liJiWJPi ■cmsqv manmrn Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List slovenskih delavcev v cAmeriki. We first Slovenic Dailj^ in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. Stev. 11S. NEW YORK, v petek:, 25. septembra, 1Q03, Leto X. Nezaupljivost. Carigradskej vladi nihče več ne zaupa. Hedervary ostane Bode rekonstruiral ogrsko ministerstvo. Bolgarska vlada zahteva, da Turčija takoj preneha z nadatfno Cesar Fran Josip Madjarom naklonjen. — Avstrijski ministerski TojaStvo in policija sta čuvali autisemite kteri so klali Židov* — mobilizacijo. .....<«:—----- * —-»---" * 1 - - - vstajo v svoje namene, tako Macedonija oškodovana. Paris, 25. sept. Uradniki francoskega ministerstva inostranih del dvomijo o iskrenosti turškega odgovora na bolgarsko noto.. Oni so skoraj prepričani, da s tem Turčija le namerava, da bi tako ostale velevla-sti mislile, da jej je na tem ležeče, da nemire na Balkanu čim preje konča. Istega mnenja so tudi vladini krogi v Sotiji, kajti Bolgarija prosi i in se proglasi varuhom neizvršljivih Turčijo v svojem odgovoru, naj Tur čija preneha z mobilizacijo in uaj od predsednik niadjarskim nltram. — Avstrijski pritisek na Ogrsko. da je Budimpešta, 24. sept. O cesarje- pati in kratiti avstrijske pravice. Gomeljsko klanje Pogromščiki in oblasti roko v roki. pozove vse ■ Krvavi ete bd bolgarske meje. boji m J v s t a š i in Turi i. Carigrad, 25. seot. Semkaj se poroča, da se pri Kresna prelazu še vedno bije boj. Vstaši vspešno branijo svoje, postojanke in njihove zgube so le majhne; do sedaj so zgubili 20 mrtvih, dočim so zgubili Turki že 5 častnikov iu 320 vojakov. Del angležkega brodovja je dospel v zaliv Suda na otoku Ivritu (Creta) ju ie pripravljen v balkanske vode. Petrograd, 25. sept. Ruska vlada je izdala uradno izjavo, v kterej ponavlja, da se zadržanje Evrope proti rusko-avstrijskemu reformnemu načrtu glede Macedonije, ni spremenilo in da nimata niti Turčija, niti Bolgarija ud kake strani pričakovati pomoči. Potem nadaljuje vlada, ktera se sklicuje na vspehe reforme* "Vspehi reforme, macedonskih odborov, kteri so se vstunovili v slovanskih državah, niso zadovoljili. Med tem, ko odbori zatrjujejo, ua je vem pismu, kterega je objavil včeraj- Cesar je namreč tudi tega mnenja. Ker vodje vstaje ne dobe podpore šnji uradni list v posebnej izdaji, se Projektirani zakon določa, da mora pri nebolgarskih prebivalcih Balka- poroča, da je v njem cesar Fran Jo- avstrija dobiti povišano število vo- na, skušajo to doseči potom teroriz- sip izrazil nado, do bode Khuen He- jaških novincev, dokler tudi Ogrska ma in splošne staje in tako prcpre- dervary cesarjeve "očetovske" na- ne dobi povišanja. Minister je pripo- čijo nadaljevanje reforme. Radi tega mene raztolmačil postavodajnemu ročil takojšnji sprejem tega zakona, je tudi v Bolgariji razvilo nekako zboru. da bode na ta način mogoče odpu- vstaiko gibanje, kar zamore Rusijo Konec cesarjevega reskripta se stiti moštvo, ktero je že odslužilo, prisiliti, da svoj program preinači glasi: j Cehi So ministru gIasno naapmto. , , ,..„ 'M°Je ^sko ljudstvo je po po-. vali, dočim so Nemci njegov govor načrtov macedonskih vodij. ravnavi gigantično napredovalo, kar odobravali. Sofija, 25. sept. Po vsej Bolgariji moram v svojo največjo zadovoljnost' r»„ ,• 0, • ' i • • i * ■ •• i - i tJudimpesta , 2d. sept. Cesariev ..j T.opolm linr, kteri meji skoraj smatrati kot dokaz medsebojnega za-L ' ' i • , , . i % i ! manifest grofu Khuen Hedervaryju, , da upanja med krono m narodom. Tako; l, • . . . . . JJ ' Splošna plen i te v. je Bolgar ja v predvečeru vojske, mora biti in tako mora ostati tudi v Celo v vojaških krogih ni opaziti ni- bodoče. Vsled milosti osode je naše kake vznemirljivosti, dasiravno se ustavno življenje obvarovano pred vse neprestano pripravlja na vojsko vsako nevarnostjo. Pred nesrečo bo-i-.oti Turčiji, Vesti, da je vlada radi dočnosti nas pa zamore obvarovati ljudske vzrujanosti smešna in da bo edino le pomirjenje in zmernost Bolgarija najbrže prva napadla Tur- ljudstva, ter mirno in trezno razmo-čijo, so uprav smešne. Vendar je pa trivanje naših koristi, neovrgljivo dejstvo, da za turške ob-1 Radi tega je moja dolžnost kot vla-ljube glede reform nihče ne da pi- dar, da se vedno in natančno držim škavega oreha in da je vsakdo pre- poravnave. Povsem sem prepričan, priean, da je le vojska edino sredstvo da še vedno živi v narodu oni isti s kteriin je mogoče rešiti macedon- duh, kteri je vstvaril navedeno po-sko vprašanje. Vprašanje je le, bode ravnavo. Jaz zaupam v dobro Ijud-li Bolgarija pričela z vojsko sedaj, sko sodbo in sem uverjen, da bodete ali v jeseni. j ustavnemu zastopstvu Ogrske, ktera Priprave za bolgarsko mobilizacijo mi je vedno pri srcu, raztolmačil i, va roparja sta p.-išla na vlak na postaji 1 routdale, na kar sta se na potu neopaženo približala lokomotivi. kjer sta strojevodjo z revolverji prisilila vlak blizo postaje Corbett vstaviti. Tamkaj sta se jima pridružila d vb nadaljna roparja in prisilila strojevodjo, da ju je spremil v ekspresni voz, dočim sta ostala dva stra-žila. lokomotivo. Ropa rji so imeli seboj nekoliko di-namita, kterega so razstrelili pri vratih tovornega voza, o kterem so pomotoma mislili, da je ekspresni voz. Ekspiesni uradnik Fred Iver ner je takoj vzel svojo puško, ter pri-čel streljati na roparje, kterih jednega je pogodil v srce, tako, da je bil na mestu mrtev. Krogla je roparja prodrla in se potem zavrtala v stro jevodjo, kteri je stal za roparjem. novo obl^o in malo trgovino na At-Radi tega so se roparji tako prestra- la,ltie Ave., za svoje težko prihranjeni, da so brez boja bežali proti reki n<* novee- Elgenes jo je imenoval C olombia, po kterej so odveslali na vsIed zahvalnosti le še angelj; toda varno. Ranjenega strojevodjo so pri- i Predvčerajšnjem jo je iz prodajalnice Newyorska kronika. Pričetek jeseni. ski predsednik dr. Korber, sprejme predlog glede amendacije postave radi vojaških novincev, da se tako pride v okom vsled ogrskega državnega zbora provzroČenim neredno-Ob pri-etku hladnih dni, zlasti pa stim. Dr. Korber se je izrazil, da ob astronomičnem pričetku jeseni.1 madjarski šovinisti s svojimi zahte- prično tudi modni bazari s svojimi velikanskimi razstavami za jesensko in zimsko sezono. Tako je n. pr. tudi tvrdka Lord de Taylor, ktere ogromna prudajahiica se nahaja na vogalu Broadwaya in 19. ulice, od kjer se razprostira vse do 5. Ave., razstavila jesenske mode, ktere so zlasti za žen-st»o nepopisna privlačna sila, tako, da je prodajalna vedno polna kupo-valk in tudi gledalk. Več vode za metropolo. M est o New York rabi vedno več vode, radi česar bode mesto izdalo za povečanje vodovodnih naprav $50,-(XX),000, tako, da bode mogoče povečati vsakdanjo količino pitne vode za 500,000,000 galon. Pil je karbolno kislino. Iz nepoznanih vzrokov se je skušal včeraj 54letni krojač Teodar Frieh-land 413 istočna 52. ulica, vsmrtiti s karbolno kislino. Nezavestnega so prenesli v bolnico Flower. R o s i e je a n bila njegov gelj". K policijskemu sodišču na Adams St., Brooklyn Borough, prišla je včeraj lepa ženska, ktera je sedaj tož-niea proti Edward Elgenesu. Ona je pripovedovala sodniku, da je Elge-nesa vzela v svoje varstvo še, ko je vami ne nameravajo nič druzega. nego jednoto e. in kr. vojske poko- luhove. S tem je cesar preprečil raz-dvoj liberalne večine, tako, da je se-. daj opozicija zopet v nevarnosti. Člani opozicije so radi tega izven sebe in so takoj pri včerajšnje j seji državnega zbora pričeli razsajati, ob kterej priliki je poslanec Barabas strogo napadal cesarja. Vendar je pa upati, da je najhujše pri kraju. Sedaj čaka vse na to, kake ministre bode Hedervary imenoval. Pri drža-nozborskej seji je Barabas tako razsajal, da so morali sejo prekiniti. On je izjavil, da njegova stranka kralju ne veruje. Khuenu se je očitala zopet znana afera Szapary, na kar so se Košu-tovci pritožili radi cesarjevega vojaškega povelja. Ko je hotel Khuen odgovoriti, je nastal v zbornici tak vrišč, da ni mogel priti do besede. Zbornica se snide zopet, ko bode novo ministerstvo vstanovljeno. London, 25. sept. Tukajšnja ''Daily Mail'' poroča, da je pričakovati na Ogrskem revolucijo Košutistov. — Nemčija je baje Avstriji že obljubila da jej bode z vojaštvom pomagala, ako bi morala Avstrija z svojim vojaštvom "'posredovati" v Macedoniji in ua Ogrskem. Avstrijski šef generalnega štaba, general Beck je nemškemu cesarju, ko je bil slednji na Dunaju, predložil celo avstrijske mobilizacijske načrte. Iz delavskih krogov. V podporo štrajkarjem. Chicago, 111., 24. sept. Tukajšnja Building Material Trades Council, h kterej spada 60 unij s 50,000 člani, je sklenila kamnoseke v njihovem boju proti zvezi delodajalcev podpirati. Tovarnarji nameravajo najeti neunijske delavce. Štrajkarjem se bodo sedaj pridružili tudi strojevodje in kurilei. Testi iz Cripple Creeka. Cripple Creek, Colo., 24. sept. General Chase je dovedel danes pred pokrajinsko sc_.sče >iri jetnike, za ktere izposloval običajni Habeas corpus. Sodno poslopje so stražili vjjaki. Bivši generalni pravnik Eu-jene Engly je protestiral proti prisotnosti vojaštva v sodni dvorani in izjavil, da je to kršilo ustave. Ker njegov protest ni pomagal, je ostavil sodno dvorano. Preveč železa. Pittsburg, Pa., 24. sept. Lzdelo-vanie železa bodo najbrže s 1. okt. peljali v Portland, mrtvega roparja so pustili kraj tiru. Zeleznicno vodstvo je razpisalo $1000 nagrade za vjetje bežečih roparjev. Ko je kasneje šerifovo moštvo preiskalo okolico, kjer ae je vršil napad, našli so roparja, kteri je imel polno glavo kroglic. Ranjenec je dejal, da se imenuje James Connors in da je doma iz Portlanda. Imena druzih roparjev ni hotel povedati. Zaprli tovarno. New Castle, Pa., 25. sept. Tukaj ■so zaprli največjo tovarno za izdelovanje plošče vi ne, ktera je last American Tin Plate Co. Tovarna ostane zaprta za nedoločen čas. bil navadni kurilec na nekem parni- zmanjšali in razne delavnice v Penn-ku. Ona je hotela napraviti iz nje-' sylvaniji zaprli. Naročila na surovi-'' ga pravega človeka, kupila mu je no postajajo vedno manjša, kar dokazuje, da je zaloga izgotovljenega železa in jekla velika. Ako železna obrt ne dobi novih trgovišč, bode delo preko zime počivalo. U. S. Steel Corporation bode mogoče zaprla vse svoje tovarne za plo-Ščevino. ako ne bodo hoteli delavci delati pod onimi pogoji, kakor lansko leto. Podpredsednik Lackawanna Iron & Steel Co. naznanja, da bodo v plavžih v Lebanonn in Cornwallu, Pa., v par dnevih prenehali z delom, ker je zaloga tovarn velikanska. 2000 delavcev bode zgubilo delo. Poškodovane ribiške ladije. St. Johns, N". F., 24. sept. Orkan, kteri je razsajal mi noli petek ob znaša $125.000. Največ škode ima' Grand Banks, je razne ribiške ladije "West Davis Co. | zelo poškodoval. Več ladij se je po- Gardensville, N. Y., 25. sept. Tu topilo. Razne ladije so rešile 6 ame-je zgorela tovarna stolov tvrdke Oh. riških, 4 francoske in osem domaČih F. Schoepplin in livarna. Škoda zna- mornarjev, kteri so plavali na raznih ša $30,000. J razvalinah v morju. i vrgel. Razni požari. Zanesville, O., 24. sept. V bližnjem Norwich u se je na nekem vlaku Baltimore Ohio železnice, kteri je vozil memo imenovane vasi, pripetila e jednega težko ranjenega | razstrelba petroleja, radi česar se je več hiš vnelo. Plamen se je tako hitro razširjeval, da so skoraj vse hiše zgorele. Beaumont, Tex.. 24. sept. V pe-trolejskem okraju Shoestring je zgorelo 35 petrolejskih vrelcev. Škoda Umor ua ulici. C li i c a g u so našli na uli-necega moža in ženo umorjena. Chicago, 111., 24. sept. Včeraj zjutraj so našli na Lexington Ave., južno od 54. ulice trupli Elizabete We-berjeve in Italijana Innocente Ta-laminija. Oba mrtveca sta bila po dvakrat vstreljena. Ljudje sicer mislijo, da je Italijan vstrelil najpreje žensko in potem samega sebe, toda v ostalem zadeva še ni pojasnjena. Policija je zaprla Arthur V. Laurie-ja, s kterim je pokojnica živela. Vendar pa nima nikacih dokazov, da bi imel baš on opraviti z dvojnim umorom. Osodepolne strele so slišali stanov-niki bližnjih hiš ob 1. uri po noči, toda zanje, kot vsakdanjost, se ni nihče zmenil. Naslednje jutro so našli mrtvece. Pri mrtvej ženski so našli pisma v envelopu, na kterem je bil napisan Talaminijev naslov. Čemu bi morda slednji vstrelil Weberjevo, tudi Še ni znano. Weberjewa je bila rodom iz Detroita, Mich., Lepe številke. Caracas, Venezuela, 24. sept. Inozemske vlasti zahtevajo od Venezuele naslednje svote denarja." Francija $10,040,000; Zjed. države $10,900,000, Italija $8,800,000; Belgija $3,099,000, Anglija $2,500,000, Nemčija $1,417..-309, Nizozemska $1,048,450, Španska $600,000, Mexico $500,000, Norveška $200,000. Vojaki so se vrnili. San Francisco, Cal., 24. sept. Z vladinim parnikom "Solace", kapitan Singer, vrnilo se je iz Filipinov 450 odsluženih vojakov in 20 civilistov. Gomelj, Mohilevska gubernijf,. 21. Sept., via Petrograd. 24. Sept. Dopis-nilc "Ass. Pr." je v tukajšnjem mestu priredil preiskavo o zadnjem klanju Zidov in nrotižidovskih demonstracijah. ktero so se vršile dne 11. sept. in ktere so trajale več dni. Izgredi so bili manji. toda zu Zidove večjega pomena, nego oni v Ki-šenevu, kajti policija in vojašuo sta Lila odkrito na strani izgr^dnikov ter morilcev ali "pogromsjkov", kakor jih Rusi imenujejo. Vojaštvo in drugo prebivalstvo je tvorilo nekak živ zid, za kterim so pogromšiki plenili židovska stanovanja in rušili prodajalnice, ter pretepali one Zidove, ktere so dobili v svoje Toke. Tako ie trajal boj od jedne do druge ulice. V Gomelj u je 26, 000 Židov, kteri so si prilastili skoraj vso tukajšnjo trgovino in obrt. Le malokdo izmed prebivalcev je bogat, toda med njimi tudi ni siromakov. Židovski delavci so večinoma socijalisti. Nemiri so se pričeli dne 11. sept. Na trgu je prišlo med kristjani in Zidovi do orepirov, kteri so se pa kmalo spremenili v boj, v kterem je bilo več osob ranjenih. Jeden seljakov je vsled zadobljenih poškodb umrl. Na to so se hoteli kmetje osvetiti in v to so porabili naslednjo soboto in nedeljo. Vodje pravoslavnih sta bila častnik Penski in bogat trgovec imenom Po-t-roženko. Vsakdo je vedel, da se prične "pogrom" v ponedeljek, radi česar so Zidovi prosili policijskega ravnatelja Ravskega za varstvo, radi česar jc slednji pozval v mesto polk pešcev, kteri so bili v poletnem taborišču. Na ta način je prišlo v mesto 1600 vojakov. Zjutraj v ponedeljek pričeli so antisemitski železniški dela vel, kterih je bilo večsto z organiziranim napadom na židovsko prebivalstvo v ulici Zamovkaja, kjer so plenili in poškodovali vse, kar so dobili. Policijski ravnatelj Ravski je poslal policijo in vojaštvo v Zamovkajsko ulico, toda policija je postopala, kakor da* bi morala čuvati pogromščike. Vojaki so s puškami pretepali one Zidove, kteri so hoteli priti svojim rojakom na pomoč. Mnogo so jih tudi zaprli. Med tem so pa pogromščaki dobili pomoč iz druzih delavnic. Plenilci so potem korakali od ulice do ulice. Njim so sledili vojaki in policaji in tako preprečili vhod v opustošene židovske hišt. Kasneje so prišli v židovski del mesta, kteri se imenuje "Amerika", na to Konjski trg na gorenji del Rumjaneov^kaje ulice in mestni del "Kavkaz". Izgredniki so razdejali skoraj 400 hiš in prodajalnic, pobili vsa okna, razbili pohištvo in druge stvari- Zidove, kteri niso pritekli v zavetje kristjanov oziroma, kteri se niso poskrili po kleteh, so nepopisno pretepli, tako, da je bilo mnogo ranjenih. Blizo Bazara se je streljalo, toda ranjen ni bil nihče. Na to je pričela policija Židom odvzemati orožje; 40 stavbinskih delavcev se je zbralo na Rumjancov-skej cesti, kjer so vstavili vsaeega mimoidočega Žida in \>acega pošteno namlatili. Delavce sta v tem po-=lu podpirala pomožni policijski stotnik H arnolonski in poveljnik Je-leiiski. Cifuta Borg Keveša so delavci v pričo policije do smrti pretepli, ne da bi bil zato kedo aretiran. P"poludne ob 4. uri -o se Zidovi zbrali na Komajskem trgu in tu so vojaki nanje streljali. Usmrten i -o bili trije Salomoni; dočim je bilo več ranjenih. Tudi trije pogromšceLi so bili vsmrteni. Naslednji dan prišlo je v Gomelj 400 seljakov, ktere je pa vojaštvo prepodilo. Po dnevu ^e je v mestu plen j te v nadaljevala in je trajala do srede. Do IS. sept. je potem vladal mir. Ta dan je pa nekdo umoril tr-srovca s sadjem Zvagolskega. Pet milj daleč od Gomelja, v vasi Veru-iimo, je bil usmrten Židov Pjatel-■*ki, kteri je tjekaj pribežal s svojo soprogo in kteri je pred smrtjo radi strahu zblaznel. V Gomelju se istega lne usmrtili Zidove Davidov, Lejkin in Elpern. Koganski in Oberman sta bila prebodena z bajoneti. Naslednji teden je z vsakim vlakom ostavilo Gomelj na stotine Židov. Kristjani so zgubili 5 mrtvili, od kterih 3 so vojaki vstrelili Židovski odbor trdi, da zamore 95 pogromščikov zopet spoznati, toda do sedaj je bilo le 35 kristjanov aretiranih. Nad 50 Zidov so zaprli radi nošenja prepovedanega orožja. Zastopnik "Ass. Pr." je obiskal opustošene hiše, ktere tvorijo tretjino vsega mesta. Vsi Židovi trdijo, da je policija pogromščikom pomagala, mesto, da bi jih preganjala. Na dveh sinagogah so vse šipe pobite in židovske svetinje raztrgane. V hiši nekega židovskega trgovca so napadalci iz blagajne pobrali ves denar in razbili vse pohištvo. Bati se je, da se izgredi dne 27. in 28. sept. ne ponove, kajti takrat bode tukaj velik sejm. "GLAS NARODA" prodaja po 1 cent številko: V Clevelandu, Ohio, 1778 St. Clair, Stret. V Johnstown, Pa., Frank Gabre-nja, 521 Power St. Ako želi kdo rojakov list prodajati, naj se oglasi pri upravniatvu. Mala poročila. — V Morse, Wis., je zgorela parna žaga tvrdke F. B. Chase zajednu z 6,000,000 kubičnih čevljev veliko zalogo lesa. Škoda: $30,000. — W. Polhemu, bivši agent Plant železnice, se je v Summerville, S. C., iz neznanih vzrokov vstrelil. — Tovarna sodov tvrdke Ribaud Bros., v Millertonu, Conn., je zgorela Škoda znaša $15,000., — V Martinsville, Ind., je neki Sain Grady, kteri je bil zaljubljen v gospodično Seamanovo, slednjo v ljubosumnosti z revolverjem napadel in jo nevarno ranil. Na to se je skušal usmrtiti, kar se mu pa ni posrečilo. — Tatovi so prišli v postajo Erie železnice v Great Bend, Pa., 16 milj daleč od Binghamptona, N. Y., kjer so z dinamitom razstrelili blagajno in neznano kam odšli. V blagajni ni bilo mnogo denarja. — V hiši F. Milburna v Wilmeng-tonu- Del., je 25letni Frank Ho£f-ecker streljal na svojo soprogo iu njenega ljubimca, na kar je skušal tudi samega sebe usmrtiti. V?i trije so ranjeni. — Harry A. Garfield, sin umorjenega predsednika Garfielda, je postal profesor na vseučilišču Princeton, N. J.* kamor se bode takoj preselil iz Clevelanda, O. V Bessemerju, Mich., je Edward Mileski na stopnjicah njenega stanovanja vstrelil svojo bivšo ljubimko, 241etno Ano Voženakovo. Na to je tudi samega sebe smrtno ranil. — V Northfieldu, Vt., je neki nepoznani zločinec prišel v stanovanje gospe S. Trombleejeve, ktero je hotel posiliti. Gospo je toliko časa tolkel, da je postala nezavestna in vsa krvava. Njeno stanje je kritično. Nezgode na morju. Chatham, Mass., 25. sept. Parnik "L P. Willi ams" je na potu iz South Gardinerja, Me., v New York, obtičal v peščeninah pri Orleansu. La-dija je deloma razbita in mornarji so morali vso noč pumpati vodo iz parnika. Kljub temu so pa morali ladijo ostaviti. Seattle, Wash., 25. sept. Ameriška jadranka "Abil M. Deering" je na potu iz Seattle v Cape Nome, Alaska pri .Akutanu obtičala v pesku. Mornarji in potniki so se izkrcali na Barry Island. Denar ali življenje. Gospod Henderson iz Riverside je sklenil vse špekulacije opustiti in samo za svoje zdravje skrbeti. Zakaj ? Bogati mož je neumorno del.il in srečno špekuliral, mnogo denarja zaslužil, končno pa vendar prišel do -spoznanja, ko je težko obolel, da ni denar najboljše na svetu in se odločil žrtvovati denar in varovati 9i življenje. Navadno vsaki človek, kateri ima mnogovrstne posle, zanemarja glavno reč — samega sebe. Nikdar se ni pa treba bati človeku, kteri pije redno Trinerjevo zdravilno grenko vino, da bodo njegovi organi oslabeli, ker to vino čisti in obnavlja kri in tako kontrolira celo prebavo, oživi živce, ojači mišice, sploh vzdrži človeka zdravega. Pijte toraj to vino, pa se Vam ni treba bati ne za denar ne za življenje, ker oboje ostane v popolnem redu — samo pazite, da Vas kdo ne goljufa in mesto Trinerje-vega vina kako žlobodro posili. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu, Joa. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago UL, Pilsen Sta. ' ... ...... ,. „Glas Naroda". T.ist slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik; Editor: ZMAGOSLAV VALJA VEG. Laatnik: Publisher: FRANK SAKSER. 109 Greenwich St., New York City. Na leto velja list za Ameriko . .$8—, „ pol lete............1.50, Za Evropo za vae leto . . d zemljišča, in k temu davku se je po krivici prištel najemninski davek od mestnih hiš, ki niso z zemljišči v ■ likaki zvezi. Vlada seveda ni v za-lngi za izvedence, ki po svoji učinki vesti spoznajo, da taka celjska nestna hiša tvori gospodarsko enoto - kako njivo v Vojniku ali na Dobr-li. To je prava pravcata lex-Staller v praksi. In vendar je upravno sodi- če celo o istih konkretnih slučajih e davno končno razsodilo, da takim iosestnikoni ne gre volilna pravica v eleposestvu. Tako delajo avstrijske .hide, tako kršijo zakone, da bi Nemem potnogli vsaj do začasne zmage iajsi stori potem upravno sodišče car si hoče. Kar nam pa v tretji »rsti občutno škoduje, je dejstvo, da rredo za Nemce v boj vsi deželni in-iituti s svojimi veleposestvi, nadalje lemška rudniška in železniška pod-,etja. Pri nas pa vsled splošnega sla--ega stanja kmetijstva ni posebno eiideiieo tvoritve novih veleposestev, .i itak malo dobička prinašajo, do-ini si tujci — Nemci — lahko kupujejo veleposestva za — zabavo. To -nio navedli, da se bode moglo uvi leti vzroke nemških zmag glede •krajnih zastopov n. pr. v Brežicah n Slov. Bistrici. Težki časi so to, in ireba bode ljutih bojev, da si opomo-remo. "SI. N." Trije v smrt obsojeni bratje. Albany, N. V., 2:i. sept. Vest, da je governer Odeli pomilostil tri v smrt obsojene brate Van Wormer 111 01 ne pomilostil, bi bil že davno obešen. Bratuša so sedaj obtožili, ker ie svojo žeuo obrekoval. da mu je pomagala hčerko umoriti, radi česar bode nekaj časa zaprt. Petrograd, 25. sept. Car in cari-nja sta danes odpotovala v Darm-stadt. k poroki grškega princa Andreja s princezinjo Alice Batem-herško. Rim, 25. sept. "Osservatore Bo mano" poroča, da je bil Msgr. Wil-pert imenovan papeškim protonator-iem, ne pa tajnikom, kakor se je pr-votno poročalo. London, 25. sept. Ravnateljstvo angleške banke je danes izplačalo v dividento za minolih G mesecev. Ostanek nerazdejanih dobičkov znaša $1 S,691,295. London, 25. sept. Vsled nepredor-ic megle je promet v Canal La Man •he zelo oviran. Razni parniki, ki 1 nI pl ju ji-jo v Ameriko, so morali 24. ur čakali v Soiithamptonu. London. 25. sept. Ker je zadnji vini r na Angleškem vničil je vse sadje. pre vlad nje sedaj v Angliji ameriško sadje. Se nikoli se v Anglijo ni • lovažalo toliko californijskega sadja kakor bas letos. V minolem tednu se ie samo v Londonu prodalo 27,000 zabojev ameriškega sadja ali 675,000 funtov. Običajno prihajajo v Anglijo hruške iz Francije, toda letos jih .udi Francozje ne morejo poslati. London, 25. sept. Poročevalec tukajšnje "Times" brzojavlja i/ Tokio, Japonska, da je tamošnji ruski poslanik v. Rosen ostavil Tokio in odpotoval v Port Arthur. Potovanje je političnega pomena. Pri Vongam Pho v Koreji so se pojavile zopet roparske tolpe, radi •esar je ruski poslanik v Soeoulu, M. Pavlov, prosil vlado, tla čuva ta-mošnje Ruse. Melbourne. Victoria, Avstralija, 25. sept. Ministerski predsednik avstralskih zvezinih držav. Sir E<1-11 umi Barton, je odstopil, ker je po-•la niso ničesar našli, iz česar bi se lalo sklepati, da jo kedo deklico umoril in potem položil njeno truplo na tračnice. Policija je sedaj prepričana, da je bila pokojnica samomorilka. Klici iz pustinje. St. Thomas, danska zap. Indija, 2!. sept. Uradni list angleškega, k malim Antilom spadajočega otoka Christopher (Kitts) naznanja: ''Trenotek. v kterem moramo v Zjed. državah prositi pomoči, mora vsaki čas nastopiti, ako hočemo delavsko ljudstvo otokov Kitts in Nevis obvarovati lakote. Tu vlada nepopisno siromaštvo. Posestniki so prisiljeni radi dolgotrajne suše, svoje izdatke pomanjšati in krepki možje ter ženske zaslužijo jedva dovolj, da se zamorejo preživeti. List "Times", kteri izhaja na angleški ■ni otoku St. \ incent trdi, da je vlada kriva, da je tamkaj po zadnjem vukanskem izbruhu zavladala beda in pristavlja, da lakota In bolezen neprestano zahtevati žrtve. Mo--ki in ženski delavci spe v raztrganih šotorih, ktere so pred letom dni zgradili. "To je prava sramota za kolonijo." Slovenski in hrvatski delavci! Ako kdo želi delati pri železnici v Columbia Falls, Montana, plača $2 na dan. dalje se dela železnica Ra-chards-Lundeen Co. "Soo Ry". olizo Duluth-a. $2.00 na dan in vožnja cul Duluth-a prosta. Obrni se na MAKS SEVER. 024 Manhattan Building, ter prideni 10c znamk za točni odgovor. Se priporoča (23-30-9) Maks Sever. Izvanredni parniki francoske družbe. LA CHAMPAGNE < »dpi j nje dne ;{. oktobra iz New York a v Havre. LA GASC0GNE odpljuje dnč 17. oktobra iz New Yorka v Havre. Prvi razred na teh parnikili bode prirejen za drugi razred in velja do Havre samo $42.50. Tretji razred je pa prirejen za družine in prostori za 4. 6 in 8 osob skupaj. Ta parnika sta toraj dobro urejena za potnike II. in III. razreda. Kranjsko slovensko katoliško SYelB Barbare v Forest City, Penna. Inkorporirano dne 31. januarja 1?M)2 v Penns.vlTaniji. ODBORNIKI: Predsednik: Josip Zalar, P. O. Box .->47. Forest City. Pa. Podpredsednik: Josip Židan. P. O. P.ox 47*. Forest City, Pa. I. tajnik: Ivan Telban, J'. O. Box g07. Forest City. Pa. II. tajnik: Ivan Žigan, p. O. Box f>7f>. Forest City. Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537. Forest City. Pa. GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Bucineli star., P. O. Box 591, Forest City Pa anton Oven, I* O. Box r>.°,7. Forest City. Pa. Ivan Osai.in, P. O. Box 4«>i\ Forest City. 1'a. Josip Gorenc, P. O. Box 5«i>, Forest City. Pa. POROTNI ODBOR: Josip Bucineli ml.. P. O. Box ."»91, Forest City. Pa. K ako l zalar. P. O. Box 2S. Forest (it v. Pa. Ivan Opeka. P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box G.~>l\ Forest Čil v. Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku : John Telban. P. < >. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "Glas Naroda". Najsilneje orožje proti boleznim Je edino znanost! Na kteri način zdravi prof. Collins bolne? Svet priznava, da je znanost najbolje orožje, s kterim je mogoče bolezni sevladati. Zdravnik, kteri j hoče bolnike vspesno zdraviti, mora pred vsem bolezni dobro poznati. Slabi in neizkušeni zdravniki na-• pravljajo čestokrat pomote, ktere zamorejo postati za bolnike osodepolne. Ako zdravnik b..l«-zni ii;M:in<'-no j ue pozna, predpiše bolniku zdravila za kako drugo bolezen, ktera v tem slučaju naravno ne ponm-M jo. p:1č pa škodujejo. Ako bi vsi zdravniki takoj spoznali bolezni in vedeli za prava sredstva proti boleznini i»o-j tem bi mnogo manj ljudi j umrlo. Dobro znanemu učenjaku Prof. Collinsu je bilo vedno na lcm ležeče, da je bolezen svojih paeijentov natan« no s|»ozn:il. Potom neprestanega proučevanja in poskusov je končno tako napredoval. a 1 ed 1. . en čas novo poslopje. Sedaj, ko je že vse v redu. nahaja se i: jegov zav -.1 zopet v hiši štev. 140 W. 34th St., New York, kjer nadaljuje s svojim blagodejnim delom. Ijeti na navedeni naslov. Vse dopise je toraj poši- Vsak: Ibolniic, Prof. Colli««. kteri potrebuje zdravniške pomoči, naj se zaupljivo oT 1 ■,],, prof Collinsa. Ne iščite družili zdravnikov, ker kasneje bodcie n ;e-a želeli. ' O prof. Collinsu vam vsakdo povč, da je on najizbomejši in najvestneji zdravnik v vsej Ameriki, iločlm m! o družili ne ve, kedo so oni. Niti jeden zdravnik se ne more s tako vspešnim zdravljenjem i/kazat > ne-o baš profesor Collins. Zdravi vse bolezni. Prof. Collins pozna takoj po znamenjih vsako bolezen in radi tega zdravi možke. kakor tudi >Vn ke ! ;.i:i, bodisi akutne aH i»a zastarele kr>nične. Bolezni na srcu, jetrali, Iemagale. K., ii t . tU.. .1 L niti delati nisem mogel. Prof. Collins je pa bil mi zdravnik, kteri me je U k^.iu jednega mesua o/dravel. I . i u "1 \ . i _ Kurz. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.55 in k tema še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. _„ Boonton, N. I. Cenjeni prot. Colli r « | Vsem rojakom naznanjam, da je prof. Collin.'? i najboljši zdravnik., kar sem jih dosedaj Im.-K 1 Bolna sem bila od 17. novembra 1901 v » 30. junija »902. Srce mi je utripalo in tref , sem se povsem životu. Ker sem pri zdr^> nikšh iaman iskala pomoči, sem že sko-a oimpaia. Ko ti Č no sem se obrnila do slaynr»k'a prof. Collinsa, kteri me je ozdravil s» ( Vam srčno zahvaljujem gospod prof. 'Collin., liog Vas 5ivi na mnogaja i blagaja lista! Marija Bi srna. M a h o n o y C i t y, * >. Tri V rf)čd zor vi a, kos-iii nii.-vt !irv-Mich. Seiiaj bivam vi-. . v \ zilravila so i>ii i/boruo uirt^al.i sem p<»poln«>n*a i>?«ir. 1 ijer., :a ka iskreno /abv. ;u:e:u. Vi s: siromakov, kt-r \ 1 bogaf. Nam 1» «.11 ljudi d »biti r»iBo. . i; ti. Vi ste pi n . »,!> rn na li Kulis. y. \ i.ajti jaz za. kar re Vam pravi o?nik • iuTUl it- !n _-ae in h zdra\ n.kov je ie, od _nar;a in j;u: a- .-1 7 ' ra» nk in nr..\ iči ri človeV, ridi čes r V s \ s: komu' t }>"> 1 > -poročam. Priobčile ti« v iialih, da Ume v . kdo vedel za Vas S spoStovanjem Iv. Re p o v a j, 6< 6 " . \V St., Maham >v 'I*a. Ako nimate dobrega zdravnika, odgoverite na sledeča vprašanja in ]»ošljite prof". Collinsn Kašljate ? Bljn jete f Povračate ? Imate polucije? Boli Vas bok f Imate drisko I Teče Vam iz ušes? Imate slab tek ? Peče Vas v ctIu f X Imate slabo dihanje ? Se ^Sntite bolni po vsakej jedi ? Ne morete na stran i Ali Vas čelo boJi f S* Vam roke tresejo f AA Vas koža srbi t ošiljati na I. tajnika: Josip Agnič, P. O. Box 266, Ely, Minn., ]x> svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Bor 105, Ely, Minn, in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". Drobnosti. 1 mrl jt- v (Iradon kaznilnični ravnatelj v pokoju Ferdinand Vre-har. rodom Kranjec. Služil je dalji časa v Ljubljani. Z odra p a d el . Dno 10. sepl. je padel z odra pri zgradbi Svigljeve hiše 11a Dolenjski cesti v Ljubljani slikarski pomočnik Rajko Dežman, kterega so morali zaradi poškodbe prepeljati v dež. bolnico. Breškavas pogorela. Iz Smihela nad Pliberkom poročajo: Dne 9. sept. zvečer ob 8. uri je pogorela cel h Breškavas razun dveh hiš. Radi velike suše in pomanjkanja vode je v kratkem času pogorelo nad 20 poslopij. Ogenj je menda nastal •ia nekem skednju vsled nepazljivosti uekega pijanca. Utopil se je v Vipavi opekar Andrej Gregorič iz Prvačine. U t o 11 i 1 je dne 8. sept. v Savi lf» let Htari pastir Josip Uštar iz Dolskega. Deček se je najbrže pri kopanju ponesrečil. Nesreča 11 a žagi. Na žagi Ivana Grudna v Jeličnem Vrhu se je 121etni Jernej Bezeljak preveč približal gonilnemu drogu, ki ga je zadel s tako silo, da je bil Bezeljak na mestu mrtev. Vlak je povozil med Tržičnn in Nabrežino GOletnega ribiča Ivana Variška iz Devi na. Vlak p o v o z i 1 je mej Sineeva sjo in Železno Kapljo znanega žga-njarja p. d. Prelesnika z Obr'jkega da je ostal na mestu mrtev. Dne 10. sept. je udarila strela pri Tinčku na Dobračevi. Trem posestnikom je pogorelo devet poslopij. Zgorela je tudi jedna jum'ca. Skoda je velika. Požar. V Kožar j ah ie dne 12. wept, po noči pogorela hiša posestniku Marusteku. Prebivalci so se komaj rešili; kako je požar nastal. s» ne ve. Sava je pri Litiji tako nizka, d: se jo lahko prebrodi. Florijanov trg v Novem me atu sedaj izravnavajo. Mestno klavnico v Kranju so 1. sept. izročili prometu. Oropani' poštni urad- Neznani storilci so ulomili v poštni urad Sava pri Litiji in odnesli železno blagajnico s 312 K 28 v. denarja, dalje 52 K in poštarjevo puško. Napaden je bil 5. sept. po noči posestnik Jernej Turk iz Hudega vrha, okraj Lož. Peljal se je na vozu, nakrat pa sta skočila proti njemu kočarjev sin Janez Pajk iz Stranske vasi in Vincencij Zaman iz Mlešeena ter ga pobila na tla, kjer je Turk nezavesten obležal. Drugi dan so ljudje dobili Turka na cesti ter ga spravili domov. Napadalca sta pod ključem. Smrt v peči. Iz Bajtišea na Koroškem se poroča: Ponesrečil se je rudar Simen Smigic. Delal je pri peči, kjer se topi železna ruda. Da bi nekaj popravil, je zlezel po lestvi a pri tem oslabel in padel v peč, kjer so ga našli mrtvega. Pred celovškimi sodišči nadaljuje dr. Brejc boj za pravice slovenskega jezika. Celovški odvetniki protestirajo proti rabi slovenskega jezika pri sodiščih, češ, da ga ne razumejo, a sodišče ni tega mnenja, in tako se bodo morali celovški ; teniškonaci jonalni odvetniki privaditi slovenščini. M r 1 i č e v a obleka se je užga-' «. Tuletna Marija Rosa je ležala na vojem stanovanju v Rovignu na urtvaškem odru. Vsled silne vročine <0 se voščene sveče, ki so gorele na •ast umrli, začele kriviti in ena je irišla v dot i ko z mrtvaškim prtom, u se je užgal. Kmalu bi se bila zgo-!ila nesreča, ker ni bilo ravno !«enega v sobi, ako ne bi bil silni dim •pozoril domače 11a ogenj, ki so ga pogasili. Velik g o z d n i p o ž a r pri Tr--tu. V bližini komnoloma pri Sv. Ivanu je pogorelo SOOO k v m gozda. Skoda je velikanska. Ogenj je nrstal po neprevidnosti. Prozoren človek. Pokopali -o pred dnevi v Teplitz Count Or-loffa, za kojega se je za njegovega življenja kaj živo zanimalo vseučili-če v Lipskem in Berolinu. Bil je to •es pohabljen človek, kojega koža in ;osti so imele to posebno lastnost, da o bi le. prozorne. Če si na primer deal uro pred nogo, si zamogel skozi jogo videti, koliko je ura. Umrl je Drloff radi želodčnega raka. Ker pa ;e bil ves pohabljen, so morali radi njega narediti posebno krsto, da kar sedi v nji. Prišel je v Teplitz profesor lipskega vseučilišča, da bi Or-loffa odkupil za vseučilišče. A brez vspeha, ker je zahteval impresario preveliko odškodnino, kakor tudi, ker je bilo prevažanje v Lipsko zvezano s prevelikimi težkočami. Žrtev slepar jeva. Kot pomožni učitelj na šoli v Žužemberku nastavljeni Janez Kakar iz Ljubne-ga na Štajerskem se je sredi avgusta preteklega leta poročil z neko pridno deklico, ki mu je prinesla 600 K dote Kakar je ta znesek svoji ženi pone-veril in s trgovcem Vokačem ušel v Ameriko. Poneverjalec. Mariborski porotniki so obsodili 29letnega Ferdinanda Kliera, ki je poneveril kot mestni oskrbnik v Radgoni 127 K mestnega denarja, v štirimesečno ječo. Kmetje se oborožujejo. Ker se v občini Loke, občina Šmarje na Spodnjem Štajerskem, vedno bolj širijo strašne vesti o delovanju neke roparske tolpe, se kmetje oborožujejo. V Celju so puSkarji zadnje dni lonetom prodali nad sto revolverjev. Nepriljubljena poslan ca Poljski listi pozivajo poslanca Valev-sekga in Niementovskega, naj odložita mandata. Izvoljena sta bila le, ker sta obljubila, da dosežeta zgradbo dveh galiških železnic. Izvoljena sta res bila v železniško komisijo, ter se je zgradba obeh železnic dosegla, ko je dežela dovolila izdatne subvencije. Sedaj je pa dobilo zgradbo neko prusko podjetje. Hr vatske vesti. Razmere na hrvatskih kolodvorih. Neki potnik je dal na zagrebškem kolodvoru shraniti prtljago. Potrdilo ima na eni strani madjarski, na drugi italijanski tekst, a v hrvatskem ni ne duha ne sluha. Potrdilo ima sledeči naslov: "668 sz. — D. Sor, letetjegy — Vaglia di consegna". — Srbsko hrvatski, a ne "bosanski", se bo od slej imenoval vsled naredbe Buriana jezik, ki ga govori narod v Bosni in Hercegovini. Vse tiskovine z ozna-kom "bosanski" jezik se bodo uničile in z novimi nadomestile. — Cesar je podelil odd. predstojniku kr. hrv. si. dalm. zem. vlade Arminu Paviču red železne krone 2. vrste, velikemu županu župani je modruško-reške, dr. Vlad. pl. Nikoliču-Podrinskemu pa viteški križ Leopoldovega reda. — V Ameriko odšel. Soiički župnik M. Relič, bivši administrator unijatske župnije v Mitrovici in veren sotrud-nik "Hrvatskega Branika", je odpotoval v Cleveland, kjer je jedina unijatska župnija v celi Ameriki. — V ponedeljek sta prevzela odposlanca okrožne blagajne dr. Milivoj Dežman in ravnatelj Aneelj zemljišče, ktero je podaril grof Kulmtr za gradnjo zavetišča za jetične. — Nar. zast. Evgen Kumičič je odšel v nedeljo v Varaždinske toplice,„ kjer ostane kakih 14 dni. Nar. zast. dr. Frank je okreval že toliko, da je zapustil posteljo. — Nevesto nevarno obstrelil je na nerazjasnjen način neki Milan Vlahovič iz Stenjevca. — Petrolejska steklenica se je razpočila v hiši Simona Žiguliča v Miroševcu, vsled česar so se vneli tudi bližnji predmeti. Kmet je hotel gasiti, a se mu je pri tem vnela obleka in je dobil hude opekline. — Vsled £rriže je obolelo in umrlo več osob v Ivloštar Ivaniču. — Morskega volka, 2 m dol gega in 90 kg težkega, so vjeli v Su-martinu na otoku Braču. — Bavarska princezinja Marija Terezija je prišla s svojimi hčerami v pondeljek v Mostar in šla od tod naslednji dan v Dubrovnik. Na kolodvoru jo je sprejel župan Haradžimenovič. — Slavnostna telovadba "Pokupskega Sokola" se je vršila v Karlovcu. Udeležilo se je je tudi nad 50 Sokolov iz Zagreba. — Na orožniško patruljo so streljali v noči od sobote na nedeljo iz zasede v Zajezdi pri Zlataru. Počili so štirje streli, ne da bi kteri zadel. Storilci so izginili brez sledu. — Čestitanje k odlikovanju. V torek so čestitali uradniki dež. vlade efu Arminu Paviču k odlikovanju, sekcijski Šef dr. Šumanovič pa je imel nagovor, kterega je sklenil s trikratnim živio-klicem. — Učiteljica na višji dekliški šoli v Gospiču Valerija Mayerhofler je imenovana za vodi tel ji cg drž. višje dekliške šole v Sarajevu. — V botaničnemu vrtu v Zagrebu se je razcvela Viktoria re-u'ia, rfdka vodna cvetlica iz tropičnih krajev Amerike. — Ban Pejascevich se je v pondeljek podal v Budimpešto — Kakor vsako leto, tako tudi letos, ie daroval ban 5 dukatov in 40 K, naj serazdele med šolsko mladino v Na-Šicah. veljniki nadzorovati častniške pojedine. — Kuga razsaja v Tsientsinu na Kitajskem. Umrlo je že 18 osob. — Novo vojno ladijo izpuste v morje v Tr stu dne 4. oktobra. Ladiji je ime "nadvojvoda Karol". — V Brzezanju pri Krakovu je major Rukavina zasledoval na konju nekega inženerja, ki se ni hotel hitro izogniti na kolesu njegovemu oddelku. Major je kolesarja s sabljo močno ranil. — V Borszovi pri Aradu je neka Katarina Klanka prerezala vrat materi svojega ženina, ker je mati branila poroko. __ Izpustili Rooseveltovega napadalca. Syracuse, N. T., 24. sept. Včeraj so tukaj izpustili John Millerja, kteri ie bil zaprt, ker je na delavski dan baje nameraval napasti predsednika Itoosevelta. Miller je pisal policijske mu sodniku Thompsonu, da ni nameraval predsednika vsmrtiti in da bode mirno odšel 11a svoje delo. Kretanje parnikov. V New York so dospeli: Numidian, 24. sept. iz Glasgowa 316 pot. . Carpathia, 24. 1401 pot. sept. iz Liverpoola s Razne male novice — Blizu Aten se je potopil neki egipt-;ki parnik. Rešilo se je samo osem mornarjev. — Velik gozdni požar razsaja v Dalmaciji biizo Labina. Dosedaj je že zgorelo gozda v obsegu kilometrov. V veliki nevarnosti so (udi vinogradi. — Obglavili so v Mainzu roparja Dretroisa. Prvi spuščaj mu ni glave odsekal, kar je pro-vzročilo meti gledalci grozo. — Lansko leto je bila nekemu ruskemu kapitanu v Berolinu ukradena biserna ovratnica, vredna 40,000 K. Sedaj so dobili tatu. Isti je pustolovež Ja-runtovski, ki sedi v petletni ječi in je uečak škofa Stablevskega. — Umrl ie v Monakovem kapelnik dvornega gledališča, Herman Zumpe.—Email-na tovarna jo zgorela v Weipertu. Škode j 300,000 K. 400 delavcev je ob kruh. Pri gašenju je ponesrečilo osem osob. — Svojega sina je vstrelil v Szilagy-Ker na Ogrskem kmet Siitle. misleč, da je na vrtu pes. — Ogrski minister notranjih zadev je odstavil zdravnike v bolnišnici v Soboti, ker so ropali mrliče. — V Ke-mendu pri Ostrogonu je lovec Szalay povabil dva sorodnika na lov. V gozdu je oba zavratno umoril, doma pa je še sam pognal kroglo v glavo. — Irski podkralj K. of Dudley se je prišel zdravit v Marijine vare. — Tekmovanje za žensko lepoto so priredili v Opatiji. Prvo darilo se je priznalo s 582 glasovi gospici Aranki Hudomel. Lepo darilo se je dalo tudi 21,600 gostu, največjemu številu, ki se je dosedaj v enem letu doseglo. — V založni v V. Meseriču znašajo pasiva 1,900.000 K. — Nerednosti pri upravi "Petrovega vinarja". Ker so se pri tej upravi zasledile velike nerednosti, jo je sedanji papež preu-strojil ter je nastavil za ravnatelja nekega višjega uradnika rimske banke. — Sinu je razparal trebuh v Plznu delavec Kryc, ker mu sin ni hotel dati denarja za pijačo. — V Travi v Dalmaciji je policaj Malo-van ubil s sabljo nekega Daddo, ker mu ni hotel slediti v zapor. — Za kugo je umrl v Carigradu neki Arabec iz Aleppo. — Spomenik padlim pri Doboju so odkrili v Brnu. — Pri Požaru v Travniku (Bosna) ni nihče zgorel. — Egiptski kedive Abbaz Hilmi paša je prišel na Dunaj. —Deželno razstavo so otvorili v Lincu. — Blizo Ogulina so po noči napadli roparji višjega uradnika Schlesingerja iz Reke, ki je za tvrdko Neuberger nesel 22,000 K, da bi v Jasaku izplačal delavce. Ropa-ji so Schlesingerja enega konja in neko deklico vstrelili ter odnesli ves denar. — V stanovanje ravnatelja gimnazije v Schotte-nu na Dunaju so vlomili tatje ter odnesli 20 tisoč kron. — Mati mini-sterskega predsednika dr. Korberja je nevarno zbolela. Ista je stara 81 let. — Mrtvo so našli v Trstu v podstrešju hiše v ulici Via Navoli 73-letno Karolino Mattiassi. Mrtva je že ležala kakih osem dni. — 70 hiš je zgorelo v Csarnoczi na Ogrskem. Zažgala je neka starka iz maščevanja, ker so jo zalotili, ko je ukradla gos. — Proti razkošnem življenju častnikov je izdal angleški vrhovni poveljnik okrožnico ter morajo po- Dospeti imajo: Main iz Bremena. Noordam iz Rotterdama. La Lorraine iz Havre. Lucania iz Liverpoola. St. Louis iz Southamptona. Moltke iz Hamburga. La Chanpagne iz Havre. Zeeland iz Antwerpena. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Friedrich der Grosse iz Bremena. Rotterdam iz Rotterdama. Odpljuli so: Cymric 25. sept. v Liverpool. Odpljuli bodo: Kroonland 26. sept. v Antwerpen. Lahn 26. sept. v Genovo. Astoria 26. sept. v Glasgow. Umbria 26. sept. v Liverpool. Kaiser Wilhelm der Grosse 29. sept. v Bremen. Carpathia 29. sept. v Liverpool. Teutonic 30. sept. v Liverpool. Noordam 30. sept. v Rotterdam. St. Louis 30. sept. v Southampton. Barbarosa 1. okt. v Bremen. Moltke 1. okt. v Hamburg. La Lorraine 1. okt. v Havre. Arabic 1. okt. v Liverpool. Zeeland, 3. okt. v Antwerpen. La Champagne o. okt. v Havre. Pennsylvania 3. okt. v Hamburg. Lucania 3. okt. v Liverpool. BOLNIKI, ki so se zaopljivo obrnili na UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE, se zsuln.-'sT-gLlj-cLjej©- South Bend, Ind., 10. aprila 1903. Velecenjeni gospod profesor- Pet let sem trpel vsled tajnih bolezni), zaprtja in kroničnega iztoka. Mnogi zdravniki so me zdravili, izdal sem nebroj denaria za zdravnike in zdramila, toda *se zastonj. Končno obrnil s?m se na vaš zavod in po vporabi samo enega zabojčka po Expressu mi poslanih zdravil, sem ozdravel; verujte mi, da vam bodem za to vedno hvaležen. Peter Skorja. San Jose, Cal., 3. maja 1903. Spoštovani gospod doktor: Dolgo časi mučilo me je trganje po udih. Mnogi zdravniki so nsd mojim kroničnim revmatizmom obupali. N?šel sem ljubo zdravje še le vsled vaših zdravil ter se izmed vseh tamkajšnjih zdravnikov, gpsebno vam kot strokovnjaku v tej stroki prav toplo zahvaljujem. " Jakob Ur bas. Copper Cliff Ont , Canada. Blagorodni gospod: S svojimi 28 leti počel sem zgubljati lase in brke. ter sem v t-ku dveh 'et rabil vedno patentirana zkravila vode in mazila, toda brezvspešno. Še le ko sem začul glas o vašem za>odu, pisal sem vam ter dobil po Ekspresu zdravila, ki so mi ne le preprečila izpadanje las, temveč mi celo pospešujejo rast istih. Izčistil sem si tudi kri s temi zdravili. Martin Pehar. Kakor razvidite iz zahvalnih pisem, ktera mi dan na dan prihajajo, so po Ekspresu odposlana zdravila našega zavoda povsem zanesljiva in gotovo pomagajo. UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE ni zavod za milostno zdravljenje, nego je nov zavod, ki obstoji iz zdravnikov veščakov, kterih vsak zastopa svoje vrste bolezni. Vsak nov došli slučaj l»olezni se najprej v navzočnosti vseh zdravnikov presodi, kake vrste bolezen je, ter se potem odstopi dotičnemu zdravnik** vešča k u, j^j^jarstroko spada. Za sledeče bolezni ima ta zavod svoje strokovnjake^^^ REVMATIZEM — SRČNE BOLEZNI. — 0TEK L0 KOZO — BOLEZNI NA OČEH, UŠESIH, NOSU. VRATU, Ali NA PRmH — AKO ZGUBITE LASE — AKO STE B0LM NA ŽELODCU. NA MATERNICI.— AKO IMATE HEMER0IDE — SPOLSKE BOLEZNI — ONEMOGLOST PRI SP0LSKEM OBČEVANJU —AKO SlE NERVOZNI — AKO NEPRAVILNO PREBAVLJATE. — IMATE ASTMO, KASLJATE — NE ČUTITE — AKO STE BOLNI NA MEHURJU, LEDVICAH, JETRIH, itd , itd. Ste li blizo ali daleč, samo ako imate zaupanje, lahko ozdravite. Za Vaše ozdravljenje posvetoval se bode ves v tem zavodu nahajajoči se zbor zdravnikov. Ako vas ni mogoče ozdraviti, se vaš s'učaj ne sprejme in se vam to k-atkim pot m naznani da ne meče e brezkoristno vašega drazega denarja. Ako ste pa ozdravijo 1 1 . pio-fesor strokovnjak oddelka, v kterega spada vaš^ bolezen, razvidi, da morate takoj s zdravljenjem začeti, pripravil vam bode potrebna zdravila. Zavod vam jih bode po Ekspresu takoj odposlal v kterikoli kraj Zjed. držav, Kanade ali Mehike. Le ta po Ekspresu vam pri-poslana zdravila sprejmite brezpogojno, brez ozira na itak slepo ceno, kaiti ona vas bode gotovo ozdravila. Ako nimate sredstev sprejeti priposlana Vam zdravila, je bolje* da se niti na naš zavod ne obrnete, ker naš zavod ni zavod za „v Boga ime". Ako ste blizo. pridite osobno, ako st^ daleč proč, p:šite v vašem maternem jezika prejeli boste v istem jeziku i odgovor in na^odila. Tu vam je naš naslov: UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE 30 WEST 29th ST., blizu B'way, NEW YORK. Uradne ure : Vsaki dan cd 10. do >2 d<-.p. in od 2. do 7. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. do 1. ure popoludne. ia KJE JE? Matija S o d j a, doma iz Borel pri Karlovcu na Hrvatskem; v Ameriko je prišel dne 27. aprila 1902 in sicer v Crested Butte, Colo. Kdor ve za njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti : Marcus Sodia, Crested Butte, Colo., ali pa "Glas Narodu". Njeno mnenje. Mina: "Kako se ti godi v novi službi, kakošna je tvoja gospoda?" — Neža: '"To ti je sko-I pušna tolpa! Po zimi gredo na Ita-| lijansko, da si premog prihranijo, po leti pa k morju, da jih kopanje 1 nič ne velja!" i — ---— « KAKO BOLEZEN IMATE? Na pljučih, prsih, želodcu, srcu, ledvicah, jetrih, kosteh, drobu, nosu, očeh, ušesih, glavi, grlu, maternici, živcih, ranah, Vas li srbi koža, imate mrzlico, V*-vno bolezen, možke tajne bolezni, raka, slabe živce, ali kterokoli drugo bolezen. Kadar ste bolni, i>ot i se obri ;te na glavnega zdravi?iŠKega upravitelja dr. Drake-ja. Kakovost, starost in zanemarjenost bolezni ne napravi nikake razlike. Pišite jednostavno pismo v svojem materinem jeziku, opišite natančno Vašo bolezen, kje in kako Vas boli in glavni lekarski upravitelj doktor Drake Vam bode takoj odgovoril, kako je mogoče dotično bolezen hitro in gotovo ozdraviti. Ako zdravnik, kakoršen je doktor Drake, kteri že 31. leto javno deluje na polju znanosti, trdi, da zamore ozdraviti Injlnike, kteri se do njega obrnejo, zamore torej vsak bolnik biti povsem miren in siguren, da bode ozdravljen. Dr. Drake pa ne bode nikoli dejal in trdil, da zamore edino on vsako bolezen ozdraviti, ker to je nemogoče. Kdor pa trdi, da zamore sam vsako bolezen ozdraviti, dotičnik: nemogočnost trdi. Kadar pišete glavnemu zdravniškemu upravitelju dr. Drake-ju, tedaj preišče on Vašo bolezen z Bvojiin pomožnim zdravnikzm špecijalistoin. S slednjim zajedno zamore 011 vsakega bolnika, bodisi mož-kega, žensko ali otroka, ozdraviti. Ti žpecijalisti so ves čas svojega blagodejnega delovanja na polju zdravilstva, vsaki posebej drugo bolezen proučevali in zdravili, tako da zamorejo gotovo računati na gotovo izlečenje bolnikov. Kadar ste bolni, ne čakajte, ker potem zamore Vaša bolezen postati neozdravljiva; pišito toraj dr. Drake-ju takoj, ko čutite, da ste bolni. Taka pisma dobiva vsaki dan zdravniški upravitelj dr. Drake: Steelton, Pa., 4. avgusta 1903. Velecenjeni zdrav, uprav. dr. Drake ! Tri leta sem imel gliste v trebuhu. Zdravili so m<- razni zdravniki, toda vse je bilo zaman in škoda denarja. Naposled sem se okrenil do Vas in Vi ste me v zelo kratkem času popolnoma ozdravili zajedno z Vašimi zdravniki, kteri so več vredni, nego suho zlato. Reven sem in Vam ne morem plačati, kolikor je vredno zdravje, toda iz zahvalnosti bodem napotil druge ljudi, da se v slučaju bolezni obrnejo samo do Vas. Vaš zahvalni Lovro Humer, 106 Chamber St , Steelton, Pa. Cenjeni dr. Drake! Nad 12 let sem imel jetiko, a ko sem se do Vas obrnil, ste me v precej kratkem času popolnoma ozdravili, radi Česar Vas smelo priporočam vsem rojakom, da se v slučaju potrebe do Vas obrnejo. Ostanem Vam na vedno udani in zahvalni Fran Robida, St. Louis, Mo. Pisma naslovite: Or. E. G. DRAKE NATIONAL MEDI C-A L 34 WEST 26th ST., NEW YORK CITY. ASSOCIATION 26th ST., NEW YORK CITY. Zavod je odprt vsaki dan od 10. do 1. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne. Ob nedeljah samo od 10. ure dopoludne do 1. ure popoludne. F Pomladanski vetrovi. Povest iz časov francoskih, vojsk. (Dalje.) "Ali pa ni še kak drug uzrok njihovega prihoda mogoč?? Da jih le ne hi kak drug nagon pripeljal na Upnico, — jaz mislim, da le ne bi imeli kake posebne naloge v našem kraji!" pristavi počasi žena, ki je slutila pretečo nevarnost, a v svojem strahu se ni upala izreči prave besede. **( 'e imajo še kako drugo nalogo, nego naše sode in našo klet sprazniti", odvrne Vinko zaničljivo, "če se hočejo tudi uriti v orožju in v vojaški službi, popeljem jih tje v laze na ono reber; tam se naj pehajo celi dan kolikor jim je ljubo in drago, da ko-•nji jezike iz gobca povešajo." Tako se je hotel Vinko ogniti njenim vprašanjem. Mislil je sam vse poskrbeti; žene ni hotel strašiti. Ali ona je že davno vse uganila, česar ji on ni hotel razodeti. "Imajo pa morebiti še drug nalog", žena dalje povprašuje, ''da vestno opazujejo, kaj se godi v naši hiši. Mar misliš, da so pozabili, da so se pri zadnjem uporu kmetje v naši okolici najprej vzdignoli, da si bil ti pri tem duša vsemu početju, da si ti sam Kostelee in Poljane vodil in učil, da si kmete pri Novem mestu nagovarjal k složnosti, vzajemnosti in skupnemu uporu f" "To pač vse dobro vedo; toda prizanesli so vsem. kteri so se pomirili. Ivo bi nas hoteli zaradi tega kaznovati, bili bi to že davno storili." "O, ne, zavoljo preteklosti nas ne opazujejo", nadaljuje Ljudmila, "pri nas ne iščejo maščevanja, le bolj pazili so postali, da se znova punt ne vname. Morebiti več vedo, kakor bi smeli. Tvoje ponočne hoje, tvoji skrivnostni pogovori s kmeti po vaseh, ali ni to vse sumljivo? Ovaduhov pač ne pomanjkuje okoiu nas; tudi svoje prijatelje bi izdali za lahko zasluženi a sramotni denar." "Ne boj se ljuba", tolaži Vinko, "še je vse mirno, in nadejam se, da nekaj časa še vse tako ostane. Vojaki pa nimajo nikakili dokazov. Kdo ve, kaj se jaz s kmeti pogovarjam Hoja v vasi in po vaseh mi bo pa vendar pripuščenaV "Torej, le še nekaj časa", nadaljuje Ljudmila vedno bolj vznemirjena, "in potetn bodete zopet pričeli boj z močnejšo vojaško silo. Zraven pa ne pomisliš, da ti morebiti sreča sedaj ne bo tako ugodna, da ti sedaj morda ne prizanese svinčenka. Tudi imaš mnogo raznovrstnega orožja, spravljenega v kleti, več nego ga za lov potrebuješ. ('e to zasledijo in zvedo o tvojih skrivnih naklepih, kdo ti je potem porok, da ne zapadeš smrtni kazni." "Le ti in jaz veva za kraj, kjer hranim orožje. Ni misliti, da bi nas zasačili, naj se upirajo, kakor hočejo." "Večkrat sem že o tej zadevi prt mišljevala", prične zopet ona s pro-aečim glasom. "Namerjavala sem t odkriti mojo bojazen, a sedanji polo žaj ne dopušča več, da bi ti jo še da lje zat; jevala. Ne huduj se nad mano, Vinko, poslušaj mirno mojo prošnjo; nareka ti jo ljubeče srce, k za-te v strahu trepeče, Prosim ti ne pečaj se dalje z ljudmi doli v vasi Pusti pri miru reči, ktere ti le preti pogubo prinesti. Sam dobro veš saj ni še dolgo tega — kako žalostni nasledke je imel prvi brezumni upor Vojaki so oplenili in požgali posa mezna poslopja in eele vasi, velik upornikov je bilo pobitih, Francozje pa so ostali gospodje v deželi." "Res je", odgovori Vinko, "pri prve j vstaji so preslepljeni ljudje svoji kratkovidnosti in neslogi uča kali žalostno osodo. Ko se je razši rila vest o junaških činih Tirolcev ko se je po krčmah in občnih shodil raznesla novica, da so tam že trikrat vrgli sovražnika iz dežele, razvneli je ta novost kakor iskra zatirano ii odirano Kranjsko. Hipoma so zgra bili za orožje in brez vzajemnosti ii reda drli na tujce. Ali tu ni bilo ne skalnih pečin po strmih gorah, ne skrivnega zatišja po ozkih in globokih jarkih, da bi imeli varnega zavetja; njihov trud je bil brez uspeha. — Minola so od onega žalostnega časa štiri leta; v tej kratki dobi pa sije veliko spremenilo. Zvezda sreče, ki je Napoleonu vedno jasno sijala, jela bo po malem svojo bliščobo iz-gubljevati. Kar smo si namreč prej le tiho na uho šepetali, je sedaj sploh znano, da je one velikanske vojne čete, s kterimi je Napoleon hotel mogočnega protivnika na vzhodu ponižati, uničila na Ruskem nenavadno ostra ziina. Na tisoče pešcev in konj ikov je zagrnola na ruskih planjavah snežena odeja, nebrojno množico je požrla ledena voda. Naš prejšnji governer, ki je še le to spomlad v Ljubljano prišel, toda kmalo po nastopu svoje službe nesrečno zbolel, — pravijo, da je znorel — se je zelo trudil, da bi svojemu cesarju nadomestil izgubljene čete in pridobil novih vojnih sil, osobito konjistva. K temu pa je bilo denarja potreba. Po sili izterjevati ni šlo. ljudje so bili dosta siromašni. Prosil in moledoval je okolu meščanov, nabiral je prostovoljne iz "domoljubja" darovane doneske, imenoval jih je svcdočl«-"udanosti". — Sedaj se tudi sliši o ljutih bojih na Nemškem; pripoveduje se o zmagah francoskih; toda odslej se ne bodo vojevale samo red-vojne čete, ampak ves nemški narod se baje hoče za osvobojenje svoje domovine protivnikom v bran postaviti. In če so tudi nedavno v Ljubljani po višjem povelji slavili zmage rancoske z zahvalno mašo v stolni erkvi in z v«-čer z razsvečavo po me--tu, vendar ni kljubu takim slavno-tim nikdo dvomil, da bode Avstrija poslala v kratkem silovito armado i proti jugu in terjala svoje izgubljeni pokrajine nazaj, pet torišče krvave borbe postane. — Za "Napoleonov dan" petnajstega avgusta delajo se že sedaj velikanske priprave. Ciromenje topov, slovesna maša, razdelitev kruha med uboge, obed pri governerju, zvečer pa javne igre in ples v gledališču — vse to bo značilo slovesnost tega dneva. Ljud-tvo bo skupaj vrelo in radovedno pa.-lo svojo zvedavost, nekteri bodo tudi skušali svojo udanost izkazati, a vsakdo bodi- prepričan, da še to poletje razprostrt? habsburški orel svoja krila, da se pod njegovo zavetje zbero izpeljani mladiči. Vzdignol se bode vojni hrup iu vrišč po deželi, na naših gorah pa bodo zasvetili kresi, veseli in davno že pričakovani znak osvobojen j a. — Ne boj se Ljudmila! Ne bomo imeli dolgo teh zopernih gostov; x»okli-•ali jih bodo kmalo tje, kjer bodo bid j potrebni. Tudi ne bomo sami lahko-mišljeno prevzeli vse naloge. Glavno delo bode izvršilo avstrijsko orožje, iztrgalo bode Francozom vladarstvo iz rok, mi pa bomo potrebili njih pulile pristaše in privržence, vzlasti le priliznjene mairje, ki se tujcem lili-nijo in dobrikajo, prisiljeno francoski tolčejo, ljudstvo pa z ošabnostjo pitajo." < lotovo je tudi Ljudmila iz srca svoji domovini sreče želela, toda za svojega moža se je bala, da bi one-reeil pri kakem nevarnem početji. Saj bi se potem tudi njena sreča i zgrudila. "Xe ugovarjam tvojim preudarkom". odgovori torej možu; "kar ti upaš, želim tudi jaz. Ali je pa tudi potrebno, da se vselej in povsod ti postaviš na čelo vsakemu nevarnemu t »od jet ju, da kljubuješ pretečim okoliščinam in se za druge tam žrtvuješ, kjer je nevarnost največja? Če nam bode osoda mila, če se znebimo tujih vsiljencev in nam zazori srečnejša doba mirnega delovanja in pokojnega življenja po starih pod avstrijskim žezlom utrjenih postavah, zgodilo se bode to tudi brez tvojega pre-naj>etega sodelovanja." Rad bi bil Vinko vstregel svoji J ženi. Smilila se mu jc, ko se je skrb-i no in milo ozirala proti njemu. Ali to prošnjo ji je moral odreči. (Dalje prihodnjič.) International Manufacturing Company^] Box 948, Hew York City, N. Y- Friporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim siuvz nskcim druitvam svojo bogato zalogo cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badgrs in regalije), gumbe, čepice in uniforme za slovanska društva. — kaznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega žel.za iSeil 1'ressi, žepnih pečatov (Pocket Sea- Press), g;:mas ih črk za samostojni tisk v skrinjicah; igrclnih Skrinjic, lajn. kitar, goselj, mandolin, harmonik, orgeljc. ur (zlate srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstanov, kravatnih igelj, ženskih zapestnic, veri/ie in verižnih na-kitov, nožev, britev, škarij, itd., itd. Velika zaloga najnovejših NEW GEM SAFETY RAZORS (varnostnih britev) . . . J ktere najtopleje priporočamo vsem premogarjrm, rudarjem, tovarniškim delavcem in vsem tla l\ranj»Ka /.o- onjnlj kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih šatuljah od $2.00 dalje. Grafofoni, fom>grafi, amr.teur-fo*ogratični aparati, cameie itd, — Bogata zaloga godbenih inštrumentov, ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v vseh modern h jezikih. Za odgovore piiposlati je znamko za 2 centa. telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in veš kako priti k Fk. Sakserju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko. Ccmoapie Generale Transstlantiqye. Francoska parobrodna družba INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY, P. 0. Box 948, NEW YORK CITY, N. Y. Matija Pogorele, prodajalec UK, VERIŽIC, UHANOV, murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine. BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG. Novi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. Pište ponj. Cene uram so naslednje: $G.— $9.— Nikel nre 7 Jewels 15 Jewels Wall ham Srebrne nre z enim pokrovom $12.— Srebrne ure z 2 pokrovoma £l(J.— in višje. Boss case 20 let garancije : 16 Size 7 Jewels 815.— „ 15 „ $18.- jBoss case 25 let garancije: 1G Size 7 Jewels $25.— „ „ 1 / ,, §30.— O pom l>a. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Walt liani, kakoršnega kdo želi. Blago poši 'jam po Express. Vse moje blago je garantirano. Razprodajalcein knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovora. M an ji zneski naj se poši ijajo v poštnih znamkah. Naslov v naroči>o knjig jc napraviti: M. P0G0RELC, Box 226, Wakefield, Miclu Naročila za ure in vse druge stvari pa naj si* (»d sedaj naprej po šiljajo pod naslovom: M-r* j Care of B. Schuette, ■ rogoreic, 52 Stale st>t Chicago, 111. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SYiC0-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI parniki SO s ,,La Lorraine", , .La SaToie", :>La Touraine' , ^L'Aquitatne", ,,La Bretagne",.. ,,La Champagne" ,,La Gascogne", . na dva »ijaka...... ......................12.000 tu- i. >1 11 -------------------------12.000 ,, ,, ,, „ ......................10.000 ,, ,, ,, j, ......................ic.ooo ,. .................................................5.000 ..............................................8.000 , ........................................................«.000 Parniki odpljujejo od sedaj naprej vrdr uri dopeludne. Parniki odpljujejo ii pnstaD!?** 42 N^rti R #La Lor raine La Champagne Ha louraine *La Savoie La Gascofrne o h .3.000 kon.iik'h moil 25.000 „ „ l i coo „ „ 16.000 ,, „ 0.000 ,, ,, 9.000 ,, „ y.GOC ,, „ 1. ok t. 1903. 3. oktobra 1903. 8. okt. 1903. 1 T>. okt. 1903. 17. okt. 1903. La Bretagne *La Lorrvine ■ La Tour^ir8 Ss vit La Pietairne (O- 22. okt. 1903. -J9. okt. 1003. r». nov. 1903. 12. nov. 1903. 19. nov. 1903. iy Parniki z zvezdo itiij^novc 1 »vi; ..h ^o Cva vijaka. tilarii ueieiji: 3? BROADWAY. \F,\V YORK HollawD - America Line Hočeš razveseliti svojega moža? I)a! Dobro! Kupi t«*r postreži svojemu mož1 z lepim kosom jieče.nke, kakoršno dobiš pri Martin Geršiču, 301 Northern Avenue, Pueblo, Colo Telefon: 439 Union. t^3 Govori se v vseli slovanskih jezikih. Priporoča se rojak in drugim bratom Slovanom Martin (»ersič, lasti: (hoixani-^ i?:. c, vozi kraljevo nizozemsko in pošt) Zjvu.:; 1 držav med NEW Y0RK0M in RC l TuiDAMOM preko Boulogne-sur-Mer. N0QRDAM paruik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. RYNDAM parn i k z dvojnim vija kom, 12,500 ton. POTSDAM, varnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. STATENDAM, paruik z dvojnim vijakom. 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 83(H) ton. SIDRO Pain Expeller kot najboljši lefc zoper reuhTtTzem, P0Z0ST1TIC0, PODAGRO itd. in razne renmatične lieprilike. SAnO: 2Set. in Mlet. v vseh lekarnah J. Radmclich priporoča Slovencem in Hrvatom •roj SSLIoootl, 436 Watson Avenue, Butte, Mont. Vedno bodem točil sveže pivo, fina kaliforniška vJna, vsake vrste žganje, prodajal izvrstne smodke in ptujcem postregel s tečnimi jedili. Za obilen pose* se priporoča J. RADMELICH, 436 Watson Avenue, Bntte, Mont NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da iinan: ;voj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street.. San Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, line smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano z najboljšo postrežbo. V obilen obisk se priporoča: <31dc) iohn Puhek. Tacolo S-to^LoIbL^ 89 E. Madison Street, - Chicago, III. Slika predstavlja srebrno uro za go spode. iS Size Screw B navijak. Cena uram: Nikel ura.......$ f>.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.(jO Srebrna ura...... z dvema pokrovima $13.00 Ako ielite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenara: Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let: 10 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 $18.00 iS 44 7 " $14.00 IS 44 15 44 $17.U0 (» Size ura za da^ie ^ kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure sr nnjl>oljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naročbe se nriDoročam. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Kadi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črla ima svoje pisarne v mestih.: DUNAJ, I. Kolow rat ring io. INOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Presta lika. BRNO, 21 Krona. Iz ROTTERDAM A Parniki o d p 1 j 11 j e j o: vsak četrtek > in i/. XKW YORK A ob 10. uri zjutraj. vsako sredo HOLLAND-AMERICA LINE. S9 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St.. CHICAGO, ILL. ElI^D B T A fit E.I^E (Prckomoi>ka parobrodna družha ,rnudeč;t zvezda") posreduj2 redno vežnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, : ^ ^ * * + + + Philadelphijo in Antwerpenom. 89 K Jacob Stonich^ Madison Street, CHICAGO, ILL. ® fTT!.T~a.-fr=^ rjjly NAZXANILO. Slovensko podporno društvo sv. Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad-locku, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v ■Ivorani Mr. Kečmajerja, Rankin Pennsylvania. Za tekoče leto bili so izvoljeni sle-•leči uradniki: Ivan Germ, predsednikom, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Matevž Ivikil, podpredsednikom. 854 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, I. tajnikom, 1104 Cherry Alley, Brad-lock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II. rajnikom, Linhard, Pa.", Alojzij Ilor-■•at, blagajnikom. Box 154, Linhard. Pa.; Ivan Germ, zastopnikom. Odborniki: Jos. Pere, Ivan Z^onc. Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša: Josip Troha. Maršali^.' Ivan Troha, Ivan Martinič in Jos. Zefran Opombo. Tem potom se društveni-ki društva sv. Alojzija opominjajo la v najkrajšem času poravnajo svoj lolp, ali pa da se pismeno obrnejo do T. tajnika, da se jim podaljša obrok ker inače jih mora društvo suspendirati. Drustveniki agitirajte v prid dru-5tva! ODBOR. 4 apr 04. * Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: Math. Grill, 1548 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Priporoča rojakom svoja izvrstna vina. Rudeče vino po 45 ct. sral., bele po G5 ct. fjalon. Najboljši domači drožnik štiri palone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dara posodo zastonj. Vino je najboljše vrste ter ga imam skupaj v sodih po 1200 galon. Pošljem g? ie manj kot 25 galon. i Sy Naročilom je priložiti denar. VADERLAND dva vijaka 11S99 ton. IEELANo............ 11905 ton. KRGONLAND..........127GOton. FINNLAND- .......... 12700ton. Pri cenah za medkrovje so vpožtete vse potrebščine, dobra *trana, uajboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših i ti najpi ijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko. Štajersko. Koroško, Primorje, Hr\*atsko, Dalmacijo iu druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri dopoludne od i>omola š^ev. 14 ob vznožju Fulton Street — Iz PHILA-DELPHIJE vsako drugo sredo o