4. številka. Ljubljana, v četrtek 7. jannvarja. XXV. leto, 1892. za četrt leta 4 gld., za jeden a so po 10 kr. [shaja *sak dan tvr«cr, izimti nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman ca avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec i gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računs na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr,. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat, tiska Dopisi naj Be izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in up ravnistvo je v Gospodskih ulicah St. 12. TJ p r a v n i S t v u na) se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. 0 sestanku državnega zbora. Državuih poslancev božične počitnice so potekle, državni zbor se je zopet sešel in začela se bode nemudoma razprava o trgovinskih pogodbah. Glede tega velevažnega predmeta izrekli smo Že večkrat svoje mnenje in podprli svoje prepričanje s prav resnimi in uvaževanja vrednimi razlogi. Slovenski poslanci menda niso nagega mnenja; posl. Šuklje potrudil Be je osobno pred Bvnje volilce in skušal dokazati, da nove trgovinske pogodbe nikakor ne bodo na škodo našim vinščakom, kajti vlada dovolila bode domačim vinogradnikom nizke tarife in tako onemogočila konkurenco italijanskih vinskih trgovcev. Velike stranke v državnem zboru, tiste, ki bi bile in so vladne vzlic temu, da se vlada ne zmeni dosti za njih načela, glasovale bodo vse za trgovinske pogodbe in zato ni dvojiti, da jih bode zbornica vsprejela z veliko večino. Grof Taaffe opiral se bode pri tej priliki na vse tri velike stranke in zato je umestuo uprašanje, kakšno da bode sicer razmerje mej vlado, Hohenwartovim klubom in nemško levico? Je li bode grof Taafte hodil nadalje po tistih potih, kakor doslej, jeli se mu je posrečilo prikleniti pred svoja kolu nemško levico, ne da bi jej bil dal zato kako izdatnejšo koncesijo, jeli je ambicijozno to stranko zvabil tja, kjer so stali nekoč Staročehi in sami sebi kopali grob? Kdo more dati na to točnega odgovora? Nihče! Nemci danes še sami ne vedo ali bode njih zaupni mož Kuenburg v ministerskem sovetu igral tisto ulogo, katero sta mu namenila Plener in Chlu-meckv, ali pa bode samo dekoracija — baš tako, kakor je baron PraŽak za Čehe ? Vso stranke pričakujejo rešitve tega uprašanja, pričakujejo je ne-Btrpno, a grof Taaffe se jej ugiba kolikor delj mogoče. Gospodstva željna nemška levica postala je že tako nervozna, da tega niti prikrivati več ne more, glasila njena pa pišejo tako, kakor da jej že vse preseda. Temu se ni čuditi. Na klopeh nemške levice sede možje, kateri bi vsi radi prišli do upliva in do veljave, katerim je pa stvar le bore malo v mislih, najmanj pa državni interesi Avstrije. Ta stranka distinguiranih koristolovcev se je nadejala, da bode vlada plačevala nje parlamentarno podporo z izdatnimi koncesijami, stvarnimi in osebnimi, a nada ta se doslej še ni izpolnila Kar se dostaje stvarnih koncesij, je težko reči, s čim bi mogel grof Taaffe liberalnim Nemcem postreči. Uprava je tako nemško-centralistična, kakor je bila kdai poprej, v narodno-gospodarskem oziru skrbi grof Taaffe za varovauce nemških liberalcev, krščene in nekrščene Žide, \i očetovsko bnžoostjo, s toliko brižnostjo, kolikor je recimo za siromašne južne Slovane nikdar ni imel. Nemški liberalci niso ni s tem zadovoljni. Vsaka koncesija, katero nakloni grof Taaffe drugi stranki, vzbuja zavist nemško-liberalnib, Časti, veljave in denar {a željnih gospodov. Nezadovoljni so celo z imenovanjem Bilinskega za načelnika upravi državnih železnic, mukah je Bi-linski tudi odličen prijatelj in zagovornik nemško-liberalne parlamentarne večine. Pa tudi z vlado niBo Nemci zadovoljni; preveč počasi napreduje „sprava." Okraji na Češkem še vedno niBo razdeljeni. Minister GautBch moral je po uplivu grofa Taaffea desavouirati barona Gautscba in rešiti nekaterih slovenskih občin na Koroškem rekurze v šolskih zadevah proti svojemu prepričanju v zmislu zakona — skratka, stranka nemško-liberalna prišla je do spoznanja, katero izraža nje glavno glasilo z besedami: „Odnosaj i mej strankami v večini, kateri so prouzročili razpust prejšnjega državnega zbora, so sedaj ne samo bolj zmedeni, in tudi še bolj neugodni, kakor bo bili". Zlasti neugodno vidijo se liberalnim Nemcem zahtevatiia konservativne stranke. Takozvani konservativci menijo, da sedaj ni doba za parlamentarne pridobitve, da v sedanjih razmerah ni ničesar doseči drugače kakor upravnim potom, torej po milosti ministrov Baš vsled tega prepričanja pa začela je tirjati konservativna stranka, naj jej vlada da novih vsled spremenjenega razmerja v mini-sterstvu potrebuih garancij zato, da Be bode vlada tudi Še nadalje ozirala nanjo. Opravičenost tega zahtevanja je jasna in nedvoibena m želeti je, da bi zastavil za njega izvršitev konservativni klub ves svoj upliv. Neko oficijozno Dunajsko glasilo izreklo se je sicer proti temu zahtevanju trdeč, da je konservativna stranka sedaj že zadostno zastopana v vladi, a vzlic temu sodimo, da ne bodo konservativci od-jenjali od svoje tirjatve, kajti izgovor vlade je piškav in ničev. Osvedočeni smo, da bodo jugoslovanski poslanci v Hobeuvvartovem klubu zastavili vse svoje moči v dosego tega smotra, ker baš južni Slovani potrebujemo najbolj zagovornika na odličnem mestu. Politični razgled. Notranje de/rle. V Ljubljani, 7. januvarja. Češke razmere. V „Politiki" priobčil je staročešk politik članek, v katerem tirja, nuj se skliče shod staro-čeških deželuih poslancev, da se bodo ti izjavili glede reforme punktacij. „Nar. Linty" se protivijo kar najbolj mogoče tej nameri, trdeč, da je narod češki izrekel ae pri volitvah za odločno opozicijo proti vladi, katera je ustvarila punktacije, da uniči jeduakopravnost Cehov in Nemcev in da izpodkoplje tla državnemu pravu češkemu. — Mladočeški meščanski klub v Žižkovu imel je shod, na katerem je prof. dmid zagovarjal zadnji govor Gregrov, .sled česar je vladni komisar shod razpustil, kar je vzbudilo veliko uevoljo. Premevibe v nauvnem minittterstvu. Ministeriialni svetuik in poročevalec o zadevah občili ljudskih šol, Juri) vitez Ullrich, Btopil je v stalni pokoj in bil pri tej i>riliki odlikovau z viteškim križcem Leopoldovega reda. Na njegovo mesto pride deželni šolski nadzornik iz Šlezije, Zevnek. — Razen tega govori se v poučenih krogih tudi o odstopu prvega sekcijskega načelnika v na-učnem ministerstvu, grofu Euzonbergu in misli se, da bode dobil mesto sekcijskega uačelnika kak član llohenvvartovega kluba. Prestola i t/oror, s katerim je Ogerski cesar razpustil državni zbor, naredil je v vladi prijaznih krogih dober utis, zlasti tiste točke, kjer je cesar naglasiti dobro gospdarstvo, katero dokazuje ravnovesje v proračunu, dalje tiste točke, kjer se je izrazil jako laskavo o dobrih razmerah z drugimi državami, o napredku v vojski, o trgovinskih pogodbah. Posebno glasno pu je bilo odobravanje, ko je cesar naglasa! veliki pomen upravne reforme, katere se je lotila vlada. Opozi- LISTEK. Peklenšček v Krulikovu. ,\ Spisala Vanda Bogdanova. Poslovenil A. Mestece Kiulikov na ruski meji bilo je silno razburjeno, ko se je necega dne raznesla grozna vest, da se je v njem prikazal peklenšček. V poslednji hiši blizu gozda stanovala je udovu Mišovjecka z dvema že post ar nima hčerama in s sinovcem, ki je bil baš ustopil v gimnazijo in pa z neko staro služkinjo Necega večera, ko je služkinja postavila večerjo na mizo, prikazal se je ua pragu odprtih vrat peklenšček. Imel je obleko nd rudeče in črne svile, kratek plašček, čepico z rudečim petelinovim peresom in črno obličje z grmraima očesoma. Poklonil se je ter spregovoril: „Gospoda, blagovolite oprostiti . . .u Ali žena in otroci bili so preveč prestrašeni, da bi ga poslušali. Gimnazijast skril bo je pod mizo, vdova, hčerke in služkinja pa so poska kale kakor divje koze skozi okna. Klicale so na pomoč, ali nikdn jih ni čul. Ko so se nekoliko oddahnile, zapazila je še le gospa Mišovjecka, da manka sioovec. Nevarnost bila i'' grozna, ali ona ni gledala na to, uego je hitela domu, da reši dečaka in pekleuščekovih krempljev. Hčerke in služkinja šle so za njo. Ko so bili blizu hiše, dala je vdova vsem znamenie, ila se vedejo tiho in vsi približevali so se na prstiii jediuemu oknu, katero je bilo ostalo zaprto ter so zrli v sobo. Na svoje začudenje zagledali so peklenščeka, ki je mirno sedel za mizo in prav slastno in ]>o kavalirski jedel kašo. Gospa Mišovjecka je po tej okolnostnosti sodila, da ni pošrJ gimnazijasta ter je mimo pričakovala, kaj se bode zgodilo na dalje. Ko je peklenski gost pojedel, nalil si |e še čašo vode, jo izpil na dušek, si obrisal usta in roke z obrisačo ter odšel urno is hiše. Štiri ženske počakale bo Se nekoliko trenotkov potem pa je gospa Mišovjecka poklicala: „ Vilko!" Dečak, ki je preživel grozen četrt ure pod mizo, pokazal je glavo izpod miznegii prta. nAli te ni vzel peklenšček?" pNe, tetića I" »O ubogo dete! Kak strah si prebilo!" Vse štiri planile so v hišo, otipavale bojazljivo dečake in se ne malo čudile, da po sobi ne smrdi niti po smoli, niti po žveplju. Komaj se je strah vrlih prebivalcev V Krulikovu nekoliko polegel, razširila se je drugi dan nova, še buja vest. Bila je pozna jesen. Jedenkrat zapadel jo že sneg, a v noči bil je hud mraz. Mestni župan šel je v jutro v mestni gozd, da bi pregledal posekano in po sežnjih zloženo lesovje in je oblekel za ta svoj sprehod novi kožuh, ki ga je kakor dolman vrgel Čez rame. V sredi gozda stopil je, kakor iz tal, pred njega na mah peklenšček in ga pozdravil prav uljudno. Župan se je pre-križaval in klical neprenehoma: nVsi dobri duhovi hvalijo gospodu !u Peklenšček pa se je sini jal ua ves glas iu to tako strašno, kakor je to ubogi mestni lupan slišal samo jedenkrat v svojem življenji v Lvovskem gledališči v igri „ Robert le diable". Peklenšček približal se je nesrečnežu, kateremu sta nogi primrznili, roki pa viseli doli kakor svinčeni, vzel mu kožuh, oblekel ga ter podal županu, pni v tako kakor v bajki, tri r»»fci: tobačnico, smotko in žepno uro. Na to zginil je upravo tako, kakor se je bil prikazal. Žu|>an ostal jo še nekaj trenotkov kakor okamuel, poten pa se je obrnil in hitel zopet nazaj v Kiulikov. Ko se je tu oddahnil od velicega strahu, začel cija se pri tej točki ni ganila, kajti baš upravna reforma bode nje glavno orožje v volilnem boji. T nanj** 4trž»ve. Unsko plemstvo. Z dovoljenjem ruskega carja sestavilo se je te dni poverenetvo, kateremu je naloga, da preštudira, kako bi bilo /boljšati gmotno stanje ruskega plemstva. „Plemenitaška bauka*1, katera je bila osnovana, ko se je odpravila tlaka in plemstvu koristila čisto nič., nego Se bolj se je zadolžilo. ,Novoj e Vreinja" piše, da bi vlada bolje storila, da preustroji sedanji gospodarski sistem, nego da se toliko briga za blagostanje plemehitašev in tb je res. jftvatj rutnunski dospel je predvčerajšnjim v Budimpešto, kjer so ga vsprejeli z izrednim sijajem. Presvetli cesar in vsi dostojanstveniki bili so na kolodvoru navzočni. Kralj rumunski mudil se je le ta dan v Budimpešti in se že zvečer odpeljal v Pallanzo na Italijanskem, da obišče svojo bolno soptogo. O politiki pri tej priliki m bilo govora, akoprara bi bile baš razmere mej Avstro-Ogersko in Rumuuijo najbolj pojasnila potrebne. V ogerakih pritiskih krogih pričakujejo, da se bode novo iumunsko rainiaterstvo pokazalo prijazno in naklonjeno Madjaroin. Španska in Francija. Vsled novdi carin na vino, katere bode uvela Francija, nastala je ua Španskem velika animoznoBt proti sosedni republiki, katera se je še povečala, ker je začela Francija koncentrovati veliko vojaštva pri Meheriji in Namuau blizu Maroka. Španska se boji, da bodo Francozi izkoristili mej Kabili nastali upor in si osvojili del Maroka. Španska mornarica odplula je iz Kadiksa in govori se, da se bodo pomnožile izdatno posadke v Melili in Centi. Dopisi. Iz Vrhnike G. decembra. [Izv. dop.] (Šolski dobrotnik. Naša čitalnica.) GoBpod Karo! Jelovšek, posestnik na Vrdu, razstavil je v gostilni g. V. Drabeka ua Vrhniki tele z dvema glavama, 4 očmi in 4 ušesi. Te dni je dobilo tukajšnje vodstvo ljudske šole 16 gld. IG kr., kateri denar se je bil nabral pri razstavi teleta. Da je mogel gospod Jelovšek tako izdaten znesek darovati v korist revnim Vrhniškim otrokom, zato gre hvala osobito ljubeznivi gospe Drabekovi, katera je na goste veliko upljivala, da je bila udeležba tem obilneja. Tukajšnje vodstvo izreka presrčno zahvalo v svojem in v imenu šolske mladine naklonjenemu gosp. Karolu Jeluvšeku za dar, a tudi gospej Drabekovi za trud, da Be je taka svota nabrala. Bog plačaj! Dne 3. t. m. je bila nova volitev v odbor Čitalnični. Per acclamationem z burnimi „živio" klici bil je izvoljen predsednikom zopet gosp. Josip Lenarčič, veleposestnik in deželni poslanec lato tako blagajničarjem gosp. Šimeo Ogrin, akademični Blikar. V odbor bo bili pa voljeni gg. : Gabrijel Jelovšek, Ivan Gruden, Fran Ter Sar, Anton P'lis in Fran Stoječ. Dokler bode imela naša čitalnica tako zvedenega , vsestransko neumorno delavnega in za pravico vsekdar se krepko potega-jočega predsednika, ni be nam bati, da čitalnica propade, akopram se ji je v zadnjem času marsikaj predbacivalo. Nadejamo se, da bodemo imeli v letošnjem letu več zabave in koristi od čitalnice, kajti temni oblaki, ki so že nad 2 leti viseli nad čitalnico, so se zopet razpršili, in mileje aolnce je jelo posevati. — c. Mrsko 5. januvarja. [Izv. dop.j Že tri leta prosijo Krški meseni s« sairioftaIno fcrii v krsteč; mnogo papirja in' črnili' se je Je s jttošoM! n* knesoškofijski ordinarijat poranilo; ćelo de^utktctjji se je poklonila milostnemu Iroezoškoni, ( a vse iafc, man; — fare ni iri je ni, če tudi- je blaga jb*p£, največja dobrotnića Krškeihd mefctu, Joženaa Ab&fef, za ustanovitev samostalne fare poaarilaIfo.rjbo gidt, kateri znesek nam- se pa utefcne o^iefi, J* sed4 fare ne dobimo. Pred kakimi 30 leti, mislini bilo je leta 1856, prosili so Krsti mestjani za Ustanovitev samostalne fare v Krškem, tedaj obljubita se je Krščanom samostalna fara, a le proti temu, da dokaže mesto črno na belem', da je sposobno župnika stanu primerno vzdržati. Ker tedaj mesto tega ni dokazalo, ostalo je pri obljubi do pred dvema letoma; ko je blaga dobrotnica Krškemu mestu podarila za ustanovitev fare omenjeni znesek, pričelo se je v novic prositi za faro. Uprašam, kaj brani še sedaj ustanovitev samostalne fare, ker je dovolj dokazano po popreje omenjenem, da je sedaj mesto Krško popolnoma sposobno župuika stanu primerno vzdržati. Dne 30. decembra lanskega leta zbrali bo se vsi meščanje v gostilni g. Frana Gregoriča v posvetovanje kaj početi, da faro dobijo. Govorilo se je mnogo ter marsikatera pikra opazka je padla mogoče na nedolžne veljake. Radi bi pač vedeli, kje leži oziroma kje je zabita zagvozda, da fare ne dobimo. Preč. gosp. v Leskovcu baje pravi, da fare Krško ne bode nikdar dobilo in se pri tacih prilikah, ko je govor o Krški fari, nič kaj fino ne izrazi. Nezadovoljnost njegova je umevna, kajti da se ustanovi fara v Krškem, razkroži se Leskovska fara dekanat bi odpadel in Leskovški župnik bil bi navaden kmečki fajmošter, tako se je maziljeni glavi sami poljubilo izraziti ne o priliki seje za ustanovitev samostalne fare v Krškem. Kaj početi ? Bati se je jednako žalostnih posledic kakor Brno jib doživeli drugod. Tudi pri nas je ljudstvo že razburjeno in ta razburjenost se od dne do dne širi. Kdo je kriv žalostnega prizora? Gospodje, ki imate stvar rešiti, pazite! da ne bode prekasno po toči zvoniti in upiti, da „vera peša"! Misterijozen umor. V torek, okolu 5. ure popoiudne« raznesla se je po mestu grozna vest, da so našli znanega agenta Vaclava Stedrvja v njega stanovanji v Frančiškanskih ulicah umorjenega in oropanega. Stedry je bil star 45 let, doma iz Časlave na Češkem in se pred nekaj leti naselil v Ljubljani kot agent s špecerijskim blagom. Stedrv živel je vedno jako skromno, celo davkov ni plačeval redno, tako da so mu laui v pokritje zaostalih davkov zarubili cel vagon sladkorja, vsled tega tudi nihče ni slutil, da je premožen. Stanoval je Stedrv v Frančiškanskih ulicah, v drugi, v jedno nadstropje zidani hiSi gospo Grumnig-ove. Stanovanje bilo je pri tleh na levo stran in sestojalo iz dveh sob. Na desni strani hodnika in hišnih vrat, nasproti Stedrvja, je gosp. Doberleta skladišče, v katerem hrani potrebščine za je premišljevati, kaj bi počel z darovi zlega duha. j Da bi jih vrgel proč, zdelo se mu je nevarno, kajti ni dobro jieklenščeka žaliti. Obdržati je V To se mu je tudi zdelo nevarno početje. Sklenil je torej, da razdeli nevarnoBt, obdržal je tabačnico, uro daroval je okrujnemu glavarju, veliko in debelo smotko, ki je prav prijetno dišala in obetala kadilcu veliko slast, pa je poklonil okrožnemu sodniku. Na to postuvil je tabačnico pred sebe na mizo, pregledal jo ua vse strani, prekrižal se večkrat in jo končno odprl. A kdo popiSe njegovo začudenje, ko tabačnica ni bljuvula ognja ali se razletela, nego je zaigrala Mozartovo arijo: „ Deklico ali ženko želi Papageno si.'* Sicer je videl župan v tej pesmi zlomiseluo cikauje na njego/o slabost za krasni spolu, a tu ni bilo tako zlo, zato se je bahal s svojo tabačnico pri vseh znancih, jo pustil igrati in je hvalil pekleuščeka kot uljudnega in duvtipuega moža. Okrajnemu glavarju se ni godilo slabeje z uro. Ogledoval jo je ves dan, ne da bi zapazil ua njej kaj izreduega. Ko pa se je zvečer ulegel in ugasuil svečo, zapazil je ua svoje veliko začudenje, da se številke kazalnika svetijo. To je bilo tudi krasno in drugo jutro vzbu- jala je ura upravo tako začudenje, kakor svirajoča tabačnica. Slabo, jako slabo pogodil pa je okrožni sodnik. Nesrečen slučaj nanesel je, da je prišel predsednik okrožnega sodišča po opravkih v mesto. Sodnik, da bi se mu prikupil, ponudil mu je darovano »motko. Predsednik sodišča zapalil je smotko in se izrazil po prvih potezajih, da je to najmanje havana prve vrste. Sodnik se je že zibal v sladki nadi, da si je pridobil prijaznost velmožnega prezidenta, ko je na mah gromoviti pok prestrašil vse navzoče. Peklen-Škekova sinotka razpršila se je bila in stari predsednik zgrudil se je skoro brez zavesti v naslonjač- Bilo je treba mnogo besedi in razjasnjevanj in vrhu tega še pričanja županovega, predno Be je prezident v toliko upokojil nad „bedasto šalo", kakor je imenoval dogodek, da ni ostavil v jezi Kru-likova in nesrečnega sodnika. Kakor se pri jednacih dogodbah povsod išče krivca, tako je tudi tu nekdo izrekel, da nikdo drugi ni to uprizoril, nego gospa Sobolevska in vse mesto mu je pritrjevalo. (Konec prib.) pogrebe. Razen z ulice more bo v Stedrvjevo stanovanje priti tudi z dvorišča druge velike Gmm-mgove hiše, v kateri stanuje odvetnik dr. Mofthe rtr kjer je rekama Ptccorrjeva hr trgovina Supau- ^\*L^oi?S_%t3r^'*iftftauJe meseni redar Ižanec. ? ture* »polu^^Jb^ je bil S&Bry tvojega pi- Cvafsrjaf hlebov i 3. ure v ođ koder je sel v je skiUdišče, da sešteje, ae oddU, sam pa je bil £<"> gostilni na Dunajski arno k .slonu«. Tudi mM se jfc Cvajer rt ^ v lWrni<& MlSdil Štednja iežS&Ja 0? m pfetno m & oolitega s krvio. "Jajw tekel je najprej k ljubici Stedrvjevi, v Kolodvorskih UliCaH gianUjBCl hčeri delavca DreclTsleTja, da jej pov€^ kaj se je zgodilo, potem pa je hitel na policijo. Načelnik mestne policije g. De u odšel je takoj na lice mesta in za njim prihitela sta tudi državni pravduik g. Pa j k in preiskovalni sodnik dež. sod. svetnik g. Payer. Prizor, ki se je kazal sodni komisiji, je bil v istini grozen. Stedrv je ležal na tleh pred svojo pisalno mlw> v krvi. Na pisalni m\ti pa so bili razprostrti razni vrednostni papirji, nekatere srečke in ifojrtbVefta- ste Vilka Dunajskega lista „ Merkurja", vse pa preplavljeno s krvjo. Tudi zidovje je bilo s krvjo oškropljeno. Misliti je, da je Stedrv, ko je došel proti 4. uri popoludne domov, razgledoval v listu .Merkurju", katerega si je bil od svojega bratranca gospoda Stedrv-j a izposodil, jeli kaj zadel na svoje srečke; v tem hipu ga je zamišljenega morilec napadel. Takoj na lice mesta došli mestni zdravnik dr. Illoer konsta-toval je smrt Stedrv jevo. Po mnenji dr. Illnerja je morilec, ki se je najbrže preko uhodu iz dvorišča velike Grumnig-ove hiše priplazil v Stedry-jevo stanovanje, udaril najprej s pioščnatitn orodjem, najbrže s kladivom sekire, ki je bila navadno v sobi, katero pa sedaj pogrešajo, na sredo iobauje jako močno. Ta udarec je zmečkal kožo glave v širo-kosti razprostrte roke in razbil lobanjo. Stedrv je potem pal z glavo na pisalno mizo, uzrok da so bile okrvavljene vse srečke, kakor tudi časnik „Merkur". Kri je oškropila tudi zidovje poleg pisalne mize in uhodoa vrata, znamenje, s kako močjo je hi i udarec prizadet. Stedrv, že nezavesten, se je potem ua levo stran stola zgudil na tla, v kateri legi ga je sodna komisija tudi našla. Najbrže je morilec opazil pri Stedrv-j u še kake znake življenja, kajti udaril ga je s kladivom sekire de dvakrat z vse močjo na desno stran čela, in mu je prebil. Ker je pa morilec gotovo mislil, da Stedrv le še ni mrtev, vzel je na mizi ležeč nož, katerega tudi pogrešajo, in ga zabodel v desno stran vratu, ter Stedrv-j u prerezal desno odvodnico, vsled česar je nastalo veliko krvavenje. Razven tega ima Stedrv še jedno rano od noža in to v obrazu. Jeli morilec Stedrv-ja tudi oropal, se doslej še ni dognalo, da-siravno se govori, da je bil portefelj, v katerem trgovci shranjujejo navadno velike bankovce, prazen in da pogrešajo nekaj cekinov, za katere se zna, da jih je Stedrv imel. Srečk in vrednostnih papirjev se morilec ni dotaknil in tudi ni vzel listnice, v kateri le bilo 300 gld. in katero je imel Stedrv v suknji. Najbrže je bil morilec preplašen, da je zbežal in ni pobral vsega. Ravnal je morilec jako hitro in mirno, kajti nikdo sosedov ni opazil nič sumljivega ali pa kaj slišal. Stedrvjevegu pisarja Cvajerja je policija zaprla in oddala deželnemu sodišču, a Cvajer taji dejanje odločno. Včeraj je bila v stanovanji Cvajerja, kjer stanuje tudi njegova ljubica, hišna preiskava, ki pa ni spravila nič sumljivega na dan. O Stedrvju se pripoveduje, da je imel denarja do 20.000 gld., a to so vedeli doslej le njegovi ožji znanci, kajti drugače je bilo o Stedrvju znano, da je bil jako skop in zelo umazan. Danes popoludne je bila v mrtvašnici pri sv. Krištofu, kamor so prenesli truplo Stedrvjevo, sekcija. Policija zasleduje morilca z vso energijo, zaprla je razen Cvajerja baje že nekaj drugih oseb, a ob sklepu lista ne vemo, jeli Že prišla hudodelcu na sled. — V mestu bo tudi govori, da je morda morilec ubil Stedrvja, da se mu maščuje, a verojetno to ni. Senzacijouelni ta umor vznemiril je do skrajnosti vse mesto, tako da nikjer ni o Čem drugem govora nego o Stedrvju. Dodatek. Ko je bilo to poročilo že natisnjeno, doznali smo še nastopne podrobnosti: Brez nobene dvojbe je to, da je bil Stedrv najprej udarjen in potem šeie zaboden, zakaj da je bil naj prej zaboden, čuli bi bili sosedje njegovi gotovo krik alt upitje, doćim ni se čulo ničesar. Morilec pobegnil je po Frančiškanskih ulicah navzdol in torej prišel na sv. Petra cesto, kajti na hiši Doberletovi našli so nekatere sledove krvi ; gotovo je imel morilec s krvjo zamazauo obleko in se na potu zadel ob hišo. — Zaprtega pisarja Cvajerja je sodišče izpustilo iz zapora, ker se je dognala njegova nedolžnost. — Redarstvo zasleduje zdaj nekega tujca baje trgovskega pomočnika, ki je bil v torek v družbi Stedrija v gostilni pri „Figovcuu. Ta tujec, izredno predrzen človek, nadlegoval je tudi drug« trgovce Ljubljanske, proseč službe ali podpore, a ko mu je neki trgovec, kateremu je presedala tujčeva predrznost, zapretil s policijo, rekel je ta prav nesramno: Tega sem že navajen. — Od torka je ta človek izginil in ni niti eledu več o njem. — (Pobiranje detela-ih priklad.) frj: telečanstvo cesar dovolil i& mt le Bmejo na KrattJ-tifem provižbričnd ptfbiratl aa teto 1892. priklaiHI; l*kor bo bile sklenjene za 1. 1891 , dokler ne bode detelni zbor HM pHntl Skidati o E$ zadevi. _ (Nepotrjen deželni zakon.) Nacrt safcona o osuševanji Ljubljanskega barja, ki ga je sklenil deželni zbor kranjski v zadale« zasedanji, ril dobil najvišjega potrjenja. Melijoracijki fond inbral bi po tem načrtu prispevati s polovico stroškov, to je * 689:300 gld. Izdela« se bodb po poljedelskem miniBterstvu načrti, kako urediti vode, ki se stekajo v barje. 0 ten načrtih bode potem imel razsojati deželni odbor, oziroma dež. zbor kranjski. — (Slovensko gledališče.) Melodijozna in obljubljena opereta „Mesečnica" ni sinoči privabila toliko občinstva, kakor se je bilo nadejati. Predstava uspela je prav dobro in gre gospe G e r-b i će vi, gospdč. Daneševi in N igri no vi kakor tudi gg. Bučarju in Sta m carju vsa bvala. GoBpod 'Bučar se je za to predstavo uprav žrtvoval, kajti prevzel je bil v zadnjem bipu bas-partijo Dominika namestil g. Perdana, kateremu Be ni poljubilo igrati. Občinstvu preseda že davno počenjanje nekaterih igralcev in skrajni čas je, da se tema naredi konec. Sinoči, kakor sploh še nikdar, nismo g. Perdana prav nič pogrešali, kajti gospod Bučar pel je prevzeto partijo izvrstno, in mu nikakor ne zamerimo, da mu je v prozi časih malo predlo. Saj smo že doživeli, da so nekateri igralci imeli sedem dnij bvojo ulogo v rokah, a na dan jnedstave niso vedeli kaj pravo za pravo predstavljajo. — Pred opereto predstavljala se je jako dobra in zelo zabavna veseloigra v jednem dejanju .Popolna žena" in so gospa Borštnikova in gospa Danilova kakor tudi gg. Borštnik in Danilo z dobrim igranjem ▼zbujali mnogo smeha. — (Ljubljanskega „Sokola" občni zbor) bil je v torek zvečer in se je razgovarjalo prav živahno o rasnih društvenih zadevah. Iz nagovora staroste in iz poročil tajnika in blagajnika smo posneli, da je društveno stanje prav povoljno in da je posebno v preteklem letu društvo delovalo zelo uspešno in storilo lep korak naprej z osnovo pevskega kluba in tamburaškoga zbora. Navzočih bilo je nad 40 članov in sta bila jednoglasno z vsklikom zopet voljena zaslužna brata: starosta Ivan Hribar in podstarosta dr. Karol Triller. V odbor pa so bili voljeni bratje: Dr. TekavČič (dosedanji tajnik), P. Skale (dosedanji blagajnik), F. Krsnik, Fr. Mulaček, A. Mejač, Josip No Hi (dosedanji odborniki) in V. Jenič (novoizvoljen). Izmej raznih sklepov omenjamo danes le jednega: Po predlogu brata Robe k a namreč se je sklenilo jednoglasno, da „Sokol" pristopi kot pokrovitelj družbi sv. Cirila in Metoda" in se bode za to potrebna vsota 100 gld. uplačala z malimi prostovoljnimi doneski članov k mesečni ud niui. S tem sklepom dal je „Sokol" lep, posnemanja vreden vzgled. Obširneje poročilo o občnem zboru prijavimo jutri. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) so poslali kot novoletno darilo: Dr. Ignacij Kotnik 15 gld., nadučitelj Janko Žiro v ni k 9 gld., in sicer 4 gld. za-Be, 5 gld. pa za g. Ant. Belca, trgovca v Št. Vidu nad Ljubljano, da si s tem darom kupita oprostnih listkov za novoletna voSčila, in vesela družba, zbrana na Silvestrov večer v gostilni g. Frana Jermana v Cr-nomlji, 5 gld. — Naj bi lepi vzgledi gospodov darovalcev našli mnogo posnemalcev, ki bi tekmovali v podpiranji blagih namenov naše družbe! — Dalje nam je poslal g. Fran Fajdiga, trgovec v Sodražici, 16 gld. 12 kr., kot čisti dohodek tombole, prirejene na Štefanov večer, z željo, da bi narodnjaki po deželi večkrat napravljali take igre v Podporo naši družbi; čisti dohodek utegne precej velik biti in ljudstvo dobi zanimanje za narodno stvar. Z radostjo pozdravljamo ta nasvet, kakor nas tudi vesele" vedno množeči se darovi iz širših krogov našega občinstva. Tako je daroval družbi Ivan Zor, čevljar v Izubijani, 1 gld. - Kot zakasneli pnstavek zabelježujemo Se dostojno zahvalo za darove: S. R. 1 gld., gospodičnu E lika in Mi lčka Novakovi v Kostanjevici 6 gld. 29 kr., Neime-▼ an v Postojini 5 gld. in prepozni Celjski Pevci 6 gld. 60 kr., kot zakasneli pristavek pa zato, ker so se omenjeni darovi poslali posameznim udom, ne pa .Vodstvu družbe bv. Cirila in Metoda v Ljubljani1', kar naj blagovdli uf* ževati si. občinstvo, kakor smo to prta ktatkim obširneje naznanili pb Časopisih. — Naj No>b leto vzpodbuja vse blag* naše prijatelje in dobrotnike k novemu in vztrajnemu delovanju, da se bode mogla drtižbk vedno lepše in teselejše razvijati in razcvl-tati! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Glas iz občinstva.) Da je naša klerikalna stranka v svojih sredstvih, po znanem geslu, malo izbirčna in da se njej celo Božji hram ne zdi preilvet, kadar trebA udrihati jpo Uberalcin-brezVer-ciH in tekmujočih časnikih, tega smo se že privadili; Če ae pa dušni pastir tako poniža ali ponižati pusti, da svoje oveiee z leee nagovarja) v novem letu 1892 kolikor možnb obilno časnike .Slovenec" ter .Domdljub" naroČiti Si; aH pa, Če duhovni gospod prinese novo knjižico na lečo, jo tam svojim poslušalcem kaže in hvali in naznani, da je v .Katoliški bukvami" za toliko in toliko Boldov na prodaj; če zraven še opominja, knjige sploh v „ Katoliški bukvami" kupovati, — no, take gratulacije k novemu letu bo vender nekaj poBebttega. To je iznajdba nove agencije in kolportaže, na katero je po dokazu z dne 27. decembra 1891 Št Peterski g. kapelan Eržen v Ljubljani „patent" dobil. Ta gospod naj pa dobro pomisli, se li na ta način krščanstvo jači; dalje, ni li tako postopanje škodljivo svojemu bližnjemu, namreč drugim obrtnikom? — (Družba sv. Mohorja.) Akopram se ne strinjamo povsem z uazori, katere je razlagal pisatelj članka o družbi sv. Mohorja v zadnji štev. našega liBta, dali smo mu vender prostora, preverjeni, da je pisatelja vodila le poštena želja, izraziti tudi svoje nazore, kako bi Be morda dalo še bolj povzdigniti število članov te izborno delujoče naše družbe, na katero sine ponosen biti ves slovenski narod. Da bo njegove ideje le bolj akademične vred nosti in da bode po našem preverjenji z izredno marljivostjo in obzirnostjo delujoči družbini odbor našel 1« malo poBitivno uporabljivega v njih, tega nam skoro ni treba poudarjati. S popolno mirno vestjo prepuščamo torej družbinemu odboru, da razsoja on sam o tacih razodetih željah. V svesti smo si, da bode tudi na dalje vedel ukreniti potrebno, da družba bv. Mobarja ostane naš ponos v vsakem oziru. Toliko se nam je zdelo potrebno omeniti, da bi se nam ne očitali danes ali jutri kaki strankarski nameni, katerih takemu društvu nasproti, kakor je baš družba sv. Mohorja, nima in aemore imeti noben pošten Slovenec, kateremu je količkaj mar za blagor svojega naroda. — (V Šišenski čitalnici) bilo je v nedeljo prvo poučno predavanje g. profesorja Mllll-nerja; začelo se je ob 3. uri popoludne in trajalo do četrt na 5. uro. Obilo zbrano občinstvo vspre-jelo je z glasno pohvalo poučno in zanimivo razpravo o Ljubljanskem barju in z živahnim odobravanjem čulo obljubo gospoda kustosa, da bode pre davanje prihodnjo nedeljo ob istem času nadaljeval. — V prvi razpravi raztolmačil nam je g. profesor Miillner, kako je z nekdanjega jezera nastalo močvirje, katero je s časom mali prerastel; kedaj se je sušenje pričelo in kako je to delo napredovalo. Ime „mah" pride pač od tod, k'r je beli mah (šotnik) glavna tvarina šoti, ki je otrpneno ohrodje mahu in drugih raBtlin. Šota leži pod gornjo plastjo (trebež) 80 cm globoko. Pod šoto je 30 cm gline, pod to 25 cm .rjavega blata" in pod tem kot dnu je plast „povskarcaa. 62 rek, potokov in studencev napaja sedanjo 32.000 oralov veliko rovan. Leta 1654. oživela je misel na osušenjo ,mahu" ali „barja". Cesarica Marija Terezija zaiiiinala se je zato in poklicala zvedeuca Laha: Štefana Dfcgrandija in Nikolo Vandolda. Njiju nasveti ostali bo pa brezuspešni, ker ni bilo denarja. Leta 1770. postal je Zornov graben, 1. 1770 pa Grubarjev kanal. Leta 1826. postala je Ižanska cesta. Iz lastne moči storili so ljudje za osušenje „barja" mnogo. Večjih grabnov je sedaj že rezanih nad 16 milj. Manjših pa nad 108 milj. Pred 100 in celo pred 80 leti kupoval se je oral sveta na „mahu" po stari dvaj-setici, sedaj pa velja 50 do 200 gld. Cesar Franc ogledal je barje 5. junija 1. 1830 in dejal: »Že večkrat sem opazil in tudi zopet vidim, da so Kranjci pridni, delavni in marljivi ljudje." Učeni gospod prof. MUlIner je pri predavanji kazal vse važne snovi, iz kojih sestoji barje, ter drugo v raz-jasneuje potrebno narisal. — Šišenska čitalnica kot izobraževalno družtvo storilo je z znanstvenimi pre- davanji važen korak naprej. To bodi zadoščenje onim, ki so ta korak omogočili. — (Dolenjsko pevsko društvo) v Novem mestu poslalo nam je svoje letno poročilo za 1. 1891. iz katerega povzamemo, da je tudi v pre. točenem sedmem letd svojega obstanka društvo storilo mnogo za povzdigo društvenega življenja. Skupno s čitalnico priredilo je slovesno Vodnikovo svečanost. V mesecu aprilu priredilo je »pomladni koncert s povsem novim vspofedotn. Binkoštno ne* deljO bil je skupni izlet s Sokolom v Mokronog, V avgustu pa manjši izlet v bližnji B-»ršlin. V mestu priredilo jfl v poletnem času, junija in julija meseca, dve veselici. V Narodnem domu bila je 8% oktobra slavnost povodom cesarjevega godu Na vernih duš dan pelo je društvo na pokopališči. Zaključila je vrBto slavnoBtij Preširndva svečanost novembra meseca. Petje vodil je jakb spretno novi pevovodja g. Tuček. Zastopano je bilo društvo pri raznih slavnoBtih in sodelovalo pri nekaterih. Dohodkov imelo je 473 gld., stroškov pa 432 gld. torej ima prebitka 41 gld; lzVreujočih članov šteje : Ženski zbor 26, moški zbor 32 in pevovodja. Podpornih članov domačih 74, vnantfh 90 (največ v Ljubljani = 18v) v Kostanjevici 13, v Kranji 9 v Črnomlji in Trebnjem po 5, v Žužemberku 4 itd.) Skupno število Vseh članov je 224. Častni član je državni poslanec goBp. dr. A. Ferjančič. — Vrlemu društvu želimo najlepši napredek, da deluje krepko, kakor doslej! — (Strajk rudarjev) nadaljuje. V Tr« bovljah, Hrastniku in Zagorji ni nobene spremembe. Zdaj so Be pridružili tudi rudarji v Skalah it nekaterih dragih jamah, kjer se je tudi zahtevala vojaška pomoč. — (Imenovanje.) Kance list gospod Luka Bergoč v Šoštanju imenovan je sodnijskim kance-listom v Celji. — (Z vseučiliških krogov.) Naprošeni smo objaviti, da je od 1. jaouvarja klubov lokal Graških vseučiliščnikov v „Ganuhrinuskeller", Bali* hausgasse, kjer so gostje vedno dobro došli! — (Telovadno društvo „Savinjski Sokol" v Mozirji.) Pri občnem zboru dne 26.decembra 1891 bil je jednoglasno izvoljen sledeči odbor: Brat Milan Pelan, starosta in načelnik gasilnega oddelka; brat Ivau Lipold, podstarosta. V odbor bili so izvoljeni sledeči bratje Sokoli: Marka J. Lipold, JoBip Pirš, Vekoslav Guričur, Vekoslav Černe, Andrej Vasle. — (Sad hujskanja.) Kako nesramno huj-skajo nekateri koroški nemški listi proti Slovencem in posebno proti na Koroškem bivajočim „Kranjcem", je znano. Sad tacega hujskanja se že kaže v pobalinskih dejanjih, s katerimi se odlikuje nestrpna druhal tudi v dozdaj mirnem ^Cslovei. Po božičnih praznikih pobili so taki junaki okna v stanovanji velezaslužnega slovenskega domoljuba gosp. Vek. Legata, poslovodje tiskarne družbe sv. Mohorja v Celovci. Kamenje ležalo je v sobi, v kateri k sreči ni spal nikdo. Lepa olikanost, zares! — (V Gorici umrl je) znani nemški dramatični pisatelj Julij Rosen, ki je spisal lepo število gledaliških iger, katerih uekatere so se predstavljale tudi v slovenskem prevodu. Bil je Btar 60 let in je že dlje časa bolehal. Niegovo pravo ime bilo je Nikolaj Dufek in je bil sin čeških roditeljev, rojen v Pragi 1. 1833. Služboval je v državni službi, predno se je popolnoma posvetil samo dramatičnemu pisanju. Ob svojem času so njegove veseloigre bile glavna točka vseh nemških gledališč in se jih je mnogo ohranilo še do danes na repertoirji. — (Čitalnica v Podmelci na Goriškem) imela bode v nedeljo 10. t. m. v hiši gosp, Luka Breliha ob polu treh popoludne svoj dvajseti glavni občni zbor. Vspored: Predsednikov nagovor, tajnikovo in blagajnikovo poročilo, volitev novega odbora, o naročbi časopisov, nasveti in pred' logi. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Društvenike tem potom k udeležbi uljudno vabi odbor. — (Ognjegasno društvo) ustanovila se je v Kobaridu. V odbor voijeni so g. Franc U r-bančič, stotnikom; g. Janko Gruntar, podstot-nikom; g. Josip Rakovšček, tajnikom; g. Anton Juretič, blagajnikom; in gg. Anton Mi kl a v i6 in Franc M i k l a v i č za svetovalca. — (Tržaško podporno in bralno društvo) napravi veliki ples v soboto dne 9. janu-varja 1892 v redutni dvorani „Politeama Roasetti". Pri plesu avira orkester c. kr. pešpolka št. 87 iz Truta. Ustopuina je 50 kr. za osebo brez izjeme. Začetek plesu je ob i), uri zvečer in konec ob 8. uri zjutraj. Ker je cisti prebitek plesa namenjen v društveno dobrotvorno svrho, se radodarnosti ne stavljaj ti meje. Za obili obi«k prosi uljudno vodstvo Tržaškega podp. in bral. društva". — (Dunajski Slovenci) bodo imeli v Boboto, t. m., zopet izreden užitek V slovenskem klubu bode namreč čitala znana slovenska pisateljica Pavlina Pajkova: „Aforizme o ljubezni". Shajališče bode kakor navadno ob osmih zvečer v dvorani „Zur goldenen Kugel", T., Am Hof, mezza-nin. Nedvomno se bodo Dunajski Slovenci mnogobrojno udeležili. F D«, ii o s .,Jour«i'ixe", Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 6. januvarja. Cesar podelil italijanskemu ministerskemu predsedniku Kudiniju veliki križ Štefanovega reda. Bukurešt 6. januvarja. Zdravstveno stanje kraljice je baje slabo. Bati se je naj-hujega. Pariz 6. januvarja. „Times" prinaša vest, da je ruska vlada začela obravnave z raznimi francoskimi finančnimi skupinami glede prevzetja 200.000 milijonov frankov, katere je Rusija nazaj vzela od zadnjega posojila. Dunaj 7. januvarja. Cesar vrnil se danes zjutraj. Dunaj 7. januvarja. Profesor Brucke umrl vsled hripc. Herolin 7. janavarja. „Norddeutsche Zeitung" pravi, da so neosnovane na borzi razširjene vesti o približevanji Nemčije in Rusije v trgovinsko-političnih zadevah. Razne vesti. * (Statistika smrti.) Po preiskavah necega zdravniškega Časnika v Parizu umrje vsako leto na vsej zemlji 55 milijonov ljudi, torej povprečno 91 554 na dan, 3730 v jedni uri in 02 vsako minuto. Srednja dolgost človeškega življenja je 38 let. Četrtina prebivalstva umrje pred osmim letom starosti in polovica pred 17. letom, od 1O0O0O ljudi doseže le jeden starost 100 let. Oženjeni žive navadno dalj negu samci. * (Prebivalstvo Rima.) Po najnovejši štetvi je prebivalstva v Runu 432 G58 duš. To število je v velikem nasprotji s številom prebivalstva v Italili in se prebivalstvo It'ina množi le počasi. Kot glavno nu'8to države z 80 milijoni prebivalcev moral bt Rim imeti 1,200.000 do 1,300.000 prebivalcev in je v oziru absolutnega prebivalstva skoro za vsemi večnni glavnimi mesti evropskimi. * (D i nam i t ni atentati) Na raznih krajih oglašajo se anarhisti z dinamitom, tako v Dublinu. kjer eo hoteli razstreliti Dublinski dvorec in v belgijskem indufttrijalnem mestu Ougre«, kjer so raz strelili hišo županovo. Več oseb bilo je ubitih pri teh atentatih * (Gledišče zgorelo) V mestu Binche v Belgiji nastal je v nedeljo mej popoludansko predstavo ogenj. Oaemuajst oseb je bito poškodovanih. CjedališeV zgorelo je popolnoma. * (Štirje otroci /goreli so) v neki niši v Uue Bt. Laurent v Bruaelji. Pustih so jih same doma in tako se je pripetila nesreča. slatina (8) se priporoča proti (t 117) ■V hripi- s- Anatherioova ustna votla in zobni prašek a obruni usta, krcpča Čeljustno mes<» ter odpravlja slabo sapo iz ust. Jedna -steklenica ustne vode velja 40 kr.; jedna šk&tlja zobnega praSka 20 kr.; 12 ateklenic 4 gld.; 12 škatelj s»i m o 9 gld. (HI —162) Lekarna Piccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila se izvršujejo z obratno posto proti povzetju zneska. „LJUBLJANSKI ZVON" ■stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. llitl Tujci: 5. januvarja. Pri Mnllei t Mautner z Dunaja. — Sandinan iz Gorice. — Dr. Elze iz Benetk. — Schalandek iz Trsta. — Kowezdy iz Budimpešte. Pri Momi: Offeman iz Gostinga. — Molline iz Tržiča. — Sauzin iz Trsta. — Neuroth z Dunaja. Umrli so v "^UrtNl : 4. JHnuvarja: Marija Perko, kurjačeva hči, 2 leti, Emonska cesta Bt. 5. božjast. — Jožefa Knitzer, mizarjeva hči, 2 leti, Streliške ulice St. 11, ospice. — Friderika Kopri vce delavčeva hči, 8 dni, Tržaška cesta št. 24, ošpice. 5. januvarja: Marija Kober, kuharica, 75 let, Prečne ulice St. 4, oslabljenjo. — Vencel Stedrv, agent, 45 lot, Frančiškanske ulice Št. 16, je bil umorjen. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. [ d 3 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 784*6 mm. 733*6 mm. 7336 mm. —9*9*0 — 1 6°C —18° C si. szh. si. szh. si. szh. snež. snež. obl. 16-90nn.j snega. 1 j .s 1 te 1 7. zjutraj 2. popol. B. zvečer I 729-9 mi. 727-2 mm. 726*8 mi. —20« C 1-0° C -0'ti'C 1 si. szh. si. szh. si. szh. obl. obl. obl. . 0 00 mm. 1 • nad Srednja temperatura — 1*7" in uormalom. 0*5°, za 0*3" in 2*3" XD\x3^.-a^slsa. "borza dne 7. januvarja t. 1. včeraj — danes Papirna renta .... gld. 9.J-2) — gld. 93 — Srebrna renta ... n 92'Hft n 92 60 110 50 110*45 5°/0 marčna renta • n 102 60 — " 102-60 Akcije narodne hankc . • 1014 — - n 1020'— Kreditne akcije , 292" 75 n 29 V— 117-M n 117 90 Srebro...... • ji —*— n — ■— 9 35 v 9-35 5-5o n 5*59 Nemške marke ti 57*92'/, i» 57*H2'/, 4/. državne srečke iz 1 1854 . 250 gld 135 gld. 86 kr. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 179 r 50 „ Ogerska zlata renta 4'/,, K 7 ■ 96 „ Ogei-ska papirna renta 5°/0...... Dunava rog. srečke 5°/0 . . . 1<)0 gld. Zrmlj. obč. avstr. 4»/»0'n zliti 5"as*- Uiti • • Kreditne srečko......L00 gld. Rudolfove srečke ...*.. 10 n Akcije nnglo-avstr. hanke . . . ISO „ Tramway-druSt. velj. 170 gld. a. v..... 102 115 Zahvala. Za obile izraze odkritosrčnega sočutja ob bolezni m smrti najine predrage, nepozabne hčerke izrekava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo. V Cerknici, dne 6. januvarja 1892. (18) Fran in Marija Zagorjan. W I&če se vešča, urna poštna m brzojavna opraviteljica. Zmožna nemškega in slo venskega Jezika dobrega vedenja in lepe, hitre pisave. Plača po dogovoru. — Prošnje, kojim so dekreti, spričevala in fotografija pri-dejati pošljejo naj se na „Slovenski Narod" pod Šifro Triglav (1129-8) Janez Jax, Ljubljana. Tovarniška zaloga (987 6) šivalnih strojev. i Ceniki, kdor jih želi, pošiljajo so ■ frankovanu in brezplačno, Mejnarodna PANORAMA (14-2) v Ljubljani na Kongresnem trgu v „Tonhalle". Odprta vsak dan od 2. ure popoludne do 0. ure zvečer. — Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer. I ruto pni n a za osebo £0 kr. 43 ustopnic se dobi za OO kr. Otroci lO kr. Danei v četrtek «lue 7. in Jutri v petek iine 8. Januvarja 1802: VII. serija: Carigrad in Špansko. N nj b<> wre dntvo Prebavno vino (Vinilni dijr«Htivuin Brevmesner) iz knezoSkofijake dvorim leknrne v Briksenu Mr. F. C. Brevmesserja je najboljše in najslgurnejie sredstvo, da se hitro lečijo vsakovrstne motltve pre-bavljanja ali zapeka. Cena velike steklenice z navodilom za porabo 1 gli. Steklenloa za poskuinjo stane 30 kr. Dobiva se v lekarni gosp. J. Svobode v LJubljani. (575—8) *i ti 1» <> I ■■ i *>. i" I o «1 «* <• • M društvo n življenje i Londonu. Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko: Dunaj, l, Giselastrasse i Pešta, Franz - Josefsnlatz St. 1, v hiši društva. št. f> in G, v hiSi društva. Društvena aktiva dno 30. junija 1890........... frank. ili,610.61S*— Letni dohodki nn premijah in obrestih dne "JO. junija 1890 ... „ 20,084.349- — Espla&itVB zavarovalnin iu rent in zakupnin it