Gospodarske stvari. Napajanje travnikov. Dobro napajan travnik je za kmetovalstvo neizreeeno velika korist. Tak travnik daje o suhih in mokrih letinab velik in gotov pridelek in vtrjuje tako podlago gospodarstva namreč pridelek krme in napravo gnoja. Voda, zlasti taka, ki je skozi vasi in doliue dalj časa tekla in se vseh sort gnojivnih snovi navzela, nadomestuje ve5 ali manj gnoja. Kedar se voda prek travnika razceja, potegne zemlja vse one snovi, ki so v rodi raztopljene in so za rejo rastlin najbolj koristne: kali, fosforovo in amoniakovo kislino in jih za rejo rastlin do pvavega 5asa v sebi hranuje. Napajanje varuje rastiine tudi mraza in suše. Spomladi se travuiki z napajanjem poznega mraza varujejo, ker voda biani, da se zemlja preveč ne obiadi. Če je pa slana padla, se more škoda s tem se precej zmanjšati, če se travnik iz vodo napoji, predno je solnce izišlo in ga obsijalo. Slednjič prežene napajanje še škodljive rastline in živali, ali jihovo število vsaj izdatno zmanjšuje. Resje, gladež in podlesek na travnikih, pa tudi tniši, krti in posebno mramorji se po napajanji preženejo. Med vodo in vodo je se ve da velik razlo5ek. Kolikor več gnojivnih &novi voda v sebi ima, toliko boljša je. Poljska voda s tanko prstjo in gnojnimi delki navzeta, ki od visečih njiv na spodnje tiavnike priteka, je se veda izmed vseh najboljša za napajanje. Pri vecjih njivab je vredno pod njimi kos travnika pustiti, da se tako vredne snovi vodin spodaj vlovijo iu travnikom obranijo. Potočnica je v obče toliko boljsa, kolikor dalje je pred napajanjem travnika pritekla. Velikega vpliva so tudi posebne sorte gor, po kterih potok te5e. Jalova je posebno voda, ktera skozi pešnato kamenje teče. Izvrstna je voda, ktera skozi vasi in sela teče. V takib potokih plava skoraj vedno veliko gnoinice iz slabo napravljenih gnojišč. Odpadki obrtnijski tudi pridejo dostikrat v take potoke. Studenčnica je veSidel mrzla in trda in dostikrat rast trdib in ostrih trav pospešuje. Voda iz šotinih in močvirnatih krajev ima raztopljene organske kisline v sebi in dostikrat škodljivo deluje, če ni pred napajanjem dolgo po plitvi strugi po kremenu tekla ali pa dalj 5asa po ribnikih stala. Gospodarska dela meseca aprila. V hiši in dvoru. Klet se mora izprazniti in provetriti, žito premetati, lan posušiti. Ta mesec je najboljši čas platno beliti. V hlevu. Začne se po času dajati zelena klaja toda sprevidno, meša se namreč suha klaja z deteljo, luceruo itd. Ča se ovce v mokrem pasejo, je treba dobro paziti, da ne zbolijo. Prasetoui za pleme se mora dobro pokladati. V vrtu za zelenjavo. Seje se fenhelj, rona, selar, poletna redkev, poro, artišoke, grah, fižol itd. Spargeijnove giede se deiajo. Salata glavaiica, bela repa, koloraba in rano zeljo se presaja iz parnih ali gnojnih gredic na grede pod milim nebom. V sadovnjaku. Nove drevesnice se delajo, narejeno okopujejo. Marelice in breskve ob zidih in stenah se ponoči še morajo odevati in sploh proti severu vaiovati. Drevesa se na dalje požlahtnujejo, goseničje se o« bira in pokončava. V vinogradu. 0 lepem vremenu se koplje, kolje stavi, trte, kjer je to navada, požlahtnujejo in trsovnice delajo. — V hmeljniku. Hmelj se okopuje in gnoji in nova hmeljišča ae napravljajo. Na polju in travnikih. Jara setev se nadaljuje in sicer se seje: ječinen, jara pšonica, rež, ogeršica, mešanska deteija, sofiivje, lan, konoplje in sladko korenje. Krompir se zasaja. Na deteljo se gips ali mavec o mokrem vrcmenu potroša, žitne njive povlačijo. Na senokoše se napeljava voda, vendar ne sme dalje na njih stati nego dva ali tri dni. Dobro je ta mesec senokoše s pepelom gnojiti. — V ulnjaku. Panji se trebijo in bučele krmijo. V ribniku. Ta mesec se ribi in mlade ribe za seme nastavljajo. Veči dul rib se zdaj drsti in se toraj lahko lovijo. V logu. Po zimi posekana drva se morajo iz loga pospraviti, ploti graditi in lesno some sojati. Drevesuo seme se nabira in rahlo suši. Na škodljivo mrčesje, poeebno na knaverje gre posebno pazno gledati in drevje, v kterem se je kaj takega zaredilo, posekati in hitro v kraj spraviti. Na lovu. Divji potelini, kljunjafii se streljajo in lesičja zalega se izkoplje. Podlage za gruševa drevesa visoke rasti. Za podlage t. j. take gruševe divjake, na ktere se žlabtue gruške cepijo za giuševa drevesa visoke rasti so le semiči takih žlabtnih gruševib soit priporočati, ki nimajo le močne, krepke rasti, ampak, ki so trdni in tudi v bolj mizlih krajib še rastejo in stoiijo. Taki semiči pa le iz pešek tako imenovanih gospodarstvenib grušek, ki so ali za mošt ali kuho ali sušenje, izrastejo ali pa tudi iz pešek krepkih lesnib gruiek. Semiči sledečih gruševib sort so se za podlage gruševim drevesom visoke rasti kot najboljši spoznali: 1. Navadna smoštnica". Ima veliko pešek 8—10, semiči rastejo bujno, naredijo obilo tankih koreninic in tudi budi mraz pretrpijo. 2. rDivja jajčnica". Ima tudi nmogo pešek in daje lepe semi5e. 3. ,,Pozna zelenka". Tudi od te, ki jma obilo semena, se dobivajo lepi semi5i. 4. nŠvalska gniška". Ima sicer malo pesek ali iz njih izrastejo krepki semiči. Za splošno ravnilo sme tukaj veljati, da so peške od manj žlabtnih in trdnih dreves za seme prikladnejše od onih piav žlabtnih plemen. Čebula (luk) in pore. 0 važnosti čebule (lnka) kot začimbe pri jedilih bolj natanko govoriti bi bilo ravno tako nepotrebno, kakorrazliSne soite opravičevati. Znano je namreč, da so po obliki in po barvi, potem po slajšem in milejšem ali pa po ostrejšem okusu zelo med seboj različne. Navadna čebula je ali žoltobela, ali rudeča. Prva je milejšega okusa. Dalje je ploščnata orjakinja, potem okrogla orjakinja ali ruadejrska Čebula, ki je posebno sočna in sladka; vendar manj trpežna. Ze sekanim mesom nadeta, v meseni jubi mehko kuhana in poteui v put. u pražeua je to izvrstna jed. Kiompivjeva cebula je čebula sajenica in 8 šalatami v rodu. Sme se zarad velike lodovitnosti in tržpenosti priporoeati za na^ajanje. J^dua čebula zarodi na svojem korenu časib po 12 —2J mladih čebulic jednake debelosti. Tak dubro obrašSeu 5ebnlš6alc dostikrat 7» funta iu še ve5 tehta. Ta čebula pa je tedaj, ko je navadna čebula že davno listje pngnala, in vsa medla in žo ne ve5 za rabo v kuhiuji, še popolnoma sočna in mesena tako, da njo iz tega ozira muogo bolj obrajtati moremo, kakor navadno čebulo. Ce še pristavimo, kar pa naši lnkovnjaki sami dobro ved6, da čebula na trgu prodajana, lep dobiček nese, *) kakoršnega maloktero drug<i sočivje ali začimbje, tako mislimo, da smo iuienitnost te rastline zadosti pojasuili. Pore ali pravi luk so potrebuje kot začimba pa tudi kot ljubko dišeče sočivje. Iniajo ga toliko bolj v čislib, kolikor višji, daljši in uiočnejši je beli koreninski vrat. Čebula najbolj stori v labki, prhki zemlji postavim v peščeni ilovici, ki je bila leto poprej z ov5jim gnojem poguojena. Čebula postane toliko lepša in slajša, kolikor je podnebje in vreme milejše. — Zemljišče se mora že jeseni poprej popraviti in pred setvijo spomladi le bolj po vibu prekopati. Če ni zemlje že leto prej pripravljene in se mora jeseni na novo gnojiti, tako je treba ko- *) Nekateri lukovnjaki okoli Dornove in Borovcev pod Ptujem spečajo po 100 gld. na leto. Vredništvo. likor mogoče najbolj starega gnoja vzeti, ki se le plitvo podkoplje, ali pa se frišen gnoj na njivo v jeseni potrosi in v spomladi zopet pograbi. Dostikrat se navadna 6ebula dveletnemu obdelovanju podvrže. Jeseni se najdrobnejie, kakor Srešnja velike izberejo in spomladi v zemljo posadijo, kakor se to s krompirjevo čebulo dela. Tako se piidela posebno debela in lepa čebula. Da se taka čebula sajenica dobi, se seme prav gosto seje in se potem, ko je listje ovenelo iu ožoltnelo, iz zemlje vzamejo in do spomladi hranijo, za sajenje. Če je pa komu jednoletno obdelovanje ljubše, tako se seme redko in na siroko seje, še boljše pa v plitve brazde s prstjo za palec debelo zagrne in potem dobro natlači, kar je sploh pri vsaki setvi čebule potrebno. Setev po vrsti ima to prednost, da se ogon, dokler čebula še raste labko med vrstami obdeluje, kar se pri setvi na široko manj labko izpeljati da. Tudi žetev se s tem, da je čebula po vrstah sajena, dosti zlajša. Pristaviti moramo še, da se debela čebula posebno madejerska prve dni meseca niaica v tople grede poseje in potem meseca aprila presadi. — Seraena raznih sort Čebul priskrbuje vsak semensk trgovec. Tu v Mariboru g. Berdajs. Kako se naredi navadni steklarski klej. Vzemeta se dva dela svinčene belobe in jeden del krede, to se z lanenim oljem dobro premesi, da nastane testo, ktero se potem tako dolgo gnjete in tepe, da popoluoma voljno postane in se raztegniti da tako, da se ne pretiga, in to je navadni steklarski klej. na Dolib; 5. soboto po VelikinoSi na Hajdini in 1. maja na Ljubnem. Sol je pri živinoreji velike vrednosti. Sol namreč pospešuje prebavljanje. Zato je dobro, ako gospodar posebno staro, zaleženo, slabo posušeno krmo soli. Tako se naj boljše v okom pride hudim nasledkom slabe klaje. To se kmalu pokaže v večji živahnosti živali in pa v tem, da veliko rajši je. Krave mlekarice daiajo več in bolj okusnega mleka. Vendar pveveč soliti je škodljivo. Več kakor 12 gramov za konje, 20 pri govedi, 2 pri ovcah in svinjah se na dan ne sme porabiti. Navadno se sol v vodi raztopi, in s solno vodo se potem klaja škropi. Sejmovi meseca aprila (po koledarčeku) 1. aprila pii sv. Barbari v Halozab in v Lembergu; 5. apiila v Mozirji; 16. aprila v Kozjem; 23. apr. v Hočah, na Laškem, pri sv. Jurji v slov. goricab, pri sv. Juiji na Pesnici, pri sv. Jurji pod Rifnikom in v Ptuju. Potem 2. sredo po Velikinoči na Vranskem, v pondeljek po beli nedelji v Vojniku, v Rogatcu in pri sv. Lenartu v slov. goricah; 3. pondeljek po Velikinoči v Šmarji; v pondeljek po sv. Jarji y Konjicah in pri sv. Jakobu