih kršč. socijalistov, da, hoče le to prav posebno posnemati v tem, da nikedar in pod nobeno ceno ne bo priznala škofom pravice vtikati se ali celo vplivno določati krščansko — t. j. versko - t/ospodarske družabne razmere ! Oj, g. Gab.; ali pa veste, da imajo dunajski kršč. socijalisti za temelj svoji politiki papeževo slavno socijalno okrožnico „Rerum novarnm“.
In, ali niste spoznali, da dotična okrožnica je tudi bila podlaga resolucijam
I.	slov. kat. shoda ter temelj kršč socijal-nernu načrtu slov. delavskih stanov, ktere načrt pa ste Vi, g. Gab. tako neusmiljeno in brezobzirno vrgli v koš ?! Oh, jerum . .. miserere . . . take doslednosti!! —
Zdaj naj pa presodi vsakdo sam, koliko resnice je na tem, da se na Goriškem vže davno vrši jedino pravi kršč. socijalni načrt !
Zatiralci socijalne demokracije
na Slovenskem.
II.
No, gospod A. G-., kako mu je kaj, duševnemu slepcu, ki še tega ni videl, „da postopanje Mahničevih učencev le pospešuje socijalno demokracijo" ? . . . Ni spregledal popolnoma ? Pa jasni se mu vendar vže nekoliko ? Hvalo Kogu, da se mu vsaj nekoliko jasni! — Torej pogumno naprej ! . . . .
Veste, zakaj Vas najbolj čislam, gospod A. G. ? — Zato, ker ste tako hud preganjalec vsake laži.
Drugi Vas bodo bolj hvalili radi Vaših zaslug na čisto narodnem polju, zopet drugi radi Vaših bojev za pravice delavca delav-ca-trpina, — meni ste najbolj ugajali, kedar ste hinavcem „ krinke z obraza1* trgali, kakor pravite, da ste jih vže od 1. 1889. naprej.
Ne mislite, da se šalim, gospod A. G.! Narodno delo, socijalno delo je važno, potrebno delo, toda še viši se mi vidi boj za resnico. Prvo in drugo ima včasih samo relativen pomen, boj za resnico je vedno absolutne vrednosti. Torej zato Vas po pravici najbolj hvalim, ker vstrajate v takem boju vže celih sedem let! ... .
Sicer nekoliko — živahno postopate pri tem „potezanju krink" z obrazov, ni da bi rekel! »Lovski psi*, »stekli psi\ „umazane duše“, „demonsko sovraštvo", »črna zavist", »grdi nameni„slaba vestu, „<rrdo obrekovanje", „hinavsko zavijanje", »grda maščevalnost„sleparstvo“, „farizej“, „Herostrat“, „Mdh-omet“ ....
Ej, živahni ste pri tem delu, gospod A' Gr., živahni!
Pa kaj bi ne bili, ko se s čisto vestjo borite za »Boga in narod!“ To je vendar obče priznano, da marsikaj sme vzoren rodoljub proti izdajalcem domovine. Saj on se bori z mečem resnice proti spletkam laznjie-cev; njega Sene ljubezen, nasprotnike sovraštvo • on plava v višavah, kjer veje zrak čistega bratoljubja, „klikau se valja v močvirju sebičnosti „maste se na žuljih ubozega ljudstva" !! — Kako naj bi veljalo enako merilo za njega in za druge ?
Vendar prav vsi ne mislijo tako, kakor jaz. So nekateri, ki v tem pogledu še niso prodrli do jasnih pojmov. Mej njimi je žalibog tudi neki moj prijatelj. Nedavno se je spravil na »Edinost", ker se je razkoračila proti „Primorskemu Listu" radi njegove polemike z Gaberščekom: „ Torej za Gaber-ščekovo osebo se „Edinost" noče potezati, ona govori samo, ker se „vže sramuje te večne prostitucije resnega boja za načela“ ? Tako tedaj, krepostna devica ? Pa povej mi, kako je to, da te je obšla sramežljivost še le zdaj, ko je „prostitucija resnega boja za načela11 Gaberščeku na škodo ? Kje je bil ta tvoj deviški čut, ko je isti Gaberšček, za katerega se nočeš potezati, teden za tednom, mesec za mesecem, leto za letom udrihal po, samo po osebah ? Saj so tudi one imele „svojih slabosti, kakoršnih ima sleherni človek na tem božjem svetu“, pa menda vendar niso bile izvrgi človeštva!
Kaj to ni bila takrat „prostitucija resnega boja za načela" ?
Zdaj ste skočili na plan, Katoni pri „Edinosti“, —• kje pa ste takrat tičali in koliko uvodnih člankov ste spisali, da se ne bi „prostituiral resni boj za načela" ? Kaj je takrat veljalo drugih deset božjih zapovedi kot zdaj, ali je morda bil dan drugi dekalog zn „Sočou, drugi za „Primorski List“ ? — Katoni pri „Edinosti", kaj hodite okolu stvari, kakor mačka okolu vrele kaše
—	povejte raje naravnost: Gaberšček sme vse, drugi nič /“ ....
Prav segrel se je bil moj vbogi prijatelj. Ko je tako zabavljal, spomnil me je živo derviša Mahmuda in nehote sem zaklical :
n Vode, vode hladne, bratje!
To je vrč poln! — Poškropite
Glavo vročo mu ! Ostanek
Piti dajte mu!“	F.	L.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Pogodba z Ogersko. Avstrijski in ogerski vladni krogi so baje prišli do prepričanja, da ne bode drugače mogoče, da se sedanje krvotno razmerje in carinska pogodba podaljša za jedno leto. Vlada že izdeluje dotično predlogo. Za podaljšanje carinske pogodbe je treba dovoljenja parlamenta, dočim kvoto za jedno leto lahko določi krona.
Nižjeavstrijski protiliberalci so imeli 23. t. m. strankarski shod na Dunaju. Zastopani ste bili obe stranki krščanskosocialna in nemško-nacijonalna. Obe stranki se hočeti skupno boriti proti liberalizmu, a obraniti si popolnon svobodo v zastopanju svojih načel. Večina v novem deželnem zboru jim je zagotovljena.
Na Češkem se vedno huje pojavlja boj med Čehi in Nemci. Ogenj podpihujejo od obeh strani.
V Galiciji se je pričelo živahno gibanje med nižjim ljudstvom. Poljska žlalita in judje se boje za svojo nadvlado, ter kriče po obsednem stanju.
Na Koroškem s o vže pričele prvotne volitve v deželni zbor. Slovenci so v več občinah zmagali. — Na Štajerskem se Nemci v svojih volilnih oklicih kažejo stare nasprotnike Slovencev, zato najbrže slovenski poslanci ne vstopijo v deželni zbor.
V Budimpešti se je vršil deželni shod ogerskih katoliških društev, katerega se je vdeležilo na tisoče zastopnikov. In ne pekla ognjena sila, moči katolikov ne bo razdrobila.
Vnanje države.
Menelik je izpustil na prošnjo papeževega poslanika jeden del laških jetnikov, in sicer iz spoštovanja do sv. očeta.
Ruski car s carico je bil na Dunaju. Mesto je bilo okrašeno ua čast visokim gostom presvitlega cesarja. Vršile so se razne, vojaške in druge slovesnosti. Da bi se le vtniila prijateljska vez obeh držay!
Črnogorski knez je pač srečen oče. Jedno hčer vzame laški prestolonaslednik, drugo snubi neki oldenburški princ, za naj-mlajšo pa meče oči mladi srbski kralj.
V Carigradu so nastali veliki nemiri, kakor poročamo ua drugem mestu. — Otok Kreta postane samostojna državica pod sultanovim nadzorstvom. V endar so kristijani vsaj deloma dosesrli svoje pravice.
Tudi v Srbiji so menda prišli na sled zaroti proti kralju Aleksandru. Vže več dni je pripravljeno vojaštvo, da bi poseglo mej
rogovileže.
Bolgarski knez vže čepi na razvalinah svoje sreče. Ministri ga zapuščajo velevlasti ga prezirajo, Rusija ga ima na vrvici. Oj kak je to hudo !
V Italiji se je odpovedalo minister-stvo, ker kralj Humbert noče podpisati pogodbe z Menelikom. Imajo menda še vedno preveč „hrabrih“ vojakov.
V več mestih Brazilije so se vršile v zadnjih dneii krvave rabuke mej domačini in italijanskimi priseljenci.
Dopisi.
Iz Cerkna. Vže delj časa nameravalo je katoliško bralno društvo v Idriji prirediti skupen izlet. Izbrali so si torej našo prijazno gorsko vas, kamor da polete. In res, ako si opazoval vže ua predvečer zadnje nedelje 23. t. m. bilo je vse živo okrog čitalnice. Marljivi udje imsli so polne roke dela, da dostojno vsprejmo napovedane goste. Jako okusno ozaljšana dvorana, isto či talniška soba bili ste res vabljivi. Nekaj le nas je skrbelo za prihodnji dan, namreč nestalno vreme. Bodo li prišli ali ne, tako smo se pomenkovali v jutro, ko je začel dež prav po gorjansko liti. Toda korajža velja, mislili so si vrli Idrci in liajd na pot. In res kljub slabemu vremenu naznanjali so ob 8 uri topiči, da jih bomo kmalu imeli v svoji sredi. Voz za vozom pridrdra in glej lepo število gostov, je jih črez 150.
Ko se razvrstijo v čitalniški dvorani,
pozdravi jih predsednik čitalnice g, Alojzij Ravnikar v navdušenem govoru, za kar se č. g. Fran OsAvald, idrski beneficijat toplo zahvali. Kmalo potem poda se celo društvo k skupni službi božji, pri kateri so društveni pevci kaj lepo peli. Daroval je sveto mašo in pridigal č. a. beneficijat sam. Po dokončani službi božji ostala je večina udov, še pri veliki sv. maši ob 10 uri. Res častno ! Po skupnem obedu v čitalnici,' približal se je kmalu čas popoldanske službe božje, katere se je zopet celo društvo prav spodbudno vdeležilo. Popoldan ob 3 začela se je pa prav prisrčna zabava. Mej godbo in petjem potekal nam je le prehitro čas. Vzlasti gospodični Trevnovi želi ste vsestransko pohvalo, prva na harmoniju, dru»a radi prelepega glasu Vse pa je komaj čakalo da stopi na oder obče znani prijatelj in voditelj delavcev veleučeni g. dr. Jan. Ev. Krek, ki se je radi obilih poslov še le popoldan pripeljal. In res vže s svojim domačim, ponižnim nastopom, nas je kar vse pridobil. A vzlasti nas je pa očaral s svojim navdušenim govorom, o vzajemnosti in slogi mej delavskim stanom in pa kmetom. Bnrno je vsa množica, katere je bilo ob tej uri gotovo nad 200 oseb odobravala vsak stavek posebej. Zlate besede, tolažilne besede za delavca-trpina, spodbudne za obloženega kmeta ! Seveda smo mu koncem govora zastonj ploskali in ga klicali, da se pokaže, ne, pa ne. Le prehitro tekel je čas v tako prijetni družbi. Bila je pa res ljubka. Videl si poleg duhovnikov in vrlih idrskih in domačih gospodov učiteljev, premožnega kupčevalca, trgovca. Tam sta bi a zopet v živahnem pogovoru naš hribovski kmet s priprostim delavcem rudarjem. Vsi pa eno. Ena misel prešinjala je vse, namreč bratje smo in v edinosti priborili si bomo na podlagi sv. vere toliko zatiranemu narodu pravice in slobode. Seveda so tudi čitalniški naši pevci bili vedno pripravljeni po svoji stari navadi, da so s svojim vbra-nim petjem razveselovali došle goste.
Žalibog, da se je le prebrzo približal čas ločenja. Mile nam goste pozdravil je še enkrat g. Ravnikar povdarjajoč, da današnji obisk naj bo trdna zveza mej idrskimi delavci in cerkljanskimi kmeti. Se eno, dve zapel jim je čitalniški zbor v slovo in potem še enkrat: Bratec z desno v desno sezi, srečno pot!
Vsem nam je pa gotovo ostal ta dan globoko v srciii in gotovo nam je vsem želja : Na svidenje kmalu! (Op. vred. Veseli nas, da je smel dr. Krek, ki mu niso dali besede naši krščanski socijalisti v Šempetru, spregovoriti v Cerknem. — Živeli vrli Cerkljaui!)
Iz Podgore, 30 avgusta. — Hvala Bogu, da sem Vas dotekel, dobri mož! . . . Saj ste Vi „Tisti“, ki je podgorskega Pavletiča tako lepo podučil v številki 33. „Soče" ? Žal bi mi bilo vse življenje, če bi ne mogel vsaj za nekaj trenotkov vživati blagodejne družbe tako dobrega moža, tako modrega moža!
Nikar prepouižno glave ne stresajte, — Vi ste vsekako tudi moder mož ! Sicer je modrim nekje zapisano, da »radi prenašajo nespametne, ker so sami pametni", pa to je samo pravilo, katero ima, kakor navadno, izjeme.
Da ste moder mož, sklepam iz tega, ker ste jedro podgorskega vprašanja tako hitro razluščili!
Resnično! Tu gre na eni strani za časti in dostojanstva gospoda župana Antona Klančiča, na drugi strani pa za ničevost in oblastnost „ zanimivega starega študenta Pavletiča"! Kako smo blodili, dokler nam niste pokazali prave poti!
Nekatere omejene glave so namreč mislile, da bo narodno delo v Podgori zadobilo še le tedaj trdno podlago, če se ljudstvo tudi v gospodarskem oziru prebudi in orga-nizuje. Tujci nam tukaj režejo kruha vže od nekedaj: velik in slasten ni bil nikdar za Slovence, zdaj pa postaja od dne do dne manjši in slabši. Za trdo delo majh sn kruh, in če bi nam ga vsaj prijazno delili! —
To so nekateri opazovali, in ljudstvo se jim je smililo. Klic, ki drugje vže mogočno odmoa : „Krščanski delavci združite se ta klic se jim je zdel tudi za Podgorci rešilni klic. Prazna vera! Rešitev je v tern. da Pavletič dovrši „vsaj po 14 letih potrebne izpite “ !
Pa ker sva vže pri izpitih. Ti govorite o Pavletičevih izpitih, modri mož, kaj, če bi Pavletič o priliki tudi katero zinil o gospoda župana izpitih ? To pravico mu sami dajete, če bi je dozdaj ne bil imel ....
Pa, kolikor mi je znano, se Pavletič tc pravice ne bo posluževal. Zdaj vže celo ne — upam, da ta „zdaj“ Vas ne bo zopet zbodel, modri mož ! — zdaj že celo ne, ko se bo 1. septembra praznovala 25-letnica županovanja našega g' župana! Naj te slovesnosti ne kali nobena nevšečna misel! Dovoljena pa bo menda želja, da se Podgora prebudi v prihodnjih 25 letih tudi v kr-ščansko-socijalnem pogledu, kakor se je. v preteklih 25 letih probudila v narodnem oziru !
V	tem smislu Vam tudi mi čestitamo, gospod župan, želeči iz srca, da bi nam žu-panovali še nadaljnih 25 let in zdravi in veseli praznovali 50-letnico svojega županovanja !	Kateri.
S Kanalskega. Ker se ni še nikdo oglasil, da bi primerno opisal novo mašo dne 9. avgusta t, 1. „nad Avčem“ pri Kanalu, sprejmi, ljubi naš „Prim. List.11 naslednje, čeprav pozne črtice! Novi mašnik č. g. Janez Kovačič je prišel vže teden prej v veliko veselje svojih sovaščanov domu.
—	V dan nove maše pa je bilo sveto veselje po obrazih, po cerkvah, in po vasi izraženo. — V krasnem ornatu, (ki bi dičil vsako katedralo; se novi mašnik v sprevodu bliža cerkvenim vratom, kjer mu domači pevci zapojo ginljivo pesmico. Ljudstvo se kar tere in gujete in nekteri imajo vže sedaj rosne oči. —
Mogočno zabuči s spremljevanjem or-gelj častiti, pretresajoči koralni ..Veni crea-tor“. — Prijatelji, sošolci so radi — in ne-koji prav od daleč prišli pet na novo mašo novemu mašniku —
Ljudstvo, ki po pregovoru, strga par čevljev radi sv. nove maše, naposled vendar vgleda novega mašnika. ko začne prvikrat ponavljati krvavo daritev opravljeno na križi. — Svečano in liturgično nam zazveni na uho — prav iz srca peta maša Schvvei-tzerjeva op. 32, H. moli. Zatem po evangeliju stopi na leco visokoč. g. profesor Čerin ter v izvrstnem, ginljivem govoru načrta pomen svečanega dneva. — Ginjeno ljudstvo je bilo za daritev sv. maše pripravljeno. Kakor bi hotelo reči :
Sprejmi, Bog Oče večni,
Od nas prečisti dar. —
Po dokončani sv. daritvi smo šli v Avče, kjer je bila iz desk umetalno pripravljena obednica. — Veselja v napol kmetski, na pol olikani, meščanski družbi ni bilo ni konca ni kraja. Streljati ni bilo dovoljeno. Pokale so pa tem bolj solkanske boteljke z imenom : „75 in tlaška nazaj!“ Proti 10. uri zbere č g Č. gospode bogoslovce okolu sebe — in prične se petje domačih in umetnih narodnih pesmij v ožjem krogu.
Sedaj jame domači velč. g. šaljivo di-rigovati in 'taktirati. kar je izbudilo kolo-salen smeh. Vsi smo se bali, da se liam naše *Lachmuskeluu vtrgajo in da od samega smeha obolimo.
Bog nam daj še veliko tacih svečanih dni dočakati! —
lz Mirna 31 avg. Tuk. katoliško delavsko društvo priredilo je včeraj na šolskem dvorišči veselico, radi katere se mora društvu res častitati. Obširno dvorišče bilo je napolnjeno raznega občinstva, kajti vse je hotelo slišati novonastopli tamburaški zbor. In res je mladi zbor dovršil vse točke izborno, dA je moral na občno željo vsak komad ponavljati. Tudi petje je vg»-jalo, posebno pa Laharnajev „ Pozdrav11 za mešan zbor.v isto velja tudi o deklamaciji in o igri. — Citatelje P. L. zanimati bi ziu>lo, da je govoril pred mnogobrojnim občin-
stvom č. g. F. Rojec, kurat biljenski ,,o socija.nem vprašanju11 ter razvijal v pol ure trajajočem govoru v glavnih potezah nastanek socijalnega vprašanja, brezverski in krščanski socializem. Govor je zanimal posebno pričujoče delavce in delodajace. Da ni nekaterim dopadal, vemo, saj smo jih videli v Šempetru in saj so se tudi izrazili, da g. Knavs, kaplan šempeterski in drd.
F. Pavletič iz Podgore ne smeta govoriti.
— Na vspehu veselice častitati moramo našemu g. nadučitelju Ferd. Vodopivcu!
Z Banjšic. Lepa cerkvena slovesnost se je obhajala na Banjšicah od dne 23 avgusta do dne 25 avgusta, imeli smo tri-dnevnico pred godom sv. Ludvika varuha tretjega reda pri kteri slovesnosti so držali vsaki dan po tri, en dan pa celo štiri govore tukajšni gospod kurat. Te cerkvene slovesnosti se niso le tretjiredniki vdele-ževali, nego tudi ljudje. Posebno pa na god sv. Ludovika, ko je bil sklep te slovesnosti, natlačena je bila banjška cerkev vernega ljudstva. Obhajanih je bilo 325, kaj ne da lepo število ? Vsi ljudje so bili prav lepo posluženi, zato po izrekamo lepo hvalo vsem prečastitim g. duhovnikom, bližnjim in oddaljenim za njih trud.
Sv. Gora (meseca avgusta) — Dopisnik iz Goriške okolice me je prehitel s svojim dopisom v Vašem cenjenem listu. Samo nekaj mi je dodati. Za praznik Ma-rijenega vnebovzetja je bilo do 3000 oblia-jancev in poleg vse pomoči nekaterih bližnjih duhovnikov prvi dan. da nebi prišla dva velecenjena duhovnika iz Gorice, katera sta skozi tri dni pomagala, bi morali domači trije duhovniki podleči; za kar jim hvala, a imena so pri Materi Božji vpisana in Bog daj, da bi jih več iz Gorice nasledo-valo. — Pohodila so tudi tri pevska društva sv. Goro. Društvo „Slava“ pri Trstu, velik zbor, je izborno pelo. Morebiti ni to onim, kateri so na mali zbor navajeni, vga-jalo. Društvo je tudi pustilo spominsko ploščo. Slava mu ! Sarno tako naprej, in da bi tudi druga društva nasledovala, katera bodo s veseljem sprejeta. Društva, katera se k Materi Božji zatekajo, ne propadejo. — Drugi so bili Sempaški pevci, z:> kar jim očitna hvala za lepo petje. — Tretji so bili Grgarski pevci, s svojim pevovodjo; kar čuditi smo se morali takemu milozvo-nečemu petju. Kakor sem bral iz dveh dopisih v „Soči“, mora biti še neki drug pevski zbor v Grgarju ; zategavoljo bi bilo drago, da tudi on pokaže svoje moči na sv. Gori; potem se bo sodilo.
Tomaj 26. 8. Zidanje redovniške šole za deklice povoljno napreduje. Pa kaj bi ne ? Saj z Bogom in za Boga delamo. Vsaki dan pred delom gredo zidarji (7) in delalci (5) pred sveto Rešujo Telo, da se poklonijo ljubemu Zveličarju nekoliko minut; potem gredo pa okoli župne cerkve v sprevodu s petjem: „0 presveto in ljubeznjivo Srce Jezusovo, bodi pozdravljeno I11 (sedemkrat) do mesta zgradbe. Tako delo lepo napreduje. Vže se delajo svodi nad okni in vratini. Skrb, da ne bode denarja, je bila tora j neumestna, kajti do danes se je potrosilo 2105 fr.
Odkod je podjetnik toliko denarja do bil ? Iskal ga je, in hvala Bogu, Materi Pomočnici in svetemu Jožefu, pa plemenitim srcem, našel ga je.
A kader je stavba pokrita, je še le komaj polovica stroškov pokritih. Sedaj bo tedaj treba zopet denar iskati; zato bo pa gospod kanonik U. G. milodare prosil, za koje ima dovoljenje od visoke c. k. primorske vlade. Vsem plemenitim srcem se toplo priporoča. Vrli „Primorski list11 ga bo tudi svojim bralcem priporočil; ker važna je odgoja mladine, posebno pa odgoja deklic po redovnicah.
Kedor daruje 20 gld., bo kot utemeljitelj, kedor manje, d;l, najmanjšo svotico podeli, bc kot dobrotnik vpisan v knjigo bo dočega samostana šolskih sester v Tomaju.
—	(Op. vredništva. Mi bomo prav radi sprejemali doneske za to krščansko, prekoristno podjetje ter jih o svojem času odposlali v Tomaj).
Iz gorenje Vipave 29 avgusta (Izv. dop.) Dovršen zvonik in zdaljšanje cerkve v Branici; prihod c. kr. okrajnega glavarja sežanskega; deževno vreme; draginja v magjarski milenejski izložbi. — Vže lani dovršeni nov zvonik v Branici so nedavno „obrajhali“ in pobelili, da je zdaj lepo ga gledati od vseh strani. Znani zidarski mojster Blažko je dovršil svojo delo v občno zadovoljnost ter ob enem tudi zdaljšal cerkev za 23/4 metra, tako da je zdaj dovolj prostorna za par rodov naprej. Ker pa takšno delo mnogo stane, in ker se isti veliki stroški ne morejo razdeliti po razmeri davkov radi neenakih cenitvi zemljišč na goriški in kranjski strani, se je h koncu dela vnelo neko neopravičeno — pa le od dveh hišnih gospodarjev, — nasprotovanje glede pokritja in razdelitve stroškov, ktere je naložil tukajšni cerkveno-skladovni odsek vsem cerkvenim Občinarjem po razmerju obstoječega stanja njih premoženja in imetja — po izgledu drugih dosedanjih, proračunov. Vsled tega je prišel sem na lice mesta sam visokorodni g. c. kr' okrajni glavar grof Schaffgotsch iz Sežane 2G. t. m.
Na novem zvoniku so plapolale 3 pomenljive zastave v pozdrav visokorodnemu gostu, namreč na sredi cesarska, ob desni papeževa in ob levi pa narodna. Pri hiši predsednika cerkveno - skladovnega odseka, g. Fr. Stembergerja, je čakal omenjeni odsek, obstoječ iz 5 udov in g. kuratom na čelu. Ko se pripelje visoki gost, se ga je pozdravilo s topiči, — kajti v našem glavarstvu streljanje nij še prepovedano, — in braniški kurat g. V. M. ga toplo pozdravi v imenu cerkv. skladovnega odseka in vse cerkvene občine, zagotovljaje ga naše neo-mahljive zvestobe do presvitlega cesarja po geslu: Vse za vero, dom in cesarja, kar tudi pomenijo one 3 na zvoniku plapolajoče nove velike zastave; kajti „hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovenca ne gane11, ter zatrjujoč, „da pred se ima jadransko morje posušiti, nego jenjati naša slovenska zvestoba do presvitlega cesarja in njegove obitelji1* itd.
Visokorodni g. glavar je bil vidno ginjen pri tem toplem pozdravu ter se s primernimi besedami zahvalil za lep sprejem, ter voščil, da bi tako naprej vedno složno z g. kuratom delovali za občni blagor, kakor se je to godilo do tega malega nesporazuma. Potem je šel peš v 'L ure oddaljeni župni dvorec, kjer je imel sejo v pričujoč-nosti cerkveno - skladovnega oilseKa in g. kurata, ter pokladal na srce vsem, kako da se leliko v občno zadovoljnost reši ta zadeva. Ogledal si je tudi novi zvonik in zdalj-šano cerkev, se pohvalno izrazil o lepem delu tajiste ter se podal na to v hišo vnuka slavnega junaka barona Čehovina, kteremu se ima za cesarjevo ibOletnico blizo rojstne hiše postaviti kamniti spominek — kip. Til si jo ogledal vse dotična odlikovanja pokojnega junaka, v kterem se je celo neki (viši) štabni častnik izjavil, da ko bi bil on vodil topniško poveljništvo 1859, bi utegnil izid iste vojne drugačen biti! — Vidno zadovoljen se podi visoki gost, za-hvalivši se hišnemu gospodarju, spremljan od udov omenjenega odseka in g. kurata k obedu pri predsedniku istega. Bila je Ž3 3. ura popoldne. Pii obedu je uapil g. kurat presv. cesarju, in g. glavarju, ter izrazil trdno upanje, da doživimo vsi z Njim vred veselo 50ietnico njegovega vladanja in ob enem postavljenje spominka slavnemu junaku bar. Andr. Čehovinu. Visokorodni g. glavar se je zahvalil na napitnici, rekši, da ga veseli bivati med tako vnetimi Slovenci in avstrijskimi domoljubi, ter napije g. kuratu in cerkveno - skladovnemu odseku na prospeh in složno delovanje v tako lepi du-hovniji v idiličnem kraju pod Krasom. Da je bil g. glavar z vsem vidno zadovoljen, spričuje to, da se jo odpeljal le malo pred. mrakom domu. Govori pa izborno leposlov-stveno slovenščino, akoravno Nemec — Dunajčan, v izgled -- vsim vradnikom Neslovencem ! Slava mu za to! —
Vreme imamo večinoma deževno, ter se bojimo za kakovost letošnjega vina, ker
ni še videti mnogo zrelega grozdja, ampak le semtrtje po vinogradih; vender danes se je obrnilo na burno vetreno vreme, ki suši odveč premočeno hladno zemljo. —
Neki znanec — uradnik, ki je bil na švindeljski izložbi v Budapešti, mi je pravil in pokazal tudi jedilni listek, — da je plačal za malo porcijo juhe in mesa 3 for in za donašenje (,,service**) 40 kr., vsak vrček piva pa stane 50 kr ! — Kaj ni to pravcato sku-bljenje obiskovalcev ?
Od Slovencev menda se jih vender le nebo hotelo kaj več vdeležiti! —
Zgornja Tribuša. Od primorsko-kranj-ske meje. — Kar smo vže več let težko pričakovali, se je letos zgodilo. Pred več leti se je bila začela graditi nova cesta od Idrije sčm, skoz c. kr. gozd, Rozore v Mrzlo rupo. Pogodila sta se bila gospod c. kr. gozdni oskrbnik v Idriji in župan občine Vojsko, da združena vršita omenjeno cesto. Dne 18. julija pa se je nova cesta otvorila z veliko slavnostjo. Bil je tam postavljen lep slavolok z velikim številom zastav cesarskih, papeževih, deželnih in slovenskih Ta cesta je velikega pomena, ne le za Mrzlo rupo, ampak veliko več za občino Zgornjo Tiibušo. Ker ta občina ni imela in tudi zdaj nima od nikoder nobene ceste, se namerava novo cesto dalje graditi skoz Zgornjo Tribušo v Čepovan.
Nova cesta je okol 6 kilometrov dolga. Dodelana je od gozdnega erarja in občine Vojska. Le še en dober kilometer — pa smo na meji Zgornje Tribitše. Zatorej, možje iz Zgornje Tribuše, vstanite ! Poprimite se nove ceste, pa se ne boste nikoli kesali. Kod bi pa gradili naprej to cesto, o tem spregovorimo drugikrat.
Kaj novega po Slovenskem.
Na Kranjskem — V Vipavskem Trgu je umrl preč. g. Jož. Nakus, bivši 58. letni dušni pastir planinski. — V Poljanah vzidajo spominsko pločo umetnikoma Janezu in Juriju Šubicu. — Posestnik St. Skobe padel je v Zapužah raz voz ter na rnestu ostal mrtev. — V Skotjiloki so knezoškot’ blagovolili novo zastavo rokodelskega društva. — V Polhovemgradcu je vtonil posestnik Sodnikar. — V Ljubljani padel je' raz oder delavec ter se nevarno pobil. —
V Leskovcu je pobila toča. — Potres čutili so 25. avg. v Ljubljani. — V Radoviči je bukev pomastila Martina Slabodnika —
V Kresnicah se je pri streljanju s topiči ponesrečil Ivan Perme. — Na vrtu poleg južnega kolodvora v Ljubljani so našli dva kovčega s 23 kg. dinamita. V Tunicah utonil je 2-letni otrok v neki jami, v Kolpi pa 9 letni Fr. Simčič. — Na Glincah sta dva kolesarja trčila s kolesi drug ob drugega, da je jeden mrtev obležal, drugi pa je hudo ranjen. — Strela je ubila 22-let-nega J. Skubica iz Drugovšeka pri Litiji.
—	Umrl je preč. g. Kogej Jož , dekan v Idriji. — Otroško truplo so našli na pokopališču v Idriji. — V Rovtah je utonil dijak Križaj — Andrej Noč se je ponesrečil na Svečici-planini.
Na Štajerskem. — Zaupni shod določil je kandidate za kmečke občine. — Nevarno je zbolel č. g. L. Hudovenik, stolni kapelnik v Mariboru — G. F. Koderman, nadučitelj v Frankolovem, je odlikovan s srebernim križcem — Cigani so pri Gornjem Gradu ukradli dva konja. — Toča je zadela polovico bizeljske jare. — V Trbovljah je umrl posestnik in narodnjak g. Ant. Topolovšek. — V Ravnah pri Trbovljah je padla raz voz kmetica Grčar ter si zlomila tilnik. — Trstenjakova slavnost vrši se 6. sept. pri sv. Jurju ob Ščavnici. — Deželni odbor štajerski je dovolil 5000 gld. podpore posestnikom škodovauim po toči.
Na Koroškem. — Zaradi prvotnih volitev so odložili duhovne vaje. — M St. Jakobu v Rožu se je patrona razletela in jednega ter dva vojaka težko ranila. Prvotne volitve se sedaj vrše. — V velikov-škem okraju so zmagali Slovenci. Pri sv. Vidu v Javorjah je bila huda nevihta s točo, ki je v kratkem času uničila vse
poljske pridelke. — V Črni je utonila neka 3letna deklica. — V Črni je neki Lah tako ueusmiljeno pretepaval svojega sina, da je ta takoj umrl. Slabega očeta so izročili sodišču. — V Koprivni se je hotel vstreliti posestnik Oderlap. Vstrelil se je dvakrat v vrat, pa ostal še živ. — V gozdu pri Ži-tarivasi se je obesil laški delavec P. Deot-ti. — Minuli teden je napravila toča in hudi nalivi mnogo škode po raznih krajih Koroške. Iz Beljaka, Brež, labudske doline in drugih krajev se poroča o velikih nezgodah. — Dne 7. t. m. je udarila strela v stolp podružne cerkvice sv. Barbare pri Prevaljah.
K <1 ¥ 2 <3 &
Prva posojilnica se je vstanovila v Šempetru. Vpisalo se je G5 udov. V načelstvo so izbrani: g. Peter Brumat, načelnik, g. Frančišek Knavs, kaplan, g. Frančišek Černič, krojač, g. Andrej Blažiča, posest., g. Andrej Merljak, posest., g. Janez Blažiča posest. Za začasnega pregledovalca g. Ant. Jakončič, njegov nam. Janez Reščič. Pravila smo poslali „Zvezi kranjskih posojilnic4*, katera nam vse potrebno korak za korakom preskrbi. Bog daj srečo!
Prevzv. škof. Andrej Šterk pride v Trst jutre, v sredo. V praznik Marijinega rojstva bo slovesno vmeščen. Poseben odbor odličnih Tržačanov bo skrbel za dostojno izvršitev slavnostnega programa.
Duhovne vaje. Od 24. do 28. avgusta so bile v goriški bogoslovnici duhovne vaje. Vdeležilo se jih je krog 80 duhovnikov iz goriške in tržaške škofije. Vodil jih je prav duhovito in z najboljšim vspehom imenitni govornik veleč. o. Pavissich, prednik tovarištva Jezusovega v Gorici, v splošno, vte-meljeno zadovoljnost. Bog mu plati!
Petdesetletnico redovne obljube bode obhajal dne 8. sept. v Nazaretu P. Bernard Vovk. G. jubilant bivši gimnazijski profesor v Novem mestu bival je dalje časa tudi v Gorici. Bog ga ohrani zdravega še mnogo let !
Cč. šolski bratje so prišli danes v Gorico, da prevzamejo vodstvo slov. Aloj-zijevišča. Dobro došli!
Spremembe v frančiškanskem redu.
—	Iz Gorice gredo lektorji bogoslovlja: F. Angelus Mlejnik, vikarij; P Hijeronim Kno-bleliar in P. Ecehijel Jurinič v Kamnik, kjer bo bogoslovje 1 in ‘2 leta za domače klerike. V Gorico pridejo -. P. Efrem Turk iz Novega mesta ; P. Gaudenciji Gorše iz Pazina in P. Kajetan Kogej iz Kamnika.
Spremembe pri oč. kapucinih :	Iz
Gorice gredo: P. Remigij Prikril v Knit-telfeld, P. Leo Cerček v Lipnico. V sv. Križ pride P. Ciril.
Frančišek Leban, veleposestnik, od likovan zlatim križcem za zasluge, bivši župan v černičah je vinrl v 75. letu svoje starosti.
Socijalisti v Gorici. V nedeljo ob
11.	’ ri so sklicali tržaški socijalisti javen shod v Dreherjevi dvorani. Zbralo se je precejšnje število obrtnikov in delavcev. Sklenilo se je socijalno-demokratično gibanje organizovati tudi v Gorici -— brez narodnostnih ozirov. Tako so socij.-demo-kratje vedno pred nami katoličani. Kedaj pridemo goriški katoličani do s'cupne organizacije ? Sram nas bodi!
Šmarje začasno oskrbuje novomašnik č. g. L. Pečenko.
Tretjereduiki sv. Frančiška bodo deležni od zdaj naprej skozi pet let vseh odpustkov in dobrih del v življenju iu po smrti, katerih se vdeležujejo v prvem in v drugem redu istega svetnika. Tako so raz pisali sv. oče papež dne 7. julija t. 1.
Slovenska šola v Gorici. Kako je ž njo? Zadeva se počasi, razvija. Visoki krogi so občutljivo pritisnili na mesto, da mo-ra otvoriti slovensko štirirazrednico kje v središču mesta. .Mestni starešine so se seveda kujali do skrajnosti. A zdaj, ko je novo šolsko leto pred durmi, so siljeni se zganiti. Sklenili so premestiti jo iz skrajnega oboda mesta pod Turnom, v vojašnico i
ulice „Vogel**. Tedaj mestna slovenska šola roma iz vojašnice v vojašnico. Značilno. Kaj pa Slovenci ? Niso popolnoma nezadovoljni, a zadovoljni tudi niso, ker šola bi bila vsaj za nekatere otroke preoddaljena. Slovenci bi se zadovoljili le, ako bi mesto odprlo dve štirirazrednici slovenski, jedno v ulici „Vogel“, drugo pa kje v severnem delu mesta, ker je otrok zadosti za dve štirirazrednici in bi slovenski otroci stanujoči v severnem delu mesta imeli šolo bliže. Ta dejstva je vpošteval šolski nadzornik g. Franc Vodopivec, ko je povedal pri seji mestnega šolskega sveta, da bi bili potrebni dve šoli, ako se jedna odpre v ulici „ Vogel4. To peče neznosno „Corriera“, zato siplje žveplo in ogenj na g. Vodopivca. Kaj je bilo druzega pričakovati iz židovske kovačnice ?
Gorica ima toliko laških šol, da
nimajo učitelji in učiteljice vže kmalu dela, a kljubu temu mesto hoče imeti novo laško mešano ljudsko šolo na Placuti. Zato je sklenilo kupiti hišo Stecehine na trgu Pla-cuta, kar je dalo Slovencem povod, da so se pritožili na deželni odbor. Tudi laški davkoplačevalci oporekajo pri deželnem odboru, a ne toliko radi šole, temuč radi hiše.
,,Slovenci vedno izzivajo Lahe*. Nihče ne verje, da izzivajo Lahi in Nemci, piše „Corriere“. Veruj mu nevednež, mi ne moremo, ker poznamo sovraštvo nekaterih Lahov do Slovencev, katero vedno neti ravno „Corriere“.
Ogenj. Dne 27. avgusta zjutraj ob 1. uri se je vnelo podstrešje hiše št. 1. v kapucinski ulici Zgorel je veči del strehe. Požarna hramba je prihitela takoj gasit in preprečila večo škodo.
Dež na dež, naliv na naliv dan za dnem. Kmet ne more delati, pridelki ne zorijo. Kaj početi ? Prosimo lepo vreme.
Goriška pošta je vsled višjega ukaza začela izdajati slovenske tiskovine za brzojavke. Slovenci izkoristite to pridobitev v najširši meri!
Znamenje časa. Zenska podružnica sv. Cirila in Metoda v Dornbergu priredila je dne 23. avg veselico. K veselici so se razpošiljala vabila do vsakega veljaka in neveljaka v Dornbergu, Prvačini na Gradišči in na Vogerskem. Le č. g. Ant. Berlot, župnik na Vogerskem in predsednik moške podružnice sv. Cirila in Metoda za Dornberg, Prvačino in Gradišče in č. g. Val. Pipan, vikarij na Gradišči in tajnik iste podružnice nista bila ostentativno vabljena. Zakaj ? Zamerila sta se „gospodom*‘ pri „Soči“ namreč : Gabrščeku, Pnozzi-ju in družbi!!
V Solkanu je brez boja narodna strauka zmagala pri občinskih volitvah. —
S Krasa. Koliko hrupa radi znane obravnave, ki je bila te dni pri tržaškem sodišču. Stranka župana v Komnu je bila res nekaj neprevidna; — a kaj je tistih 20 ali 30 kron proti stotinam, ki jih je potrosila in zapila nasprotna stranka! Ona pa ima le to srečo, da ni njenega početka nikedo ovadil pred sodnikom. Kar je proti postavi, je gotovo graje vredno ; a agitacija, in tudi z denarjem, je dandanes pri 'vsili volitvah skoraj 'bres izjeme v navadi.
V Grgarju boleha žival za vraničnim prisadom.
V Renčah vtonil je pred. ponedeljek 5-letni otrok mizarja Pahorja, doma na dvorišči v škafu za pranje. Mati je ravno nanesla'vode. da b> prala ter šla par trenutkov v kuhinjo, ko je otrok omahnil in se zadušil.
Med Mirnom pri »Vrabču** in Rupo odprli so pret. torek nov most, kateri bo služil pa samo pešcem. Grajenju tega mosta proti vili so se posebno Mirenci v „Go-renjci**. Upamo, da bo sedaj konec raznemu besedičenju, ko bodo morali plačevati most vsi. —
Filoksera se širi. Zasledili so jo v Kamnjah, Šempasu, Dol. Vertojbi in Št. Andr ežu.
PreŠičja kuga se je pojavila v Kron-bergu, Križu, na Vogerskem in v Naklu.
Med Desklami in Rodežem popravijo letos cesto. Stroški znašajo 12.563 gld. in 54 kr. Delo se odda na dražbi v Tolminu dne 20. septembra.
Nalivi na Tominskem. Preteklo sredo po polunoči bil je strašanski naliv na To-minskem in Bovškem. Toliko vode še ne pomnijo stari ljudje. — Boka je odnesla zopet del mostu, kateri so ravno kar popravili. Zveza med Kobaridom in Bovcem je torej pretrgana. Pošto sedaj prenašajo in tudi potniki morajo le peš čez Boko. — T Breginju odnesla je Nadiža drv v vrednosti do 2000 gl. — Idrijca je izstopila in Kobarid je bil skoraj ves v vodi. Voda je •silila v hiše in kleti.
Na Dreženci vdarila je strela v neko hišo, je vžgala ter omamila domačo hčer. Ravno tistemu gospodarju je tudi vžgala kopo sena. Ko bi gospodar in drugi ne udušili hitro plamena, zgorela bi bila cela vas. Sploh je voda tako razdejala in poškodovala, da ni mogoče vsega natanko popisati. —
Narodna čitalnica v Kobaridu je preteklo nedeljo obhajala svojo 25 letnico — z igro. petjem in plesom do 5 ure zjutraj.
V Kobaridu bo v četrtek dne 3. septembra t. 1. letni shod poddružnice sv. Cirila in Metoda v gostilni pri g. Mašeru v Kobaridu.
V velikih Žabljah vstanovljajo. boljše : oživljajo „bralno društvo11. Zakaj bi ne nosilo društvo pridevka : »katoliške11 in bi V resnici tudi ne bilo »katoliško11 ?
V Sežani gradi županstvo novo klavnico za 1951 gld. Bo meso odslej boljši kup ?
O učiteljišču v Kopru smo čitali v nekem tedniku dolg dopis. Se strinjemo, a ne v vsem. Ni namreč kriVo le mesto Koper, da učiteljišče ne rodi zaželjenega sadu, ker je gnezdo Slovanom nasprotno, no glaven delež krivde nosi učni načrt z odgaja-jočimi činitelji vred, ker mnogo resnice izražajo besede: „učitelj je šola11. To uči skušnja.
Dijak ljubljanske više gimnazije se britko pritožuje o ravnateljn-SIovencu, ker vporablja dvojno mero z dijaki-Slovenci in dijaki-Nemci. Ako je to res, vedi gosp. Vodja, da „mensura et mensura, abominatio aPud Deum“.
Nepopolen lunin mrk je bil 23. avgusta. Začel se je ob 6 uri 25 min. zjutraj |n končal ob 9 uri 32 min. zjutraj. Viden Je kil po zahodnji Evropi in Afriki, po at-lanskem morju, v Ameriki in na velikem morju.
Zaveze, slove-nskth učiteljskih društev 8. skupščina se je vršila v Opatiji. Vdele-žili so se je tudi poslanci Spinčič, Koblar, Jenko.
V Trstu. Čevljar Jožef Marušič, rodom iz Opatjega sela je skočil raz viadukt v Rojanu, ter umrl še istega dne. — Ogenj je nastal v Aličevi pekariji. Škode okol 3000 gld - Finančni stražnik Rihard Weidt je zapustil svoj oddelek, ter izginol. — Dninarju Sancinu iz Skednja prišlo je na poti slabo. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer je popoludne vmrl.
Umrla je v Trstu mati veleč. gg. msgr. Ivana in Justa Buttignoni-ja, gospa Ana Buttignoni. Naše sožalje nevstrašnima kat. boriteljema!
Romanje v Rim. Te dni odide iz Padove poseben vlak v Rim. Vožnja v III. razr. tje in razaj stane le io for. Z 20 for. je zdaj mogoče romati^ v Rim t
Kako je v Istri. Topolovski konjederec si je izbral veliki praznik vnebovzetja Matere Božje, da pobije vse 1)Se. Med službo božjo je sedel v bližnji krčmi, po končani službi božji pa je zopet nadaljeval svoje delo, ter ubite pse metal v cestni jarek, To so vprav turške razmere.
V Istri bo slaba letina, ker so začetek avgusta nalivi mnogo škode pravzročili.
V Vidmu na Beneškem imeli so 23. avgusta prav veliko romarjev pri Milostni Devici Mariji (Madonna delle grazie).
V Pulju so na oknu kasarne našli petardo. Nesreče ni bilo, ker so jo še pravočasno opazili.
Četrti občni avstrijski kat. shod
se vrši do prih. petka (exclus.) v Solnogra-du, kamor so prišli vdeleženci iz vseh krajev širne Avstrije — tudi Slovenci smo zastopani — in celo z Nemškega. Vsi dobro-misleči državljani želimo najboljši vspeh. Da, le pod zastavo katoličanstva zamore biti Avstrijajedina in močna! Zato se drži svitli vladar tega gesla: „Viribus unitis (s združenimi močmi!)!“ — Shodu je podelil sv. blagoslov sv. oče papež.
Leonova družba na Dunaju bo imela od 14. do 17. sept. občna zborovanja ravno tam.
Na Koroškem imajo prvotne volitve za deželni zbor. Tamošnji prevzv. knez in škof je izdal poseben list, v katerem priporoča vernikom, naj volijo le v resnici krščanske, poštene in nesebične može. Poleg teka naroča č. duhovščini, naj se izpostavi v vsaki cerkvi najsvetejši Sakrament skozi celo uro in naj se moli pred njim za dober izid volitve. Dan sklepne volitve naj se odmoli ali javno ali doma sv. rožni venec.
To je najlepši odgovor slovenskim klevetnikom in sovražnikom prevzv. ljubljanskega kneza in škofa.
V Jlariboru bodo imeli konec septembra cerkveni zbor (škofijsko sinodo). Priprave se vže vršijo. Tudi verniki bodo sodelovali z raznimi pobožnostmi. Vsled papeževega pisma od 16. maja 1890, v katerem se imenuje tak zbor ali sinoda sacra in opus tam pium“ zamorejo zadobiti duhovniki in verniki za časa zbora, če vredno sprejmejo sakrament sv. pokore in presv. rešn. Telesa in še molijo v določeni cerkvi po namenu sv. očeta papeža, popolen od-dustek.
Na Ogerskem se katoličani živahno gibljejo. Posebno mil. škofje — njim na čelu kardinal Vassary, spodbujejo z okimžui-cami.
V Budevicah na Oeskem (Budweiss), prav za prav v Taborju, bo 9. in 10. t. m. katoliški shod za tisto škofijo.
V Padovi so imeli pretekli teden so-cijaluo-katoliški kongres, ki se je vršil prav sijajno, v navzočnosti več škofov. Da, giblje se povsod. Ne, peklenska vrata ne bodo zmagala !
Velik požar- V Koszovu nedaleč od Lvova je nastal požar kateri je napravil velikansko škodo. Pogorelo je 23 hiš, poštno poslopje, unijatska cerkev in židovski tempelj.
Grozna nesreča. V neki tovarni v Pečuhu seje zgodila pretekli teden naslednja grozna nesreča. Neka delavka 19letna Ma-riška Cilak, je stala poleg stroja in sicer prav pod jermenom, kateri ga goni. Hotela si je zavezati ruto na glavi, a v tistem hipu je jermen prijel obe njeni kiti in jej hipoma odtrgal z glave vso kožo, z ušesi vred in tudi vejici iznad očez. Delavci so hitro priskočili in stroj ustavili. Nesrečna delavka je obležala brez zavesti in najbrž ne okreva, ker si je pretresla možgane.
Raznoterosti.
»Edinost" je pretekle dni posvetila »Primorskemu listu* dva uvodna članka. Dolžni smo ji več odgovorov; upamo pa, da ji poplačamo vse o svojem času
Pesnik Simon Gregorčič. »Edinost" se začudenjem povprašuje; „Zakaj ta metamorfoza ?“ češ, mi, smo pred leti pesnika Gregorčiča »duševno malone vbili sč svojim preganjanjem11, ki smo ga vrgli v kot mej proskribirane, mi torej zdaj zopet povzdigujemo Gregorčiča »na častno mesto našega pesnika prvaka.11 Od kod tedaj ta metamorfoza ?! Toda reč vender ni tako, ka-kor jo opisuje »Edinost4. Mi smo vedno priznavali vrline Gregorčičeve muze (glej »Dvanajst večerov11, glej »Rimskega Katolika'1 I. letnik); izvzeli smo le kakih pet ali šest pesni,j, katere smo grajali radi mislij, ki se v njih izražajo. »Edinost" se čudi, kako mi zdaj kar naenkrat poglasujemo Gregorčiča za pesnika-prvaka ! Pa ako bi gospodje okol
»Edinosti11 imeli v svojem vredništvu letnike »R. K.“, bi vže v I. (reci: prvi) številki njegovi iz 1. 1888 v dr. Mahničevi oceni Gregorčičevih poezij brali od besede do besede : »Sploh kar se tiče pesniške velikosti, dalo bi se po mojem (nota bene: Mahničevem) mnenji edino še le pričkati, komu bi presodili prvo čast pesniško na Slovenskem : Preširnu ali Gregorčiču ? Iu menim, da Gregorčičeva muza ima vže toliko spretnosti da hi se dalo vspešno zanj potegnitiTa govor je vender jasen : dr. Mahnič bi nič ne imel proti temu, ako bi kedo hotel Gregorčiču dati prednost pred Prešernom. Le eno željo smo takrat k sklepu ocene izrazili: »da bi slavni pesnik um in srce še bolj odprl razsvitljujočim in ogre-vajočim žarkom krščanskega idealizma11 !... Sedaj bi mu bila „zagotovljena slava prvaka mej slovenskimi poeti11. (Glej „R. K. I. zvezek str. 78 ss ) Ako smo Gregorčiča prienačevali s Prešernom, se razume samo ob sebi, da smo ga tudi smatrali za prvaka sedaj živečih naših pesnikov- Ni tedaj ni-kake metamorfoze pri nas : kar trdimo zdaj, smo trdili vže pred osmimi leti. Toda gospodje pri »Edinosti11 niso, kakor se zdi, „R. K.u nikedar videli, še manj pa brali. Le eno se jim zdi potrebno: vdrihati po dr. Mahniču in po vsem, kar je z njim v zvezi! Tako n. p. je .Edinost11 večkrat obrekovala, kakor bi dr. Mahnič narodnost preklinjal kot nekaj slabega, poganskega, hudičevega. Zakaj ? Zato ker, kakor smo rekli, tržaški gospodje niso nikoli v rokah imeli „R. K.“ ; kajti tam bi našli n. pr. na str. 240 1. 1892 poglavje z naslovom : »Narodnost ni hudičeva iznajdba !11 Našli bi str. 36 1. 1895 razpravo : »Deset poglavij iz narodnostnega katekizma'1 s posebnim poglavjem naslovljenim: »Narodnost je dobra. Dolžni smo narod ljubiti in narodnost si ohraniti11. Vse to iz peresa — dr. Mahničevega. Gospodje tržaški, berite ! Potem boste, upamo, preklicali svoja obrekovanja ter v prihodnje nikedar ne več podtikali nam slovenski narodnosti sovražnih naukov ali namenov. Gospodje, bodite nam pravični, več ne zahtevamo od vas !
»Edinost11 se nad nami strašno huduje, da smo Aškerca imenovali pesnika slov. so-cijalnih demokratov. Toda preljuba nam tržaška sestra bi se morala najprej zmašče-vati nad socijalno - demokratičnim »Delavcem", kateri je sam nedavno v uvodnem .članku Aškerca proglasil za svojega poeta Socijalni demokrati precej logično mislijo in sklepajo, zatorej pač tudi dobro vedo, kedo je od njih mesa in krvi. Pričakujemo torej, da „Edinostu ravno tako in še bolj posveti „Delavcu", kakor je nam. Od naše strani sicer dobi »Edinost11 vtemeljen odgovor o rudčekarstvu Aškerčeve muze — v »Rimskem Katoliku11. Prosimo torej potrpljenja.
Res ?! Ista »Edinost" hoče svoje bravce preveriti, da smo mi vzgojili mlade fanatike okol tržaškega lista »Amico" ! No, no, kaj še! Prosimo pozitivnih dokazov, ali in kedaj smo mi učili v šoli ali zunaj šole pretiravati lastno narodnost ter črtiti druge narodnosti. Ali niso dijaki in bogoslovci vedno in vselej slišali od nas povdarjati pravičnost, ljubezen mej narodi, spravljivost in vse, kar je dobro, kar je krščansko. To je obrekovanje, katero z vso odločnostjo zavračamo — zapomni si dobro, »Edinost11 !
Krasen slavospev je zapela »Edinost11 g. Gabrščeka osebi in nje lastnostim v obrambo proti našim napadom na osebo istega gospoda. Mi g. Gabrščeku privoščimo to proslavo. Toda »Edinosti11 bi radi povedali, da žalibog se v boji za načela človek večkrat ne more izogniti oseb. Ideje namreč ne letajo po zraku, ampak so vtelešene v osebah, ki jih zastopajo. Tako je reč tudi pri g. Gabrščeku. Tudi on oziroma njegova „Soča“ izraža nekaj, namerja nekaj, hoče nekaj. G. Gabršček ozir. »Soča'1 uči, govori, piše. In ako je to, kar g. Gabršček govori ali uči, laž, moramo pač tudi mi reči: Gabršček laže, Gabršček je nedosleden, kakor imenujemo lažnjivca tistega, ki govori neresnico. Vidite tedaj »osebnost'1! I’a to razume najbolje g. Gabršček sam. Saj prav on
je na Goriškem v veljavo pripravil osebnostno polemiko. Najdete li pri nas enega samega veljavnega poštenjaka, ki bi ga ne bila Gabrščekova „Soča“ oprala ? Ako ne najde nič iz sedanje dobe, pa brska po preteklosti. Ne! — ene vrste ljudem je „Soča“ pač prizanašala — onim, ki so se vedno, brezpogojno pokorili njeni politiki. No, iii ali ste našteli vže vse psovke, s katerimi sta g. Gabršček in njegova „Soča“ počastila direktno osebo dr. Mahniča. Mislim, da se dajo zložiti cele litanije. O „Edinost“, vzemi pač enkrat v bran tudi Mahničevo ,.osebo" proti Gabrščekovi „Soči“. Hic Rhodus .... To vsaj ti nalaga tvoja ,.nepristranost“! . . .
Klanje v Carigradu. Armenci so v večjem številu prodrli v,Carigrad in napadli otomansko banko. Vrgli so vanjo nekaj bomb in umorili dva ali tri uradnike in nekaj služabniškega osobja. Na to se je začelo po mestu splošno klanje mej Armenci in Mohamedanci, ki se je kmalu razprostiralo po vsem mestu. Posebno hudo je bilo v predmestjih Stambul in Galata. Nešte-vilno mrličev je ležalo po tleh takoj v prvih trenotkih, katere so turški krvoločneži pometali iz armenskih hiš, v katere so prodrli. Zaprte so vse prodajalnice in vsi javni prostori. V obrambo poslaništev so dospeli z ladij mornarji. V nevarnosti je bila pred vsem avstro ogerska pošta in francosko poslaništvo. Vse te nemire in nečloveško klanje sta pa vojaštvo in mestna policija mirno gledali in se niti ganili niste da bi branili pred napadovalci. Orodajalnice so vse zaprte. Sedaj za hip so se sicer pomirili razdraženi Armenci in se podali vsak na svoje mesto, toda pravo klanje se je v tem trenutku tako rekoč še le začelo. Kakor naglo je uvidila mohamedanska druhal, da so potihnili streli in se razbile prve bombe, so se trumoma podali po mestnih ulicah, drli v armenske hiše ter morili in ropali, karkoli so dosegli. Njim so se pridružili vojaki in policija, ki so še le včeraj dobili povelje, naj narede mir mej prebivalstvom. Skrb turških vojakov za mir in red je pa dovolj znana že iz prejšnjih dogodkov in si sedaj lahko predstavljamo njih počenjanje in pomirjenje. Povelje, zadušiti mirnim potom razburjenost mej prebivalstvom, pomeni pri njih ravno toliko, kakor pasti z vso silo proti kristijauom, in tisti se najbolj odlikuje, ki pobije največ žrtev.
Vihar na Dunaju. Nedavno se je pojavil na Dunaju strašen vihar, kije prov-zročil mnogo škode na poslopjih in nasadih. Neko TOletno gospo je ubila debela veja. kojo je odtrgal vihar raz drevo in treščil v istem trenotku mimoidoči ženski na glavo. Mnogo oseb ranila je raz strehe padajoča opeka. Tudi na okrasbah, prirejenih za vs-prejem ruske carske dvojice, napravil je vihar škode katero so hitro popravili.
Nekoliko črtic o črnogorski prin-cezinji Heleni. Sedaj, ko ves politiški in nepolitiški svet govori o zaroki italijanskega prestolonaslednika princa Viktoria Emanuela s črnogorsko princeziujo Heleno, je umestno, da objavimo tu nekoliko črtic o morebitni bodoči kraljici Italije. Princezinja Helena, jedna prvih krasotic Evrope, prekoračila je svoje 23. leto; rojena bila je dne 8. januvarja 1873. na Cetinju. Oče ji je, kakor znano, vladar Črnegore, knez Nikola Petrovič Njeguš rojen leta 1841. nmti pa princesinja Milena Vukotičeva, rojena leta 1847. Princezinja Helena je tretja hči črnogorskega kneza. Najstarejša sestra je princezinja Milica, poročena s Petron Nikolajevičem, velikim knezom ruskim, druga Stana, poročena z velikim vojvodo Leuch-tenburškim. Razven teh dveh starejših poročenih sester pa ima princezinja Helena še šest mlajših bratov in sester, in sicer: Danila fprestolonaslednik). Anko, Mirka, Ksenijo, Vero in Petra. V črnogorski obi-telji je torej šest hčera in troje sinov.
Koliko se popu&i in ponoslja v Avstriji. L. 1894. se je v Avtriji pokadilo iz pip 226.821 metričnih centov tobaka, smo-dek 1188 milijonov in cigaret 93 milijonov.
V	nosove pa je šlo nič manj nego 15 581 centov rujavega praška. Najbolj pušijo Čehi
in Nižje-Avstrijci. najmanj Dalmatinci in Bukovinci. Največ nosljajo Primorci, najmanj Moravani in Štajerci. L. 1894. so prodali smodek za 42.429.220 gld., iz cigaret pa je šlo tudi veliko milijonov v zrak. To so velikanske številke. Kaj bi neki počel naš finančni minister, ko bi mu vsi toboka-rji in nosljači na jeden dan napovedali štrajk, ter sklenili, da tobaku za vedno dajo slovo ? V državnih blagajnicah bi kmalu nastala velika šuša. Zato se pa tobakarji lahko ponašajo, da so najboljši varuhi — države.
Nove vrste maščevanje. Neki mizar v Pizku na Češkem dobil je dne 26. t. m. škatljo po pošti. Odprši jo, švignil je — gad v mizarja. Le-ta imel je vendar toliko pričujočnosti duha, da je treščil žival ob stroj, da je obležala v omotici. Strl ji je glavo. Sodi se. da je mizarju poslal gada neki vajenec (kojega je bil mizar spodil zaradi tatvine), hote se na ta način maščevati na bivšem svojem mojstru.
Tovarna za ponarejanje bankovcev. V Tunisu so francoske oblasti po na-ključku zasledile skrivno tiskarno, kjer so izdelovali francoske bankovce na debelo. Zaplenili so nič manj nego 100.000 komadov gotovih bankovcev po 100 frankov Par ponarejalaev so zaprli, veoi del članov te ,.tovarniške zveze za ponarejanje dena* rja“ pa morajo oblasti še le zaslediti.
Iz oporoke ... Moj zvesti Ivan dobi 2000 praznih steklenic, kojih vsebino je izpil, ko sem bil še živ.
Marljivost čbele. Čbelarji so izračunali. da 3.750.000 čbelam treba, da obiščejo 62.000 cvetov, predno naberejo pol kilograma medu. Zares: toljke marljivosti in vztrajnosti je ni v nobenem bitju, nego v čbeli.
Dijaki, ki so se ga preveč nalezli, srečajo razcapanega Žida in takoj se zmenijo. ž njim se nekoliko pošaliti. „Dobro jutro, oče Abraham11, pravi prvi, „dobro jutro, oče Izak“, pravi drugi. „dobro jutro, oče Jakob;i, pravi tretji. Žid opstoji, pa naglo odgovori: „Jaz nisem nikdo teh treh, gospodje, ampak jaz sem Saul, sin Kis-ov, ki je šel osle svojega očeta iskat — in glej, tu sem jih našel vse.“
Kako je to mogoče ? Črevljarski učenec: »Mislite si, gospa, včeraj je moj mojster s petimi steklenicami piva po stopnicah padel in vendar ni nobene ubil.“ — Gospa: „Kako je pa to mogoče ?“ — Črevljarski učenec: „ Ja, pa morate vedeti, da jih je vže v želodcu imel.-1
Tudi umetnik. A : ,.Misli si, moj oče je zdaj tudi umetnik postal!11 — B.: „Tako, tega še nisem čul.“ — A.: ,.Da. kajti izdeluje zdaj na umeten način surovo maslo/
Najstarejši avstrijski general, po
službenih letih namreč, je vojni zapovednik v Bosni in Hercegovini feni. Ivan Baron Apel, rojen 1. 1826. v Sikirevčah v Slavoniji. Ker se leta, v katerih je bila vojna, štejejo dvojno, in če je bil kdo težko ranjen, šteje jedno leto za deset, bode baron Appel tekom letošnjega leta praznoval 75 letnico svojega vojaškega službovanja. 70 let star mož, ki je služil vže 75 let. — to je vender redek slučaj.
Mesto vsled opic — v nevarnosti.
V	mestu Nelore v Indiji se je iz vseh krajev okolice naselilo do 10.000 opic, ki so ljudem v veliko nadlogo. Mestni očetje so tedaj razpisali nagrado 1 rupije za vsako vjeto opico. Kadar jih kdo več nalovi, mora jih pet milj od mesta peljati in potem žive izpustiti, kajti Indijcem vera prepoveduje kako opico usmrtiti, tako da prebivalcem ne bode druzega kazalo — nego mesto zapustiti, kjer bodo potem opice vladale.
Lasničarji na Fidži otokih igrajo precej veliko ulogo. Glavarji tistih otokov namreč jako skrbe za lepo urejene lase. Vsak izmej njih ima lastnega „frizerja,“ ki nima druzega dela, kakor da skrbi, da so lasje njegovega gospoda v redu. Mora mu lase in brado mazati z raznimi dišavami, jih kodrati in zavijati na vse mogoče načine, kar vzame več ur na dan. Taki „fri-
zerji" se smatrajo sveti in nedotakljivi njih roke blagoslovi duhovnik ; ž njimi ne smejo nič druzega opravljati; še celo jesti ne smejo ti sveti možje s svojimi rokami; vsak ima lastnega služabnika, ki mu nosi jedi v usta, kakor dveletnemu otroku. —• Kakor se vidi, nečimurnost dobro plačuje svoje služabnike.
Listnica vredništva. G. dopisniku „Od nekod11. Vaš dopis ni za javnost. Trpel bi vgled stnnu, kateremu je ljudstvo dolžno spoštovanje. V talcih zadevali ne kaže kakor obrniti se do t stih, ki edini morejo odpomoči. Saj se razumemo. Sicer pa — se priporočamo. — Tudi nekatere druge dopise smo radi preobilne tvarine morali odložiti za prihodnjo številko. — Č. g. J. F., prihodnjič. Potrpite!
Odgovorni vrednik in izdajatelj J. Marušič.
Tiska Hilarijanska tiskarna.
Prihodnja številka „Primorskega Lista“ izide dne 10. septembra.
Javna zahvala.
V	nedeljo, dne 23. avgusta t. 1. je priredila nižje podpisana družba izlet v Cerkno na Primorskem. Vsprejem je bil slovesen in občno zanimanje za našo stvar nas je presenetilo! Glede na vse drage bratske pojave zahvaljujemo tem potoni preč. duhovščino, slavno čitalnico in spoštovano občinstvo v Cerknem toplo za vso storjeno ljubav, za prisrčni in slovesni v-sprejem in sklenjeno bratsko zvezo med Čitalnico in našo Katoliško delavsko družbo!
Bog Vas živi, bratje !
Katoliška delavska družba
v Idriji, 26. avgusta 1806.
Za načelništvo :
Jurij Mavrin,	Ivan	Brus,
prvi nač. namestnik.	tajnik.
Javna zalivala.
Ker ni možno zahvaliti se osebno vsestranskim pojavom iskrenega sočutja ob smrti našega nepozabljivega brata, oziroma svaka, oziroma strica, čast. gospoda
4ndreja tfuga,
v i lc a r i j a v Ročinj n,
izrekamo tem potom srčno zahvalo vsem tolažiteljem, vdeležencem pogreba, vsem p. n. pevcem, vsem bi. gosp. uradnikom iz Kanala, osobito pa urečastiti duhovščini, pii-hitevši od blizo in daleč izkazat ljubljenemu rajnkemu slednjo čast.
Žalujoči ostali Franc Vuga, brat; Marija Vuga, sestra; Mica roj. Jug, svakinja; Franc, netjak.
Štev. 244_	3	—	5
Op.
Razglas.
Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil H. četrfeta t. j. mesecev
aprila, maja in junija 1895.
začne v
ponedeljek dne 7. septembra 1896.
ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavnice in ž njo združene hranilnice.
V	Gorici, dne 5. avgustu 1806.
Dijake
sprejme na stanovanjc inlirano z ugodnimi pogoji. Natančno se izve pri vpravništvu nunske ulice št. 10.