DOBRO GOSPODARSTVO V MINULEM ŠTIRILETJU
Premalo spodbud za razmah obrti
Od precej pogumnlh prlčakovanj, kl smo Jlh pred štlrlml letl v zvezl z razvojem drobnega gospodarstva v občlnt zaplsali v planske dokumente, imamo danes bolj malo pokazatl. Takšen Je eden od osnovnih skle-pov, kl se nam ponuja ob anallzi razvojnlh dosežkov v drobnem gospodarstvu od leta 1982 do konca mlnu-lega leta. Vsekakor Je na tem področju gospodarske dejavnostl mogoče govorltl o stagnacljl, v posamez-nlh njegovih dellh pa tudl o nazadovanju.
Na področju družbenega sek-toija drobnega gospodarstva se je v omenjenem obdobju število or-ganizacij zmanjšalo z 31 na 26. Te pa so vendarle nekoliko povečale število zaposlenih. V zasebnem sektoiju se število obratovalnic ni bistveno spremenilo, pač pa se je zmanjšalo število zaposlenih. V okviru zasebnega sektoija je izra-zito nazadovarye pri obrtnih in osebnih storitvah, kjer že sicer beležimo največjo deficitarnost. Od devetih tovrstnih panog je pet takšnih, kjer lahko ugotovimo splošno težiyo upadanja števila obratovalnic. Najbolj izrazito upadaivje je v panogi izdelava in popravilo tekstilnih izdelkov. Tu-di število zaposlenih se je precej zmanjšaJo, in sicer za 96 delavcev, tako da jih je le še 790.
Po drugi strani pa je zgovoren podatek, da se je v zadnjih štirih letih precej povečalo število po-poldanskih obratovalnic oziroma obrtnikov. Povprečno letno se je število teh obratovalnic povečalo za pet. Da se vse več občanov od-loča za popoldansko obrt, kaže predvsem pripisati vetji gmotni varnosti, ki jim jo daje delo v združenem delu, kot bi jo imeli, če bi jim bila obrtna dejavnost edini vir dohodka. Za primer kaže navesti zlasti osebne dohodke v družbenem sektoiju drobnega gospodarstva, kjer so lani zaostali za povprečnim občinskim cseb-
nim dohodkom v gospodarstvu za 13,5 odstotka.
Da drobno gospodarstvo v ob-čini ni hapredovalo, obstoji vrsta vzrokov. Med glavnimi je gotovo pomanjkanje poslovnih prosto-rov, zaradi česar si je marsikateri obrtnik poiskal lokacijo za svoje delo v drugih občinah. Kljub de-klaracyam o vzpodbujanju te de-javnosti z ustrezno davčno in kre-ditno politiko tudi tu ni bilo zaz-nati učinka. Vrsto let je razmah drobnega gospodarstva, predv-sem na področju obrtnih storitev, zaviral sistem družbenega nad-zorstva cen, ki je povzročil zaosta-janje teh cen za cenami industrij-skih izdelkov.
Predlogi za oživitev drobnega gospodarstva v prihodnje so seve-da grajeni na ugotovljenih dose-danjih slabostih, pri čemer si ob-činski upravni organi nalagajo obveznosti za hitrejše in dosled-nejše ukrepanje, s katerim naj bi dosegli učinke, kakor so si jih do-ločili že v dosedanjih načrtih. Ve-liko še neizkoriščenih možnosti za spremiryarye razmer vidijo v prilagajanju (poenostavljanju) za-konskih rešitev, ki urejajo poslo-vanje zlasti družbenega sektoija drobnega gospodarstva, v ustrez-nejši organizacyi izobraževalnega dela v srednjem usmerjenem izo-braževary'u, v štipendiraiyu ipd. Zavzemajo se tudi za ustanovitev sklada za pospeševanje drobnega gospodarstva.                        J. K.