List 41. r r Tečaj spodarske y obrtniške narodne ízhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskaraici jemane za celo leto 4 gold. za pol leta o gold za četrt leta 1 gold.; poSilj po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr za pol gold. 40 kr., za ť-etrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 10. oktobra 1877. O b 8 e g : Naznanilo novega šolskega leta podkovske in živinozdravske sole v Ljubljani. ovác in prešičev v Celovcu. V i/ - Kako v Predarelskem in v Svajci živinorejo ravnajo Razstava goveje živine , Gospodarske novice. SV. t, -λV '•<•. , ' V , k V mi-i A- « V i T1. -r* ' ' ^ Kf » ». » Vdovsko učiteljsko društvo" slovensko učiteljsko društvo" in pa ^narodna šola na Kranjskem << po módi. (Dalje.) Adgora. (Dalje.) Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novicar. Odgoja Gospodarske stvari. Razstava goveje živine kónj * • » % ovae in presicev Naznanilo novega solskega leta podkovske in živinozdravske sole v Ljubljani. Novo šolsko leto se začne dne seca novembra Svetih. ) to je prihodnjega me- ) v ponedeljek po vseh Kdor želi v podkovskošolo sprejet biti > se mora izkazati : 1) s spričalom, da se je pri kakem kovaču za kovaškega pomočnika (ksela) izučil in da je sposoben učiti se podkovstva bolnih ali sicer napačnih kopit y z domovinskim listom y fajmoštra, da je poštene obnaše, in vensko brati. s spričbo svojega da zna vsaj slo- Ta šola trpi pol leta. Kdor konec leta preskušnjo dobro přestojí, more po postavi od leta 1873. patent podkovskega m oj stra dobiti; drugače po postavi ne more nobeden postati kovašk mojster skušnji podvrgel in je dobro přestavil. ki se ni pre- podkovsko šolo pa je združena živinozdrav- To šolo zamorejo fajmoštra, da 18 let star, in 3) da zna slo- movinskim listom, 2) s spričalom svojega je poštene obnaše in vsaj venski brati in pisati. Nauk v obeh šolah je v domaćem (slovenskem) jeziku in brez plačila; vsak učenec ima skrbeti le za to, da si za šolski čas oskrbi živež in stanovanje ter potrebne šolske bukve. Vse bolj natanko tudi zarad stanovanja se izvé v tej soli v Ljubljani na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmirom premalo v Celovcu. II. Na gorenjem Koroškem začela se je že precej živahna kupčija z mlado za pleme namenjeno živino Be- kupuj ej o ; rade veliko mladih lansko,. katero sosedne dežele kaj posebno v Tirolsko in Solnogradsko gre plemennih goved , katere od ondot prodajajo kot Pinc- gavske. ' Najlepša goveda B elan ska (Mollthaler) so razsta-vili sledeči živinorejci: Albin Pih 1er v Mollbriïckenu, Benno Martiny v Lizlhofu, Jan. Winkler, po domače Plat nar, v Steindprfu, Edvard Pih 1er v Ober- v Foderlachu, Marija Wall- draudorfu, Janez Glaser ner v Gmundu in Marija G hon v Beljaku. zato Objavljam pa našim živinorejcem te živinorejce , da se vedó kam obrniti, ako želijo si Belanskih goved kupiti. oddelku razstave stalo je Noriško goveje pleme, ali v obce Labodsko (Lavantthaler) pleme imenovano. s ka šola, katera celo leto traja. ob enem obiskovati kovači pa tudi drugi mládenči, kateri se želijo umne živinoreje in pa ozdravljanja bolne živine naučiti za svoje lastno gospoparstvo ali da so živinozdravniški pomočniki in izkušeni mesogledi. Kdor hoče v to šolo sprejet biti, se mora izkazati: 1) z do- belkaata Ta goveda so od nekdaj in izvirno vdo-mačena na Koroškem. Sorodno temu plemenu je M a-rijadvorsko pleme, po katerem se tudi ta goved rada imenuje. živinoreji, daje za to govedo vpeljal imé „noriško Prav pa ima g. Schutz, strokovnjak v «I f 4 AJk V * V^J * ^ Vf j V v» VV ^ V f V v* V/ W J^ V A j M A M m mm W J J M \y A • v ^ V pleme", ker moje lastne študije mi spričujejo, da ta goveda so bila nekdanja ali izvirna živina nekdanjih noriških pokrajin, torej prvotni rod tudi onih belkastih goved, ki se nahajajo po Kranjskem in G o r i š k em. Noriška goveda imajo belkasto, tudi pšenično dlako, rožasto-rudečo žlemnato kožo na ustnicah in ob očeh, voščeno-rumene parklje in rogove belkaste z ru- menimi svetlimi konci, čist Le pri rodu y ki ni popolnem y se nahaja gobec višnjev. Ako se ta živina dalje časa redi le v hlevu, dobi dlako lepo svilnato svitlo in fino živina ^ . * v V . . * . auu, fi'iu« pa, Oftkci« oc »m« »v^uv, uu.j * popolnem izucenih kovačev in celó malo zivinozdravni- dlako. Zel6 čislane so živali bledo-rumene barve katera se pase, ima vedno bolj surovo ških pomočnikov ; ki bi v sili pomagali, zato naj bi županstva svojo skrb obrnila na to, da na stroške občine pridejo za nauk sposobni mladenci v to šolo. Vodstvo podkovske in živinozdravniške šole y ker so navadno v rebrih lepo okrogle. Očitati pa se mora temu plemenu to, da je prevec obtesanega života, to je, v rebrih je premalo okroglo in križa prevec poobeše- v Ljubljani 8. oktobra 1877. nega Pri nekaterih živalih se nahaja izredno bela barva na glavi, ves drug život pa je rumeno-dlakast. Noriška goveda stoje na visokih nogah, včasih so res pravi velikani, kajti ne redkokrat se nahajajo Noriški Sploh voli ki imajo žive teže (par) 40 do 48 centov. « se odlikuje to pleme v tem, da se rado redí in vpita so komisije, ki dajejo juncem licencije, sostavljene iz se celó pri malo vredni krmi. Se vé da ni tako mlecno okrajnega žvinozdravyniká in pa župana ali kakor Belansko 9 mleko je prav dobro. njegovega namestnika. Župan ali namestnik ne do- Dognana resnica je, da ni nobenega govejega ple- bivata nobene plače za svoje opravitetvo , živinozdrav- ■■■■■■■HMIMBHII nika pa plača občina oziroma lastnik licenciranega mena, katero bi v sebi združevalo vse 3 lastnosti, namreč da bi bilo izvrstno za delo, meso in mleko. Ce junca Navadno je Čas odločen, kedar komisije dajejo se odlikuje v enem uziru, se manj odlikuje v drugem, licence, pa tudi zunaj tega časa se zbere komisija, ako v vsem nikakor ni mogoče izvrstnosti doseći. Zakon kak živinorejec želi licenco dobiti za svojega junca. nature je tak. Za kraje tedaj, kjer imajo dovolj krme, Licencirani junci se večkrat med letom preiskujejo, pa so preoddaljeni od velicih mest, kamor bi prodajali kakor se tudi nad tem nadzoruje, kako živinorejec li- mieko , ima tudi Noriško pleme veliko vrednost, ker cenciranega bika za pleme rabi. Za vsako preiskavo ni kočijivo, se rado redi in doraseni voli se kaj dobro prejme okrajni živinozdravnik 50 krajc. plače. Kdor spušča junca brez licence, plača do 15 gold, globe. Koka- opitati dadó. Korošci prodajajo pitano živino na Nemško in misije pošiljajo svoja poročila policijski gosposki tuiiiu rv vj uj loij y ali »i« t u | v j u uvci oj^uovii« vví junec Dl vec za 1 »V/U y določili so se posebni propisi, po katerih se občina na svoj dohodek prodá, in namesti njega dru-ima ravnati, da se doseže povzdiga živinoreje. Tako je zega kupi. rabo ga določeno, katera plemena se imajo posebno v tem in katera v drugem okraji izrejevati, da se v vsakem okraji izredi njemu najbolj primerno pleme. Namen poletje in jesen na paši ostanejo. Samo po sebi se raz- do Junci se navadno spuščajo od meseca januarija krave ali telice potem lahko celo marca; ubrejene propisov je, v okom priti malopridnim igračam, v ume, da je bivanje breje živine na paši pod milim ne- teh katere se spuščajo včasih živinorejci le preradi pri iz- bom mlađemu zarodu zeló koristno. biranji plemenske živine. Take igrače morajo kvariti živinorejo, ne pa zboljšati je po- Krave se te leti j o meseca oktobra do konec decembra. Ko je mati tele dobro oblizala inje koža Dolocbe za premiran je živine velevajo, da noben njegova potem se posušila, vzamejo teleta mate- junec se ne smejabiti za pleme, ua m uajujauj cuu lam wau, ua uc puucjy uuwu ? »«j" leto in pol star. Čudno je pa to, da nobenemu juncu živež potrebno mleko dobiva tele potem iz žehtarja. ki ni najmanj eno ram tako, da ne pridejo nikoli več do njih kajti za za pleme ne dajo premije, L , « « * " ' ^ J V UWIMVUJVUV , V «w V star; vsaj je vendar po skušnjah dokazano, da je junec, nič ne dobiva kakor samo_mleko in to primerno spuščan in primerno rej en, ^ 01* v, ť - —— ple oso tudi do 6. leta in da^ ravno starejši junci so ro- šajo teletom še le suhe klaje dajati, namreč mrve ali ki Je več kot leta Tele , za izrejo namenjeno, do tednov druzega Če le mogoče prav dober za od stojeće matere. Po preteku 6 tednov posku- dovitneisi memo mladih. Ce pa v Švajci juncev za otave, kateri dodajajo nekoliko zdrobljenega ovsa ali pleme nimajo radi čez 3 leta starih, utegne vzrok biti otrobov. Čem bolj se teleta vadijo suhe klaje, tem bolj temu to, da pretežki postanejo. Večidel ima vsaka se jim odteguje mleko, in za pijaco daje se jim potem Tako deloma z mlekom deloma s suho klajo re- vode. občina svoje junce; vsacemu juncu je navadno določeno 80—100 krav in telic. Vsak junec mora dovo- dijo teleta skozi 14 ljenje (licenco) imeti za pleme; take licence pa da- Meseca maja, če je vreme ugodno, gredo že na planine. 16, sem ter tje tudi do 20 tednov. jejo dotične komisije, postavljeni tako vsakem kantonu v Svajci so Sploh ženó govejo živino na niže planine sredi imenovani živinski nadzorniki meseca maja, ko je živina se poleg suhe klaje že domá (inšpektorji), kateri čujejo nad tem, kako se rabijo ple- poprej nekoliko privadila frišne. Tukaj ostane 9 če je menski junci. Tudi v Alga vi, sploh na Bavarskem, vreme ugodno 9 do tednov; potem gre živina na visoke planine, kjer ostane do septembra meseca, ščiea izmed njih (67), ki pa za svojo in svojih Ijubih ter se potem zopet vrne na niže planine; sredi ok- příhodnost hvalevredno skrbijo (med tem številom se kot dobrotnik društva), ima zdaj premoženja 34.550 gold, v obligacijab, katerih obresti se obracajo za podporo vdo- tobra se pa pase navadno že po dolinah. Kedar je ži- nabajajo tudi gosp. prošt dr. Jarec , se vé da vina na pasi, ne dobiva prav nic suhe klaje razen ce je vreme deževno, ko jo ženo v hleve; tudi meseca oktobra , predno jo ženó na pašo, jej v hlevu položé vam in sirotám onih učiteljev, katere je nemila smrt že nekoliko suhe klaje. Meseca novembra se začne reja v h 1 e v i h ne dobiva živina nic druzega kot sena ali otave. ; zaaj Seno pobrala njihovim rodovinam. Navzoči gospodje udje do- bili so v roke vsak svoj natančni račun od 1876. leta do konca avgusta meseca 1877. ki sept se na- režejo bolj na drobno (20 centimetrov na dolgo). Klaje jim pokladajo dvakrat na dan: zjutraj tisnen nahaja tudi v 17. listu „Učit. Tovarša". in zvecer. Pri obravnavah „Slov. učiteljskega društva" so se Vsak dan dajo govedom nekoliko soli lizat. Napa- razgovorov o šolskih knjigah na slov. ljudskih j a j o^pa živino ivinorejci enkrat na dan in to v hlevu. t ta popis (posnet iz 20. lista „Steir. šolah in o pomoćnih knjigah vdeležili mnogi učitelji > katerim radi priznavamo , da so v tej zadevi Landb.") vam daje popolen pregled, kako prav v tistih istiniti strokovnjaki. Razgovori vršili so se tako parla-deželah ravnajo z govedorejo, ki imajo naj lep so go- mentarnično koretkno in so segali stvari tako do jedra vejo živino. Ogledujte se tudi vi, slovenski gospodarji, da je »V/1 iu ov »V/^MJLI »tinii I/WUW UU JWUi škoda, da se ni nahajalo pri teh obravnavah nad njimi Če v teh deželah, ki imajo izvrstno lepa tudi kaj tacih gospodov, ki bi dobri in pravični reci goveda, je pripoznana potreba postave, da se ne sme pomagati mogli na noge. Mnogo govornikov razodelo nob en junec spuščati, ki nima licence (dovoljenja) je blago voljo, delovati z vsemi močmi na zboljsanje li V w v/ U I UU^V U^WUUWt* y Hi » w * ^ * * V V, « V w y^i v . ,J —J / J --o --J 7 --------- — ---v v -■ • —M "J za fo, bo3te pač tudi vi sprevideli, da tudi v naših slovenskih učnih in pomoćnih knjig, ko bi upanje deželah je take postave treba, da se odstranijo na-pake , imeli, da bi se njihova delà sprejela J Ck pv/ov» f V/ u WW j vvtwv» v^M.jv ---- - - 7------—J--- ' — — ki zadržujejo zboljšanje naše govedoreje. Izbi- vpeljala se v občno rabo ranje dobrih in lepih juncev je prva stopinja vzdigi domače naše živinoreje. po- Gospodarske novice. * Cena goveje živine na gornjem Avstrijskem je zavoljo obilo pridelane klaje tako visoka, da v Pincgau-u krave po 400 gold, in še čez, te li ce pa po 300 gld. in še više prodajajo. Po hribih in po živinskih trgih nakupujejo barantači iz Nemčije, posebno iz Bavarskega vse 7 kar dobijo. Tako poroča časnik družbe kmetij- ske Gornjeavstrijske. 7 , dala v natis, ter ne pa tako , da se s teškim trudom zgotovljene knjige dadó naposled v raz-8ojo možem, ki slovenšČine še popolnoma zmožni niso (kakor se je zgodilo z gosp. Praprotnikovim „berilom") Tudi obravnava, „kako naj se goji petje in goďba v selskih ljudskih šolah" bila je tako temeljita in djanska 7) in bi konečno pisatelji ne vedeli, kako in kaj. da Je bilo 7 pomilovati, da se je vsi slovenski učitelji od prvega do zadnjega vdeležili niso. Ako nazočnost pri takih razgovorih ni za učitelje sploh najboljša prak- tična šola žilo. 7 potem ne vemo 7 Zato izrekamo živo željo kaj ta naslov zaslu- 7 naj bi 77 Učit. Tovarš" prinesel vse dotične obravnave na drobno popisane (Konec prihodnjič.) Solske stvari. Politične »tvari. M Vdovsko učiteljsko društvo*' »učiteljsko društvo44 in pa slovensko V narodoa šola4 ( na Kranjskem. Cele Nova davkovska postava v zbornici poslancev. tedne so trajale v zbornici poslancev razprave „Novice" so skoz ves čas svojega obstanka imele o novi davkovski postavi, ki jo je načelnik do-in še imajo posebno skrb za pospeh in razvoj sloven- tičnega odseka po pravem imenu krsti! postavo „za po- skega šolstva; zato si štejejo v dolžnost, spregovoriti vikšanje davkov", in vendar je rešenib komaj 8 toček nekoliko besed o zborovanjih, katere so 27. dne sep- te postave. Govorniki so se glasili brez konca in kraja; tembra meseca imela v Ljubljani zaporedoma gori na- to ni nikakoršno čudo o postavi, ki globoko reže v vedena društva. meso Najprej naj povemo, da na podlagi našemu narodu slanci dobro znanega pregovora: „z Bogom začni vsako delo, ljudstva, ki ustavoverne stranke, ki so v davke plačuje; al Čudno je to 7 da po govoru svojem stra- šansko vdrihali po tem ali unem oddelku, so potem, ko da bo dober tek imelo", in po starodavni pošteni slo- je na glasovanje prišlo, glasovali za to, kar so popřej venski šegi snidilj so se oni dan ob 8. uri udje imeno- budo obrekovali. Preteklo soboto je zbornica poslancev vanih društev v Št. Jakobski cerkvi sv. masi »«mu uiuo^, . ts<*<*vsiso(w ^«m o. «v. »xi»o., katero od ne še dodělaně davkovske postave slovó vzela, so služili prespoštovani gospod prošt dr. Anton Jare. přepustivši daljno obravnavo prihodnjemu času. ko bode Ako povemo, da število nazočih udov , žalibog 7 ni bilo druge vladne predloge rešila, med katere spada tudi ravno obilno, vendar zadovoljno pripoznamo, da bili so nova pogodba Avstrije z Ogersko. sami odlični poštenjaki in najkrepkejše moči našega Kaj pa se je preteklo sredo godilo v zbornici po- narodnega šolstva, ki se ne sramujejo, pokazati se pred slancev tako čudnega, da se neodvisni možje in neod- V8em svetom za zveste katolike in neustrašene sinove visni časniki prečuditi ne morejo? svoje slovenske domovine. Po končani sv. maši pričelo večino 117 glasov proti 83 je bil sprejet neki se je kmalu zborovanje v dvorani katoliškega društva, stávek o novi osebni davkovski postavi 7 ki se Po dnevnem redu vršile so se najprej obravnave v nemškem jeziku z nekako nenavadno besedo imenuje 77 Vdovskega učiteljskega društva" pod predsedstvom 77 kontingentirung a prošta dr. Jarca. Na drobno ne mislimo o dotičnih pomeni, kakor to razpravah govoriti, ker bilo bi to preobširno; povedati 7 po domače pa druzega nič ne 7 pa hoćemo, in na čast tega društva tudi moremo gledé na obilno število slovenskih učiteljev le mala da pe- , , da od nameravanega novega dohod- ninskega davka, ki se imenuje „osebni dohodninski 77 daveku, se bode davkoplačevalcem toliko davka naložilo, kolikor bode vlada za skupne državne potreb- * ščine vsako leto denarja potřebovala. Ce je sedanji dohod-ninski davek nesei državi 7l/2 milijona gold., se bode ta davek — to se je v zbornici kar očitno reklo — v prvem letu poviksal na 15 milijonov gld. in po potrebi vsako leto še više povzdignil. To je na kratko jasni pomen novoiznajdene besede „kontingentirung", katero je poslanec dr. Kopp dobro imenoval „die legislative Steuerschraube" (davkovsko vinto). In — ker se je glasovalo po imenih — kdo pač je glasoval za to „davkovsko vinto"? Ona večina ustavoverska , ki povsakiceni gré z vlado in konečno nima druzega načela, kot to, sedanjo sistemo pod-pirati „um jeden Preis". Zopern vtisekje panavladno večino naredilo to, da so nekateri sicer zagrizeni ustavoverci, kakor Giskra, Skene in drugi jo zapustili pri onem glasovitem glasovanji v sredo; al ti možje, katerim je strankarstvo ,,8uprema lex", se potolažijo kmalu, če jih le ta ali uni minister milostno pogleda. In na obrazib ministrov se je očitno bralo, da sami si niso pričakovali take zmage, da 117 poslancev bode ž njimi potegnilo. Kakor že večkrat, je zopet pri tem glasovanji pokazalo 23 Polja kov, kako politiko svojo obračajo po vetru, ki piše s stola ministra Ziemalkovskega, ne gledé na korist ljudstva, ki ga v đržavnem zboru zastopajo. Ker niso poguma imeli glasovati proti povelju ministrovemu, so pri glasovanji pobrali kopita, s tem pa uatavaški stranki pomagali do zmage. ,,Gaz. Nar." jih zato imenuje izdajce. In pravima. Poslanci naše državopravne stranke so v zavesti svoje poslaniške dolžnosti vsi glasovali zoper oni osodepolni paragraf. Hvala jim! ■v (Konec.) Iz Rusije 23 sept. 17. — Angleška flota, Napoleon, Sevastopolj, Turki, Do na va, Poljša, vse se mi vrti po glavi, bežim po neki ulici, sam ne vem, kako sem na-njo skočil iz Poljsko-babilonske norišnice, oziram se, hvala Bogu, Kijevska ulica, prav, viš, tukaj stanuje „statski sovetnik" Pavel Aleksandrovic Dubov. Zvonim, odpira mi vojak — lakaj Bazilij. ,,Kaj me tako grdo gledate, vaše visokoblagorodje?" me Bazilij s smehom praša. Si ti vojak? mu dém. „Vojak", odgovori, ,,a vojak, vaše visokoblagorodje!" Vojak?! zakaj pa ne greš branit očetnjave, če si vojak? „Ukaza ni, vaše visokoblagorodje!" A Turki so na Donavi! ti, vojak ti! a Turki so v Sevastopolju ! a Angleži so v Poljši, vojak, ti! ,,Ha, ha, ha!" Vojak ti, ukaza ni! a Angleška flota je pred Petrogradom! „Nikifer Nikolajič !" „Hoditj v pik !" bunt — „Ha, ha, ha!" Skoro bodo tukaj Turki, vojak ti! ukaza ni! „Cervoni tuz!" bunf, „Adut". „Nikifer Nikolajič, slišite, ste ob pamet?" „Tref!" bunf. „Sto vi? hoditj v pik!" bunf. ,,Ali vas trese, ali kaj je z vami, Nikifer Nikolajič!" Potegnem z ruto po mokrem čelu — za ruto in roko me prime Ijubeznjiva sopruga Pavla Aleksandroviča sredi dvorane, svitle, kakor da bi štiri solnca svetila, okoli mene je pet ali šest zelenih miz, za vsako štirje modri možje, katerih Poljša in Sevastopolj, Turki in Angleži prav nič ne motijo, „tuz! pikovaja dama! trojka!" in druge Spanjske besede kričé ter bumfajo po mizah. Ne zamerite, Ana Pe-trovna! — dém ljubeznjivi gospé, ko se oddahnem — kregal sem vašega Bazilija, zakaj ne gre branit očetnjave. „Ste li mislili, da smo tukaj vsi Baziliji?" A vidite, zdelo se mi je, da so Turki za petami, bumf, bumf! „Ha, ha, pred nosom! Pa pred vsem, zakaj ste prišli tako pozno, a? govorite!" Da, vidite, Ana Pe- trovna ... „Nič, nič, vidite, govorite!" Nakazanje, jej Bogu, nakazanje Božje, vidite... „Jaz va3 bom naka-zala — hajd ,v durački' igratj !" Ana Petrovna me potegne za seboj v gostinjo. Okoli ogromne lampe na divanu, po kreslih in stoléh je vse živo cvetocih veselih ljubeznjivih milih: „V durački! v durački!" mi bobni z vseh strani na uho. Nu, kaj pa, poigrajmo! Prva igra: ostal sem ,v durakah'. Druga igra: ,v durakah*. Tretja igra: ,v durakah*. Vse se smeje; Ana Petrovna tudi ter praša me, kako je to, da sem danes vedno ,v durakah'. E, meni ni do durakov, dém, ali povejte mi, zakaj vaš Bazilij .. ? „Kaj imate danes vedno z našim Bazilijem?" A kaj? vidite, Bazilij je vojakî a Napo-leon se ženi s hčerjo Mac Mahonovo! a Polj . .. „Ha, ha, ha! Nikifer Nikolajič, ha, ha, ha.... Se le čez nekaj časa, ne vem čez koliko, si spet oterem z ruto mokro Čelo — v dvorani — kako sem spet v dvorano přišel, ne vem. Modrih tuzov in zelenih miz ni bilo več — kaka sprememba! Po sredi dvorane dolga miza pogrnjena z belim prtom , naložena z gro-madami vsacega sadja na srebernih podoosih. Vojak Bazilij , za njim tudi vojak Sirneon in tretji spet vojak Ivan podajajo Čaške svitlega čaja; pogledujejo me iz-pod čela ter se smehljajo. Ali bi vas! si mislim, pa naj bo, bom „statskega sovetnika" in tega-le „načelnika mestne komande". Ravno prav, o Benderški železnici se pogovarjajo. Pozvolíte, Pavel Aleksandrovic! se obr-nem k „statskemu sovetniku", k Čemu prav za prav delate Bendersko in Zimniško železnico? „Od Bender-ske posebno bo gromadna korist", dé Pavel Aleksan-drovič. „Tudi Dobružke in Trnovske bi se bili že davno morali lotiti", meni načelnik mestne komande. Zato li, da bote lože bežali iz Bolgarije, ali da bote, kolikor bo mogoče, vrnili oČetnjavi u bi tih in pobitih? prašam. „Take ostrotě nÍ3em pričakoval od vas!" reče Pavel Aleksandrovič ; načelnik komande se nahmari, zasmehlja, zaviha brke ter posrka nekoliko kapelj Čaja. Jaz sem se osrčil, popravil sem si zavratnik, odkašíjal se — „Conticuere omneš intentique ora tenebant" — vsuli so se iz mojih ust njihovi grehi, kakor zreli orehi v požni jeseni z drevesa, ko ga silna burja potresa. Načelnik mestne komande je bil nekaj začel zagovar-jati polkovodce (prostih vojakov ne, zakaj teh tudi nisem mislil obirati), med drugim je, na primer, rekeî, da se silno motira, ako mislim, da so odpravili v Azijo in Bul-garijo še 180 tisoč mož; niti enega vojaka ni zdaj tam več, kakor jih je bilo iz začetka, nadomestili so le ubité in ranjene, in tudi ne mislijo proti Turčiji pošiljati več kot tretji del svoje regularne armade. „Statski sovetnik" je kmalu sprevidel, da načelnik mestne komande meni ni kos v zgovornosti ; poprosil ga je tedaj njemu prepustiti besedo. Pa ker menda tudi sebe ne šteje za kacega Demostena ali Cicerona (katera, mimogredé reči, proti meni tudi ništa nič), mi je prav kratko to-le rekel : „Nikifer Nikolajič! vi se zastonj vnemate, ko bi prav mi vas naredili za državnega kancelara in glavnega po-veljnika vseh naših armad, vendar bi vi nič boljše ne orali, kakor mi, ali pa še hujše, da, še hujše, ker se prevec vnemate , vi bi razdražili vso Evropo proti nam in proti samemu sebi; mi pa bomo Evropo vpokojili, jej ni nič bolj prijetnega, kakor da nas Turki včasi okresajo, in Turško-Slavjansko vprašanje bomo prav tako razrešili, kakor vi želite , a vi bi ga še bolj za-vozlali." To se je meni že za malo zdelo, da Pavel Aleksandrovič o meni tako govori, zavrnem ga tedaj : Vidite, Pavel Aleksandrovič! vi se silno motite gledé mene. Jaz bi Evropo tudi vspokojil, a drugaČe. Peljal bi v Bulgarijo milijon vojakov. Ťurki se vé da, bi se umaknili. Nabasal bi v nekoliko mestih in vaséh mo-žiceljnov, kakoršne si otroci na Kranjskem za pust de- laj o vratove bi jim iiaredil iz mehurjev s kozjo in vo- steljo strahu trepetajoč. Žandarji laj u* vid lu Y c ui J i ulí uoi ^uii au ujvuui jv^ v o avujv iu t v WWIJ v n vvi wuuMi ji p 0 Hl 1 TI ] 0 ? aov^dti g lovsko krvjo, ter potem odstopil. Turki bi potem pla- rekoc, da pobaliua ni veô v gradu, ampak je pobegnil vaščace nili na-nje, jih poklali, a slamnate okrvavljene glave na kole nateknili ter telegraťirali v Carigrad, da so toliko • * 1 a v gozd ) kjer ga bodo pa že dobili. Jok in stok ljudí in toliko tisoč Ru30v ubili, Evropa bi se radovala jaz bi šel na Carigrad. y „Ne, ne, Nikifer Nikolajič! me zavrne Pavel Aleksandrovič, vi se motite, Turki res da so Turki, ali omikana Evropa Q.UUC» je VUM. WV, ----- ----------- —-v jv ~ - - - tl"»Jvu> « hoče videti ne kozj o y ampak resnično Zdravnik, po katerega je bil Lokavec brž poslal prebrisana, ona se ne dá goljufati, ona človeško kri, in mnogo izmed katerih so nekateri ob vse prišli, je velik. Gospod Lokavec precej razdelí denarja in živeža med nje. Gospodiča Rodriga pa zvečer žandarji zlečejo izpod postelje in ga ženó v mesto. Plakanje sestre ne pomaga Obstreljeni kmet je hudo ranjen, a do smrti ne. ■ obeta nic. y mnogo Ruske krvi. Pa kojte se, dveletno diplomatiéno igro smo dobili vspo-da- rešitev, a dolgo bolezen. Drugi dan zvé gospá Gosárjeva , kaj se je zgodilo našnja vojska je igra v šahmat, tudi to bomo vdobili." in da je Rodrigo v ječi zaprt. Nov meč za njeno srce. sem prepričan , da je Evropa res omikana y sem fy To imaš tvoje odgoje sad" , se britko p03mehuje go- Ker Pavlu Aleksandroviču verjel in po čaju Ane Petrovne spod Gosár. „Moji otroci to niso. Moje srce je že neprav sladko zaspal, še Poljskih pan me niso budile. celó zajčji hrbti in svinjske kráče občutljivo, otrpneno." Potem gre na svoj vrt in se za- Zabavno berilo. Obrazi iz življenja. HL Odgoja po módi. (Dalje.) Ze drugi dan je brati po časnikih zasledovalni list pre v rastlinjak. Oko mu je suho, obraz kakor lesene podobě neganljiv. Preiskava zoper Rodriga je naglo končana. Zavoljo mladosti in ker je storil dvojno hudodelstvo le v na-glici in nepremišljenosti, je obsojen le na pol leta. Ran-jencu pa sodnija pripozna dva tisuč gold, odškodnine ker je oženjen in oče več y otrok in za vselej za delo „To nesposoben postal. Gosar mora plačati. „To je njegova dota", reče hladno. Gospá Gosarjeva je vsa potolčena. kar še ni dosti britkosti. Dva meseca pretečeta y z natančnim popisom mlađega gospodiča Torbarj ki Je jbrže všel v družbi z gospico Gosárj je Noriberta zginila in ni bilo nic slišati o nji. Nekega dne pride pismo iz Hamburga. Pismo je od Noriberte. Vsa skesana naznanja, da je vsel Torbar v Ameriko po- »I J » , XV I --- ------------------J 7 J ------- ----- Vse sod- kamor sta oba mislila bežati. A ko se je je nasitil y bij jske oblastnije so prošene y da y če dobé in po varném potu sem pošljejo Gosp sebi y zgra se zapré v sobo in ne pusti nikog govori o tej najnovejši škandalni dogodbi pustil jo je brez denarja. Zdaj je vso svojo zlatnino in Gosárjeva 8VOj l^p poprodala, a tudi ta denár je potrošen. Zato Vse mesto prosi milo, naj bi jej mati poslala toliko, da bo mogla britki kelih gospé Gosarj To je komaj začetek namreČ to-le y se prve kaplj se ni ízpraznj ce. Zgodi nazaj priti, če jo hočejo še v hišo nazaj vzeti. odgovora, bo v morje skočila. ne dobí ■ppi nobenega Ce pa se yy Naj skoči", reče Gosár strašno miren, „vlačuge v « ~ ,----it jaz ne maram. Gospodič Rodrigo je pri svojem svaku. To so dnevi zá-nj ! Ves dan se klati po gradu in okolici i i u. \jvk.\jn\jt j strelja 77—j — / * kokosi itd. Ne zadene britkostjo. „Ne besede več vse yy yy Saj je vendar tvoj Moj že davno ni kar vidi, mačke sicer nic, Ker ni vajen , a venuar s svojim pohanjem jw ^^ iuu,cj straši ljudí, posebno otroke in živali. Zato je polno zastavi vso zlatnino in pošlje bčeri denarja. Cez teden ker y tiče y golobe y otrok", očita gospa Gosarjeva. tvoj", reče Gosár z globoko o ciganki." ni vajen , a vendar s svojim pokanjem Materno srce je bolj usmiljeno. Ker nima denarja pritožeb pri gospodu Lokavcu. naa 01 mu prepoveuai v4"t p*»«^ 4. w i<* ounjoau«, ^auto in vzel puško, ali Elvina vedno pravi: „Pusti mu šena «padla podoba res prej tako cveteča Noriberta? veselje vsai te dni. Sai se mora v mestu tako noc in Kje je ostal cvet. „Kaj si storilo, dete moje!" se zjoka ' J • kl V 9 9 * • 1 • I « * A// • mu prepovedal dni pride Noriberta domu. Toda je ta shujšana posu- dan učiti." borit in hudoben. Razposajeni dečko je potem še bolj sr- mati vgledavši jo. „Oj ti grdi zapeljivec!" Goaar je še pogledati nece. Sploh ga ni več k rodovini, ampak m uuuuucu. r & — ----- ^r----- •— * ' ' ~ Nekega dne se po kosilu dobro napasen podá pod tiči na vrtu ali pa v svoji sobi, kamor si dá jed pri- grad. JL aui uni luuiui i^ia vcvy vaoviduoatu unua y tuui-----------------j---o~ pastirjev je med njimi. Tik igrališča stojé sosedovi prt in osoren je za vsakega. Tam na ledini igrá vec vaščanskih otrok tudi nasati. Le malokdaj mu gre kaka beseda iz ust. Za- hlevi, skedenj in svisle polne slame. Srborit, kakor je, ~ " ravno za (Dalje prihodnjič.) začne poditi otroke. Pastirji se mu vstavijo y hlevom. yy pota a y žuga gospodič, ,,če ne, bom střelil." tem nameri s puško med-nje. Otroci se umaknejo y a v tem bipu pride gospodar izza vogla. yy rok puško a f zakriči nad njim in se mu bliža, da bi mu vzel nevarno Angora. Zgodovinski - romantičen obraz. y blisk orožje. Rodrigo je jeze ves zelen, vzdigne puško in pok in kmet se zvrne, zadet v trebuh. Plah vrže puško od sebe in beži v grad, več kmetov, ki so to videli, za njim. Velik ropot nastane, vse dere skup. Vriš je tem veči, ker se začne iz slamnate strehe ka- nico skrila v nedrije, smijala se (Dalje.) Vtaknila je zopet kinžalu držaj v nožnico in nož y stopila njemu. diti. Tleči zamašek od puške je zletel na streho in čez milostno gledala ga, obe roči, kakor hiuavski, položila pet minut je vse v plamenu. Veter potegne in vsa vas na njegovi rami pogori, ker gasiti ni mogoče. Skoda je velika, tudi več sem, kar zahteva tvoj in nježno živine zgori. se vec » ali čuj opom pomnila: „Učinila dragi hosudar! učinim pa je , prestrašila se je to Srd vaščanov je grozen. Vse sili v grad in da ni trenotje in vlekla na ušesa. Bližal se je šotoru topot žandarjev o pravem času, bili bi ga razdjali. Vse upije mnogih konj, ki so strašno po pobalinskem morilcu in požigalcu, vse ga kolne. Se sicer spoštovani in priljubljeni gosp. Lokavec si ne upa sebe yy y Kedo bi to bil?" ni kazal nikakorš povprašal je Bajazet samega adrege ; ni več govori s z grada. Elvina, h kateri je bil Rodrigo ves plah krasno Milico, zopet je bil sultan, vojevoda ; ki ga mo pritekel v sobo, leži v omedlevcih, dečko pa pod po- ne more iznenaditi Konjski peket je nehal blizu šotora , po glagolu Timurjeve jate lahko potolčemo tuđi brez njihove po čioveških glasov, prodirajočih v šotor, spoznala sta Ba- moci." jazet in Milica prihajalce. To je Srbski Stepan 77 » opomnil je sultan. To se zgodi brezi tega a opomnil je Bajazet » Moj brat je to !" — vskliknila je Milica in ra- dostno tlesknila z rokama. krepkim glasom, ki je prićal neomajljivo voljo — „ja ničarji, ti moji mladi sokoli, in tvoji hrabri junaci, brate po kratkem časi je Lazarjević sam stopil Stepan ? ne bodo hrbta pokazali sovražniku, kar utegnó v učiniti ie-te plahe Kurdistanske jate. Ali šotor, tako je vsak pot přišel k sultanu, svojemu šur- snujó izdajo, to mi je že razodel sin Soliman jaku, potrpi ! da jaz jih a se zavojem nič se ni ogiasil nikoli; Milica je obličje zastrla poznam, borili se bodo z nami vred tako dolgo časa govoril je, pa ni izgovoril, kakor bi se zavoj na pol. ko je pozdravila brata, odgrnila je dokler 7) Ali jutri torej se udariš z „ordincem", povprašal je sultana brezi vsakojake obotave. padišah ? t 7 ,Jutri o prvem jutranjem svitu" odgovoril je ajazet urah ?" ali morda nisi pozabil tega o teh mahh povprašal je oštro. Stepan je odmajal z glavo. „Kaj je do tega?! začudil se ali je po trenotji ?? meni baš nič ni do tega ; se tepel takoj danes, ali stoprv jutri, moji junaci so zmérim pripravljeni na boj, ko bi n „Mashallah !" „govori, brate, po kaj si přišel? tega vprasanja, to znam, kaj je torej?' vskriknil je sultan nestrpoo da nisi přišel zbog i 7) Jaz ti svetujem, ne začni »jsk jutri 7 temuč že nocoj se pomak Stepa Tokatu nazaj" odg odločn 77 Gebena" vas naj pogoltne i vskriknil in raz- srdil se Bajazet nesel v babj ? 77 ali vsem vam satan grozo na- žaljen „Oho, polagoma „res je to, t zahudil se je Lazarj raz- da si sultan 7 kaj ti Ilderim, ali z babjeki ne srneš pitati ne mene, ne mojih junakov 77 zakaj nasvetoval, da mi sramoto svetuješ? akaj si mi se umaknil hromemu čredniku? 7) Ali Timurju, ali njegovim „ordincem"? vprašal mislil? Step jako zavzet kaj še ! kedo po to oh , za vraga! a sveti Sava mi bodi priča, jaz sam bi ti zapljeval oči 7 a da si desetkrát padišah in moj fevdni gospod, ko bi se zbal teh 77 koga naj se bojim torej? povprašal Ba jazet, njegovo zavzetj bilo veče in veče. Step Izdaj Allah t 77 7) ana. povedal je Lazarj za gotovo kriknil sultan in za ramo prijel 7) Ali ti niso razodeli tega? čudil se je Step 7 7 bali so se sultanove 7 zato niso razodeli resnice te sužnje duše rajše njega in sebe pahnó v pogub nego da bi mu mreno strgali z oči. 7 da nisem slu čaj zvedel teg 7 torej nuj 7 ni bij se nic jaz ti svetujem, nikdar se ne udari jutri, ne moreš ve- rovati svoji Azijski 5,Ta torej je n< azjasojenega obraza jski a ? začudil se sultan )7 Baš ta je nevarna u govoril je Stepan dalje, ni „ali moreš zapazil, da je proměnil se Bajazetu obraz nadejati se, da ti bodo sužnji verni? — jaz za gotovo znam, da njih nekdanji emiri, katere si prepodil z njib prilastil jo sam sebi, in katerim je Timur da so zedinili se z zemlje , ter dovolil in dal zavetje, njim, zato ne bodo bojevali tebi na prid. sultan !" znam 7 > 7 ,Tako je to raj to tako ! u začudil se je Ba- jazet in zamišljen je kima! z giavo i ,ali sem pre- malo pokaznil jih na poti in o lovu?! malo poginilo teh psov, Bismillah?!" ali je bii zbal povedati svojo misel. „nu, „Kako dolgo časa?" kako doigo?" povprašal je Štepan (Dal. prib.) Mnogovrstne novice, * Koliko je jezikov in 17 in „Pavel in maža Kempčana din de St. Pi erra (katero delo je tudi nam prevèl A. Umek), knjige, katere sose najbolj pogosto tiskale govorni, in poroca jezike 7 in prevajale. Sešteli so tudi jezike, katere so posamezni ljudje se, da je Mitri dat natanko poznal katere je govorilo triindvajseí njegovemu žezlu podvrženih narodov; tako se pripoveduje tudi o vladar- jih Frideriku II. in Kar o lu V. Kardinal Mezzo-fan ti poznal je ob konci svojega življenja 58 jezikov. Moderni linguisti, kakor na pr. Pott, poznajo gotovo nekoliko stotin jezikov , čeravno jih gladko ne govoré i 4 Izvrstnim jezikoslovcem smemo prištevati tudi nasega , kateri je govoril in pisal 19 jezikov Ev- M. opa ropskih. zavodu gluhonemih v Berolinu rabi se do 5000 znamenj pri poduku, kineski slovárji obsezajo 40.000 sinogramov; Angleži cenijo bogatstvo svojega jezika na 100.000 besed. Slovar bratov Grimm o v, kedar se dovrší, bode obsezal do 229.700 besed ; popoln slovár italijanskega jezika ima od 300 do 400.000 besed. da vsa Ali naj ne misii zaradi tega dragi bralec, pozná in rabi vse besede materinega jezika svo-Zupnik nekega otoka v Friziji zagotavlja, da neki delavec v njegovi župniji vse življenje ne rabi vec kdo jega nego 300 besed. Maksimilijan iVluller prišteva enemu Londonskemu gentlemenu od 3 do 4000, a profesorju nesmrtnem Shakespearu pravi 7 da sè 15.000 besedami obrisal svet, a Milton v svojih 10.000 besed. delih ima 8000 besed , stari zakon nima jih niti 6000 ene bukve jih ne obsezajo niti 700. Dela Konfuci-jeva in naslednikov nimajo nad 2500, a kedor jih pozná 5000, posedu je kinežko literaturo historično in filo- u ofično. Bogatstvo jezika v Ho mer ju se ne more oceniti, ono je silno. « V London so nedavno morskega soma zivega pri peljali; dolg je čevljev in palcev ; tehtal je 10 se pre- centov, nekoliko pa je zdaj shujsal, ker je moral se 77 sen dosta postiti 14 dni. Vjeli so ga na morskem obrežji Labra-opomnil ie Stepan neprestra- dorja v severni Ameriki. Pripeijali so ga v lesenem iežal na morskem mahu, katerega To je bila hibať „raji bi jim bil ti vrgel kos zlata, saj ga imaš zaboji, v katerem je sužnjega iv, zlato veže na gospoda, a ti imaš so noc in dan vsake 3 minute močili z morsko vodo. raji kos lesketajoče kovine, nego svoj vspeh; zato se Le z velikimi težavami so tega velikana morskih rib zdaj pomakni nazaj k Tokatu, kjer na ugodnem torišči pripeijali v London, kjer so ga djali v velik železen vodnjak, 44 Čevljev globok , mu niso mogli še dolg, 20 čevljev širok in 6 čevljev naznanja uradni list zgubo c. kr. okrajnega sodnika ki je napolnjen s frišno vodo. Morske vode Jan. Jagod I• v it^* i i • • n i• • « « preskrbeti, vendar se nadjajo, da tudi > kateri imenovan za deželne nije svetovalca v Novomestu. Ta gospod bil v tej vodi živ ostane. To je prvi morski som (Wall- mesecev tukaj sodnik , a v tem kratkem času se fiach), ki je živ v London přišel. malo e po svol vsestranski pravičnosti, urni rešitvi opravil Koliko se porobi tobaka v Av str ij i brez O g erskeg a. taktnem obnašanji v vsem tako občinstvu preljubil, Dohodki prvega letošnjega polleta v splošni prodaji po vse obžaluje njegov odhod, dasiravno njemu kakor in da ---I Q ----c/ O-- I; -- ------[------- L J i T w ^ W tJ j V ^ ^ f V V/ Vi ^ uwy vseh deželah prevedenih domaćih in inostranskih ta- Gestrinu iz srca privoščimo višo beno stopinjo Naj bačnih fabrika to v in s m o d e k znašajo 27 milijonov bi pač tudi nasledniki teh čislanih gospodov enakopravno in 426.746 gld., dohodki iz prodaje posebnih sort postopali kakor ta dva, katerima bode Loka za zmirom 845.581 gold., skupaj 28 milijonov 272.327 gold. Ako se pristeje k temu še izkupilo v tujih deželah s 53.037 gold. obranila dober spomin y y da to skupno svoto 27 milijonov in 782.511 gld. katera je pa manjša za 457.147 ali 1*5 odstotkov memo Blcda. Poletna telegrafna postaja se je pri nas dobodkov ravno tega časa lanskega leta. Prodaja to- baka za nos se je v splošni prodaji za 2*123 kilo-gramov in v špecijalitetni za 22 kilogramov zvišala. Tobaka za kaditi se je skupaj v pušicah , zavitkih in brez zavitkov skupaj 54.107 kilogramov manj, nasproti pa se je tobaka za kaditi v pismih 5 milijonov 780.413 komadov (to je 447.541 kilogramov) več prodalo. Pro- 241 29. septembra z a p r 1 a , ter se odpre zopet poleti pri-hodnjega leta. Ljubljane. njena postava o zadnjem deželnem zboru skle-obdelovanji Ljubljanskega daja tobaka v listih , kakor špecijaliteta kilogramov znižala. se za močvirja in pa postava, da se na Reški cesti na No-traniskem napravi mitnica (šranga), ste od presvitlega cesarja potrjeni; tudi je za poravnanje primanjkave pri zakladu ljudskih šol za leto 1878. do voljena dokládá z 18 odstotki na direktne davke. tičnih krajnih (Iz seje dež. odbora 6. oktobra.) Predlogom do- ín okrajnih šolskih svetov primerno Nasi dopisi lelovea okt. pritrdil je deželni odbor, da se podeli služba naduči-telja v Litiji dosedanjemu učitelju Antonu Kunšiču v Trebnem, učiteljska služba v Planini (Stockendort) Zopet šteje slovenska Koroška Crnomeljskega okraja pa učitelju Karolu Kristofu enega odličnega rodoljuba manj ! Gosp. Karol Robida, ter da se učitelj Janez Ur * t • % • /I i • • % m M 4/ y Š1C v gimnazijski profesor v pokoji, 73 let star > Je dne potrdi v tej službi. Tujnicah definitivno Dalje je deželni odbor pritrdil t. m. umri. Kot učitelj naravoslovja in matematike si da se ljudska šola v Trnovém, okraja Bistriškega » • • t w m • i • • i A ti v • t i • i • ^ V _ / 41 O y y po svojih nemških spisih tudi v učnih krogih pri- jSto tako šola v Žužemberku razširi v trirazredno dobil častno imé; nas Slovence pa je v slovenskem je- g0l0 ter na vsakej teh šol namesti še en učitelj, ziku razveselil s knjigo „Naravoslovje" (fizika) že ob Izpraznjeni službi paznikov v deželni posilni delavnici 1849.), ko so znanstvene slovenske knjige bile podělil je deželni odbor Ignaciju Knafelcu, doseda- času bele Vrane. ^uuvivaui p uu tuai ij> v uu^iowai zneje je spisal še „Zdravo telo narboljše blago" , „domaći zdravnik" in „domači živinozdravnik". Društvu ,Novicam" je bil marljiv dopisovalec. Po- njemu pomocnému pazniku, in pa Valentinu Vrančiću pazniku pri c. k. financni straži na Reki. ? yy sv. Mohorja bil je vseskozi krepka podpora, na veke blag spomin v zgodovini slovenski! Bodi mu Novomesto oktobra. Komisija za razstavo nas je govej e živine, ki bode 11. dne t. m. pri ravnokar razglasila program, po katerem se bode slo-vesno vršila ta prva okraj na razstava na Kranjskem in za katero se je osnoval poseben slavnosten odbor. To vam bode naše mesto dva dni (10. dne t. m. je delitev konjskih premij) kaj živahno, kakor morebiti doz- (Iz seje družbe kmetijske 7. dne t. m.) 21 prošinj za državno podporo pri napravi vod njakov se vsled novega normativa izročí c. kr. deželni vladi v re- Nasvetom c. k. dese raz de li državna šitev si. ministerstvu kmetijstva. želnega šolskega sveta kako naj podpora 1500 gold., namenjena za letošnje leto ljudskim šolam z naukom v kmetijstvu, je pritrdil odbor družbe kmetijske z opomnjo, naj bi se vendar ki y daj še nikoli, ako se zgodi to > česar pričakujemo , da pripeljejo živinorejci od vseh krajev Dolenjskih kaj veliko in lepega blaga na razstavo, in da pride tudi mnogo kupca za živino, ki jo bode družba kmetijska po znižani ceni prodajala. Dolenjska stran ima priliko zdaj svetu pokazati, da ni brez lepe živine. Naj bi vreme ne nagaialo kakor une dni razstavi Celovški! iz tega denarja dalo nekolike nagrade učiteljem so se posebno marljivo ukvarjali s tem naukom. Prošnjo občine Horjulske in Tržiš ke za dovoljenje sejmov je izročil odbor c. kr. deželni vladi. nilo se je y Skle- naprositi gosp. župnika Frelicha v Velikih Laščab, da ogleda od občine Pod gore, gosp Ka- rola Rudeža pa, da ogleda v Vodenici in Aržiši dodě- láni vodnjak. Krajnému šolskemu svetu v Ža 1 ni Postojne sept. Kako visoko spoštovan in avrencic si- priliubljen je bil naš gosp. Andrej jajno je pričal včerajšnji sprevod ranjcega na pokopa- 8ta se darovala dva panjova po novi sistemi, družbi sv. Vincenca pa v podporo hrane za ubogo šolsko mladino 5 centov krompirja. Na znanje se « vzelo po- lišče. Ne da je bila vsa Postojna na nogah y došlo tudi iz različnih okrájev Notranjskega in iz Ljubljane toliko prijateljev in častiteljev njegovih, da število ni pretirano , če rečemo , da se je sprevoda vdeležilo blizo 1500. Mil vtisek je na vse nazoce naredilo lepo petje štirih iz Ljubljane došlih gospodov pred hišo in na grobu ranjcega, čegar truplo smo skozi farno cerkev spremili na pokopališće. Bodi vrlemu rodoljubu zem- ročilo Novomeške podružnice, da letos zavoljo preslabe letine na Dolenjskem se ne more napraviti razstava kmetijskih pridelkov. (V vcenitev zemljisč) zarad vravnave gruntnega davka se je septembra meseca t. 1. na Kranjskem do- gnala : v zadevi 'kmetijskega obdelovanja skupaj v 50 občinah z 55.516 parcelami ; v zadevi gozdov ljica lahka! Skofja Loka 8. oktobra. CO. - i.11 oo uuiiu j acn a.^«* ujvoiv v.*. » «« «■* ** « v * smo zgubili spoštovanega, vsestransko pravičnega ad- srednjih šol o realističnih naukih za Stajarsko junkta gosp. dr. Karola Gestrina, ki se je preselil v roško in Kranjsko imenovan dr. Zindler, zadnjió Kostanjevico za c. k. okrajnega sodnika, in zopet nam ravnatelj gimnazije Goriške, poprej pa Novomeške. Ni dolgo kar skupaj v 63 občinah z 13.605 parcelami. Koncem septembra meseca se je za letos nehalo vcenovati. Na mesto dr. Vrečkovo je za nadzornika . Ko- (V glulionemnico v Lineu), ustanove za gluhomutce izpraznjena France Zupančič, 131etni sin Alojz se8tnika v Bistrici Krskega okraja. so Holdeimove mesta, pridejo i Zupanciča , po Franca K a n d i ž vnanjih oprav bi bil modrejši ravnal ko bi bil kje dru-gje Jprijateljstva iskal, ne pa při Némčiji. Iz Dalmacije žavne stroške » u u i iij Aitvuc ouuejkc, se \k) i. uau i. lu., Lorenc presvitlega cesarja slovesno odprla. 11 let stara hči vdo Mice Kandiž v Lok .Je okt. 4. dan t. m. Buko v nik, 10 let stari sin Lukeža Bukovnikž temažu okraja Kranjskega , in pa Jaka Zalet (Zeleznica) y narejena na dr- na imendan to Je v ------..J ^ """ let stari sin Jaka Zalétla iz Puštala pri Skofj y Ho 11 svečanosti je iz Lok Kakor Dunaja přišel Avstrijski generalni direktor železnic pL Nôrdling, iz Zadra vládni načelnik baron Rodič, dežel- zbora predsednik grof Vojnovič, mnogi odlični nega dû o e c. k. Novomeška sodnija usta- mestnjani pa so došli iz raznib strani Dalmacije. Gosp. vila preiskavo zoper g. Pod boj a, kaplana v Zatičini, Nôrdling je izjavil nado, da bode Dalmacija skoro zve-ki je bil tožen, da volitvah, hujskal ljudstvo in Vesteneck vedi, kaj še, pa silno potrebno, kajti brez te zveze nima ne Dalmacija, skazaío, da ni prestopil méj, ki jih vsacemu vo- ne država nikakoršne koristi od železnice, država pa neprestano agitiral pri deželnih zana z drugimi železnicami Avstrijskimi. To di kaj pac je pa se silno potrebno, kajti brez te zveze nima ne Dalmacija lilcu daje volilna postava Pri mestnih volitvah v Crnomlji přetekli teden le še veliko breme. Glavna proga Dalmatinske železnice so v seh vrli domaćini. Sla razredih sijajno zmagali narodnjaki i to je, gre od Spljeta preko Solama, Sučurca, Gomilice, Kam- belovca , Staroga, Labioa, Perkoviča, Slivna , Vnešiča, Žitnica i Drniša v Siverič; ta pot znaša dolgost 82.307 „Laib. Zeitg." v 228. listu po imenu našteva kilometrovýstranska proga teče od Perkovič-Slivni preko glasovanje Kranjskih poslancev v zbornici poslancev Vrpolja v Šibenik in je dolga 21.524 kilometrov. preteklo sredo o onem nesrečnem paragrafu davkovske postave, kjer so poslanci Dežman, vitez Langer in Francosko. očigled novih volitev hudo vre v Parizu in po deželi. Vse stranke razglašajo svoje pro-dr. Schafřer stali v vrsti onih 117, ki so vladi pomagali grame. Socijalisti hudo napadajo politiko vlade in pa nasproti onim 83 poslancem, ki so na brambo politiko zmernih republikancev. Načela njihovega programa so : ,,pomiloščenje vseh, ki so v záporu ali pre do zmage ) in med kate- davkeplačevalcev glasovali zoper ta rimi sta možato stala grof H o h e n wa r t in grof Barbo, gnanstvu zarad političnega mnenja, — za bogočastjenaj pa tudi drugi naši. Ko bila y Laib. Zeitg. brala )) Gaz. Nar.", brž ko ne bila bi — na ljubo gospodom pregnati se ne vinarja ne izdá jezuiti se morajo iz dežele Dežmanu, Langerju in SchafFerju glas , opustila ta raz- kajti vedela bila y da so iz Kremsa in Steina učitelji na spodnjem Avstrijskem poslanců Krzečuniču ki je z Hohenwartom in Barbotom glasoval zoper oni omi- nozni y poslali zahvalnico v šolah imajo podučevati samo posvetni brž naj se osnuje narodna straža in pa odpravi stalna armada, — vse službe se morajo po volitvah oddati; davkov ne bo več, na njih mesto stopi le en sam davek, ki se utegne poviševati, državno starešin- u stanovi Kaiserju, Rodlerju in županu Schiirerju, ki so glasovali poslancem Dinstelnu, stvo in republike predsednik se odstrani y se ena državna z Dežmanom in dr. y poslali zbornica, v so pa nezaupnice Novičar iz domaćih in tujih dežel. leto novi zastopniki volijo. Iz Rusko-Turskega bojiŠČa katero se vsako drugo Zadnje se kjer nič posebnega prigodilo. Po Balkanu je sneg padel Dunaj je. kakor na Razp drugem mestu o davkoski post ob Donavi pa je deževno vreme šati o nekaterih manjših bitvah. > Boli out^ penisi* z Azije je bilo sli- važna reč se je porocamo, zacasno prestala zgodila na tihem. Obleganje Plevna je prezvel že po , »uuvt " ^ v* v-wv««^. v, — f- bguuiid ua i iu ci ju. vwicgaujo x. icvua je. p i i dne t. m. Med družim je včeraj na vrsto prišla po- brambi Sevastopolja znani general Totleben stava o žganjarskem davku > ki ne bo G o vej kug naskakal, ampak trdnjavo redno oblegal. Tudi Turki Wáhring, pa so jo hipoma zatrli se je prikazala v predmestji so premenili glavnega poveljnika A Tk. V A V * a • fl * A . « • « A A /^i % A No, še te y ker Je Mehemet- bi manjkalo Ogersko kucijska nakana, skušajo zdaj posasti Alijevo mesto přisel siloviti Sulejman , čegar umetnost Magj y katerim je spodletela njih pre je ta, da vedno le naskakuje in naprej sili. Sklicali so tudi ze zadnje rezerve v orozje Ruski veliki knez lVUvij uaivaua , otvuoaju Aucij , ivu ou ucimjuuivui pivu. vsem svetom, opirati si svoje roke in valiti krivdo od ko so osramoteni pred se p0dá menda nazaj na Rusko , da spravi še 180.000 sebe na Poljsko, na katolišk t. d. Klapka JEÍelfy in Mithat p nedolžni to k r a c ij î. pa so čisto Čedalje pa dohaja vec &krivnih nakán ari veje moz na noge. dogovorila z Rusijo proti meji. Iz Srbije je prišla novica, da se y in da Je brigad že odrinilo na dan, ki kažejo, da na Ogerskem med Magj isti duh kakor leta 1848. in 1849. Možgane Magjarom so zai Žitna cena gali Angl > katerim je na Dunaji pomagal Mit hat-paŠa. Zapletenih v prekucijske nakane odličnih magoatov Erdeljskib, bivših oficirj in še mnogo celó v Ljubljani 3. oktobra 1877. Hektoliter v nov. denarji: paenice domaće 10 fl. 8. - banaika neka visoka oseba Kaj vse po šumi Magjarom ki ne more zakri y 11 fl. 24. tnrsice 6 fl. 40. soraice 6 fl. 40. rži 6 to kaže njihov časnik „Kelet Nepc ti srda zoper Nemčijo, da je zaveznica Rusije. Ta časnik piše med družim: ,,Podoba je, da mir v Evrop jecmena 4 fl. 55. prosa 6 fl. 36 ajde 6 fl. 50. fl. 50. ovsa 3 fl, 25. Krompir 2 fl. 86 kr. 100 kilogramov. ki mil j one in miljone bajonetov potřebuj da ohrani y y Kursi na Dunaji 9. oktobra. Stoji Že danes prav na slabili nogah. Nemcija se pri- Unirani državni dolg 64 fl. 60 kr. Ažijo srebra 104 fl. 60 kr. pravlja na veliki boj ; kedar pa se NemČija pripravlja Narodno posojilo 67 fl. na kaj tacega, takrat smemo gotovi biti, da bode tudi-- kr. Napolendori 9 il. 44 kr. -I res boj In začel se bode, ko bode obrožena íí pa pile cny Rusij biček Ruski in Drug časnik enacega Tista Nemčija, do dobreg „Kozpelem ki duhá danes zaveznica Loterijne srećke: in ki nas brzdá, bode tudi o sklepu miru dobiček do topala. Naš minister v Trstu v Linču 6. okt. 1877: 70. 48. 18, 65. 89. 7. 14 74. 47 21 Prihodnje srečkanje v Trstu 20. oktobra. Odgovorni vrednik : Alojzi Majer. Tisk in založba : Joíef BlaznifcOYill dedice? v Ljubljani.