NAGRADNA IGRA ŠTAJERSKEGA TEDNIKA Štajerski V SODELOVANJU S PODJETJEM UNILEVER Poiščite navodila za sodelovanje na oglasnih straneh v časopisu. Po mestni občini Ptuj • Številne prireditve še premalo odmevajo O Stran 4 Po naših občinah Destrnik • Viničarska klet s polnimi sodi O Stran 6 :r_ Ptuj, torek, 16. novembra 2010 ® letnik LXIII • št. 89 ^ odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 1581-6257 V Štajerski RADIOPTUJ 89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si Šport Nogomet • Derbi zasluženo Kidričanom O Stran 11 Športno plezanje • Mina Markovič 2. v Kranju in v skupnem seštevku O Stran 13 Hajdina • Dvanajsti občinski praznik Častni občan postal Darko Brlek Občina Hajdina, ki je pretekli konec tedna z osrednjo slovesnostjo sklenila praznovanje 12. občinskega praznika, se je na najboljši možni način oddolžila svojemu občanu, vrhunskemu in mednarodnemu uveljavljenemu glasbeniku ter organizatorju festivalov, ki vodi tudi Evropsko združenje festivalov s sedežem v Bruslju, Darku Brleku. Razglasili so ga za drugega častnega občana v zgodovini mlade občine Hajdina. Dra-ženčan, ki se je rodil na Ptuju, je bil z razglasitvijo za častnega občana zelo počaščen. Upa, da bo naziv dostojno nosil in da bodo nanj ponosni tudi Hajdinčani. Njegova življenjska pot ga je ponesla v svet glasbe in umetnostnega ustvarjanja doma in v tujini. V zgodovino Ljubljanske opere se je zapisal kot njen najmlajši direktor, njen prvi mož je postal s komaj 27 leti. Na njegove bogate umetniške in organi-zatorske izkušnje, ki izhajajo iz umetniškega in poslovnega vodenja Festivala Ljubljana ter Evropskega združenja festivalov, računa tudi MO Ptuj s širšim okoljem v okviru priprav in izvedbe projekta Evropske prestolnice kulture 2012. Darko Brlek se je vselej odzval klicu domačega okolja, tudi tokrat se bo, je obljubil. MG Foto: Črtomir Goznik Boks • Nepopisno, spektakularno ... -borba leta! O Stran 15 Ptuj • Predstavili brošuro o drogah Zasvojenost ... Kam po pomoč? »Zasvojen sem. Hči se drogira. Prijateljica je v težavah zaradi drog. Moj fant je zapadel v čudno družbo. Sošolka ni mogla reči ne travi. Potrebujem pomoč!« piše na prvi strani brošure, ki so jo v novembru (mesecu preprečevanja odvisnosti) pripravili v Lokalni akcijski skupini za preprečevanje zasvojenosti v Mestni občini Ptuj in Medobčinski lokalni akcijski skupini za preprečevanje zasvojenosti občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Knjižica je namenjena tistim, ki imajo probleme z nedovoljenimi drogami, in tudi njihovim bližnjim, ki ne vedo, kam se obrniti po pomoč. Markovci • Zapleti na 1. seji Znova na volitve Na prvi, konstitutivni seji sveta občine Markovci v novi sestavi so sicer potrdili poročilo občinske volilne komisije ter mandate novemu županu Milanu Gabrovcu in svetnikom, zaradi enakomerno porazdeljenih glasov pa se niso uspeli zediniti o imenovanju tričlanske komisije za volitve in imenovanja. Brošuro so v ptujski in ormoški lokalni akcijski skupini (LAS) pripravili z željo, da bi prinesla informacije o virih pomoči vsem, ki hočejo najti pot iz zasvojenosti v polno življenje. Kot namreč ugotavljajo v zadnjem času, se problematika zasvojenosti z nedovoljenimi drogami na našem območju povečuje, mnogi zasvojenci in njihovi bližnji pa pogrešajo informacije o tem, kje dobiti učinkovito pomoč. »Omenjeni instituciji sta edini v tem lokalnem prostoru, ki se že nekaj časa strokov-no-empirično ukvarjata z raziskavo razširjenosti drog med predvsem mladimi na našem območju. Po ugotovitvah, da število zasvojencev narašča in da slednji ter njihovi bližnji ne vedo, kam iti po pomoč, se je iz naše strani pojavila pobuda o pripravi brošure, v kateri bodo zajete vse institucije, ki se trenutno ukvarjajo s to problematiko,« je pojasnil Stanislav Ivanuša, predsednik ormoške LAS. O Stran 7 Dosedanji župan občine Markovci Franc Kekec, ki je prvo sejo občinskega sveta v novem mandatu sklical v sredo, 10. novembra, je po besedi dobrodošlice in željah po uspešnem in konstruktivnem delovanju novega občinskega sveta vodenje konstitutivne seje zaupal najstarejšemu članu sveta Francu Ferčiču. Ta je ugotovil, da se je povabilu odzvalo vseh 11 novoizvoljenih občinskih svetnikov, nato pa so prisluhnili poročilu o poteku obeh krogov lokalnih volitev. V nadaljevanju so potrdili mandate vsem članom občinskega sveta in novemu županu Milanu Gabrovcu. Ker pa je Gabrovcu s tem prenehal mandat občinskega svetnika, so ugotovili, da je zaradi večinskega sistema volitev potreben postopek za volitve nadomestnega člana občinskega sveta, te pa je treba izvesti v 60 dneh. Tako so ostali v svetu s samo 10 svetniki, kar je povzročilo zaplete v nadaljevanju seje. O Stran 6 Slovenija • Prednovoletni referendum Začela se je kampanja pred referendumom o RTVS V petek se je začela uradna kampanja pred referendumom o zakonu o Radioteleviziji Slovenija, ki bo 12. decembra. Organizatorji kampanje imajo za nagovarjanje volivcev mesec dni časa, do jutri, 17. novembra, pa se morajo za sodelovanje v kampanji tudi prijaviti. Aktivno sodelovanje v kampanji, a z minimalnimi stroški, so napovedali v večini parlamentarnih strank. Volilna kampanja se namreč v skladu z zakonom o volilni in referendumski kampanji lahko začne 30 dni pred referendumom, zaključiti pa se mora najpozneje 24 ur pred dnem glasovanja, torej 10. decembra opolnoči. Za sodelovanje v predreferen-dumski kampanji se je treba tudi uradno prijaviti kot organizator kampanje, in sicer je to treba storiti do 17. novembra. Kot organizatorji se lahko prijavijo predlagatelji referenduma, pa tudi drugi subjekti, ki so zainteresirani za izid referenduma. Pri tem bodo morali odpreti posebne transakcijske račune, na katerih bodo zbirali sredstva za financiranje kampanje. Proti zakonu o RTVS bodo v kampanji nastopili v SDS, kjer so referendum o zakonu o RTVS tudi zahtevali. V kampanjo bodo vstopili samostojno, Uvodnik postopek za odpiranje posebnega transakcijskega računa pa so že začeli. Čeprav so med podpisniki zahteve za referendum tudi poslanci SNS, pa v tej stranki v kampanji ne nameravajo aktivno sodelovati. Po drugi strani pa se bo v kampanjo podala stranka SLS, ki sicer referendumske zahteve ni so-podpisala. Za aktivno sodelovanje v kampanji pa so se odločili v koalicijskih strankah, kjer zakon podpirajo. Vsaka izmed strank bo sicer kampanjo prijavila posebej, a bodo pri njeni izvedbi sodelovale, tako bodo denimo volivce nagovarjali na skupni spletni strani. Vsebino kampanje bodo sicer predsedniki koalicijskih strank podrobneje predstavili v ponedeljek. Vlada, sicer predlagateljica zakona, pa v kampanjo uradno ne more vstopiti, bo pa v njej vsebinsko sodelovala. Narava je popolna Tako pravi Sepp Holzer, ki na svoji kmetiji, ta se razteza na 1100 do 1500 metrih nadmorske višine v avstrijski Sibiriji, kot imenujejo območje okrog Salzburga, dela čudeže. Zanj je to, kar ustvarja, povsem normalno, saj od mladih nog ve, da mora delati z naravo in ne proti njej. Uprl seje strokovnim službam, ki so mu dopovedovale, da na takšni višini lahko raste in se subvencionira le iglasti gozd, ko pa je imel sam rajši češnje, žito, bučke in tu in tam kakšno mandarino. Potem ko je dosegel mednarodno priznanje, je napisal odprto pismo odgovornim v politiki, gospodarstvu in znanosti ter jim popisal, kako on vidi probleme sedanjosti in njihove rešitve. Celotno življenje doživlja kot krogotok, v katerem je vse povezano in ima vse svoj smisel. Ti krogotoki v naravi funkcionirajo brez nas in ljudje se v želji, da bi jih izboljšali, začnemo proti njim boriti. Holzer se sprašuje, zakaj se naši starši in stari starši v domovih za ostarele na smrt dolgočasijo, medtem ko se otroci in vnuki poneumljajo pred računalniškimi in video igricami in predvsem pred televizijo. Smisel stvarstva je, meni Holzer, da stari ljudje svoje izkušnje in modrosti posredujejo svojim otrokom in vnukom. Tudi pouk v šolah naj bi bil oblikovan tako, da pripada polovica praksi in polovica teoriji. K vsakemu otroškemu vrtcu po Holzerju sodi vrt, k vsaki šoli sodi kmetija in k vsaki univerzi veliko posestvo. S tem bi dobili otroci praktične možnosti za opazovanje, preizkušanje in izobrazbo. Potem bi naši zanamci vedeli, da če se v zemlji deževnik dobro počuti, so tla zdrava. Potem se tudi rastlina in žival počutita dobro, če lahko živita v pravem biotopu in v svobodi. Tla je treba uporabljati in ne izkoriščati, zato le pestrost in ne monotonija monokulture ohranja zdravje sistema, stoji v njegovem pismu. Narava je popolna, pravi Holzer. Prav nič ni, kar bi bilo pri naravi treba popravljati. Če to kljub temu poizkušaš, je to sa-moprevara. Človekova naloga v naravi je, da jo usmerja. Kar je pri tem potrebno, je zdrava kmečka pamet in kreativnost. Naduta znanost se je tako daleč oddaljila od prakse, da njenih teorij široke množice niti ne razumejo niti ne sprejemajo več, je prepričan Holzer. Viki Ivanuša Referendum o RTVS 14. referendum v zgodovini Slovenije Referendum o zakonu o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki ga je DZ razpisal za 12. december, bo 14. referendum v zgodovini samostojne države. Obenem bo to drugi referendum, na katerem se bo preverjala volja volivk in volivcev o istem vprašanju, torej statusu in ureditvi nacionalne radiotelevizijske hiše. Referendum o zakonu o RTVS je namreč potekal že septembra 2005. Na referendumu, ki sta ga zahtevali tedaj opozicijski LDS in SD kot nasprotnici zakona, je glasovalo dobrih 30 odstotkov volivcev, večina, dobrih 50 odstotkov, pa jih je bila za uveljavitev zakona. Za kampanjo bodo organizatorji lahko porabili po največ 0,25 evra na volilnega upravičenca oz. največ 350.000 evrov. A se bodo, sodeč po napovedih, v to kampanjo podali z bolj skromnimi oziroma minimalnimi sredstvi. SDS bi raje združil več referendumov naslednje leto Datum referenduma je bil določen drugega novembra na izredni seji parlamenta. Takrat so zavrnili predlog SDS, po katerem bi se volivci o omenjenem zakonu izrekali šele aprila prihodnje leto, hkrati z morebitnimi drugimi referendumi. Referendum o zakonu o RTVS so zahtevali poslanci SDS in SNS ter nekdanji poslanec SD Andrej Magajna. Referendumsko vprašanje, na katerega bodo odgovarjali volivci, se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 20. oktobra 2010?. Ker je referendum zahtevala več kot tretjina poslancev, ga je državni zbor moral razpisati. Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino je državnemu zboru predlagal, naj referendum razpiše za 12. december. Takšnemu predlogu so nasprotovali v SDS, kjer so vztraj ali pri 17. aprilu prihodnje leto kot »referendumskem dnevu«. Glede na to, da se napovedujejo še referendumi o drugih zakonih, denimo o pokojninski reformi in malem delu, bi bilo namreč po njihovem mnenju smiselno, da bi jih izvedli hkrati. Takšnemu dopolnilu je večina poslank in poslancev nasprotovala, saj bi novi zakon o RTVS v primeru potrditve začel veljati 1. januarja prihodnje leto. Nazadnje so tako s 36 glasovi za in enim proti izglasovali odlok, ki za dan referenduma določa 12. december. Ob odločanju je sicer prišlo do zapleta, saj je bil DZ v prvih treh poskusih glasovanja nesklepčen. Vlagatelji zahteve o zakonu, ki ga je DZ sprejel 20. oktobra, sicer nasprotujejo zaradi predvidenega statusnega položaja RTVS, spremembi statusa zaposlenih in določilom, ki predvidevajo posebne oddaje ali programe za pripadnike narodnih skupnosti nekdanjih republik Jugoslavije. Očitke na račun zakona je zavrnila ministrica za kulturo Majda Širca, ki je poudarila, da je nastajal počasi, strpno in v dialogu. Po njenem mnenju je zakon dober, njegov osnovni koncept pa je več samostojnosti, novinarske kredibilnosti in preglednega poslovanja v službi javnosti. Koalicijski in opozicijski poslanci so drug drugemu očitali željo po političnem vplivu na RTVS. V ZNP upajo, da bodo volivci zakon zavrnili V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) so zaskrbljeni nad »politično gonjo« proti nekaterim novinarjem RTV Slovenija. Ta se po njihovem mnenju utegne razplamteti zlasti, če se bodo uresničile napovedi čistk nad novinarji, ki niso po volji vladajoče koalicije. Obenem so kritični do zakona o RTVS. Na takšne namere je ob izstopu iz poslanske skupine SD opozoril tudi poslanec Andrej Magajna ter pri tem navedel, da se vladajoči politiki pogovarjajo o novinarjih, ki naj bi jih po sprejetju novega zakona odstranili, navajajo v sporočilu za javnost. »Takšne izjave potrjujejo, da osnovni namen novega zakona ni večanje novinarske avtonomije, kot zatrjujejo predlagatelji, ampak prav nasprotno, še večja podreditev javnega zavoda vladajoči politični opciji,« menijo. Obenem v ZNP upajo, da bodo volivci na referendumu zavrnili zakon o RTVS. Kot spominjajo, so že večkrat opozorili, da zakon ni primerljiv s podobnimi evropskimi zakoni, ter da ni bil usklajen niti z novinarskimi organizacijami niti s strokovno skupino, ki je bila posebej imenovana za oblikovanje zakona, prav tako ni bilo doseženo niti minimalno soglasje z opozicijo. Največje pomisleke ima ZNP glede nove pravno organizacijske oblike: »Gre za nevaren politični eksperiment z zaposlenimi in gledalci, ki plačujejo RTV prispevek.« Poleg tega, opozarjajo, zakon predvideva možnost visokih nagrad bodočim članom uprave in nadzornega sveta RTV in »razgalja, da bodo glavni motiv bodoče uprave komercialni prihodki, ti pa se lahko povečajo le z nebrzdano komercializacijo programov«. Tudi način izbire in imenovanja svetnikov RTV kaže na neposredno namero vladajoče politike, da si politično in ka-drovsko-organizacijsko podredi javni zavod, menijo v ZNP, kjer dodajajo, da zakon tudi niža obstoječe demokratične standarde zastopstva manjšin in civilne družbe v programskem svetu. STA (pripravlja: SM) Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice Pokojnine bodo usklajevane z inflacijo, vojaščino bo možno odkupiti Pokojninska reforma je po zadnji obravnavi na parlamentarnem odboru za delo postala še nekoliko manj ostra. Pri usklajevanju pokojnin bo po novem v 70 odstotkih upoštevana rast plač in v 30 odstotkih rast inflacije, vojaščino pa bo možno odkupiti, in sicer pod ugodnejšimi pogoji od siceršnjega odkupa. Sejo nadaljujejo v ponedeljek. Odbor, ki je v četrtek prišel do 200. člena zakonskega predloga s 430. členi, je sprejel koalicijsko dopolnilo, po katerem naj bi pri usklajevanju pokojnin po novem v 70 odstotkih upoštevali rast plač in v 30 odstotkih rast infla- cije. Vlada je v predlog zapisala razmerje 60 proti 40, medtem ko se po veljavnem zakonu upošteva le rast plač in ne tudi inflacija. Po besedah ministra Svetlika bodo začetne pokojnine po predlagani rešitvi celo nekoliko višje od zdajšnjih, in to za dva do 18 odstotkov. Tistim iz nižjih dohodkovnih razredov se bodo po njegovih navedbah povišale bolj kot tistim v višjih. Po predlaganem 136. členu, ki ureja dokup dobe, lahko zavarovanec ali uživalec pokojnine za izpolnitev pogojev ali za ugodnejšo odmero pokojnine dokupi do pet let zavarovalne dobe. Po sprejetem dopolnilu odbora pa bo lahko zavarovanec še dodatno dokupil čas obveznega vojaškega roka. Ta dokup zavarovalne dobe bo bolj ugoden kot siceršnji dokup. Predlog novega pokojninskega zakona predvideva stimulacijo tistih delodajalcev, ki zaposlujejo starejše delavce. S sprejetim predlogom za novi 156.a člen bodo delodajalci stimulirani tudi za zaposlovanje mladih za nedoločen čas. (sta) Poplave v Sloveniji povzročile preko 218 milijonov evrov škode Državna komisija za ocenjevanje škode je na današnji seji uradno potrdila drugo delno neposredno višino škode, ki so jo povzročile septembrske poplave. Škoda skupaj znaša 218,26 milijona evrov in presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za letos, so po seji sporočili iz Uprave RS za zaščito in reševanje. To pome- ni, da je limit za pomoč v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč dosežen, je pojasnil predstavnik za odnose z javnostmi pri upravi za zaščito in reševanje Bojan Kuntarič. V sporočilu za javnost je zapisal še, da so poplave povzročile za 48,12 milijona evrov škode na območju 12 regij oziroma 137 občin, za 116,84 milijona evrov na vodotokih, za 20,90 milijona evrov v gospodarstvu in za 2,01 milijona evrov na kulturni dediščini. Sicer pa se je na seji z oceno neposredne škode na državnih cestah in železnici, ki predstavlja del omenjene skupne ocene za območje celotne Slovenije, seznanila tudi vlada. Škoda na državnih cestah znaša 16,44 milijona evrov, škoda na železnici pa 2,94 milijona evrov. Skupaj to znese 19,38 milijona evrov. (sta) Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • S prve izredne seje mestnega sveta Vendarle konstruktivno pri oblikovanju delovnih teles Ptujski mestni svetniki so na prvi izredni seji mestnega sveta, ki je bila 12. novembra, gladko, soglasno oziroma z večino glasov imenovali odbore in komisije mestnega sveta. Predloge za imenovanja je pripravila komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo vodi Rajko Fajt. V novem mandatu bo imel mestni svet šest odborov in šest komisij, doslej jih je bilo pet; na novo so imenovali protikorupcijsko komisijo. Pri sestavi odborov in komisij so imeli na voljo dva vira: poskušali so upoštevati volilne rezultate in prispele predloge. V ospredju je bilo konstruktivno sodelovanje, kljub nekaterim drugačnim mnenjem, kar je pohvalil ptujski župan Štefan Čelan, kajti tudi mandat občank in občanov so dobili kot ekipa. Helena Neudauer je pred imenovanjem odborov in komisij predstavila stališče svetniške skupine SDS. Ugotovili so, da v vseh odborih pri predlaganih članih prevladuje koalicija za župana, podpisana pred volitvami. To je po njihovem nepotrebno, če želijo konstruktivno sodelovati v mestnem svetu, ker se na koncu odločitve tako in tako sprejemajo v mestnem svetu. V odborih bi morali predvsem zasledovati enakomerno zastopanost glede na volilni rezultat. Kljub temu so se odločili, da bodo predloge za odbore in komisije podprli, ker se zavzemajo za konstruktivno delovanje v mestnem svetu. Želeli so, da bi v odboru za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo bila močneje zastopana SDS, ker so se na volitvah v mestni svet zelo zavzemali za izboljšanje kulture bivanja v MO Ptuj in za to, da bi se vse četrti v MO Ptuj enakomerno razvijale. Spremembe so želeli samo v tem odboru, a jih niso dosegli. Želeli so imeti še vsaj enega člana. Župan je pojasnil, da predlog ni izrazito koalicijsko naravnan, temveč je rezultat že uveljavljenih metod dela ptujskega mestnega sveta. Matematika je glede na odstotke dala svoje, večje stranke so se odpovedale na račun manjših strank, kar pa zadeva SDS, ima 50-odstotno vodenje odborov. Vlado Čuš (Zeleni Slovenije) je menil, da je ob programskih razlikah je pomembno, da se drug drugega poslušamo, da se pogovarjamo, da bomo vsi skupaj lahko za Ptuj izbirali najboljše rešitve. Ocenil je, da dela niso začeli najbolj posrečeno, v torek so dobili en predlog, v sredo pa so že morali oblikovati predlog o tem, kaj želijo. Z njimi se ni nihče pogovarjal ali ga karkoli vprašal, to se vidi tudi v kadrovskih predlogih za odbore in komisije. Na edinem sestanku so povedali, da jih zanima odbor za okolje in prostor, a njihova želja ni bil upoštevana. Odbori imajo pomembno nalogo, v letošnjem letu so imeli Zeleni zelo tehten predlog, ki pa še ni bil realiziran, da bi glede na gospodarsko situacijo in razmere v MO Ptuj vsi odbori glede na svoja področja in pristojnosti podali predloge o tem, kaj lahko prispevajo k temu, da bi se negativni trendi ustavili (nadpovprečna nezaposlenost, 100 evrov nižja plača, neprijazno okolje za razvoj podjetništva in obrti ...). Velik pa je tudi okoljski deficit tega območja (odpadki, voda, centralna čistilna naprava), zato so tudi želeli imeti svojega predstavnika v že omenjenem odboru. V zvezi s Čuševo razpravo je župan povedal, da imamo možnost imenovati veliko strokovnih komisij, ena bo imenovana tudi za to področje, ki ga je omenil. Kot strokovnjak bo Čuš povabljen v delo te komisije. Milan Čuček (LDS) je menil, da so vedno problemi med rezultati in željami. Večinoma so jih v štirih mandatih, kolikor znaša njegovo delo v mestnem svetu, usklajevali. Tako so že v prejšnjem mandatu velike stranke odstopale mesta v odborih in komisijah malim strankam, da se je zagotavljalo neko normalno delo, sočasno pa tudi osnovno načelo demokracije, da demokracijo potrebuješ takrat, ko si velik. Do tega mandata so se tega držali, res pa je v tem mandatu problem zaradi večjega števila strank, ki so dobile samo enega svetnika. Tokrat so prvič mesta v odborih in komisijah razdeljena po vo- lilnih rezultatih. Soglaša pa, da je komunalna infrastruktura največji problem. Kakorkoli obračamo, sestava odborov in komisij je v prid koalicije, je povedal Peter Pribožič. Večje stranke (LDS, SD, DeSUS) bi lahko eno mesto odstopile Zelenim v odboru za okolje. Največ predsedniških mest ima SDS Odbor za finance bo vodila Helena Neudauer, podpredsednik je Vasja Strelec, člani pa Mirko Kekec, Milan Krajnik, Mirjana Nenad, Marija Magdalenc in Dragica Palčič. Za predsednika odbora za gospodarstvo je bil imenovan Gorazd Žmavc, za podpredsednika Peter Pribožič, člani pa so Andrej Korpar, Miroslav Luci, Mirko Vamberger, Gregor Šmi-goc in Miran Senčar. Odbor za družbene dejavnosti bo vodila Lidija Majnik, podpredsednica je Kristina Dokl, člani pa Franjo Rozman, Silva Fartek, Milan Trol, Tanja Ni-kolovski in Boštjan Šeruga. Pri tej komisiji je prišlo do spremembe na sami seji, Vlado Čuš (Zeleni Slovenije) je odstopil mesto Milanu Trolu (nestrankarska lista Mladi in upokojenci za delovna mesta), Zeleni in nestrankarska lista so se tudi povezali v skupno svetniško skupino, da bodo lažje uresničevali programske cilje, za katere se zavzemajo, saj sta si njuna programa zelo podobna. Odbor za splošne zadeve in lokalno samoupravo vodi Miroslav Luci, podpredsednik je Branko Brumen, člani pa Marjan Kolarič, Emil Mesarič, Dejan Klasinc, Dimče Stojčevski in Aleš Štrafela. Odbor za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo bo tudi v novem mandatu vodil Miran Meško, za podpredsednika so imenovali Milana Čučka, za člane pa Marjana Kolariča, Mirka Kekca, Stanislava Bro-dnjaka, Maksa Ferka in Janeza Rožmarina. Metko Jurešič so izvolili za predsednico odbora za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo, podpredsednica je Mirjana Ne-nad, člani pa Franjo Rozman, Tatjana Vaupotič, Silva Far-tek, Robert Križanič in Albin Pišek. Predsednica komisije za statut in poslovnik je Tatjana Vaupotič, podpredsednik Mirko Vamberger, člani pa Milan Petek, Metka Jurešič in Vlado Čuš. Novi član mestnega sveta Edvard Kenda bo vodil komisijo za vloge in pritožbe, Vlado Čuš je podpredsednik, člani pa Helena Neudauer, Milan Čuček in Milan Trol. Gorazd Žmavc bo vodil komisijo za odlikovanja in priznanja, Dejan Klasinc je podpredsednik, člani pa Rajko Fajt, Peter Pribožič in Lidija Majnik. Statutarni komisiji predseduje Milan Petek, Vasja Strelec je podpredsednik, člani pa so Stanislav Brodnjak, Andrej Korpar in Miran Meško. Za predsednika protikorupcijske komisije so imenovali Milana Trola, za podpredsednika Branka Brumna, za člane pa Marjana Kolariča, Edvarda Kendo in Emila Mesariča. V novem mandatu ima stranka SDS pet predsedniških mest v delovnih telesih mestnega sveta. DeSUS dve, LDS dve, SD dve ter Mladi in upokojenci za delovna mesta eno. MG Od tod in tam Ptuj • Koncert skupine Crescendo Q a Foto: Črtomir Goznik Vokalno-instrumentalna zasedba Crescendo je z nedeljskim koncertom v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju znova navdušila ptujsko občinstvo. Skupina deluje že osmo leto, člani zasedbe pa prihajajo z vseh koncev Slovenije. Peter Gojkošek (pozavna, vokal), Miha Šrimpf (pozavna, vokal), Franci Kolar (trobenta, vokal), Danilo Dominko (trobenta, vokal) in Jernej Brilej (moderator, solist, tenor) so tudi tretji nastop na Ptuju prepletli z veliko humorja, ker želijo, da tudi zelo resna glasba zveni zabavno. Na koncertih želijo ljudi predvsem zabavati, tudi takrat, ko izvajajo komorno glasbo klasičnega in fanfarskega značaja. Dobro uro in pol trajajoči koncert so zaključili z zmagovalno pesmijo letošnjega festivala Narečne popevke Prleška napitnica, ki jih je v slovenskem prostoru naredila še bolj prepoznavne. To pa je bil tudi cilj njihovega prvega nastopa na katerem od slovenskih festivalov. Za zmagovalce 41. narečne popevke jih je proglasila strokovna komisija festivala, kar je zanje še dodatna spodbuda. MG Ptuj • Srečanje predstavnikov karnevalskih mest Foto: Črtomir Goznik Na martinovo so se že po tradiciji na Ptuju srečali tudi člani združenja karnevalskih mest FECC Slovenija. Na Ptuj sta jih povabila predsednik FECC Slovenije Branko Brumen in predsednik Sveta princev ptujskega karnevala Jože Gašperšič. V Mestni hiši na Ptuju jih je pozdravil tudi ptujski župan Štefan Čelan. Po delovnem srečanju, na katerem so pregledali letošnje aktivnosti, je beseda tekla o karnevalih v letu 2011 in sodelovanju FE-CC-ovih skupin na pustnih prireditvah v Sloveniji in zunaj je. Ogledali so si ustoličenje novega ptujskega princa karnevala, zatem pa skupaj s princi karnevala in vinskimi kraljicami še pokusili letošnje martinove dobrote. MG Središče • Srečanje z Martinom Foto: Viki Ivanuša Že nekaj let zapored pripravljajo martinovanje tudi pred središko Sokolano, kjer se zberejo domačini in gostje. V bogatem kulturnem programu so se v soboto predstavili številni pevci, godci, igralci in plesalci. Manjkati ni smel niti zabaven tradicionalen krst mošta. Poleg domačinov so nastopili tudi gostje iz Bele krajine s tremi zasedbami in zanimiva folklora iz Srbije. Turistični podmladek pa je pripravil tudi razstavo izdelkov na temo jeseni, grozdja in vina. Središčani so goste so pričakali s sladkim moštom, pečenimi kostanji in drugimi dobrotami, ki so jih pripravile članice domačega turističnega društva, ki je bil tudi organizator prireditve. Pomagala jim je tudi središka oljarna, kjer so imeli v soboto prav tako veliko dela, saj so si številne skupine ob obiskih okoliških kleti in vinogradov želele ogledati še predelavo bučnic. Člani TD Središče ob Dravi imajo tačas veliko dela, saj že v kratkem pripravljajo razstavo jaslic v čebelarskem domu. Viki Ivanuša Ormož • Martinovanje 2010 Martin je naredil vino Za letošnje Martinovanje v Ormožu je bilo značilno obilje različnih prireditev za vse okuse, a žal tudi manj obiskovalcev, kot bi si želeli prireditelji. Foto: Viki Ivanuša Predsednica komisije dr. Tatjana Košmerl je čestitala Slavku Pra-potniku iz kleti PRA-VinO Čurin - Prapotnik, kjer so pridelali najvišje ocenjeno vino. Foto: Viki Ivanuša Med številnimi nastopajočimi je prireditvi dajala ton tudi ormoška godba, ki je bila za to priložnost prav po goričko napravljena. Letošnje Martinovanje si bomo zapomnili po prvem mednarodnem ocenjevanju šiponov. Predsednica ocenjevalne komisije prof. dr. Tatjana Košmerl je bila presenečena nad številom vzorcev (62), glede na to, da se je organizator zbiranja vzorcev lotil precej pozno. Povedala je še, da bi bilo realno pričakovati od 80 do 100 vzorcev, saj bi bilo po njenem mnenju treba pritegniti tudi avstrijske vinogradnike. O ocenjevanju in ocenjenih vzorcih pa pravi: „Skupno mnenje obeh komisij je bilo izredno dragocena izkušnja spoznavanja šiponov v širokem razponu tako kakovosti, sladkornih stopenj, letnikov kot različnih držav pridelovalk vina. Nesporno so dokazali, da to nikakor ni sorta, ki jo številni potrošniki poznajo bolj kot kislico, primerno za zvrsti ali brizganec. Več kot očitno je bilo navdušenje ocenjevalcev nad suhimi vini, ki so pokazala tako sortno izražene lastnosti, harmonijo, dovršenost in novejša tehnološka znanja. Nekoliko manj prepričljivi so bili polsuhi in polsladki vzorci (z nekaj izjemami), kjer se je pokazal slabše izražen sortni karakter, manj intenzivna in/ali zakrita sa- dnost, manjša harmonija zaradi izstopajočega sladkorja, ki se je tepel z višjo kislino, ter ne nazadnje neravnotežjem med vonjem in okusom vina; vse to je verjetno tudi lipton v povezavi tudi s tehnološko tradicijo. Pri vseh predikatih je bilo po pričakovanjih ponovno zaznati več kot navdušenje in celo presenečenje, kaj vse zmore ta sorta v smislu aromatskega potenciala, sposobnosti pridobivanja na kakovosti s staranjem in ne nazadnje tudi z ohranjanjem sortnosti, ki ni prikrita s stopnjo okužbe z botritisom." Rezultate ocenjevanja smo v našem časopisu že objavili, v petek zvečer pa so jih tudi svečano razglasili na ormoškem gradu in podelili priznanja. Najvišje ocenjeno vino je bil šipon 2004, ledeno vino, z oceno 95,67, iz kleti PRA-VinO Čurin - Pra-potnik. Najmočnejši Prlek je Dejan Mulec Ob večerih so se Ormoža-ni in gostje družili na zabavi z različnimi ansambli, ob popoldnevih pa so v prireditvenem šotoru nastopile številne zasedbe domačih kulturnih društev. Žal si je slednje ogledalo bolj malo obiskovalcev. Nekaj več zanimanja je bilo za 3. izbor najmočnejšega Pr-leka, ki je potekal v organizaciji podjetja P&F Jeruzalem Ormož. Sodelovali so štirje tekmovalci, ki so se pomerili v dvigovanju polnega vinskega kega, prevračanju 300-kilogramske gume in potiskanju viličarja. Na koncu je največ mišic pokazal Dejan Mulec iz Maribora, ki je letos odnesel naslov naj- močnejši Prlek. Na tekmovanju je sodeloval že tretje leto in tokrat se mu je nasmehnila zmaga. Dejan Mulec je bil z zmago zelo zadovoljen, še posebej, ker je imel pred kratkim težko poškodbo. Naslov Najmočnejšega Prleka je letos odšel v Maribor, lani v Celje, za prihodnje leto pa si organizatorji želijo, da bi se za sodelovanje na tekmovanju opogumilo tudi več domačinov. Martinovanje je letos trajalo kar štiri dni, kar je bilo za organizatorje in obiskovalce precejšen zalogaj. Skupaj so ga organizirali Občina Ormož, P&F Jeruzalem Ormož, d. o. o., Območna obrtno-podjetniška zbornica Ormož, Javna razvojna agencija občine Ormož in TIC Ormož. Viki Ivanuša Ptuj • Ptujsko martinovanje Številne prireditve še premalo odmevajo Ptujsko martinovanje je letos vabilo s številnimi prireditvami. Začele so se 9. novembra na gradu in se počasi pomikale v središče mesta. Letos so lahko Ptujčani in okoličani spoznali tudi ptujsko vinsko oziroma kletno podzemlje, ki je izjemno in bi povezano v obliki mestne vinske poti, na kateri bi lahko gostom redno ponudili kozarček vina in malo zgodovine, postalo pomembna ptujska turistična privlačnost. Vinogradniki in vinarji VTC Srednje Slovenske gorice so dobili svoj promocijski film, v katerem je svoje mesto dobilo tudi enajst občin tega območja in več kot 60 ponudnikov ob tej poti. Martinovanje, ki ga evropski karnevalisti poi- menujejo tudi jesenski pust in mali fašenk, pa je bilo v mestu trte in vina tudi priložnost za ustoličenje novega princa karnevala, barona Janeza Golca, plemenitega Jakoba Breunerja Markovskega, tako kot je to v navadi v državah evropskega kulturnega kroga. Skladno s pravili igre, ki jih je s svojim ustoličenjem uvedel, bodo vse do pepelnice v okoliških gradovih, dvorcih, gostilnah, veselicah in šotorih dobrodošli vsi, ki so dobre volje, se radi zabavajo in znajo ceniti dobro kuhinjo in odlična vina tega okolja, je povedal novi princ. Ob ustoličenju novega princa je bila v ospredju uradna godba Sveta princev karnevala Pepi krulet, ki si jo je omislil 9. princ kanevala Miran Urih, majer Cirkovški. Z martinovim je napočil čas svoboščin in martinovih norčij ter pustnih predpriprav. Osnovno poslanstvo sv. Martina je povezano z dobroto, v tem duhu naj bi delovali vsi. Na Mestnem trgu, kjer se je ustoličenje dogajalo je, so vabile stojnice z moštom, ki se je počasi spreminjal v mlado vino. Že po tradiciji so ga blagoslovili v cerkvi sv. Jurija, z njim pa je nazdravil tudi novi ptujski župan. Pokušnja novega letnika in martinovih dobrot je potekala ob bogatem spremljajočem kulturnem programu, ki so ga zapolnile skupine s širšega območja Ptuja. Na martinovo je na Mestnem Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik V mestu trte in vina so letos pripravili nadvse bogat program martinovanja. Novemu letniku so nazdravili mnogi. trgu potekal še šegav krst mošta, na zabavo do polnoči pa so vabile Vesele Štajerke. Svoja vrata je ob martinovem na ste-žaj odprla tudi Ptujska klet, ki je vabila na ogled in kozarček mošta. Na novem trgu pa je v soboto potekala martinova tržnica s ponudbo martinovih dobrot in nove vinske kapljice ob bogatem kulturno-zabavnem programu. Skoraj teden dni martinovih prireditev se je zaključil med griči osrednjih Slovenskih goric, kamor so že tradicionalno vabile vinogradniške kmetije tega območja. Ptujske martinove prireditve so iz leta v leto bogatejše in kvalitetnejše, še vedno pa jih ne znamo dovolj unovčiti. Princi karnevala so z leti postali že nekaj samoumevnega, njihovo ustoličenje pa je dogodek, ki bi moral odmevati širše. Čeprav je bil prejšnji četrtek Mestni trg poln, so bili turisti v manjšini, prav tako kot ostale dni, ko je martin še praznoval. MG Cirkulane • Z osrednje martinovanjske prireditve Prva steklenička žametne črnine V Cirkulanah so si osrednjo prireditev ob letošnjem martinovanju omislili v soboto zvečer; kot vedno tudi letos v večnamenski dvorani. Glavna dogodka večera sta bila seveda izbira Naj Martina, letos že sedmega po vrsti, in šaljivi krst mošta. Dokaj polno dvorano obiskovalcev so najprej s petjem pozdravili pevci mešanega pevskega zbora KD Cirkula-ne, pravi aplavz pa so z odličnim nastopom poželi Mladi veseljaki. Po takšnem pevskem uvodu je vse zbrane najprej pozdravil predsednik društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH) Edi Hojnik, ki je povedal, da so v cirkulanske martinove prireditve vpeta prav vsa društva v občini, nato se je vsem tudi zahvalil ter povabil starega in novega župana Janeza Jurgca, da prevzame oblastniške insignije (leseno verigo) ter opravi ina-vguracijo novega Naj Martina, ki je hkrati tudi občinski kletar za naslednje leto. Jurgec je ob prevzemu verige povedal: »Pozdravljam vse bivše kletarje, Naj Martine, in se jim zahvaljujem za odlično opravljeno delo. Hkrati pa upam, da se bo v prihodnje na ta položaj kdaj imenovala tudi kakšna kletarka, če smo že v občinskem svetu ostali brez ženske ...« Potem se je od naslova moral posloviti dosedanji šesti Naj Martin Franc Roškar s kmetije Kozarčan, ki je v zahvalo za dobro opravljeno delo prejel simbolično darilo, sam pa je nasledniku zaželel veliko vina v sodu, da ne bo rabil dodajati še svojega ... Za novega Naj Martina je bil po sklepu upravnega odbora DVSH imenovan znani cirkulanski vinogradnik in skrbnik potomke najstarejše trte na svetu na hribu Svete Ane Zvonko Arnečič. Kot vsi njegovi predhodniki si je nadel posebej zanj narejen predpasnik in klobuk, občinstvu sta bila predstavljena njegov življenjepis in delo, nato pa je sledil preizkus znanja o vinu in vinogradništvu. Jasno, da je na vsa vprašanja o stroki Arnečič odgovarjal brez na- pake, zataknilo se mu je le pri vprašanju, kako se stopnjuje pridevnik debel (za tiste, ki Župan Janez Jurgec je ustoličil novega naj Martina VII. - Zvonka Arnečiča. ne veste: debel - rejen - nadrejen, op. a.). Sledila je svečana posvetitev novega Naj Martina VII., ki moral v skupen sod dodati svoje vino; kot je povedal in pokazal, ga je pripeljal za cel sodček, kar na lesenem „vozeku" in napovedal: »Vino sem pripeljal do sem s totim vozekom, nazaj pa me bo že žena na njem zvlekla. Za to ni treba imeti vozniškega, pa tud trezen ni treba biti!« Ko je bila titula Naj Martina VII. nesporno v rokah Arne-čiča, se je ta za inavguracijo županu zahvalil s čisto posebnim darilom - drobceno stekleničko prvega vina iz letošnjega grozdja žametne črnine, ki ga je ob tej priložnosti javnost lahko videla prvič. Kje in kdo ga bo okušal, pa je zaenkrat ostalo skrito ... Za konec uradnega dela prireditve je sledil še tradicionalni šaljivi krst mošta v vino, ki ga je tudi letos opravil nabriti škof iz sosednjega Leskovca v videmski fari, potem pa se je začela vsesplošna zabava z odličnimi jedmi iz ovčetine in še boljšim vinom cirkulanskih vinogradnikov. SM Foto: SM Grajena • Tradicionalno martinovanje Vino s svežino in aromatičnostjo V Domu krajanov v Grajeni je 12. novembra potekalo že tradicionalno martinovanje v organizaciji Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, na katerem so za 14. kletarja imenovali Rudija Potrča. Prvič so martinovanje izvedli leta 1997. Društvo pa je ob letošnjem martinovem že sedmič povabilo tudi na dan odprtih vrat vinogradniških kmetij po gričih Osrednjih Slovenskih goric. Ob tej priložnosti so se ljubiteljem martinove tradicije z območja Grajene in širše pridružili tudi nekateri gostje, med njimi novi princ ptujskega karnevala baron Janez Golc, plemeniti Jakob Breuner Markovski z gardo in župan občine Destrnik ter poslanec državnega zbora Franc Pukšič. Pohvalil je odlično delovanje društva, obenem pa opozoril na to, da se Slovenci premalo zavedamo pomena domače hrane in v tej povezavi tudi pridelave vina. Podatki kažejo, da v tem trenutku Slovenci pojemo samo še 20 odstotkov domače hrane. Prerez skozi letošnji vinski letnik je opravil predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Andrej Rebernišek. Pridelek je glede na katastrofalno neurje leta 2008, ki je zelo prizadelo vinograde tega območja, malo boljši, količinsko in kakovostno pa še vedno ni takšen, kot bi si ga vinogradniki želeli, čeprav so količine že malo boljše kot v prejšnjem letu. Z veseljem pa opažajo, da so vinogradniki uspeli pridelati še dokaj kakovostna vina. Potem ko je martin opravil svoje, je to že mogoče reči. To se izkazuje v bistveno večji svežini, aromatičnosti in s prijetno kislino. V primerjavi s povprečjem normalnih letnikov je pri srednje poznih sortah pridelka manj za 30 odstotkov, pri poznih pa do 50 odstotkov. Zaradi tega bo v letu 2011 že primanjkovalo vina, napoveduje Rebernišek, ker nekih starih zalog vina enostavno ni več. Po pričakovanjih se bodo zaradi tega tudi dvignile cene. Rudi Potrč je poslanstvo novega kletarja po zaprisegi prevzel od trinajstega kletarja Marjana Širca. Med drugim bo moral skrbeti, da bo društveni sodček vedno poln, da bo imel kaj ponuditi, ko pridejo kletarji na obisk, njegova skrb pa je tudi povezovanje kletarjev in vzdrževanje družabnosti. Seveda pa je biti društveni kletar v prvi vrsti čast, ki jo bo tako kot doslej že vsi njegovi predhodniki vzel zelo resno. Za veselo druženje, ki je trajalo do polnoči, je poskrbel tudi duo Milan in Ana. MG Pobrežje • Tretje martinovanje Novi kletar je Milan Krajnc Videmska krajevna skupnost Pobrežje pod vodstvom Ivana Kranjca je letos v vaškem domu ob pomoči kletarjev pripravila tretje martinovanje z zbiranjem mošta in imenovanjem vaškega kletarja leta. Foto: Črtomir Goznik Na grajenskem martinovanju so za novega kletarja imenovali Rudija Potrča (skrajno desno); na fotografiji s predsednikom Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske .gorice Andrejem Reberniškom, ptujsko vinsko kraljico Tanjo Hauptman in 13. kletarjem Marjanom Sircem. Uradni del prireditve se je začel z nagovorom Krajnca, ki se je zahvalil dosedanjemu kletarju Robertu Hameršaku za odlično opravljeno delo, nato pa je sledila predaja ključna novoizbranemu kletarju leta. Zanj je bil izbran Milan Krajnc, ob njem pa so letos za pomoč imenovali še podkletarja Janeza Vidoviča. Da bosta imela oba dovolj dela z negovanjem vina, pa so poskrbeli številni donatorji vina - letos se jih je nabralo kar 43, ki so skupaj podarili preko 300 litrov vina. „Iz vpisa v knjigo donatorjev vina je razvidno, da so naši Pobrežani prinesli 103 litre belega vina in kar 224 litrov pobreškega kvintona. Nekaj donatorjev je bilo tudi iz okoliških naselij. Obe vrsti vina smo spravili v dva soda, porabljeno pa bo v prihodnjem letu ob raznih pri- reditvah v krajevni skupnosti in seveda ob delovnih akcijah," je po zbiranju vina povedal Krajnc. Za veselo vzdušje v vaškem domu, ki se je potegnilo globoko v večer, so najprej poskrbele pobreške ljudske pevke, nato pa še mlada harmonikarja, seveda pa so svoje dodale tudi pridne gospodinje, ki so za četrtkov martinovanjski večer napekle veliko slastnega peciva, manjkale pa niso niti mesne dobrote. SM Predsednik KS Pobrežje Ivan Krajnc (v sredini) z letošnjim kletarjem Milanom Krajncem (desno) in njegovim pomočnikom Foto: SM Markovci • Zapleti že na prvi, konstitutivni seji Ostali brez komisije za volitve Na prvi, konstitutivni seji sveta občine Markovci v novi sestavi so sicer potrdili poročilo občinske volilne komisije ter mandate novemu županu Milanu Gabrovcu in svetnikom, zaradi enakomerno porazdeljenih glasov pa se niso uspeli zediniti o imenovanju tričlanske komisije za volitve in imenovanja. Foto: M. Ozmec Novi svet občine Markovci: (z leve) Ivan Svržnjak, Igor Ambrož, Milan Majer, Marjan Meglič, Andrejka Mislovič, Franc Rožanc, novi župan Milan Gabrovec, Marko Lepoša, Franc Ferčič, Slavko Rožmarin in Konrad Janžekovič. Dosedanji župan občine Markovci Franc Kekec, ki je prvo sejo občinskega sveta v novem mandatu sklical v sredo, 10. novembra, je po besedi dobrodošlice in željah po uspešnem in konstruktivnem delovanju novega občinskega sveta vodenje konstitutivne seje zaupal najstarejšemu članu sveta Francu Ferčiču. Ta je ugotovil, da se je povabilu odzvalo vseh 11 novoizvoljenih občinskih svetnikov, nato pa so prisluhnili poročilu o poteku obeh krogov lokalnih volitev, ki ga je predstavil predsednik občinske volilne komisije Marjan Strelec. Volitve so potekale v devetih volilnih enotah, v prvem krogu, 10. oktobra pa je od 3.398 vpisanih volilo 2238 ali 65,86 %vseh volivcev. V občinski svet je bilo izvoljenih 11 kandidatov, od tega iz vrst stranke LDS Milan Gabrovec, Franc Ferčič in Konrad Jan-žekovič, iz SLS Milan Majer in Ivan Svržnjak, iz stranke N.Si Franc Rožanc, Slavko Rožmarin in Marko Lepoša, iz stranke SDS pa Marjan Meglič, Igor Ambrož in Andrejka Mislovič. Ker v volitvah za župana no- Martinovanje sicer v tej občini teče že sedmo leto zapored, toda še letos je, kot je med drugim v nagovoru povedal župan Franc Pukšič, dobilo tudi pravi ambient. beden od štirih kandidatov ni prejel potrebnega števila glasov, sta se v drugi krog uvrstila Franc Kekec, za katerega je glasovalo 789 volivcev ali 35,40 %, in Milan Gabrovec, za katerega je glasovalo 723 volivcev ali 32,44 % vseh volivcev. V drugem krogu volitev za župana, 24. oktobra, pa je bilo oddanih 1997 glasov ali 58,8 % od vseh vpisanih volivcev, Franc Kekec je prejel 940 ali 47,21 % glasov, Milan Gabrovec pa 1051 ali 52,79 % vseh glasov, zato je bil izvoljen za župana. Ker na potek volitev v zakonitem roku niso prejeli nobene pripombe ali pritožbe, so poročilo volilne komisije soglasno potrdili. V komisijo za potrditev mandatov so z večino glasov imenovali Ivana Svržnjaka kot predsednika, ter Milana Majerja in Andrejko Mislovič kot člana. Zaradi zasedanja omenjene komisije so sejo začasno prekinili, v nadaljevanju pa so potrdili mandate vsem članom občinskega sveta in novemu županu Milanu Gabrovcu. Ker je slednjemu s tem pre- Obnovljena klet je bila sicer veliko premajhna, da bi lahko hkrati sprejela vse zbrane, ki so želeli prisostvovati krstu mošta v vino. Blagoslov je opravil domači župnik Jožef nehal mandat občinskega svetnika, so ugotovili, daje zaradi večinskega sistema volitev potreben postopek za volitve nadomestnega člana občinskega sveta, te pa je po pojasnilu Marjana Strelca treba izvesti v 60 dneh. Novoizvoljeni župan Milan Gabrovec se je vsem doseda- Škofič, prireditev pa so z ubranim petjem popestrili člani destrniškega okteta. Zbrani so lahko prisluhnili še besedilu o pomenu in zgodovini martinovega v Sloveniji ter nagovo- njim članom občinskega sveta in dosedanjemu županu Francu Kekcu v imenu vseh zahvalil za pomemben prispevek k razvoju celotne občine, ob tem pa pozval vse novoizvoljene člane sveta k tvornemu in konstruktivnemu sodelovanju, ki bo v korist vseh občanov za uspešen razvoj občine. ru župana, ki je izrazil veliko veselja, da Viničarija živi in da bo njena klet spet imela polne sode kot nekoč: „Upam tudi, da bo naša klet postala zbirališče vseh naših vinogradnikov - pa ne le zbirališče, ampak jim bo služila tudi v promocijske namene!" Posebni gost letošnjega prvega martinovanja v kleti Viničarije je bil župan srbske občine Osečina Nenad Steva-novic, ki je v petek zvečer na dan destrniškega martinova-nja na povabilo vodstva občine obiskal Destrnik skupaj z domačo skupino folklornih plesalcev. Potem ko je bil opravljen blagoslov mošta in so vodilni prvi trije možje dogodka (župan Franc Pukšič, predsednik Td Ivan Hauptman ter gost Nenad Stevanovic) vino tudi poskusili, se je martinovanjsko dogajanje preselilo v bližnji gasilski dom, kjer so se številnim zbranim s svojimi plesi predstavili srbski folkloristi, nato pa se je martinovanje z veselo in pisano druščino razpotegnilo še dolgo v noč. SM In čeprav je ob tem poudaril, da so volitve za njimi, da je torej sedaj čas, da se nehajo deliti na leve in desne in vsi potegnejo skupaj v dobro in korist celotne občine, se je ob imenovanju komisije za volitve in imenovanja (KVIAZ) pokazalo, da tega poziva svetniki niso vzeli dovolj resno. Svetnik Franc Rožanc (N.Si) je predlagal, da to očitno zelo pomembno komisijo sestavijo na osnovi števila glasov posamezne politične stranke, zato je v KVIAZ predlagal iz N.Si Slavka Rožmarina, iz LDS Konrada Janžekoviča, izbiro tretjega člana pa je prepustil svetniški skupini SDS. Svetnik Ivan Svržnjak (SLS) pa je v KVI-AZ predlagal Milana Majerja iz SLS, Marjana Megliča iz SDS in Slavka Rožmarina iz N.Si. Ker je razmerje političnih sil do nadomestnih volitev, ki naj bi bile 6. januarja 2011, neodločeno, pojasniti je treba, da je med trenutno desetimi svetniki v vladajoči koaliciji LDS in N.Si pet svetnikov, prav toliko pa jih je tudi v opoziciji iz vrst SLS in SDS. Zato kljub ponovnemu pozivu župana Milana Gabrovca, da je potrebna večja mera strpnosti, politične modrosti in konsenza, čemur so pritrdili tudi nekateri drugi svetniki, niso dosegli nobenega napredka. Marjan Meglič je svetnike pozval, naj dajo več možnosti tistim, ki so dobili največ glasov, a je Marjan Strelec pojasnil, da število glasov pri tem ne igra nobene vloge. Ivan Svržnjak pa je pravilno ugotovil, da je ves problem v manjkajočem enajstem svetniku, ki naj bi bil odločilnega pomena, saj naj bi tehtnico vendarle pretehtal na levo ali na desno, kajti pri sedanjem neodločenem razmerju sil jim bo zelo težko sprejeti kakršno koli odločitev. Zalegel ni niti poziv dosedanjega župana Franca Kekca, ki je pojasnil, da sestava KVIAZ ni tako hudo pomembna, saj mora njene predloge za sestavo posameznih odborov in komisij potrditi še občinski svet, ki ima možnost, da njihove predloge tudi zavrne. Zato je svetnike ponovno pozval naj KVIAZ vendarle imenujejo, oziroma potrdijo, saj je to pomembno za nadaljnje nemoteno delovanje občinskega sveta. S tem se je strinjal tudi novi župan Milan Gabrovec, ki je svetnike še enkrat pozval k razumnosti, saj naj bi imenovanje KVIAZ potrebovali tudi za realizacijo pomembnih nujnih nalog, ki so tačas pred občino. Predvsem gre za tri pomembne projekte, oziroma razpise, na katere se morajo prijaviti, če želijo pridobiti sredstva iz EU. To pa so izgradnja kanalizacije v Sobetincih in razširitev obstoječe čistilne naprave v Mar-kovcih, modernizacija ceste Novi jork-Sobetinci ter ureditev vaškega centra v Stojncih, skupna vrednost vseh treh projektov pa je ocenjena na prek 1,3 milijona evrov. Kljub ponovnim pozivom, tako iz ene kot druge strani, in kljub vnovični prekinitvi seje zaradi še enega posveta svetniških skupin, pa ni popustila nobena stran, zato se je župan Milan Gabrovec odločil, da imenovanje KVIAZ ne bo dal na glasovanje. In ker je bila to zadnja predvidena točka, je sejo tudi zaključil, preden so se razšli, pa je obljubil, da bo sam poskušal čim prej doseči dogovor oziroma soglasje o sestavu te, očitno zelo pomembne komisije, zato bo sejo sklical takoj, ko bodo za to dane vse potrebne možnosti. M. Ozmec Foto: SM Prvi so novo vino iz starega soda v kleti Viničarije poskusili župan Franc Pukšič, predsednik TD Ivan Hauptman in gost, župan srbske občine Osečina Nenad Stevanovič. Destrnik • Prvo martinovanje v Viničariji Viničarska klet spet s polnimi sodi Potem ko so lani uradno odprli prenovljeno Viničarijo v središču Destrnika in jo pred kratkim predali v upravljanje tamkajšnjemu Turističnemu društvu (TD), je slednje letos v njeni kleti že pripravilo krst mošta v vino. Ptuj • Predstavili brošuro Zasvojenost... Kam po pomoč? »Če bomo rešili vsaj enega, je naš cilj dosežen!« »Zasvojen sem. Hči se drogira. Prijateljica je v težavah zaradi drog. Moj fant je zapadel v čudno družbo. Sošolka ni mogla reči ne travi. Potrebujem pomoč!« piše na prvi strani brošure, ki so jo v novembru (mesecu preprečevanja odvisnosti) pripravili v Lokalni akcijski skupini za preprečevanje zasvojenosti v Mestni občini Ptuj in Medobčinski lokalni akcijski skupini za preprečevanje zasvojenosti občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Knjižica je namenjena tistim, ki imajo probleme z nedovoljenimi drogami, in tudi njihovim bližnjim, ki ne vedo, kam se obrniti po pomoč. Brošuro so v ptujski in ormoški lokalni akcijski skupini (LAS) pripravili z željo, da bi prinesla informacije o virih pomoči vsem, ki hočejo najti pot iz zasvojenosti v polno življenje. Kot namreč ugotavljajo v zadnjem času, se problematika zasvojenosti z nedovoljenimi drogami na našem območju povečuje, mnogi zasvojenci in njihovi bližnji pa pogrešajo informacije o tem, kje dobiti učinkovito pomoč. »Omenjeni inštituciji sta edini v tem lokalnem prostoru, ki se že nekaj časa stro-kovno-empirično ukvarjata z raziskavo razširjenosti drog med predvsem mladimi na našem območju. Po ugotovitvah, da število zasvojencev narašča in da slednji ter njihovi bližnji ne vedo, kam iti po pomoč, se je iz naše strani pojavila pobuda o pripravi brošure, v kateri bodo zajete vse inštitucije, ki se trenutno ukvarjajo s to problematiko. Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti se namreč ne ukvarjajo z zdravljenjem, so pa lahko en povezovalno-svetovalni člen. Skratka, namen izdaje je samo eden - pomagati zasvojencem. Če bomo rešili samo enega, smo že napravili vse,« je pojasnil Stanislav Ivanuša, predsednik ormoške LAS. V žepni obliki so torej zbrali naslove organizacij, tako javnih zavodov kot društev in fundacij, ki nudijo raznovrstne oblike pomoči različnim skupinam zasvojenih in njihovim svojcem. Po besedah Nevenke Alje Gerl, predsednice ptujske LAS, so jih strnili v tri sklope informacij: »Prvega sestavljajo nevladne organizacije, ki ponujajo to vrsto pomoči, v drugem so zbrane informacije o zdravstvenih inštitucijah, ki lahko pomagajo, v tretjem pa skupnosti oziroma komune za zdravljenje zasvojenosti, ki delujejo pri nas ali v tujini in imajo zasvojeni iz Slovenije z njimi že kakršnekoli pozitivne izkušnje. Brošura tako nudi na 32 straneh zgolj seznam različnih naslovov, ki pa jih mi izdajatelji ne vrednotimo oziroma ne priporočamo ali odsvetujemo posameznega od njih, saj so zbrani raznovrstni programi, ljudje, ki imajo težave z zasvo- jenostjo, pa so različne osebnosti, ki tudi izbirajo različne oblike in vrste pomoči.« Na Ptuju o (ne) odvisnosti kmalu tudi »TV-zvezda« AnaLiza Knjižica je izšla v 4500 izvodih, ki jih bodo na ptuj-sko-ormoškem območju posredovali osnovnim in srednjim šolam, centrom za socialno delo, zdravstvenim ustanovam, Rdečemu križu, lekarnam, nevladnim organizacijam, ki pomagajo zasvojenim, policiji ... Ne bo se delila v najširšem smislu, ampak predvsem tistim, ki se na kakršnikoli način srečujejo z zasvojenci in jim jo lahko tudi izročijo. »Želimo, da jo dobijo v roke vsi, ki jo lahko potrebujemo, nismo pa je namenili za razpolago na različnih informacijskih točkah. Namenjena namreč ni za razdeljevanje komurkoli, ampak samo ciljni skupini, ki bi ji lahko take informacije koristile,« je še razložila Ger-lova. Brošuro so sicer izdali v ptujskem Centru interesnih dejavnosti (CID), besedilo so skupaj pripravili v ptujski in ormoški LAS, kjer so jo želeli uporabnikom približati tudi po vizualni plati, zato so k sodelovanju povabili še studio S.kolibri in likovnega ustvarjalca Borisa Miočinovica. Ker so vsi vpleteni sodelovali prostovoljno, so bili stroški izdaje majhni, njena sporočilnost pa je tudi zaradi oblikovno-likovne podobe zelo močna. »Osnovna ideja mojih risb je izhajala iz tega, da je poiskati pomoč pogumen korak vsakega posameznika, ki se odloči za osvoboditev iz te groze, ki je okoli njega in v njem. Hvala bogu, marsikomu uspe,« je ob tem povedal Miočinovic. Gerlova pa je izpostavila še drug pomemben dogodek, ki ga v ptujski LAS pripravljajo v mesecu, v katerem se borimo proti zasvojenosti, in bo na Ptuju potekal 18. novembra. »Gre za projekt Ne-odvisen.si, ki vzpodbuja zdrav način življenja, svobodo odločanja in dobre medsebojne odnose. Poteka že nekaj let, podpira ga tudi predsednik države, namenjen pa je različnim starostnim stopnjam,« je nadaljevala sogovornica. Tudi v našem mestu bo tako projekt gostoval skozi več dogodkov, in sicer med drugim pripravljajo predstavo za otroke od 5. do 9. leta, prireditev za učence 2. in 3. triade (vse troje bo potekalo v novi telovadnici Osnovne šole Ljudski vrt), konec dneva pa bo namenjen staršem in drugim odraslim. Ob 18.30 bo namreč v kulturni dvorani ptujske gimnazije družabni večer, ki ga bo vodila igralka Nataša Tič Ralijan (slovenski javnosti dobro poznana kot AnaLiza), nastopili pa bodo tudi razni strokovni gostje. Vsi omenjeni dogodki so brezplačni, saj jih poleg nekaterih ministrstev financira tudi ptujska občina. Polona Ambrožič Ormož • V mesecu preprečevanj odvisnosti Novembra še aktivnejši November je mesec preprečevanja odvisnosti in medobčinska Lokalna akcijska skupina Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž ga vsako leto obeležuje s povečanimi aktivnostmi. LAS deluje kot posvetovalno telo župana in je organizirana pod okriljem Rdečega križa. Aktivnosti LAS so financirane iz proračuna vseh treh občin. Podpredsednica LAS Maja Botolin Vaupotič je povedala, da se letos niso odločili za organizacijo predavanj ali okrogle mize kot pretekla leta, ampak so svoje dejavnosti razpršili. Na šole in v vrtce so že poslali zdra-vstveno-vzgojna gradiva na temo preprečevanja zasvojenosti. Sicer pa podobno gradivo pošiljajo tudi vsak mesec, njihova vsebina pa je tematsko obarvana. V vrtcih imajo zdravstveno-vzgojene kotičke, kjer so tovrstni materiali na voljo skozi vse leto. Gre predvsem za materiale, ki opozarjajo na nevarnosti odvisnosti od nikotina in al- kohola. Člani LAS bodo v tem mesecu sodelovali na dveh dnevih preventivnih dejavnosti. Na OŠ Središče ob Dravi so že izpeljali preventivni dan na temo preprečevanja zasvojenosti, 25. novembra pa bo podobna dejavnost potekala v OŠ Velika Nedelja, obravnavali pa bodo kar pet tem. Z LAS MO Ptuj so Ormo-žani združili moči in skupaj izdali brošurico Zasvojenost, kam po pomoč, v njej pa so zbrani vsi naslovi, na katerih lahko pomoč poiščejo ljudje, ki imajo težave z nedovoljenimi drogami. Foto: Viki Ivanuša Podpredsednica Medobčinske lokalne akcijske skupine za preprečevanje odvisnosti Maja Botolin Vaupotič Proti koncu novembra bodo za dijake Gimnazije Ormož organizirali ogled filma Slepilo Jana Bilodje-riča, ki zelo nazorno prikazuje življenje odvisnikov in je posnet po resničnih dogodkih. Razmišljali so tudi o tem, da bi film ponudili v ogled učencem višjih razredov osnovnih šol, vendar so bili svetovalni delavci mnenja, da je film v nekaterih delih preveč realističen. „To seveda ne pomeni, da osnovnošolci doma ne gledajo takšnih vsebin, dostopne so jim na spletu in še kje drugje, ampak na to, kaj lahko spremljajo doma, mi nimamo vpliva," je povedala Maja Botolin Vaupotič, odločili pa so se, da osnovnošolcev ne bodo peljali organizirano na ogled tega filma. Članica LAS se je ta mesec udeležila tudi nacionalne konference LAS v Ravnah na Koroškem. Člani LAS si bodo v okviru strokovne ekskurzije ogledali skupnost Srečanje, letos so si že ogledali podobno skupnost pri Sv. Trojici. Spremljalo jih bo tudi nekaj šolskih delavcev, ki so izrazili željo. Zlasti svetovalni delavci in tisti, ki poučujejo etiko in družbo in podobne teme obravnavajo pri pouku. Strokovna ekskurzija jih bo vodila tudi v metadonski center v Mariboru in v prostore društva Zdrava pot iz Maribora. To društvo s terensko mobilno skupino pokriva tudi omenjene tri občine in imajo veliko dela. Sicer pa delo v LAS poteka utečeno skozi vse leto, poleti pa izpeljejo tudi dva raziskovalna tabora. Ponosni pa so tudi na preventivni projekt za najmlajše, ki že 10. šolsko leto poteka v vrtcu Velika Nedelja. Letos dejavnost Mali raziskovalec, v katero skozi naravoslovne vključujejo tudi zdravstve-no-vzgojne vsebine, poteka v petih vrtcih, obiskuje pa jo 47 otrok. Viki Ivanuša v • caj % ijj Foto: unodc.org Lizbona • Evropski center za droge V Evropi vse več novih mamil in vse starejši uporabniki drog Nova mamila, starajoča se populacija kroničnih uporabnikov drog ter vse več zasvojenih v nadomestnem zdravljenju so glavne značilnosti uporabe drog, ugotavlja letno poročilo o stanju glede problematike drog v Evropi, ki ga je danes v Lizboni objavil Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA). Direktor EMCDDA Wolfgang Götz je ob predstavitvi poročila za minulo leto obenem opozoril, da se nekatere države članice EU v sklopu varčevanja zaradi gospodarske krize odločajo tudi za zmanjševanje financiranja programov preprečevanja in zdravljenja odvisnosti od drog. »Za zdaj imamo podatke za okoli pet članic EU, ki so že šle v tako varčevanje. Države bi morale pred posegom v financiranje tovrstnih programov presoditi o njihovi uspešnosti. Kratkoročni prihranki zaradi ukinitve nekega programa so namreč lahko majhni v primerjavi s škodo, ki jo ukinitev takih programov povzroči,« je še dejal Götz. Letošnje poročilo, ki zajema države članice EU, Hrvaško, Turčijo in Norveško, opozarja na spremembe na področju ponudbe in uporabe drog. Tihotapci drog uporabljajo vedno bolj prefinjene načine tihotapljenja, na trgu poživil se pojavljajo vedno nove in nove snovi, nekatere se prodajajo tudi kot t.i. legalne droge, poleg tega se je zaradi številnih zasegov pošiljk na običajnih tihotapskih poteh razširila domača proizvodnja konoplje. Najbolj razširjena prepovedana droga v Evropi ostaja konoplja, ki jo je kadarkoli v življenju že poskusilo 75,5 milijona ali 22,5 odstotka odraslih Evropejcev, samo v zadnjem letu jih je konopljo uživalo približno 23 milijonov, od tega 17 milijonov v starostni skupini od 15 do 34 let. Največji problem na področju drog v EU in na Norveškem ostaja heroin, predvsem zaradi zdravstvenih in socialnih posledic zlorabe. Agencija ocenjuje, da je okoli 1,35 milijona odraslih Evropejcev oz. 0,4 odstotka populacije rednih uporabnikov opiatov, zmanjšuje pa se število injicirajočih uporabnikov. Ob tem opozarjajo na populacijo uporabnikov drog, starejših od 40 let. Za to populacijo je značilno, da se njihovi odvisnosti pridružujejo še druge psihološke in telesne težave, med drugim sočasna odvisnost od alkohola, tobaka, zdravil ter pogosto neustrezne življenjske razmere. Za to skupino bi po mnenju agencije potrebovali prilagojene programe obravnave. Za zdaj je sicer po besedah Götza ta kategorija odvisnikov značilna predvsem za zahodno Evropo, a tako kot za druga področja zlorabe drog tudi tu pričakujejo, da se bo trend v prihodnosti preselil tudi v druge države unije. Agencija zaznava vse tudi večjo popularnost amfetaminov, predvsem v državah severne, centralne in vzhodne Evrope. Preveč mladih v poživilih vidi ključno sestavino za dober žur, je opozoril Götz. Ocenjujejo, da je lani ekstazi uporabljalo kar 2,5 milijona Evropejcev, zaskrbljujoč pa je porast števila tistih, ki t.i. rekreacijske droge kombinirajo na primer z alkoholom. V zvezi s tem je Götz opozoril tudi na pomanjkanje osveščanja mladih o škodljivih posledicah vožnje pod vplivom drugih substanc, ne le alkohola. (sta) Gospodarstvo po svetu Bruselj • Evropska unija v Bruslju še ni dosegla dogovora o proračunu za leto 2011. Pogajalci Evropskega parlamenta so zapustili pogajanja, ker države članice niso sprejele nobene od njihovih alternativ. Parlament je bil pripravljen na skromno zvišanje proračuna v zameno za izpolnitev nekaterih političnih zahtev v pogajanjih o porabi v letih zatem. Z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe imata Svet, ki združuje države članice, in Evropski parlament enakovredno vlogo pri sprejemanju letnega proračuna unije. Evropska komisija je konec aprila predlagala višino dejanskih plačil v višini 130,1 milijarde evrov oziroma 1,05 odstotka bruto nacionalnega dohodka EU, kar je 5,9 odstotka več kot letos. Evropski parlament je predlagal podobno kot komisija, medtem ko so države članice v prvem branju izglasovale manjši obseg teh sredstev. Ker se parlament in svet pri tem razhajata, se je v skladu z Lizbonsko pogodbo konec oktobra začel 21-dnevni usklajevalni postopek med institucijama. Bruselj • EU je zatrdila, da je pripravljena pomagati Irski, če bo zaprosila za pomoč, a poudarila, da država tega še ni storila. S tem želijo pomiriti finančne trge, potem ko je cena zadolževanja te članice evrskega območja z izjemno visokim javnofinančnim primanjkljajem v četrtek dosegla rekordno raven po prevzemu evra. »Vsi potrebni instrumenti so pripravljeni za ukrepanje, če bo to potrebno,« je dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso v Seulu pred začetkom vrha 20 največjih svetovnih gospodarstev. To so nato potrdili tudi v Evropski komisiji v Bruslju. »Irska nas še ni zaprosila za finančno pomoč,« je zatrdil tiskovni predstavnik komisije Olivier Bailly. O podrobnostih ni želel govoriti, češ da ne želi podpihovati ugibanj. Madrid • Špansko-argentinska naftna družba Repsol je v tretjem četrtletju tekočega poslovnega leta ustvarila 448 milijonov evrov čistega dobička, kar je 16,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Med januarjem in septembrom letos je dobiček družbe znašal 1,79 milijarde evrov oz. 32,5 odstotka več kot v prvem devetmesečju lani. Bruto dobiček podjetja je med julijem in septembrom v primerjavi z enakim obdobjem lani zrasel za 16 odstotkov na 1,06 milijarde evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Proizvodnja Repsola je v prvih devetih mesecih v primerjavi s prvim devetmesečjem lani zrasla za 5,2 odstotka na 345.000 159-litrskih sodov na dan. Čeprav je bil čisti dobiček Repsola v tretjem četrtletju manjši kot v drugem, ko se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povišal za kar 49,8 odstotka, v družbi pravijo, da se pozitivni trend njihovega poslovanja, ki ga je nakazalo prvo polletje poslovnega leta, nadaljuje, in sicer predvsem na račun okrevanja dolarja in zdravih cen nafte. Dunaj • Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) je rahlo zvišala napoved o svetovnem povpraševanju po nafti. Po oceni Opeca se bo povpraševanje letos zvišalo za 1,6 odstotka na 85,78 milijona 159-litrskih sodov dnevno, naslednje leto pa za 1,4 odstotka na 86,95 milijona sodov na dan. V predhodni napovedi je kartel ocenjeval, da bo povpraševanje po nafti letos večje za 1,3 odstotka, leta 2011 pa za 1,2 odstotka, piše v danes objavljenem mesečnem poročilu Opeca, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije. Do popravka napovedi je prišlo zaradi podatka o dvoodstotni letni gospodarski rasti držav članic Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), medtem ko so ekonomisti prejšnji mesec izračunali, da bo gospodarska rast držav članic OECD ob koncu leta 1,9-odstotna. Na revizijo napovedi je vplivalo še dejstvo, da naj bi Kitajska v prihodnje bolj povpraševala po nafti. Bruselj • Evropski parlament je na plenarnem zasedanju v Bruslju potrdil nova pravila za strožji nadzor nad delovanjem hedge skladov in alternativnih investicijskih skladov ter s tem zapečatil dogovor, ki so ga države članice dosegle sredi oktobra. Pravila določajo višino osnovnega kapitala, registracijo in način poročanja nadzornim organom za del finančnega sektorja, ki je bil doslej predmet dokaj ohlapne regulacije. Evropski poslanci so novo ureditev podprli z veliko večino; 513 jih je glasovalo za, 92 proti, trije so se pa glasovanja vzdržali. Glavno odprto vprašanje v 18 mesecih pogajanj je bila uvedba potnih listov za sklade iz tretjih držav, ki v skladu z dogovorom ne bo avtomatska. Države članice bodo imela najprej dve leti časa za prenos direktive, nato pa bo dve leti deloval samo evropski potni list, torej potni list za upravljavce skladov v Evropski uniji. Peking • Cene življenjskih potrebščin na Kitajskem beležijo najhitrejšo rast po septembru 2008. Indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) je oktobra na letni ravni zrasel za 4,4 odstotka, potem ko se je septembra dvignil za 3,6 odstotka. Peking ob tem priznava, da bi bil lahko dvig cen konec leta višji, kot so ocenjevali. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, v kitajskem statističnem uradu pojasnjujejo, da je indeks CPI, ki je ključno merilo za inflacijo, v zadnjih treh mesecih zrasel za tri odstotke, rast pa je bila predvsem posledica naraščajočih cen hrane in dviga drugih življenjskih stroškov. »S tem, ko naraščajo cene, narašča tudi pritisk na makroekonomske kazalnike,« so dodali v statističnem uradu. Iz preostalih podatkov kitajskega statističnega urada so razvidni znaki upočasnitve rasti drugega največjega gospodarstva na svetu. Industrijska proizvodnja je oktobra na mesečni ravni zrasla za 13,1 odstotka, potem ko je bila njena rast septembra 13,3-odstotna, kar je posledica zaprtja nekaterih okolju neprijaznih tovarn. (sta) Rim, Seul • Vladna kriza v Italiji se nadaljuje Bossiju spodletel poskus rešitve vladne krize v Italiji Foto:panoramio.com Vladni krizi, v katero vse bolj tone Italija, še ni videti konca. Vodja Severne lige Umberto Bossi je krizo skušal rešiti s posredovanjem med nekdanjima zaveznikoma, predsednikom poslanske zbornice Gianfrancom Finijem in premierom Sil-viom Berlusconijem, a brez uspeha. Fini namreč vztraja, da bi moral Berlusconi odstopiti. Fini in Bossi sta se sešla danes dopoldne na enournem pogovoru v Rimu. Po poroča- nju avstrijske tiskovne agencije APA je Fini ob tem odločno zavrnil predlog, da bi se pogajal o oblikovanju nove vlade pod vodstvom Berlusconija, čeprav so članom njegovega gibanja Prihodnost in svoboda (FLI) ponudili več ključnih mest v spremenjeni vladi. Bossi je po srečanju pojasnil, da je Fini ponovil zahtevo po Berlusonijevem odstopu, ki jo je izpostavil že na nedeljski konferenci svojega gibanja v Perugii. Če Berlusconi ne bo odstopil, namerava Fini iz njegove vlade umakniti ministra za evropske zadeve Andreo Ronchija ter dva državna sekretarja. »Pogovor ni rešil ničesar,« je ocenil finijevec Giorgio Conte. Namestnik ministra za industrijo Adolfo Urso, ki velja za tesnega Finijevega zaveznika, je pojasnil, da bodo v FLI počakali, da se Berlusconi vrne z vrha gospodarsko najmočnejših držav (G20) v Seulu. Slišati namreč želijo njegove odgovore na svoje zahteve, do pogovorov pa bi lahko prišlo že v kratkem. Berlusconi je sicer v Seulu ob robu vrha G20 v pogovoru z vietnamskim kolegom Nguyen Tan Dungom priznal, da ima v svoji državi trenutno »nekaj težav«, poroča italijanske tiskovna agencija Ansa. Opozicija premiera svari, naj ne izgublja več časa s prizadevanji, da bi šibko vlado ohranil pri življenju. »Država potrebuje vlado, ki je sposobna vladati in lahko obvlada težave, s katerimi se sooča Italija. Ne smemo več izgubljati časa,« je poudaril vodja največje opozicijske Demokratske stranke (PD) Pier Luigi Bersani, ki se zavzema za »teh-nokratsko prehodno vlado«. PD medtem zbira podpise za glasovanje o nezaupnici Berlu-sconijevi vladi. Poslanec iz vrst FLI Fabio Granata je po poročanju Anse napovedal, da bodo finijevci v primeru glasovanja o nezaupnici slednjo bodisi podprli bodisi bodo vzdržani. (sta) Bruselj • So problematični Romi? Francija za preložitev vstopa Bolgarije in Romunije v Schengen do poletja Francija želi sprejetje odločitve o pridružitvi Bolgarije in Romunije območju schengna preložiti najmanj do poletja prihodnje leto. Francija državi med drugim poziva k bolj otipljivim rezultatom v boju proti korupciji in k boljšemu nadzoru meje z Moldavijo, danes piše bruseljski spletni bilten EU observer. Francoski minister za evropske zadeve Pierre Lellouche je v sredo pred francoskimi poslanci dejal, da bi morali biti glede širitve območja schengna na Bolgarijo in Romunijo zelo pazljivi. Ob tem je posvaril pred »avtomatično širitvijo« in poudaril, da tehnične ocene, ki so bile doslej pozitivne, ne zadostujejo. Dejal je še, da si Francija prizadeva za preložitev odločitve o vstopu Bolgarije in Romunije v schengen vsaj do poletja 2011, ko naj bi Evropska komisija predstavila svoje letno poročilo o boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu v obeh članicah. Izrazil je še zaskrbljenost nad romunsko-moldavsko mejo ter konfliktom v Pridnestrju, ki ga je označil za »črno luknjo«, ko gre za organizirane tolpe in tihotapljenje orožja, mamil in ljudi. Francijo po ministrovih besedah skrbi tudi stopnja korupcije v sosednji Ukrajini. Lellouche je še povedal, da Francijo v njenih prizadevanjih podpira tudi Nizozemska. Po navedbah EUobserverja so ti argumenti Francije novi; v Parizu so namreč pridružitev Romunije in Bolgarije k schen-gnu doslej pogojevali z integracijo Romov. Bolgarija in Romunija, ki sta članici unije postali leta 2007, upata, da bosta v schengensko območje vstopili marca prihodnje leto. Bolgarske in romunske oblasti so si sicer vseskozi prizadevale, da bi vprašanje pridružitve schengnu ločili od nadzora napredka pri reformi pravosodja in v boju proti korupciji. Strokovnjaki za širitev schengna v EU so za EUob-server povedali, da bi bilo v primeru pozitivnih preostalih tehničnih preizkusov novembra in decembra »zelo težko« in celo »nepravično«, če Bolgarije in Romunije ne bi sprejeli v območje schengna. Bi bila pa mogoča nekajmesečna preložitev, s katero bi poslali močan signal, da proces pridružitve schen-gnu ni »avtomatičen«, in da bi državi spodbudili k boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Odločitev o širitvi schengen-skega območja mora soglasno podpreti vseh 27 držav članic EU. (sta) New York, Kairo • Končno dosežen dogovor Vračilo zakladov iz Tutankamonove grobnice Foto: guardians.net Newyorški Metropolitan-ski muzej umetnosti je z egiptovskimi oblastmi dosegel prelomen dogovor o vračanju 19 najdb iz starega Egipta, ki so jih našli v grobnici kralja Tutankamona, so sporočili iz muzeja. Najdene predmete bodo Egiptu vrnili junija prihodnje leto. Direktor newyorškega muzeja Thomas P. Campbell in generalni sekretar egiptovskega vrhovnega sveta za starine Zahi Havas sta v skupni izjavi potrdila, da je 19 predmetov v neposredni lasti Egipta. »Raziskava, ki jo je opravil muzejski oddelek za egipčansko umetnost, je dala natančne dokaze, na podlagi katerih sklepamo, da teh 19 predmetov, ki so postali del muzejske zbirke v obdobju od 20. do 40. let, dejansko izvira iz Tutankamonove grobnice,« je dejal Campbell. Sporazum med stranema zdaj tudi formalno priznava, »da ima pravico do teh objektov Egipt«. Havas je gesto muzeja, da vrne predmete, označil za »čudovito«, poroča nemška tiskovna agencija dpa. »Z muzejem, posebej pa še njegovim oddelkom za egipčansko umetnost, smo dolga leta lepo sodelovali pri naših naporih, da povrnemo nezakonito odtujene starinske predmete,« je menil Havas. Muzejski strokovnjaki so potrdili, da so mali predmeti, ki segajo od 1,9 cm visokega bronastega psa do elementa z zapestnice v obliki sfinge, »z gotovostjo« pripadali grobnici kralja Tuta, kot mu ljubkovalno pravijo. Grobnico slovitega mladostnega egiptovskega kralja je leta 1922 v Dolini kraljev odkril britanski arheolog Howard Carter. Egiptovska vlada se je odločila, da bo 19 predmetov še do januarja razstavljenih na Times Square, nato pa jih bodo še šest mesecev kazali v Metropolitan-skem muzeju. (sta) Beograd • Protikadilski zakon že v veljavi Srbija, država kadilcev, uvaja prepoved kajenja V Srbiji je v petek v veljavo stopil zakon, ki kajenje preganja iz delovnih in javnih prostorov. Zakon, še vedno blažji od tistih drugod po svetu, so v Srbiji, kjer kadi tretjina prebivalstva, sprejeli pred šestimi meseci, a so dali prizadetim čas, da se nanj pripravijo. Kajenje je bilo v Srbiji že doslej prepovedano v izobraževalnih ustanovah in bolnišnicah, poslej pa bo prepoved veljala za »vse delovne prostore in skupne javne prostore«, torej tudi za gledališča in kinodvorane. Zakon omogoča vzpostavitev prostorov za kadilce, če so ti ločeni od prostora za nekadilce in opremljeni z ustreznim prezračevanjem. Kavarne, bari in restavracije, ki so manjši od 80 kvadratnih metrov, pa se lahko sami odločijo, ali bodo kadilski ali nekadilski. Zakon prinaša ostre kazni za kršitelje. Kadilcu, ki bo kršil zakon, grozi kazen v višini 5000 dinarjev (47 evrov), kar znaša okoli šestino povprečne srbske plače. Pravna oseba, ki bo kršila zakon, pa si lahko obeta kazen od 500.000 do milijona dinarjev (od 4700 do 9400 evrov). Številni srbski kadilci so se na zakon, ki ga razumejo kot kršitev svojih pravic, odzvali kritično. Po podatkih srbskega ministrstva za zdravje sicer v Srbiji kadi tretjina prebivalstva, letno pa naj bi za posledicami kajenja umrlo 16.000 ljudi. (sta) Ptuj • Tina Vukasovič, doktorica ekonomskih znanosti Od navdušene športnice do uspešne znanstvenice Bogastvo najstarejšega slovenskega mesta so brez dvoma tudi njegovi ljudje in njihovo znanje. Iz leta v leto se povečuje število mladih, ki se odločijo za magistrski in doktorski študij. To pot je izbrala tudi nekdaj zelo uspešna ptujska teniška igralka Tina Vukasovič. Ker ni mogla več združevati študija in športa, pojavile pa so se tudi poškodbe, je teniško kariero zaključila in se odločila za izobraževanje. 21. oktobra letos je rektor Univerze v Kopru skupaj z dekanko tamkajšnje Fakultete za management slovesno razglasil nove doktorje znanosti, med njimi tudi Ptujčan-ko Tino Vukasovič, ki je tako postala doktorica znanosti s področja ekonomskih znanosti. Doktorsko disertacijo s področja marketinga z naslovom Model povezav med poreklom izdelka in zaznano vrednostjo blagovne znamke je uspešno ubranila 5. oktobra letos. Navezuje se na področje njenega poklicnega dela, na marketing. Mentor pri disertaciji je bil prof. dr. Štefan Bojnec, redni profesor za ekonomijo. Predmet doktorske disertacije je ugotavljanje povezav med poreklom izdelka in njegovim vplivom na zaznano vrednost blagovne znamke izdelka. »V raziskavi uporabljeni podatki temeljijo na izbranem vzorcu uporabnikov na trgu izdelkov široke potrošnje, natančneje na trgu pi-ščančjih izdelkov v Sloveniji. Na osnovi pregleda literature obravnavanega področja ter ob raziskovalno-strokovnem delu pri upravljanju blagovne znamke piščančjih izdelkov je bil razvit konceptualni model povezav med poreklom, elementi marketinškega spleta in zaznano vrednostjo blagovne znamke izdelka. Izvirni znanstveni prispevek predstavlja oblikovanje modela povezav med poreklom izdelka in zaznano vrednostjo blagovne znamke, ki je testiran s strukturnim modelom omenjenih povezav. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da ima poreklo izdelka vsaj tako statistično značilen vpliv na zaznano vrednost blagovne znamke izdelka kot izbrani elementi marketin-škega spleta izdelka (oglaše- Foto: Črtomir Goznik Dr. Tina Vukasovič, nova doktorica znanosti vanje, izdelek, distribucija in cena). Na podlagi predstavljenih ugotovitev velja zapisati, da je priporočljivo v procesu upravljanja blagovne znamke poreklu izdelka posvečati enako pozornost kot oblikovanju in razvoju novih izdelkov, načrtovanju marke-tinških poti, oglaševanju in oblikovanju cen. Z izvedeno raziskavo in izgradnjo strukturnega modela povezav za preučevani blagovni znamki piščančjih izdelkov je dopolnjena baza znanja o zaznani vrednosti blagovne znamke ter o vplivu porekla izdelka na zaznano vrednost blagovne znamke za menedžerje v živilskopredelovalni industriji,« je svojo doktorsko disertacijo na kratko povzela nova doktorica znanosti. Naloga se prepleta med praktičnimi in znanstvenimi izkušnjami oziroma znanstveno stroko, pri čemer gre za razvoj modela, ki meri povezave med temi elementi na področju izdelkov široke po- Tina Vukasovič je tudi po 19 letih še vedno edina Slovenka, ki je kot šestnajstletno dekle zmagalo na mednarodnem mladinskem turnirju v Port Washinghtonu leta 1991. Zanjo je ta turnir pomenil največji uspeh v mednarodni mladinski konkurenci, prav tako pa tudi za Slovenijo, in odlično iztočnico za prehod v mladinsko konkurenco do 18 let, kasneje pa v člansko konkurenco, med profesionalne igralke tenisa. Igrala je na profesionalnih turnirjih WTA. Tam je bila večkrat polfinalistka in finalistka. Najvišje mesto, ki ga je dosegla na teniški lestvici WTA, je bilo 473., bila pa je tudi stalna članica mladinske in članske državne teniške reprezentance za FED CUP. Bila je državna prvakinja v vseh starostnih kategorijah (12, 14, 16, 18 let in članice), zmagovalka številnih domačih in mednarodnih turnirjev v mladinski in članski kategoriji ter udeleženka 1/8 finala turnirja Orange bowl - neuradnega svetovnega prvenstva v tenisu v Orlandu na Floridi v ZDA. trošnje. Pri svojem študiju je imela vseskozi podporo podjetja, o tem so se dogovorili že med njenim magistrskim študijem. Od šole Breg do doktorata v Kopru Tina Vukasovič je rojena Ptujčanka, zaposlena kot vodja blagovne znamke v Perutnini Ptuj, vodilnem slovenskem podjetju za proizvodnjo in predelavo perutninskega mesa in izdelkov. Sodeluje tudi pri različnih projektih s področja ekonomije, dodaten izziv v karieri pa ji pomeni prenos znanja iz prakse v akademsko okolje. Izpolnjuje pogoje za izvolitev v docentko. Po osnovni šoli, obiskovala je OŠ Breg, je šolanje nadaljevala v Mariboru, bila je v prvi generaciji športnega oddelka II. gimnazije. Leta 1999 je zaključila dodiplomski študij na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, smer Marketing. Kot pripravnica se je zaposlila v Perutnini Ptuj, med zaposlitvijo pa vpisala magistrski študij na Ekonom-sko-poslovni fakulteti Maribor, kjer je leta 2003 uspešno magistrirala iz ekonomije in poslovnih ved. Na doktorski študij na Fakulteti za management v Kopru se je vpisala leta 2008 in ga čez dve leti uspešno zaključila. Kljub njeni mladosti in odgovornemu delu v uveljavljenem podjetju ji je kot mami dveh otrok, hčerka Nika je stara sedem let, sin Nejc pa štiri, uspelo v kratkem času zaključiti doktorski študij. Potreben je bil temeljit razmislek, uskladiti je bilo treba službo, zasebno življenje in študij. Ob dobrem planiranju in ob podpori partnerja, tudi njen partner Rok je doktor znanosti, je vse mogoče. Mogoče jo je tudi to malo vleklo naprej, pravi, v njem je imela vso strokovno podporo. Skupaj pišeta tudi znanstvene članke. Študirala je ponoči, ko sta otroka šla spat; bilo je pač malo manj spanja kot sicer. »Ni mi žal. Ugotovitve, do katerih sem prišla med doktorskim študijem, so mi pri mojem poklicnem delovanju in pri delu v Perutnini Ptuj v veliko pomoč.« Napore je lažje prenesla tudi zaradi dragocenih izkušenj in življenjske popotnice, ki ji jo je dal šport. Naučil jo je reda in discipline ter vztrajnosti pri doseganju nekega cilja. Ljubezen do športa prenaša tudi na svoja otroka: hči že igra tenis (sama ga je začela igrati pri petih letih), sin pa tudi že kaže zanimanje za športno udejstvovanje. Pri tem bosta imela otroka vso njeno podporo, kajti šport je dobra popotnica za življenje, pove Tina. Podpora družine je za vsakega športnika izjemno pomembna, pove. S sestro Neno, ki je bila prav tako profesionalna teniška igralka, sta imeli ves čas svoje teniške kariere, od prvih teniških korakov do zaključka športne poti, polno podporo staršev, ves čas sta ju spodbujala, potovanja in nastope na teniških turnirjih pa tudi finančno podpirala. Sedaj Tina ves prosti čas namenja družini, odklop od vsega pa ji pomenijo sprehodi in plavanje. MG Pa brez zamere »Hitra« blagajna Živeti v naši dobi je živeti v dobi neotesancev Zelo m i je žal, da zadnje čase pišem o bolj ali manj tegobnih rečeh;prepričan sem, da je tam zunaj tudi veliko lepih stvari, ob katerih se človeku na obraz zariše nasmeh. A nekako sem mnenja, da je človekovo veselje precej bolj intimna zadeva, kot pa so to stvari, ki naj bi nam v skladu z zdravo pametjo šle na jetra. S tem se lahko strinjate ali pa tudi ne, kakor vam paše. A ker sem spodaj podpisan jaz, lahko nergate in mrmrate v brk, vendar lahko sam tukaj napišem pač to, za kar se mi zdi primerno, da vas na to opozorim. Ena taka stvar, ki jo malce bolj zvedav človek lahko opazi, kar se tiče pretežno žalostnega stanja naše družbe, je, kako ljudje nakupujejo. Oziroma, če smo bolj natančni, kako se postavljajo v vrsto pri blagajni. Pa poglejmo. Tukaj doli na Obali je v prvi polovici letošnjega leta svoja vrata odprl največji nakupovalni center na Primorskem. To svetišče modernega potrošniškega sveta je zgradil največji slovenski trgovec v privatni lasti, tako da je v središče kompleksa seveda inštaliral tudi svojo špecerijo. Trgovina je (tako kot tudi sam center) res velika. Sicer se trenutno ne spomnim natančno, a mislim, da na vas v zadnjem dejanju nakupovanja, ko je treba vsebino vozička tudi poravnati, čaka okoli petnajst blagajn. Pač, načrtovalci trgovine so zagotovo razpolagali z izračuni ter projekcijami in tako namestili tolikšno število blagajn, da bi reka kupcev lahko relativno nemoteno tekla skozi njih. A pri tem so se malce ušteli - reke kupcev namreč ni. Pri investitorju so nekako spregledali, da sedanji časi niso najbolj naklonjeni vročici zapravljanja, tako da trgovina in posledično tudi blagajne večino časa kažejo bolj žalosten videz (če s stališča trgovca in same trgovine privzamemo, da je gneča tisto, čemu bi lahko rekli »ne tako žalosten« videz); večina blagajn ne obratuje, na tistih treh, ki pa, pa tudi ni pretirane gneče. Tako te samevajoče blagajne nudijo precej pomenljivo in zgovorno sliko o trenutnem finančnem in drugem stanju pri nas. A tudi tiste blagajne, ki obratujejo, dajejo neko zgovorno sliko; ne toliko o sami trgovini in trgovcu na splošno, ampak o strankah trgovine - se pravi, o ljudeh, ki nakupujejo. Namreč, od treh blagajn, ki ponavadi delujejo, je ena namenjena tistim, ki v nakupovalnem vozičku nimajo več kot pet artiklov (ta blagajna je torej »hitra blagajna«, kakršnih smo že vajeni tudi v drugih velikih trgovinah s špecerijo), in pa invalidom. To je seveda pohvalno. A, kot verjetno domnevate, se zaplete, ko začnejo ljudje te blagajne uporabljati; vsakokrat ko me pot zanese v to trgovino, namreč pri »hitri blagajni« vidim stati ljudi s polnimi vozički artiklov (le-teh je zagotovo naj-manjpetkrat več kot pet), kako meni nič tebi nič na pult bašejo kupljeno. Zagotovo jih več kot devetdeset odstotkov ni invalidov, tako da nimajo pri tej blagajni ničesar iskati. A tistih, ki se lahkotno nabašejo pred to blagajno, to niti najmanj ne moti - še več, od prodajalk sem slišal celo, da se znajo ti ljudje prav togotno razburiti, če jih prijazno opozorijo, da ta blagajna ni namenjena njim in njihovim natrpanim vozičkom, in da so dejansko že obupale nad opozarjanjem, saj ne želijo razburjati svojih strank. Pri tem jih seveda moramo razumeti, saj je njihov zaslužek (žal) odvisen tudi od takih, kot so ti. Po drugi strani pa nam seveda nič ne brani (še več, to je pravzaprav treba storiti), da te ljudi, ki se nonšalantno zvrstijo na blagajni, poimenujemo s tem, kar jim gre - neotesanci. To so povečini tudi ljudje, ki vam bodo v prometu vzeli prednost, ki vas bodo nahrulili, če jih boste pomotoma dregnili v gneči, in kijih na splošno »krasi« pomanjkanje kulture. Takih ljudi je, sodečpo dogajanju na blagajnah, ki sem mu vedno znova priča, pri nas zelo veliko. Še več - zmeraj več. Živimo v dobi neotesancev. Gregor Alič www.rad¡o-ptu¡.s¡ Destrnik • Ob zaključku meseca požarne varnosti Nagrade za osnovnošolske literate V mali dvorani Volkmerjevega doma na Destrniku je bila v sredo zvečer slovesnost s podelitvijo knjižnih in praktičnih nagrad trem učencem, ki so v sklopu meseca požarne varnosti na to temo napisali najboljše spise. Osnovnošolci Kristjan Murko, Tjaša Vrečar in Neja Hrastar so bili za svoje spise na temo Ogenj ni igrača nagrajeni s knjižnimi in praktičnimi nagradami. (ob njih stojita na levi ravnatelj Drago Skurje-ni in na desni predsednik GZ Destrnik Janez Irgl.) Foto: SM Zbrane je najprej pozdravil predsednik Gasilske zveze (GZ) Destrnik Janez Irgl, ki je poudaril, da je izjemno vesel dobrega sodelovanja s šolo, ne samo v času meseca požarne varnosti, ampak skozi vse leto. Povedal je tudi, da se gasilci vse manj srečujejo s požari, vedno več njihove pomoči pa je potrebno ob naravnih katastrofah: „Dejstvo je, da gasilci nismo vedno niti usposobljeni niti opremljeni za sanacijo naravnih nesreč, vendar se vedno odzovemo klicu na pomoč. Zato bi se ob tej priložnosti še posebej zahvalil vsem našim članom obeh gasilskih društev, ki so čez leto nesebično pomagali vsakemu pomoči potrebnemu občanu. Prav tako se posebej zahvaljujem tudi naši osnovni šoli za res odlično sodelovanje skozi vsa leta, kar se mi zdi še posebej pomembno, saj se v šoli vzgaja mladi rod, pri katerem se začenja preventiva na področju požarne varnosti!" Irgl je nato še povedal,da je pisanje spisov na tematiko, ki jo vsako leto določi Gasilska zveza Slovenije, že stalna praksa v destr-niški občini in da ve, da so bili prav vsi spisi zelo dobri, da pa komisija lahko izbere le tri najboljše. Za Janezom Irglom je govoril poveljnik destrniške GZ Marjan Irgl, ki je opisal aktivnosti obeh gasilskih društev v času ok- tobra - meseca požarne varnosti, nato pa še predstavnik občine Branko Zelenko, ki se je zahvalil tako Osnovni šoli kot gasilskim društvom za zgledno sodelovanje. Ob koncu je beseda pripadla še ravnatelju OŠ Destrnik-Trno-vska vas Dragu Skurjenemu, ki se je prav tako zahvalil GZ za povabilo k sodelovanju in povedal, da je bilo v šoli na temo požarne varnosti izvedenih precej aktivnosti in akcij, za konec pa je čestital še nagrajenim učencem za najboljše spise: Kristijanu Murku, Tjaši Vrečar in Neji Hrastar. Vsi trije mladi nagrajenci so nato prebrali svoje spise; Kristijan je zapisal poučno domišljijsko zgodbo o kostanjevem pikniku, ki so si ga pripravile gozdne živali, a je iskra potem, ko so že vse zaspale, zanetila velik gozdni požar, ki so ga komaj pogasili. Tjaša je kot mlada gasilka opisala svoje doživetje na poletnem gasilskem taboru, kjer so se pripravljali na tekmovanje mladih gasilcev, Neja pa je napisala zgodbo o mladih neodgovornih kadilcih, ki so z brezskrbno odvrženim cigaretnim ogorkom, kljub opozorilu, naj tega ne delajo, zanetili velik gozdni požar, ki je zajel tudi bližnje hiše. Vsi trije mladi avtorji najbolje ocenjenih spisov so bili nagrajeni z zanimivimi knjigami in manjšimi praktičnimi nagradami, srečanje pa so skupaj s svojimi starši, predstavniki občine in gasilcev ter županom zaključili v prijetnem klepetu. SM Veržej • 120 let kulturnega društva Slavko Osterc ponesel Veržej v svet Organizirano kulturno udejstvovanje v Veržeju se je pričelo davnega leta 1890, ko se je s takratnim ustanovljenim bralnim društvom ohranjala raba slovenskega jezika. Bralnemu društvu so se nekaj let pozneje priključili še dramska skupina, pevski zbor in tamburaški orkester, po drugi svetovni vojni pa so v društvu delovali še gledališčna in folklorna skupina, ustanovljena je bila tudi kino sekcija. Za kraj je veliko pridobitev pomenila dvorana, ki jo je po prvi svetovni vojni zgradila Hedžetova družina, kasneje so v Veržeju zgradili zadružni dom - preimenovan v kulturnega, ki še danes predstavlja središče celotnega družbenopolitičnega dogajanja v občini. Sicer pa društvo nosi ime po Slavku Ostercu, veržejskem rojaku, znanem in priznanem slovenskem skladatelju in glasbenem pedagogu, ki je Prleki-jo z Veržejem ponesel v svet. V Kulturnem društvu Slavka Osterca delujejo moška vokalna skupina, mešani pevski zbor, glasbena skupina Zadnji moment, folklorna in vokalna skupina Leščeček, starejša folklorna skupina in tamburaška skupina. Na osrednji slovesnosti ob 120-letnici delovanja društva so se ob prisotnosti direktorja Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Igorja Teršarja predstavile delujoče skupine, slavnostni govornik pa je med drugim dejal: »Malokatera zvrst s svojo močjo vedno znova pritegne nove generacije po vsem svetu kot prav ljubiteljska, amaterska kultura. Čar sodelovanja v društvu je zagotovo v večplastnosti udejstvovanja, saj omogoča vsakemu članu, da s polno močjo sodeluje pri umetnostnem ustvarjanju. Pri Slovencih ima društveno življenje še poseben pomen, saj poleg ustvarjanja in poustvarjanja nosi v sebi še pomen združevalne note med ljudmi in med generacijami,« je poudaril Teršar in predsednici veržej skega kulturnega društva Damjani Ferenc izročil posebno priznanje Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, kjer je med drugim zapisano, da je v dolgoletnem uspešnem delovanju društvo pomembno prispevalo k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti pri nas. Niko Šoštarič Na knjižni polici Italo Calvino Baron na drevesu Ljubljana. Študentska založba, 2010 (Knjižna zbirka Beletrina) Italijanski pisatelj Italo Calvino (1923-1985) se je rodil v Havani staršema botanikoma. Po selitvi v San Remo se je tudi sam poizkusil na tem področju, vendar je presedlal na filozofsko fakulteto. Med vojno se je priključil partizanom in komunistični stranki, po vojni je bil novinar in pisatelj. Roman Itala Calvina, Baron na drevesu, enega najbolj prevajanih italijanskih pisateljev, smo dobili Slovenci s prevodom Nataše Kos šele letos, leta 1957 je prejel zanj prestižno italijansko nagrado Viareggio. Roman je del trilogije, s katero se je hotel Calvino približati domišljiji z ironijo in alegorično sliko sodobnega človeka. Prostorski okvir zgodbe je družinsko posestvo z bogato favno in prostranimi gozdovi v hribih v ozadju San Rema, kjer je oče kot prvi gojil eksotično sadje, avokado in grenivke. Med Cal-vinovimi literarnimi deli je treba še posebej opozoriti na roman Če na zimski večer popotnik. Calvino je prejel številne literarne nagrade in bil kandidat za Nobelovo nagrado za književnost. Zgodbo pripoveduje Cosimov brat. Pri njih doma so živeli, kot bi bili na generalki na dvoru. Oče je bil baron, nadležen mož, mama imenovana Generalica, sestra Battista neke vrste hišna nuna. Bilo je leto 1767. Oče je verjel, da ga bodo razglasili za vojvodo. Bila sta raztresena starša, tako da sta fanta zrasla prepuščena sama sebi. Pogosto sta plezala po drevesih in po enem nepravičnem kaznovanju se je Cosimo povzpel na drevo in se odločil, da se ne bo z njega nikoli več spustil. Lahko se je sprehajal z drevesa na drevo po vsem parku. Spoprijateljil se je z razcapanimi dečki, ki so kradli sadje, na belem konjičku pa jih je vodila deklica Sinforosa ali Viola, njegova prijateljica z gugalnice. V prvih dneh na drevju je prevladovala želja, da bi spoznal svoje drevesno kraljestvo. Premagal je tigrasto mačko, iz nje si je napravil krzneno čepico, in jo nosil vse življenje, Violo pa so odpeljali v kolegij. Cosimo je pogosto pozival ljudi na tleh na tekmovanja v raznih veščinah. Cele ure je posedal na drevesu, opazoval kmete in se z njimi pomenkoval o delu in vremenu. Živel je v drugačnem svetu in cele noči prisluškoval, kako drevo iz svojih celic oblikuje kroge. Prišla je zima in Cosimo je prenočeval v krzneni spalni vreči. Delno se je preživljal s tem, kar je ulovil, delno s sadjem in zelenjavo, ki jo je prejel od kmetov. Posvojil je celo Violinega jazbečarja. Kot človek in pes sta bila srečna. Od družine se je najbolj zbližal z vitezom Advokatom, očetovim polbratom. Spletel je tudi prijateljstvo z razbojnikom Gianom De Brughijem in ga navdušil za branje knjig. Ob branju knjig se je razbojniku stožilo po navadah družinskega življenja, Cosimu pa se je razvnela želja po književnosti in celotnem človeškem znanju. Na nekaj mestih si je zgradil neke vrste viseče knjižnice in si dopisoval z največjimi francoskimi filozofi. Naučil se je, kako se obrezujejo drevesa in ponujal svoje usluge obdelovalcem sadovnjakov. Nevarni zanj pa so bili tudi požari, ob katerih se je navadil, da se je zbujal ponoči. Stric Vitez je postal izdajalec in je pirate obveščal o prihodih, odhodih in tovoru ladij. Izdajo je plačal s svojo glavo. Cosimo je bil edini primerek svoje vrste, dolgo je sanjaril, kako snubi prelepe deklice. Kako bi se nekdo, ki živi na drevesih zaljubil? Prvič je srečal tudi druga človeška bitja, ki so tako kot on živeli na drevesih. Ljubezen je nepričakovano prišla, Ursula je bila lepa in preprosta. V enem letu bivanja med Španci jih je obdaril z orodji, ki jih je sam iznašel. Kralj pa je izgnanstvo razveljavil in tako so se španski plemiči lahko vrnili na svoje domove. Odkar se je družil s Španci, je pričel nositi hlače in frak. Medtem je mlajši brat postal polnoleten in je potoval po Evropi. Čudil se je, do kod vse je segel glas o plezajočem človeku iz Ombrose. Cosima je pričel navdajati občutek minevanja časa z nekakšnim nezadovoljstvom. Dovolj mu je bilo neprestanega beganja gor in dol po drevesih. Potem se je vrnila Viola. On je bil moški, ki je živel na drevesih samo zaradi nje, da bi se naučil, da jo ljubi. Zanj se je začelo najlepše obdobje njegovega življenja. Vendar ga je neprestano mučila s svojim ljubosumjem ter odpotovala in v Veliki Britaniji sanjala o drevesih v Om-brosi. Cosimo pa se je dolgo klatil po gozdovih. Njegovo norost so vsi sprejeli. Še Napoleon mu je dejal: »Če ne bi bil cesar Napoleon, bi z veseljem želel biti državljan Cosimo Rondo!« Vladimir Kajzovar Rokomet Gorišnica ugnala doslej neporažene Stran 12 Rokomet Dvojni neuspeh prvoligašev v gosteh Strani 12 Športno plezanje Mino do zmage ločilo nekaj gibov ... Strani 13 Odbojka Povprečno, odlično, povprečno Stran 13 Nogomet Zavrč za konec še enkrat prepričljiv Stran 14 Košarka Tesna, a pomembna zmaga v gosteh Stran 14 Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 2. slovenska liga Derbi zasluženo Kidričanom Labod Drava -Aluminij 1:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Topolovec (23), 0:2 Režonja (53, z 11 m), 0:3 Krajnc (68), 1:3 Dugolin (88, z 11 m) LABOD DRAVA: Vrečko, Toplak, Bakovic, Kulčar, Firer (od 34. Vese-lič), Kurež (od 40. Gril), Gorinšek, Marlon (od 32. Roškar), Dugolin, Perger, Emeršič. Trener: Bojan Špe-honja. ALUMINIJ: Poljanec, Topolovec, Krajcer, Bajlec, Romih, Rotman, Kmetec (od 46. Krajnc), Režonja, Djokic, Vračko (od 71. Pučko). Re-šek). Trener: Bojan Flis Prijetno toplo, sončno, a vetrovno vreme je v zadnjem jesenskem krogu na Mestni stadion na Ptuju privabilo lepo število gledalcev, kar pa je bilo za lokalni derbi, ki je bil povrh vsega še na martinovo soboto, povsem pričakovano. V prvi enajsterici domačinov se je nekoliko nepričakovano znašel rekonvalescent Robert Kurež, medtem ko je pri Kidričanih Veliko smole s poškodbami ... Bojan Špehonja, trener Laboda Drave: »Aluminij je povsem zasluženo slavil, rezultat bi lahko bil v njihov prid še višji. Kidričani so nas nadigrali v vseh segmentih nogometne igre, igrali smo slabo, predvsem na sredini igrišča. V drugem polčasu se je nato zgodila še izključitev Grila in potem je bilo težko pričakovati, da bi lahko na srečanju proti tako kvalitetni ekipi, kot je Aluminij, kaj dosegli. Vsekakor pa je na ekipo vplivalo tudi dejstvo, da sem moral zaradi poškodb že v 40. minuti opraviti vse tri menjave.« Bojan Flis, trener Aluminij: »Sam začetek je bil dober, po našem uvodnem zadetku pa se je Ptujčanom dogodila ta nesreča s poškodbami. Mi smo nato nekoliko obstali, verjetno so fantje mislili, da bo veliko lažje igrati proti Dravi brez Marlona in Firerja. To bi se nam lahko maščevalo, toda na srečo smo dosegli še drugi zadetek in izšlo se je zelo dobro za nas.« Dejan Vrečko, vratar Laboda Drave: »Aluminij je povsem zasluženo slavil, Kidričani so bili boljši v vseh prvinah nogometne igre. Tudi mi smo sicer imeli svoje priložnosti, toda če vse skupaj strnemo, je zmaga gostov povsem zaslužena. Kidričani so prevladovali predvsem na sredini igrišča, mi pa smo imeli še veliko smole s poškodbami ključnih igralcev.« Gregor Režonja, zvezni igralec Aluminija: »Srečanje je bilo težko, priložnosti so se vrstile na obeh straneh. Dobro smo začeli, hitro zabili zadetek in na koncu povsem zasluženo zmagali. Vsi igralci smo dali svoj maksimum in pokazali svoj pravi obraz na tem derbiju.« 2. SNL REZULTATI 15. KROGA: Labod Drava - Aluminij 1:3 (0:1), IB Inter- block - Bela krajina 2:2 (1:0), Dravi- nja - Garmin Šenčur 1:0 (0:0), Krško - Roltek Dob 0:0, Mura 05 - Šmar- tno 1928 4:0 (3:0). 1. IB INTERBLOCK 15 8 5 2 25:13 29 2. BELA KRAJINA 15 7 5 3 28:17 26 3. DRAVINJA KOS. 15 7 5 3 20:14 26 4. ALUMINIJ 15 7 4 4 27:17 25 5. MURA 05 15 6 2 7 20:22 20 6. LABOD DRAVA 15 5 4 6 21:25 19 7. KRŠKO 15 5 3 7 10:14 18 8. GAR. ŠENČUR 15 4 4 7 26:31 16 9. ROLTEK DOB 15 4 4 7 19:26 16 10. ŠMARTNO 28 15 3 2 10 20:38 11 manjkal Klemen Bingo. Gostje so zapretili že v 5. minuti, ko se je Kmetec nenadoma odločil za strel s približno 25 metrov, vendar je Ptujčane rešil prečnik. Tudi sicer se je uvod v srečanje pričel po rdečih notah - na igrišču so prevladovali Kidričani. V 11. minuti je po samostojnem prodoru sprožil Rotman, toda meril preveč po sredini vrat in žogo je vratar Ptujčanov Vrečko odbil v polje. Prvo priložnost na srečanju so si gostitelji priigrali v 21. minuti, ko je Perger lepo zaposlil Firerja, ki je s kakšnih 18 metrov slabo streljal. Aluminij je povedel v 23. minuti: z roba kazenskega prostora je z leve strani močno streljal kapetan Foto: Črtomir Goznik Gregor Režonja (Aluminij, rdeči dres) in Andrej Dugolin (Labod Drava) med enim od številnih dvobojev na sredini igrišča. Denis Topolovec, diagonalni strel pa je končal v mreži - 0:1. Še naprej smo spremljali dinamično srečanje, Firer je bil na nasprotni strani ponovno blizu zadetku v 25. minuti, a je mladi Poljanec po njegovem strelu s skrajnimi močmi odbil žogo. V 30. minuti so Kidričani izvajali kot iz leve, po gneči v ptujskem kazenskem prostoru je atraktivno poskusil Vračko, Kulčar pa je žogo zbil z golove črte. Nesreča Marlona in Firerja Takoj za tem je steber domače obrambe Marlon po trku s soigralcem Firerjem okrva- Foto: Črtomir Goznik Kapetan Aluminija Denis Topolovec (rdeči dres) je prvi načel mrežo Drave; ob njem Robert Kurež. vljen zapustil igrišče (zamenjal pa ga je mladi Roškar), nekaj minut kasneje je igro zapustil tudi Firer (zamenjal ga je Ve-selič). Že v 40. minuti je moral Bojan Špehonja opraviti še tretjo menjavo, saj se je ponovno poškodoval Kurež - vsekakor zelo redko viden primer! Dlani vratarja Vrečka je iz prostega strela v 44. minuti dobro ogrel Režonja, toda Kidričani so iz te akcije dobili le kot. V sami končnici se je z vratarjem Drave iz oči v oči znašel še Kmetec, toda Vračko je iz tega dvoboja ponovno izšel kot zmagovalec. Nogometaši Aluminija so na odmor odšli z minimalno, a povsem zasluženo prednostjo 0:1. Ptujčani zapretili, nato ostali brez izključenega Grila V drugem delu so prvi za-pretili Ptujčani, po podaji Pergerja iz leve je poskušal Veselič. V 52. minuti je glavni sodnik srečanja Pavlovic upravičeno pokazal na belo točko za Aluminij: Rotman je preigral nekaj domačih branilcev, nepravilno pa ga je s prekrškom oviral Gril. Z enajstih metrov je bil v drugem poskusu uspešen Režonja - 0:2. Več bi lahko domačini iztržili v 58. minuti, ko so imeli situacijo »3 na 2«, vendar je bil Dugolin nekoliko sebičen in priložnost je splavala po vodi. Zaradi udarjanja žoge po pisku je sodnik Pavlovic v 61. minuti pokazal drugi rumeni karton mlademu Grilu, kar je pomenilo predčasno pot v slačilni-co. Barka modrih se je v tem trenutku začela potapljati, saj so rdeči vodili, imeli igralca več in tudi sicer nadzorovali dogajanje na zelenici. Veliko napako je domača obramba naredila v 68. minuti, ko je po podaji Rotmana z leve po tleh za visokih 0:3 zadel Krajnc. Ki-dričani, popolni gospodarji na zelenici, so naslednjo v nizu priložnosti zapravili v 72. minuti, ko je z »lobom« poskusil kapetan Topolovec, žoga pa je zletela prek vrat. V 74. minuti je z velike razdalje za modre poskusil Emeršič, toda vratarja Poljanca je rešila vratnica. Na nasprotni strani je poskusil Pučko, toda njegov projektil iz 18 metrov je za malo zgrešil cilj. V 84. minuti je za modre poskušal še Veselič, toda strel je bil premalo natančen. Tempo igre je v samem zaključku pričakovano precej popustil: gostje so bili zadovoljni z doseženim in se niso več pretirano naprezali, domačim pa je v 88. minuti z enajstmetrovke uspelo doseči vsaj častni zadetek. V gostujočem kazenskem prostoru je pred tem z roko igral Rešek in dvomov za glavnega sodnika ni bilo. Gledalci, kakšnih 500 se jih je zbralo na srečanju, so že malo pred koncem srečanjem pričeli odhajati s stadiona, tisti, ki pa so ostali do konca, so ob koncu zaploskali visoki, a povsem zasluženi zmagi nogometašev iz Kidričevega. Tadej Podvršek 1. SNL: goliada v Kopru, štirje goli Osterca V 17. krogu so povprečje doseženih zadetkov na tekmo izjemno povečali nogometaši Kopra in Celja, ki so na Bonifiki dosegli kar deset zadetkov. Kar štiri je prispeval zimzeleni Milan Osterc, ki se po prestopu iz Gorice pred začetkom sezone očitno prebuja in postaja prva strelska violina Koprčanov. Pomembno zmago so dosegli igralci Domžal, ki edini držijo korak z vodilnim Mariborom. V sosedskem derbiju so ugnali Olimpijo, odločilni zadetek pa je znova dosegel Marko Dreven-šek. Maribor tokrat ni uspel ugnati Primorja, zato je njihova prednost pred Domžalami (v soboto se bosta ti dve ekipi pomerili v Ljudskem vrtu) splahnela na 6 točk. Prvoligaše čaka do zimskega premora še pet krogov. (JM) REZULTATI 17. KROGA: Primorje - Maribor 0:0, Rudar Velenje - Nafta 0:0, Triglav Gorenjska - HIT Gorica 2:0 (1:0); strelec: Burgar 35., 51. (z 11 m), Luka Koper - CM Celje 7:3 (4:3); strelci: Brulc 3., 8., Osterc 5., 18., 62., 73. (z 11 m), Jelenič 67.; Močič 8., Gobec 22., Medved 25. Domžale - Olimpija 2:1 (1:0); strelci: Pekič 21., Drevenšek 77.; Salkič 58. 1. MARIBOR 17 12 5 0 32:6 41 2. DOMŽALE 17 11 2 4 27:13 35 3. NAFTA 17 7 4 6 29:27 25 4. LUKA KOPER 17 7 3 7 26:24 24 5. RUDAR VELENJE 17 6 5 6 28:26 23 6. TRIGLAV GORENJSKA 17 5 5 7 19:32 20 7. HIT GORICA 17 5 4 8 20:23 19 8. OLIMPIJA 17 4 5 8 20:23 17 9. PRIMORJE 17 4 4 9 24:33 16 10. CM CELJE 17 3 5 9 23:35 14 Rokomet • 1. A SRL (ž, m) Dvojni neuspeh v gosteh Maribor premočan za Jeruzalem: Maribor Branik -Jeruzalem Ormož 38:26 (17:12) MARIBOR: Lešnik (2 obrambi), A. Čudič (5 obramb), Jelen (5 obramb); Vrečar 4, Ramšak, Oštir, Gregorc 3, Pučnik 1, Fister 1, Hartman, Ivančič 6, Batinovic 7 (2), Furlan 6, Kleč 8, Mačkovšek 2. Trener: Marko Šibila JERUZALEM: G. čudič (6 obramb), Belec (3 obrambe); Korpar 1. A SRL (m) REZULTATI 9. KROGA: Maribor Branik - Jeruzalem Ormož 38:26 (17:12), Ribnica Riko hiše - - Loka 28:28 ( 13:13), Trimo Trebnje - Krka 35:35 (14:17), Celje Pivovarna La- ško - Slovan 36:27 (18:14), Cimos Koper - Slovenj Gradec 45:19 ( 22:6), Šmartno - Gorenje 28:38 (15:18). 1. GORENJE 8 8 0 0 16 2. CIMOS KOPER 9 7 0 2 14 3. CELJE PIVO. LAŠKO 8 6 0 2 12 4. TRIMO TREBNJE 9 5 1 3 11 5. MARIBOR BRANIK 9 4 2 3 10 6. KRKA 9 4 2 3 10 7. LOKA 9 4 2 3 10 8. RIBNICA RIKO HIŠE 9 3 1 5 7 9. JERUZALEM ORMOŽ 9 3 0 6 6 10. SLOVENJ GRADEC 9 2 0 7 4 11. SLOVAN 9 2 0 7 4 12. ŠMARTNO 9 1 0 8 2 2, Krabonja 1, Rajšp 2, Bogadi, Go-renšek 4, Radujkovic 1, B. Čudič 3, Ivanuša, Sok 7 (2), Hebar 2, Kljajič, R. Žuran 2, Kukec, Špegel 2. Trener: Saša Prapotnik SEDEMMETROVKE: Maribor 2/2; Jeruzalem 4/2. IZKLJUČITVE: Maribor 10; Jeruzalem 8 minut. V Štajerskem derbiju pred okrog 400 gledalci so v dvorani Tabor rokometaši Maribora z izidom 38:26 ugnali sosede iz Ormoža. Jeruzalem je zaigral brez poškodovanega Alena Melnjaka, ki se mu je proti Šmartnemu strgala prednja križna vez kolena. Po dolgem času je trener Saša Prapotnik imel na razpolago Sinišo Radujko-vica, ki se je vrnil po hudi poškodbi kolena. Gostje so bolje pričeli tekmo in Rok Žuran je v 9. minuti svojo ekipo povedel v vodstvo s 5:3. Žal je to bil zadnji zadetek ormoškega ostrostrelca na tem srečanju, kar se je precej poznalo na igri Ormoža-nov v napadu. Zadnjič je bil rezultat izenačen v 23. minuti pri izidu 10:10, nato pa je pri Jeruzalemu nastopila huda kriza, ki je odločila zmagovalca. Mariborčani so kaznovali vsako tehnično napako Jeruzalema (pet v sedmih minutah) in odšli na odmor z lepo prednostjo petih zadetkov, 17:12. V 39. minuti je Ormožano 1. B SRL (m) REZULTATI 7. KROGA: Ajdovščina - Velika Nedelja Carrera Optyl 27:26, Sviš Pekarne Grosuplje - Celje Pivovarna Laško B 28:26, Škofljica - Krško 36:33, Grosuplje - Alples Železniki 25:20, Istrabenz plini Izola - Grča Kočevje 29:26, Sevnica -Mokerc Ig 33:26. 1. KRŠKO 7 6 0 1 12 2. ISTRABENZ P. IZOLA 7 5 1 1 11 3. SVIŠ GROSUPLJE 7 5 0 2 10 4. SEVNICA 7 4 0 3 8 5. ŠKOFLJICA 7 4 0 3 8 6. GRČA KOČEVJE 7 4 0 3 8 7. AJDOVŠČINA 7 4 0 3 8 8. ALPLES ŽELEZNIKI 7 3 0 4 6 9. GROSUPLJE 7 2 1 4 5 10. CELJE P. LAŠKO B 7 2 0 5 4 11. VELIKA NEDELJA 7 1 0 6 2 12. MOKERC IG 7 1 0 6 2 Rokomet • 1. B SRL (m) Še en tesen poraz ... Ajdovščina - Velika Nedelja Carrera Optyl 27:26 (13:9) VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Kovačec, Preac, Meško, Majcen 3, Kaučič, Hanželič 2, Horvat 8, Ve-selko 1, Kneževič 1, Škripec 2, Ivančič 3, Kovačič, Tušak, Kumer 1, Špin-dler 6, Zorec. Trener: Samo Trofenik. Za igralci Velike Nedelje Carrera Optyl je še eno neuspešno gostovanje, in to v Ajdovščini. Končni rezultat tekme bi lahko bil bistveno drugačen, če gostujoči igralci ne bi naredili toliko tehničnih napak. Po prikazani igri bi bil najbolj realen neodločen izid, vendar merilo končnega rezultata so doseženi goli. Začetek tekme je pripadel domačinom, saj so že v 8. minuti po uspešno izvedeni sedemmetrovki povedli s 5:1. Večino zadetkov so dosegli po lahko pridobljenih žogah, saj je gostom žoga padala iz rok, kot da je »vroča«. Na zelo umazani igralni površini športne dvorane Police, v kateri je prepovedana uporaba smole, so se bolje znašli domačini. Razlika štirih zadetkov iz začetka srečanja se ni spreminjala, tako da se je prvi polčas končal z rezultatom 13:9. Veliko zaslug za izenačeno tekmo v drugem delu prvega polčasa ima vratar Velike Nedelje Tadej Preac, ki je poleg strelov iz igre obranil tudi dva strela s sedmih metrov. Tudi v začetku drugega polčasa se v igri obeh ekip ni veliko spremenilo, zato je gostujoči trener Samo Trofenik v 35. minuti pri rezultatu 17:12 na vrata postavil starega lisjaka Davorina Kovačca. Ta odločitev se je pokazala kot zadetek v polno. Po delnem izidu 0:6 in nekaj nemogočih obrambah gostujočega vratarja je bil v 41. minuti rezultat 17:18. Do konca tekme je bil rezultat večkrat izenačen. V sami končnici tekme sta obe ekipi naredili veliko napak, vendar so bili srečnejši in spretnejši domačini in v zadnjih sekundah zadeli za končnih 27:26. Rokometaši iz Velike Nedelje so bili po zadnjem sodniškem žvižgu zelo razočarani, vendar razloga za žalost ni, saj je igra bila na višji ravni kot v prejšnjih tekmah. Potrebno bo samo malo športne sreče in več zbranosti, tako da ne bodo rezultata krojile tehnične napake. Prva priložnost za uresničitev teh ciljev bo že naslednjo soboto, ko v goste prihaja zelo dobra ekipa Sevnice, vendar vsi ljubitelji rokometa pri Veliki Nedelji pričakujejo tudi prvo zmago v svoji športni dvorani. Danilo Klajnšek Marko Šibila, trener ekipe Maribor Branik: »Diktirali smo ritem igre, delovali kot celota ter razen začetka tekme bili boljša ekipa. Priložnost za igro so v zaključku dobili tudi mladi igralci.« Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža: »Zaslužena zmaga Maribora. V začetku obeh polčasov smo bili enakovreden nasprotnik, nato pa smo si privoščili preveč tehničnih napak, ki so jih Mariborčani s pridom kaznovali.« uspelo prednost znižati na 3 zadetke, 21:18, ob tem sta sodnika brata Pirc v obetavnem polprotinapadu Žuranu doso-dila korake. Takoj je sledila kazen Mariborčanov, ki so preko Damirja Batinovica povedli z 22:18. Od 42. do 52. minute je sledil šov Blaža Kleča, ki je v tem obdobju dosegel kar osem zadetkov in gostitelje popeljal v vodstvo z 31:21. V zaključku tekme je najvišja prednost varovancev trenerja Marke Šibile znašala tudi 13 točk. V 10. krogu bi Ormožani morali gostiti Gorenje, vendar je tekma zaradi nastopa Velenjčanov v Evropi (Nexe Našice) prestavljena na 2. februar 2010. Uroš Krstič Zaslužena zmaga Velenjčank: Veplas Velenje - Mercator Tenzor 29:24 (16:11) ŽRK MERCATOR TENZOR: Križanec, Majcen, Ciora 5, Korotaj 3, Sivka 4, Praprotnik 7, Močnik, Strmšek 5, Bolcar, Erhatič, Neubauer. Trener: Nikola Bistrovič. Rokometašice Mercatorja Tenzorja so v soboto gostovale v Velenju in pri novinkah v ligi izgubile z 29:24. Domačinke so bile boljše v vseh segmentih rokometne igre in vodile praktično celotno srečanje. Že na začetku srečanja so domačinke naredile delni izid 4:1, pri ohranjanju priborjene prednosti pa niso imele pretiranih težav. Pri Ptujčankah ni bilo posebej razpoložene igralke, tako da so jih lahko domačinke s čvrsto obrambo dobro zaustavile, poleg tega pa so dokaj lahko prihajale do strelov v napadu. Polčas se je končal z izidom 16:11. Tudi v drugem polčasu se slika na parketu ni dosti spremenila. Ptujčanke še naprej niso našle recepta za domačo obrambo 5-1, pri Velenjčankah pa je v napadu blestela predvsem zunanja linija. Najbolj je izstopala Hrnčičeva, ki je dosegla kar 11 zadetkov, medtem ko je bila pri rokometašicah Mer-catorja Tenzorja najuspešnejša Prapotnikova, ki je dosegla sedem zadetkov. Prednost domačink je rasla iz minute v minuto, največ pa so vodile z deve- 1. A SRL (ž) REZULTATI 9. KROGA: Veplas Velenje - Mercator Tenzor Ptuj 29:24 (16:11), Krka - Piran vrtovi Istre 31:30 (15:16), Mlinotest Ajdovščina - Casino Izola 29:33 (15:14), Žalec - Olimpija 24:38 (14:18). 1. KRIM MERCATOR 9 9 0 0 18 2. ZAGORJE GEN-I 9 6 2 1 14 3. OLIMPIJA 8 6 1 1 13 4. MER. TENZOR PTUJ 8 5 0 3 10 5. KRKA 9 4 1 4 9 6. CELJE C. MESNINE 7 4 0 3 8 7. VEPLAS VELENJE 8 3 0 5 6 8. MLIN. AJDOVŠČINA 9 3 0 6 6 9. PIRAN VRTOVI ISTRE 9 2 0 7 4 10. CASINO IZOLA 8 2 0 6 4 11. ŽALEC 8 0 0 8 0 timi zadetki razlike. Gostjam iz Ptuja je na koncu uspelo nekoliko ublažiti poraz, kljub temu pa to ne spremeni spoznanja, da so tokrat razočarale. Igralke MercatorjA Tenzorja pred dvomesečnim reprezentančnim premorom čaka še en obračun, doma se bodo namreč pomerile z Žalcem, ki zaseda zadnje mesto na lestvici. tp Rokomet • 2. SRL (m) - vzhod Gorišnica ugnala doslej neporažene Moškanjci-Gorišnica - Dol TKI Hrastnik 36:26 (16:10) Moškanjci-Gorišnica: Bratuša, Petek 6, Zorli 6 (1), Klemenčič, Ar-nuš 1, Valenko 1, Balas 3, Lozinšek 7, Golob 1, Cvetko, Lukaček, Koraži-ja 1, Preac, Firbas 4, Dimec, Sovdat, trener S. Oblak. Pred napol prazno dvorano, v kateri je bilo le 64 vnetih pristašev rokometa, so domačini slavili zmago proti doslej nepo-raženi ekipi iz Hrastnika, saj so s čvrsto obrambo in izdelanimi napadi premagali vodečo ekipo lige. V prvih minutah smo videli nezbran in nervozen začetek, vendar so se gostitelji hitro zbrali in s trdo igro v obrambi 2. SRL (m) - vzhod REZULTATI 6. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Dol TKI Hrastnik 36:26, Drava Ptuj - Arcont Radgona 29:29, Pomurje - Radeče MIK Celje 30:33, Dobova - Brežice 33:29. 1. DOL TKI HRASTNIK 6 5 0 1 10 2. DOBOVA 6 5 0 1 10 3. MOŠKANJCI - GOR. 6 3 12 7 4. ARCONT RADGONA 6 3 0 3 6 5. RADEČE MIK CELJE 6 2 13 5 6. DRAVA PTUJ 6 2 1 3 5 7. POMURJE 6 1 1 4 3 8. BREŽICE 6 10 5 2 onemogočili gostom, da bi se razigrali. Gostitelji so povedli že v 3. minuti, v 22. minuti pa je njihova prednost znašala že 8 zadetkov (16:8). Nezadržen je bil predvsem Lozinšek. Gostje so do odmora znižali razliko predvsem na račun napak domačinov. Gostitelji so v nadaljevanju s preudarno igro, ki jo je krojil Dimec, še povečevali prednost in v 48. minuti - ob vodstvu 29:18 - je bil strt odpor vodeče ekipe, ki ni mogla zaustaviti razigrane ekipe domačinov. Slednji so do konca brez težav obdržali visoko vodstvo. Ob prikazani igri sodnika Bohorč in Knez nista imela težkega dela, trenerju Oblaku pa daje prikazana igra dodatne vzpodbude za nove uspehe. anc Pravičen remi: RK Drava Ptuj -Arcont Radgona 29:29 (13:14) RK DRAVA PTUJ: Koštomaj, Toš 2, Ferk, Janžekovič 5, Verdenik 2, Bračič, Bezjak 8, Požar L., Fridrih 6, Sabo 2, Pukšič, Horvat D., Dogša, Zolar 4, Bedrač, Požar J. Trener: Milan Baklan. Pred pričetkom lige sta se Vratar Drave Maksimiljan Dogša zniki petkove tekme. Foto: Črtomir Goznik je bil med najboljšimi posame- Drava in Arcont na prijateljskih obračunih pomerila dvakrat, obakrat so slavili Ptujčani, tokrat pa sta si torej ekipi razdelili plen. Bistveno izkušenej-ši gostje so dobro začeli in do sredine prvega dela igre ves čas minimalno vodili. Takrat pa so se predramili tudi domačini in v 16. minuti prvič na tekmi povedli (8:7). Že nekaj trenutkov kasneje je bilo že +4 za domačine in zdelo se je, da bodo Ptujčani vodili vsaj do odmora. Toda kar nekaj zapravljenih žog v napadu in izključitev izkušenega Bezjaka je bilo vzrok, da so gostje najprej izenačili in kmalu tudi povedli. Izid ob polčasu je bil 13:14. Tudi v začetku drugega dela igre so bili Radgončani popolni vladarji na parketu dvorane Ljudski vrt. Ves čas so vodili za tri ali štiri zadetke, v igri domačinov pa je bilo vse preveč napak tako v napadu kot obrambi. Poleg tega je zelo malo igral tudi Bračič, ki je v levem kolenu že v prvem polčasu začutil bolečino. Ko se je že zdelo, da bosta točki odpotovali v bližino meje z Avstrijo, pa so domačini vstali iz pepela kot mitološki ptič feniks. V 57. minuti so izenačili na 27, minuto kasneje pa celo povedli, kar je bilo njihovo prvo in edino vodstvo v tem delu igre. Razburljivih trenutkov pa s tem še ni bilo konec: gostje so rezultat ponovno spreobrnili sebi v prid in pove-dli z 28:29. Točko je domačim zagotovil razpoloženi Bezjak iz sedemmetrovke dvanajst sekund pred koncem srečanja. Gostom je za zadnji napad zmanjkalo časa. Dravaši so na tem srečanju pričakovali zmago, toda glede na potek srečanja morajo biti zadovoljni tudi s točko. Ptujčane sedaj čakajo kar tri zaporedna gostovanja. tp Gorišničani (Jaka Lozinšek, Blaž ekipo Hrastnika. Foto: Črtomir Goznik Cvetko in Mihael Petek) so ugnali vodilno in doslej neporaženo Maksimiljan Dogša, vratar Drave: »Šli smo na zmago, saj nam je slavje v Brežicah v prejšnjem krogu dalo krila. Kljub temu da smo pričakovali dve točki, osvojili pa le eno, moramo biti glede na potek srečanja zadovoljni z doseženim.« Povprečno, odlično, povprečno Odbojka • 3. DOL - vzhod 2 (ž) Športno plezanje • Tekma za svetovni pokal v Kranju Mino do zmage ločilo nekaj gibov ... Foto: DB Mina Markovič je s svojimi letošnjimi nastopi osvojila 2. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti. Foto: DB Najboljša trojica s tekme v Kranju: Mina Markovič (2. mesto), Jain Kim (Koreja) in Akiyo Nogouchi (Japonska). AC Prstec Ptuj - Galeja 3:0 (20, 5, 22) ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Breznik, Vidovič, Kokol, Intihar, Nimac, Vin-diš, Zupanič, Islamovič, Andjelkovič, Krajnc, Mahorič, Kosi. Trenerka: Jasna Zajšek Povprečno, odlično, povprečno je hiter pregled igre po nizih ptujskih odbojkaric na tekmi proti Galeji. Gostje so po že znanem ključu bolje začele srečanje od Ptujčank, ki v prvih točkah vedno znova iščejo svojo igro ali ritem. Mlade Mariborčanke so tokrat ujele šele na sedmi točki. S štirimi zaporednimi točkami so si nato ustvarile varno prednost v povprečnem nizu, v katerem so dobile le trinajst direktnih točk in so naredile absolutno preveč osnovnih napak. Sledil je odličen drugi niz, ki se je končal kar z rezultatom 25:5. Nekaj zaporednih blokov, v katerih so izstopale Breznikova,Vidovičeva in Krajnčeva, je dalo njihovi igri čvrstost, prav tako pa je stekel napad po natančnih podajah prva podajalke Nuše Andjelkovič. Domačinke so dobile kar deset zaporednih točk z raznovrstnim servisom ter hitro po-vedle kar 21:3. V tem obdobju je trenerka Jasna Zajšek dala priložnost za igro tudi nekaterim mlajšim igralkam. Tako je v samem zaključku niza prišla na mesto podajalke šele 15-letna Patricija Mahorič. Ptujčanke so tako odigrale enega najboljših nizov v tej sezoni, če že ne najboljšega, v katerem so naredile le dve napaki in so dosegle kar devetnajst točk. Tretji niz se je 3. DOL VZHOD 2 (ž) REZULTATI 6. KROGA: AC Prstec Ptuj - Galeja 3:0, ZM Ljutomer - Nova KBM Branik I . 0:3, Maribor Formis II. 1:3. 1. NOVA KBM BRANIK II. 5 5 0 15 2. AC PRSTEC PTUJ 5 4 1 12 3. GALEJA 5 3 2 9 4. TURBINA 5 3 2 8 5. FORMIS II. 6 2 4 5 6. ZM LJUTOMER 5 1 4 5 7. MARIBOR 5 0 5 0 nadaljeval po scenariju drugega, saj je prva ekipa Ptuja na krilih Vidovičeve in Krajnčeve ponovno nizala točko za točko, medtem ko so igralke Galeje delale številne napake. Ustavilo se je pri rezultatu 20:10 za domačinke, ko je ponovno prišlo do različnih rošad. Lete so skoraj prinesle neželen preobrat: Mariborčanke so zaigrale sila požrtvovalno v polju in s kančkom sreče so se celo približale na 22:20. Ob koncu so se Ptujčanke morale pošteno namučiti, da so niz dobile 25:22. ŽOK AC Prstec Ptuj je tako prišel do četrte letošnje zmage. Po srečanju je kapetanka in najboljša domača igralka, ki je skupno dosegla šestnajst točk, Sara Vidovič, podala oceno o tekmi: »Ekipa Galeje je imela precej slabši servis kot v prejšnjem krogu druga ekipa Nove KBM, tako da smo imele boljši sprejem in je tudi igra bistveno bolje stekla. Lahko smo zelo zadovoljne z igro v drugem nizu; prav na takšni mora temeljiti naša igra v prihodnosti.« V naslednjem krogu se bodo ptujske odbojkarice pomerile z ekipo Turbine. David Breznik Rezultati zadnjih tekem za svetovni pokal v težavnostnem plezanju in rezultati kvalifikacij ter polfinala zadnje tekme v Kranju so nakazali super dvoboj za zmago med Korejko Jain Kim in našo Mino Markovič. 22-letna Ptujčanka je po izrednem uspehu in zlati medalji v kombinaciji na evropskem prvenstvu v Imstu v fantastični formi, kar je potrdila na domači spektakularni tekmi v Kranju. V soboto je osvojila oba vrhova kvalifikacijskih smeri (ob naši plezalki je to uspelo še Avstrijki Angeli Eiter in Japon-ki Akijo Noguči), na zahtevnejši polfinalni smeri pa sta se vrha dotaknili le Markovičeva in Kimova. Nedeljski finale je v športni dvorani Zlato polje spremljalo vsaj 2000 gledalcev, ki so z aplavzi in vzkliki spremljali vse plezalke in plezalce. Moški finale je bil v senci pričakovanja ženskega, v njem pa je naš najboljši športni plezalec zadnjih let Klemen Bečan osvojil 8. mesto. Z vrhunskim plezanjem je prišel do vrha ek-stremne smeri (visoka je bila 13 metrov, imela je 10 metrov previsa) le Španec Ramon Julian Puigblanque, ki je tako pri 29 letih postal tudi zmagovalec svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. Napetost je naraščala, saj je sledil ženski finale, v katerem je imela Slovenija tri svoje predstavnice: Majo Vidmar, Natalijo Gros in Mino Markovič. Vidmarjeva letos na tekmah svetovnega pokala ni ujela prave forme in tudi v Kranju to ni bila Vidmarjeva izpred sezone ali dveh, ko je plezala sproščeno in zanesljivo. Bolj je gledalce podžgala Natalija Gros, ki si je za svoj nastop izbrala romantično pesem The Time Of My Life iz filma Dirty Dancing, a tudi ona je s svojim plezanjem nekoliko razočarala - na koncu je osvojila 6. mesto. Pred nastopom zadnjih dveh je bila v vodstvu Japonka Akijo Noguči, a glede na težave ple- zalk se je videlo, da je finalna smer za ženske zelo težka. Jain Kim je v tej sezoni le na prvi tekmi za svetovni pokal osvojila 42. mesto, nato pa je dosegla same zmage. Korejka se je pogumno podala na steno in je brez vidnih težav priplezala do višine 33+. (V plezanju je ključnega pomena višina oziroma število gibov, ki jih tekmovalec ali tekmovalka doseže; če ima za doseženo višino nekd, to pomeni, da se je oprimka dotaknil, če ima čisto število pomeni, da se je tega oprimka držal, če pa ima za višino plus, je od tega oprimka tekmovalec še napredoval, op. a.). Vrhunec tekme je bil nastop zadnje plezalke, članice Plezalnega kluba 6b iz Ptuja, Mine Markovič. Ta si je pred vhodom na steno še enkrat na hitro ogledala smer, nato pa po njeni navadi plezala hitro in natančno. Do previsa ni imela posebnih težav in je pokazala tudi izjemno tehnično znanje, nato pa je dvakrat izgubila kar nekaj koncentracije in moči pri vpenjanju vrvi. Na previsu je iskala pravo pot, ob bučnem navijanju navdušenih gledalcev je obstala na višini 29, kar je bilo dovolj za drugo mesto. O svojem nastopu v Kranju je 22-letna Ptujčanka povedala: »Če sem čisto odkrita, še sama čisto točno ne vem, kateri gib je odločil to tekmo. Za mene so se težave začele pri prehodu iz tvornic v levo in moram poudariti, da je bila smer kar precej težka. S svojim nastopom pa sem zadovoljna.« Drugo mesto na zadnji tekmi je naši šampionki prineslo tudi 2. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnostnem plezanju, o katerem je Markovičeva povedala: »Skupno drugo mesto in tudi ta uspeh na tekmi v Kranju, je zelo, zelo dober zaključek sezone. Po ne najboljšem štartu v sezono sem sedaj zelo vesela teh odličnih rezultatov.« Do konca sezone čakata Mino Markovič še dve tekmi za slovensko državno prvenstvo. Z drugim mestom v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnostnem plezanju in osvojitvijo zlate medalje na evropskem prvenstvu v kombinaciji je prevzela primat najboljše športne plezalke tudi v Sloveniji in za odlične rezultate v tej sezoni ji iskreno čestitamo. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Nuša Andjelkovič Tenis • 1. zimska liga Rezultati 2. kroga (13. 11.): HISA KAGER - TK SUMARI 3:0 (Urbič - Horvat 9:6, Šabeder - Premužič 9:1, Kreševič/Škrinjar - Horvat/ Sternad 9:8); TC GOJA - HORTIKULTURA 1:2 (Plajnšek - Brlek 9:3, Gojčič - Kreutz 4:9, Gregorec/Plajnšek - Kreutz/Brlek 5:9); TK GO-RIŠNICA - TRGOVINE JAGER 0:3 (Škofič - Majcenovič 1:9, Žnidarič - Križe 4:9, Žnidarič/Jurič - Jagarinec/Pisar 2:9). V derbiju prve lige je ekipa Hortikulture premagala lanskega prvaka, ekipo TC Goja. Hiša Kager nadaljuje z dobrimi igrami in je po dveh odigranih krogih vodilna ekipa lige z maksimalnim izkupičkom. Šumarji so v dveh dvobojih sicer »grozili«, a na koncu ostali praznih rok. Ekipa Trgovine Jager je visoko premagale ekipo TK Gorišnica. VRSTNI RED: Hiša Kager 6, Hortikultura in Trgovine Jager 4, TC Goja 3, TK Šumari 1, TK Gorišnica 0 točk. 2. liga Pari 2. kroga (v soboto, 20. 11.): ob 8.30: TK Skorba Gad - Veterani, Civis Ptuj - TK Skorba; ob 11.45: PSS Ptuj - TK Štraf. JM Zmagovalka svetovnega pokala v težavnosti - Jain Kim Rezultati, svetovni pokal: - Tekma v Kranju za ženske: 1. Jain Kim (Kor) 33 + 2. Mina Markovič (Slo / PK 6b Ptuj) 29 3. Akiyo Noguchi (Jap) 27,5 + 6. Natalija Gros (Slo) 20,5 + 7. Maja Vidmar (Slo) 20,5 + - Skupni rezultati v težavnosti: 1. Jain Kim (Kor) 500 točk 2. Mina Markovič (Slo / PK 6b Ptuj) 301 točka 3. Angela Eiter (Avs) 291 točk 4. Natalija Gros (Slo) 244 točk 7. Maja Vidmar (Slo) 217 točk - Skupni seštevek svetovnega pokala za sezono 2010: 1. Jain Kim (Kor) 670 točk 2. Akiyo Noguchi (Jap) 602 točki 3. Natalija Gros (Slo) 488 točk 4. Mina Markovič (Slo / PK 6b Ptuj) 481 točk - Tekma v Kranju za moške: 1. Ramon Julian Puigblanque (Špa) Top 2. Adam Ondra (Češ) 32 3. Jakob Schubert (Avs) 31 8. Klemen Bečan (Slo) 20 - - Skupni rezultati v težavnosti: 1. Ramon Julian Puigblanque (Špa) 435 točk 2. Jakob Schubert (Avs) 372 točk 3. Adam Ondra (Češ) 340 točk 16. Klemen Bečan (Slo) 81 točk - Skupni seštevek svetovnega pokala za sezono 2010: 1. Adam Ondra (Češ) 800 točk 2. Jakob Schubert (Avs) 379 točk 3. Sachi Amma (Jap) 264 točk Foto: DB Nogomet • 3. SNL vzhod, Štajerska liga Zavre z golom obdaril vsakega posebej ... 3. SNL - vzhod: remija Stojncev in Bistrice S 13. krogom je padel zastor v 3. slovenski vzhodni ligi, ki so ga zaznamovali remiji; kar pet srečanj se je končalo z delitvijo točk. Pravi nogometni praznik je bil v Gradu, kjer se je na derbiju s Tromejnikom zbralo preko tisoč gledalcev. To pa je številka, ki bi si jo želeli imeti številni prvo- in drugoligaši. V odličnem nogometnem vzdušju so svoje dodali še nogometaši, ki so dosegli pet zadetkov. Eden več je končal v gostujoči mreži in slavje domačinov se je pričelo. Nogometaši Stojncev so doma gostili tekmece iz Veržeja in osvojili točko, čeprav so si želeli, da bi se z zmago poslovili od svojih navijačev. Domačini so dvakrat lovili zaostanek. Ta del prvenstva bi v Stojncih najraje pozabili, saj niti v sanjah niso razmišljali, da bi lahko končali na predzadnjem mestu. Nič bolje se niso odrezali nogometaši iz Slovenske Bistrice, ki so v tem krogu osvojili točko v Sladkem Vrhu ter z remijem popravili vtis v jeseni 2010. Znova so bili blizu zmagi, a so izenačujoči zadetek prejeli sedem minut pred koncem srečanja. Jesenski prvak so Odranci, ki so tokrat v derbiju kroga remizirali proti Kovinarju iz Štor. Sedem točk prednosti pred celjskim Simer šampionom je veliko, vendar je prvenstvo še dolgo. Celjani so z zmago v Martijancih na drugem mestu zamenjali sosede iz Štor. REZULTATI 13. KROGA: Stojnci -Tehnostroj Veržej 2:2, Paloma - AHA EMMI Bistrica 1:1, Zreče - MU Šentjur 1:1, Malečnik - Koroška Dravograd 1:1, Grad - Tromejnik G Kala-mar 3:2, Čarda- Simer šampion 0:2, Odranci - Kovinar Štore 0:0. Foto: Črtomir Goznik Sandi Ceh (Zavrč) je na srečanju z Mons Claudiosom dosegel kar štiri zadetke. 1. ODRANCI 13 10 2 2. SIMER ŠAMP. 13 7 4 3. KOVINAR ŠTORE 13 7 3 4. K. DRAVOGRAD 13 6 3 5. GRAD 13 5 5 6. TROMEJNIK 13 6 2 7. ČARDA 13 5 4 8. TEHNO. VERŽEJ 13 6 1 9. MALEČNIK 13 5 2 10. ZREČE 13 4 4 11. A. E. BISTRICA 13 3 3 12. PALOMA 13 3 3 13. STOJNCI 13 2 3 14. MU ŠENTJUR 13 1 3 1 35:15 32 2 31:13 25 3 23:17 24 4 24:26 21 3 23:22 20 5 21:20 20 4 15:15 19 6 26:28 19 6 21:23 17 5 13:16 16 7 25:26 12 7 12:23 12 8 17:27 9 9 15:30 6 PALOMA - AHA EMMI BISTRICA 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Stegne (5), 1:1 Kramberger (83) AHA EMMI BISTRICA: Danilovič, Novak, Hrušman, Hren, Beranič, Korošec, Razboršek (od 31. Lukič), Jelenko (od 70. Iršič), Divjak, Stegne, Lemezovič. Trener: Mladen Dabano-vič. STOJNCI - TEHNOSTROJ VERŽEJ 2:2 (1:2) STRELCI: 0:1 Lugonjič (4), 1:1 S. Meznarič (18. z 11 m), 1:2 Lugonjič (29), 2:2 Kokot (49) STOJNCI: Zajc, Fridauer, Topolo-vec, Mikulec, S. Meznarič (P. Meznarič), Golob, Leben, Klinger, Janžeko-vič, Kokot, Pernek (od 68. Ratek). Trener: Robert Težački. Štajerska liga: Ormož odločil že na začetku Po trinajstih tednih se je končal jesenski del tekmovanja v štajerski ligi. Tako kot celoten del so tudi zadnji krog najbolj zaznamovali nogometaši Zavrča, sicer novinci v tem tekmovanju, ki so prepričljivo premagali svoje tekmece iz Rogatca in tako samo potrdili prvo mesto. Gostje so sicer prišli v Zavrč v precej oslabljeni sestavi, saj so po pretepu na tekmi proti Ormožu ostali brez nekaj nogometašev. Pri domačinih je že v prvem polčasu Franci Fridl dosegel tri zadetke, še enega več pa je prispeval Sandi Čeh. Šest točk prednosti pred Šoštanjem je veliko pred spomladanskim delom prvenstva in očitno bodo Šoštanjčani edini, ki bodo poizkušali slediti nogometašem iz Zavrča. V tem delu tekmovanja so razočarali preostali klubi, ki prihajajo iz MNZ Ptuj, še najbolj nogometaši iz Gerečje vasi. Le-ti bodo se bodo morali na nadaljevanje temeljiteje pripraviti, da bodo ušli z dna. Da so sedaj resnično v krizi, kaže tudi visoki poraz na domačem igrišču proti povprečni ekipi iz Slovenj Gradca; gostje so jim nasuli kar pol ducata zadetkov. Verjetno tako visokega poraza v Gerečji vasi ne pomnijo. Na derbiju v Ormožu so slavili domačini, ki so vse opravili že na začetku srečanja. Takrat so dvakrat zadeli v polno, Podvinčani do konca tekme niso zadeli niti enkrat ... Tako za ekipi iz Ormoža in Podvincev velja, da bi ta del prvenstva najraje pozabili, saj so rezultati daleč pod pričakovanji. REZULTATI 13. KROGA: Zavrč - Mons Claudius 11:0 (4:0), ZAVA Gerečja vas - Koroške Gradnje 2:6 (0:3), Carrera Optyl Ormož - Podvinci 2:0 (2:0), Marles hiše - Šoštanj 1:6 (0:2), Tehnotim Pesnica - GIC Gradnje Rogaška 0:0, Boč Poljčane -Pohorje 0:2 (0:2), Šmarje pri Jelšah - Peca 2:0 (1:0). 1. ZAVRČ 13 12 1 0 55:9 37 2. ŠOŠTANJ 13 10 1 2 46:13 31 3. POHORJE 13 8 2 3 33:20 26 4. TEH. PESNICA 13 8 2 3 29:16 26 5. ŠMARJE PRI J. 13 5 4 4 29:20 19 6. MARLES HIŠE 13 6 0 7 22:33 18 7. BOČ POLJČANE 13 4 4 5 23:24 16 8. GIC ROGAŠKA 13 5 1 7 21:30 16 9. PECA 13 4 3 6 14:24 15 10. OPTYL ORMOŽ 13 3 5 5 16:26 14 11. PODVINCI -1 13 3 3 7 22:30 11 12. KOROŠKE G. 13 3 2 8 18:32 11 13. MONS CLAUD. 13 2 2 9 11:40 8 14. ZAVA GER. VAS 13 1 4 8 15:37 7 ZAVRČ - MONS CLAUDIUS 11:0 (4:0) STRELCI: 1:0 Fridl (2), 2:0 Fridl (12. z 11 m), 3:0 Fridl (29), 4:0 Čeh (34), 5:0 Čeh (48), 6:0 Rumež (49), 7:0 Darmopil (51), 8:0 Čeh (66), 9:0 Šnajder (73), 10:0 Bratkovič (79), 11:0 Čeh (84) ZAVRČ: Golob, Gabrovec, Lenart (od 46. Vinkovič), Murko, Rumež (od 57. Fruk), Antolič (od 57. Bratkovič), Kuserbanj (od 46. Marinič), Darmo-pil, Čeh, Fridl (od 46. Murat), Šnajder. Trener: Miran Emeršič. ZAVA GEREČJA VAS - KO-ROŠKEGRADNJE 2:6 (0:3) STRELCI: 0:1 Slemenik (8), 0:2 Slemenik (18), 0:3 Slemenik (43), 0:4 Pritržnik (63), 1:4 Lončarič (70), 1:5 Pritržnik (80), 1:6 Jelič (87), 2:6 Kokot (89) ZAVA GEREČJA VAS: Zupanič, Ka-isesberger, Draškovič, Lončarič, Šešo (od 62. Miha Lešnik), Gerečnik, Kukec, Miha Lešnik, Kokot, Benko (od 69. Or-nik), Hertiš. Trener: Franc Žitnik. CARERA OPTYL ORMOŽ -PODVINCI 2:0 (2:0) STRELCA: 1:0 Košnik (2), 2:0 Zor-man (13) CARRERA OPTYL ORMOŽ: Samo Fijavž, Zadravec, Štiberc, Zorman, Piberčnik (od 46. Hebar), Kardum, Kolarič, Sašo Fijavž (od 77. Jurčec), Druzovič, Habjanič, Košnik (od 61. Krajnc). Trener: Aleš Jurčec. PODVINCI: Šeruga, Šebela, Bru-men (od 62. Mori), Ivančič (od 68. Petek), Marinič (od 77. Slodnjak), Lah, Bezjak, Juršek, Kupčič, Kokot, Petrovič. Trener: Damjan Bezjak. Danilo Klajnšek Košarka • 3. SKL - vzhod (m) Tesna, a izjemo pomembna zmaga v gosteh Ruše - Terme Ptuj 65:69 19:12, 13:24, 12:16, 21:17 KK TERME PTUJ: Drevenšek, Ferme, Korošec, Gojznik 8 1x3 (10:3), Radič, Krajnc, Nadižar, Vodušek 2, Horvat 7 1 x 3 (2:2), Koprivc 14 4 x 3, Holc 30 2x3 (9:6), Vrabl 8. Trener: Ratko Radovic Ptujski košarkarji so bili uspešni na drugem gostovanju v letošnji sezoni in so v Rušah premagali domačo ekipo. Tekmo so sicer nekoliko slabše začeli in domačini so si v prvi četrtini priigrali 7 točk prednosti. V drugi četrtini so Ptuj-čani našli odgovor na domačo obrambo in so dosegli 24 točk ter prešli v vodstvo. Srečanje je bilo zanimivo in izenačeno do konca, v tesni končnici pa so bili spretnejši gostje, ki so znali obdržati minimalno prednost. V ptujski ekipi je blestel Seba-stjan Holc, ki je dosegel kar 30 točk (dve trojki), z meti iz razdalje pa je bil uspešen tudi Ko- privc, ki je zadel kar štiri trojke. Pri ekipi Ruš je bil najboljši Foto: Črtomir Goznik Sebastjan Holc (KK Terme Ptuj) je v Rušah domačinom nasul 30 točk. Mašat z 18 točkami (zadel je tudi dve trojki), vsaj 10 točk sta dosegla še Frešer (12) in Rauh (10). Konec tedna bodo Ptuj-čani gostili vodilno ekipo ŠRK Koši iz Šentjurja. JM 3. SKL - vzhod (m) REZULTATI 4. KROGA: Ruše -Terme Ptuj 65:69, Komenda Hram Gorjan - Posavje Podbočje 111:67 (27:11, 27:22, 26:19, 31:15), Koroška - NONA Lenart 55:91 (9:28, 18:15, 14:23, 14:25), ŠRK Koši -Ivančna Gorica 83:81 (16:17, 22:18, 21:22, 24:24). Prosta je bila ekipa Primafoto Slovenj Gradec. 1. ŠRK KOŠI 4 4 0 8 2. IVANČNA GORICA 4 3 17 3. NONA LENART 3 3 0 6 4. TERME PTUJ 4 2 2 6 5. KOMENDA HRAM GORJAN 3 2 1 5 6. RUŠE 4 0 4 4 7. PRIMAFOTO SG 3 1 2 4 8. POSAVJE PODBOČJE 3 1 2 4 9. KOROŠKA 4 0 4 4 Športni napovednik Rokometni direndaj V petek, 19. novembra, Rokometni klub Jeruzalem organizira Rokometni direndaj za deklice in dečke letnikov 2000, 2001, 2002, 2003. Direndaj se bo odvijal od 16.00 do 17.30 v Športni dvorani na Harde-ku. S sabo prinesite športno opremo. Direndaja se lahko udeleži prav vsak, tudi tisti, ki ni član kluba. Vabljeni! Nogomet • Pokal NZS (ž) Pomurje Beltinci -ŽNK Dornava 7:0 (5:0) ŽNK DORNAVA: Alenka Murko, Patricija Golob, Laura Maksimo-vič, Nina Podhostnik (od 81. Kaja Štelcer), Saša Ljubec, Daša Grdina, Lucija Hameršak, Katja Nežmah, Gabrijela Milec, Kaja Perger (od 56. Nuša Horvat), Saša Fras. Trener: Mitja Serdinšek. V srečanju prvega kroga pokalnega tekmovanja v ženski konkurenci so nogometašice iz Dornave gostovale v Beltincih, kjer so merile moči z ekipo Pomurje Beltinci. Domačinke so v prvih dvajsetih minutah močno pritisnile in dosegle pet zadetkov in dvomov o morebitnem presenečenju je bilo tako hitro konec. V nadaljevanju so veliko bolje zaigrale igralke ŽNK Dornava, ki niso uspele v nameri, da bi dosegle vsaj častni zadetek. S to tekmo je za njih končan jesenski del tekmovanja v sezoni 2010/11. DK Vpoklicana tudi Katja Nežmah Slovenska ženska nogometna reprezentanca se bo v sredo, 24. novembra, v Srbiji v prijateljskem obračunu pomerila z domačo vrsto. Velika čast je doletela tudi članico ŽNK Dornava, zvezno igralko Katjo Nežmah, ki se je znašla na spisku začasnega selektorja Slovenije Darka Žižka. tp Foto: Črtomir Goznik Katja Nežmah (ZNK Dornava, levo) Kegljanje Tehtnica na strani Prepolja Sedmi krog v kegljaških ligah je za ptujski ekipi prinesel polovični uspeh. Dekleta so bila po visokem porazu v prejšnjem krogu v Lendavi tokrat bolje razpoložena in so brez večjih težav ugnale svoje nasprotnice iz Ceršaka. Manj uspešni so bili kegljači, ki so proti sosedom iz Prepolj izgubili, in to četrtič zapored v tem delu prvenstva. Edino zmago za ptujsko ekipo je dosegel Ivan Čuš. Sicer poraz izgleda visok, vendar bi lahko bilo z malo sreče tudi drugače. Boris Premzl je namreč svoj dvoboj izgubil za samo en podrti kegelj, Dani Kozoderc za pet, tudi Milan Čeh ni bil daleč od uspeha. Serija štirih porazov pa pomeni drsenje navzdol na prvenstveni razpredelnici. 2. SKL - vzhod (ž) REZULTATI 7. KROGA: Drava Deta Center - Ceršak 6:2, Šoštanj II. - Gašper Korotan 1:7, Litija - Rudar 2:6, Lanteks III. - Komcel 6,5 - 1,5. DRAVA DETA CENTER -CERŠAK 6:2 (3025 - 2961) DRAVA DETA CENTER: Kozoderc 501, Bombek 525, Fridl 502, Kramberger 518, Krušič 502, Kolar 477. 3. SKL - vzhod (m) REZULTATI 7. KROGA: Drava Deta Center - Prepolje 1:7, Lokomotiva DIXI - Nafta 5:3, Radenska II. - Gašper Korotan II. 3:5, Piramida - Žalec Petrol 6,5 - 1,5, Rile Servis - Litija 3:5. 1. GAŠPER KOROTAN 7 6 0 1 12 2. LOKOMOTIVA DIXI 7 5 0 2 10 3. PREPOLJE 7 4 0 3 8 4. ŽALEC PETROL 7 4 0 3 8 5. NAFTA 7 3 1 3 7 6. LITIJA 7 3 1 3 7 7. RADENSKA II. 7 3 0 4 6 8. DRAVA DETA CEN. 7 3 0 4 6 9. RILE SERVIS 7 2 0 5 4 10. PIRAMIDA 7 1 0 6 2 DRAVA DETA CENTER -PREPOLJE 1:7 1. RUDAR 2. DRAVA DETA CEN. 6 7 5 5 0 0 1 2 10 10 (3169 - 3220) 3. GAŠPER KOROTAN 6 4 0 2 8 DRAVA DETA CENTER: Arnuš 4. CERŠAK 7 4 0 3 8 536, Čuš 543, Premzl 533, Žnidarič 5. LANTEKS III. 6 3 1 2 7 494, Kozoderc 541, Čeh 522 6. NAFTA 6 3 0 3 6 PREPOLJE: Brezner 559, M. Kir- 7. LITIJA 6 2 1 3 5 biš 504, J. Kirbiš 534, Ornik 532, F. 8. KOMCEL 6 1 0 5 2 Kirbiš 546, Dremelj 545 9. ŠOŠTANJ II. 6 0 0 6 0 Danilo Klajnšek Šahovski kotiček Živahen pričetek šahovske sezone Jesenski del letošnje šahovske sezone je bil Izredno pester. Ob moštvenlh tekmah v elitni državni ligi, kjer so bila na Ptuju odigrana nekatera srečanja in tradicionalnih društvenih turnirjev za prvenstvo v hitropoteznem in pospešenem šahu v društvenih prostorih poteka tudi »šahovska šola« za mlade nadebudne šahiste za vse jakostne kategorije, ki jo vodi mednarodni šahovski mojster in trener z licenco svetovne federacije Fide Danilo Polajžer. Ob tem ni nepomembno, do ob profesionalnem moštvu v državni ligi nastopajo še tri društvene ekipe, med katerimi je ena sestavljena izključno iz najmlajših, ki tako pridobivajo potrebne tekmovalne izkušnje. Rezultati turnirjev za društveno prvenstvo v hitropoteznem šahu: Osmi turnir ciklusa: Viktor Napast 11 točk, Martin Majcenovič 7,5 točke, Boris Žlender, Igor Iljaž in Jožef Kopše po 7 točk, Ivan Krajnc in Janko Bohak po 6,5 točke, Darko Dominko in Branko Orešek po 6 točk itd. Deveti turnir ciklusa: Viktor Napast 8 točk, Janko Bohak 7,5 točke, Igor Iljaž 7 točk, Boris Žlender 5,5 točke, Milan Fijan 5 točk itd. Deseti turnir ciklusa: Viktor Napast 13 točk, Zlatko Roškar 12 točk, Anton Butolen 10 točk, Janko Bohak 9,5 točke, Boris Žlender 8,5 točke, Martin Skledar in Jožef Kopše po 8 točk, Martin Majcenovič 5,5 točke, Darko Dominko, Selišek Leon in Orešek Branko po 5 točk itd. Po zmagah na poslednjih treh turnirjih je v skupnem seštevku v vodstvu Viktor Napast, ki ima realne možnosti, da osvoji naslov društvenega prvaka za leto 2010. Na turnirju v pospešenem šahu za oktober so bili doseženi naslednji rezultati: Boris Žlender 6,5 točke, Branko Orešek in Branko Sed-lašek 5 točk, Igor Iljaž in Martin Majcenovič po 4,5 točke, MilaN Fijan 3,5 točke, Darko Dominko, Ivan Krajnc in Ciril Kužner po 3 toče itd. Na novembrskem turnirju v pospešenem šahu so prvič sodelovali tudi nekateri mladi šahisti, ki obiskujejo društveno šahovsko šolo in jih je na tekmovanje pripeljal njihov trener mednarodni mojster Danilo Polajžer. Med njimi je bila najuspešnejša Alja Janžekovič. Rezultati novembrskega turnirja v pospešenem šahu: Zlatko Žerak in Igor Iljaž po 5,5 točke, Viktor Napast in Anton Butolen po 5 točk, Janko Boha 4,5 točke, Martin Majcenovič, Aleksander Podkrižnik in Milan Fijan po 4 točke, Boris Žlender, Ciril Kužner in Branko Orešek po 3,5 točke, Martin Kovačec, Leon Selišek in Alja Janžekovič po 3 točke itd. V skupnem seštevku je v vodstvu Viktor Napast. Druga članska liga - vzhodna skupina Moštvo Šahovskega društva Tehcenter Ptuj je uspešno nastopilo v drugi šahovski ligi ter med desetimi moštvi osvojilo solidno četrto mesto. Na tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati: ŠK Paloma Sladki Vrh 39,5 točke, ŽŠK Maribor II 35, 5 točke, ŠD Fram 31,4 točke, ŠD Tehcenter Ptuj II 28.5 točke, ŠK Zagorje ob Savi 26 točk, ŠK Brežice 24 točke, KOŠK Dravograd 22 točk, ŠD Lendava 21,5 točke, ŠS Termotrans Bistrica ob Dravi 19,5 točke in ŠD Slovenske Konjice 17,5 točke. Za drugo moštvo so nastopali in dosegli naslednje rezultate: Anita Vrabič 3 točke (iz 7 partij), Žan Belšak 4 točke (7), Viktor Napast 2 točki (3), Janko Bohak 3,5 točke (8), Martin Majcenovič 3,5 točke (7), Klemen Janžekovič 6 točk (9), Stanko Nikolic 4 točke (8), Boris Žlender 0 točk (2) in Lara Carli 2 točki (3). Tretja članska liga - vzhodna skupina V tretji članski ligi sta nastopili tretja in četrta ekipa Šahovskega društva Tehcenter Ptuj. Tretja ekipa je na tekmovanju igrala odlično, saj je med 23 moštvi osvojila drugo mesto, četrta, v kateri so bili samo najmlajši člani šahovske šole, pa si je na tekmovanju pridobivala samo tekmovalne izkušnje. V tretji ligi je zmagalo moštvo ŠK Gambit Maribor s 38,5 točke pred ŠD Tehcenter Ptuj III in ŠD Fužinar Ravne na Koroškem, ki sta dosegli po 31,5 točke. Sledili so ŠK Šmarje pri Jelšah in ŠD Destrnik I po 30,5 točke in ŠK Griže in ŠK Črna po 29 točk itd. Za tretje ptujsko moštvo so nastopili: Igor Iljaž 2,5 točke (iz 6 partij), Ciril Kužner 4 toče (9), Branko Sedlašek 6 točk (9), Jožef Kopše 3,5 toče (6), Aleksander Podkrižnik 7 točk (9), Darko Dominko 5 točk (9) in Leon Selišek 3,5 točke (6). V četrtem moštvu so bili najuspešnejši: Zoran Zemljarič 3 točke (3) ter brata Andraž 1,5 točke (8) in Tomaž Šuta 2,5 točke (7). Janko Bohak Boks • Dejan Zavec na dvoboju Pacquiao - Margaritho Nepopisno, spektakularno - - borba leta! V noči s sobote na nedeljo je v Dallasu, natančneje v bližnjem Arlingtonu, na prekrasnem Cowboys stadiumu, potekal boksarski spektakel leta; pomerila sta se Filipinec Manny Pacquiao (52 zmag, 38 s KO, 3 porazi, 2 neodločena dvoboja) in Mehičan Antonio Margarito (38 zmag, 27 s KO, 7 porazov). Dvoboj v Teksasu je boksarjema prinesel astronomske zaslužke, saj naj bi 31-letni Pacquiao prejel kar 25, 32-letni Margarito pa 10 MIO dolarjev! Zmago je slavil Filipinec Pacquiao, ki je po enotni sodniški odločitvi (120:108, 119:109, 118:110) postal novi svetovni boksarski prvak po verziji WBC v super velterski kategoriji. To je »Pacmannov« rekordni, osmi naslov svetov- nega prvaka v kateri od kategorij. Dvoboj si je v živo ogledalo skoraj 50 tisoč gledalcev, med njimi pa sta bila tudi naš boksarski superšampion Dejan Zavec in njegov kondicijski trener Tomi Jagarinec. »Z besedami težko opišem to vzdušje na stadionu: noro, enkratno, nepopisno ... so najbolj primerne besede. Brez dvoma borba leta. Čeprav je Pacquiao res prevladoval v celotnem dvoboju, pa je šlo za vrhunski dvoboj, v katerega sta oba tekmeca vložila ogromno znanja in fizične moči. Prenesti Pacquiaove udarce in ostati na nogah do konca borbe je izjemno težko, Margaritu pa je to uspelo. To je dovolj velik dokaz, da si je želel enakovredne borbe, a se je Filipincu Antonio Margarito in Manny Pacquiao Foto: sportal zaradi njegove izjemne hitrosti izjemno težko upirati,« so bile prve ocene Dejana, ki si je dvoboj ogledal iz bližine ringa. Na vprašanje, ali si je kdaj pred- stavljal, da bi sedaj sam stal v ringu, pa je odgovoril: »Seveda sem si! Upam, da se mi to kdaj uresniči.« JM Šport upokojencev • Pikado DU Vitomarci drugič zapored državni prvaki Vsako leto potekajo v društvih upokojencev tekmovanja in druženja v raznih športnih panogah. Tako tudi v Pokrajinski zvezi upokojencev Ptuj-Or-mož in društvih upokojencev. V društvu upokojencev Sv. Andraž-Vitomarci potekajo športne aktivnosti v pikadu. Člani društva, pa tudi drugi, med seboj tekmujejo in se družijo enkrat na teden v baru Rola v Vitomarcih. To druženje traja že več let. Pred štirimi leti so se v društvu odločili, da skupina pokaže svoje znanje in spretnost na tekmovanjih. Uspehi niso izostali. Prvo leto (2007) so dosegli 2. mesto v naši ptujsko-or-moški regiji. Drugo leto (2008) so se po doseženem 1. mestu v regiji uvrstili na državno tekmovanje v Litijo, kjer so dosegli 4. mesto - ta tekmovanja organizira Zveza društev upokojencev Slovenije. Leto 2009 so spet dosegli 1. mesto v naši regiji in se uvrstili na državno tekmovanje, ki ga je pripravilo Društvo upokojencev Zagoji-či v Gajevcih. Tu so dosegli 1. mesto in naslov državnega prvaka. Strelstvo • 2. turnir 2. DL pištola-puška Kovinar dosegel prvo zmago s pištolo V soboto in nedeljo se je na Ptuju in Ormožu odvijal drugi turnir 2. DL v streljanju s standardno zračno puško in pištolo. Na mestnem strelišču na Ptuju so novo ekipno zmago slavili Kidričani, med posamezniki pa je bila najboljša njihova Klavdija Pufič s 389 krogi. V Ormožu, kjer so tekmovali strelci s pištolo so prvo zmago v državni ligi dosegli strelci Kovinarja s 1080 krogi, med posamezniki pa sta dvojno zmago slavila Grega Novak in Kevin Venta z enakim rezultatom 368 krogov. 2. DL pištola SV: Ekipni rezultati 2. turnirja: 1. SD KOVINAR ORMOŽ 1080 16 2. SD JOŽETA KERENČIČA II 1070 18 3. SD JURŠINCI II 1062 11 4. SK PTUJ II 1060 13 5. SD JEZERO DOBROVNIK 1027 8 6. SD TS ORMOŽ 625 6 Rezultati posameznikov: 1. Grega Novak, Kovinar Ormož, 368 46 točk 2. Kevin Venta, Kovinar Ormož, 368 52 3. Miran Miholič, Miklavž II, 367 48 4. Mateja Pešakovic, Ptuj II, 366 36 5. David Kekec, Juršinci II, 365 40 6. Avgust Horvat, J. Dobrovnik, 360 40 7. Alojz Trstenjak, JK Miklavž II, 359 41 8. Uroš Pešakovic, Ptuj II, 354 36 9. Ivan Druzovič, Juršinci II, 350 38 10. Gregor Vesenjak, Juršinci II , 347 27 11. Bojan Mir, JK Miklavž II, 344 15 12. Tina Novak, Kovinar Ormož, 344 29 2. DL puška S: Ekipni rezultati 2. turnirja: 1. SD KIDRIČEVO 1140 20 2. SD ELEKTRO MARIBOR 1132 16 3. SD FLV HOTINJA VAS 1120 11 4. SD IMPOL 1071 11 5. SD I. POH. BATALJON II 0 0 Rezultati posameznikov: 1. Pufič Klavdija, Kidričevo, 2. Brkič Siniša, SD Elektro, 3. Maurič Blaž, SD Elektro, 389 382 379 54 točk 52 46 4. Uroš Mohorko, SD Kidričevo, 378 5. Gregor Mlakar, SD FLV, 374 6. Aleš Pernat, SD Kidričevo, 373 10. Boštjan Vidmar, SD Impol, 366 2. DL puška SV: Ekipni rezultati 2. turnirja: 1. SD KOVINAR ORMOŽ II 1150 2. SD KOLOMAN FLISAR II 1144 3. SD ŠTEFANA KOVAČA II 1122 4. SD MESTO LJUTOMER II 1117 5. SD GANČANI 1111 6. ŠSD RADGONA 1108 7. SD JANKA JURKOVIČA II 1104 8. SD VARSTROJ LENDAVA 1082 Rezultati posameznikov: 1. Valter Pajič, Kolomana Flisarja, 390 2. Mitja Černi, Gančani, 386 3. Petra Vernik, Kovinar Ormož, 386 5. Stiven Vočanec, Kov. Ormož, 383 6. Andrej Stanič, Kovinar Ormož, 381 7. Maja Prejac, Mesto Ljutomer, 380 17. Anton Kocbek, J. Jurkoviča, 372 52 21 40 37 20 16 11 11 8 6 4 2 49 točk 47 50 41 44 41 19 Simeon Gönc Leta 2010 so dosegli na regijskem tekmovanju Društva upokojencev Vitomarci v Mužah, na domačem terenu, 3. mesto. Prvo mesto pa so si priborili tekmovalci iz društva upokojencev Cirkovce, s čimer so se slednji uvrstili na državno prvenstvo. Vitomar-ška skupina pa je imela na državnem prvenstvu priložnost braniti lansko prvo mesto. Oboji so se odločili za odhod na državno tekmovanje, ki je 15. 10. potekalo v organizaciji Društvu upokojencev Kočevje. En dan prej je na tekmovanju nastopila ženska skupina Pikado iz Društva upokojencev Turnišče. Dosegle so tretje mesto, kar je Tednik že poročal. V Kočevje sta obe tekmoval- ni skupini odpotovali z avtobusom, pridružilo se je še več drugih članov obeh društev in ptujske zveze. »Netekmoval-ci« smo si ogledali zanimivosti Kočevja, njegove okolice in Kočevsko reko. Res zanimiv in poučen dan v zadovoljstvo vseh. Samo tekmovanje je bilo napeto vse do konca. Cirkovčani so po prvem krogu dosegli 7. mesto, Vitomarčani so bili v prvem krogu drugi; vodili so člani Društva upokojencev iz Idrije. V drugem krogu so Vitomarčani metali zadnji. Vitomarški spremljevalci in navijači si nismo upali blizu tekmovanja, da ne bi zmotili koncentracije tekmovalcev. Na izobešenem grafikonu so se sproti zapisovali rezultati vseh skupin. Ker ni bilo velikih razlik med skupinami društev, je bila napetost dodatno večja. Pričakovanje odličnega rezultata je pri Vitomarčanih stalno raslo in pričakovanja so bila stalno višja. Končno je prišel iz dvorane vodja skupine tekmovalcev pikada Vitomarčan Cigula z nasmehom na obrazu: »Zmaga!« je vzkliknil nam čakajočim. Oddahnili smo si. Počakali smo na uradni vpis v grafikon, DU Vitomarci je prvo z največ točkami. Veselje. Tako je naša skupina pikada dosegla drugič zapored 1. mesto na državnem prvenstvu v pi-kadu, tekmovalo je 14 moških skupin. DU Vitomarci so zastopali: Alojz Cigula - vodja, Franc Čuček (drugič zapored je dosegel 3. mesto med posamezniki), Ivan Čuček, Ivan Lovrec in Anton Fajfer. S tem dosežkom se je skupina tudi uvrstila na naslednjo državno prvenstvo. »Fantastično velik dosežek za skupino pikada, za društvo upokojencev in našo občino. To je naša velika promocija. Ponosni smo na člane skupine. Javna hvala sponzorjem, naši občini, Simonu Fekonju iz gostilne 29 iz Lenarta in Pokrajinski zvezi Ptuj-Ormož z vodjem športa Zlatkom Rajhom,« je povedal predsednik društva Vitomarci Edi Kupčič. UR Ptuj • Janez Golc - princ Karnevala 2011 Plemeniti baron Jakob Breuner Markovski Letošnji princ karnevala prihaja iz Prosvetnega društva Prvenci-Strelci. Društvo je na javni poziv za izbiro Princa karnevala 2011 s soglasno podporo prijavilo svojega dolgoletnega člana in predsednika Janeza Golca. Janez je bil rojen 30. 1. 1969 in je kot dolgoletni član in predsednik društva dokazal, da živi za bogato tradicijo etnografskega in kulturnega izročila, ki se je zahvaljujoč entuziastom njegovega kova tako bogato ohranilo prav na Ptujskem polju. S svojim aktivnim delom je kot dolgoletni vodja pustne skupine, plesalec folklorne skupine Markovci, kopjaš Folklornega društva Markovci in dolgoletni korant v društvu vzpodbujal in prenašal tradicijo na mlade rodove in sosednje vasi. Janez je že kot petletni deček dobil svojo prvo korantijo, ki jo je naredil oče iz železničar-ske bunde in zajčjih kož, in od takrat je korant. Na ptujskem karnevalu je sodeloval s piceki in z osnovnošolsko ruso, v sedmem in osmem razredu pa že s šolsko korantijo. Kot večletni član korantov Spuhlja se je udeleževal pustnih povork na Ptuju vse do leta 1990. Potem je našel nov izziv in vstopil v Folklorno društvo Markovci in korantijo je zamenjala kopja-ševa obleka. 20 let je aktivno plesal kot član v folklornem društvu Markovci. Je član upravnega odbora društva, štiri leta je bil soorganizator pustnih skupin iz Mezgovcev, ki so izdelali like Miki miške, strašil, racmanov in dvorskih norčkov. Bil je pobudnik organizirane skupine korantov iz Mezgovcev. Leta 2004 je postal predsednik prosvetnega društva Prvenci-Strelci. Gre za aktivno društvo, ki organizira pustne skupine; med njimi so upodobili meksikance, dimnikarje, peke, strašila, vrtnarje, bankirje in v letu 2010 pajke, ki so osvojili drugo mesto na ptujskem kurentovanju. Prosvetno društvo Prvenci-Strelci organizira tudi lastne prireditve in proslave, kot so prvomajsko kresovanje in srečanja vaščanov. Društvo organizira največjo etnografsko prireditev markovske občine z naslovom »Od setve do peke«, ki jo je v letu 2010 obiskalo 2000 obiskovalcev. Janez Golc je v občini Mar-kovci predsednik komisije za kulturo. Njegov projekt ob občinskem prazniku je nosil naziv Sv. Marka čas. Novemu princu karnevala smo poiskali zgodovinsko osebnost, vezano na kraj Mar-kovci. Našli smo jo v lastniku največjega imetja na Ptujskem polju, zemljiške posesti v Mar-kovcih, plemenitem baronu Jakobu Breunerju. Rodbina Breuner je vas in posest Sv. Marko z dvorcem imela v lasti 144 let, in sicer od leta 1461 do leta 1605, ko j je Jakob pl. baron Breuner prodal. O markovskem dvorcu Vas Markovci se omenja v pisnih virih z imenom Mörten ali St. Marxen dokaj pozno. V vasi je bil manjši dvorec, sedež zemljiškega imetja, ki se omenja leta 1450. Posest je bila kot zaokrožena celota eden večjih dominijev na Ptujskem polju, ki je bil deželnoknežja last. Markovsko imetje, katerega začetki so dokaj zaviti v temo, je bilo najverjetneje aktivni fevd gospodov Ptujskih do njihovega izumrtja 1438. V letu 1450 ga je Janez Tastler z listino predal deželnemu knezu in prepustil dvorec in svoje posesti v Markovcih svojemu bratu Bolfenku. Janeza Tastlerja je doletela zla usoda, saj ga je ubil Janez Stubenberški, njegovemu oskrbniku zaplenil posest, njegovo pristavo v Šturmovcu pa požgal. Sorodniki so tožili storilce, bili so kaznovani in so morali plačati za požig 500 madžarskih guldnov in 9 šilingov in vrniti posest. V letu 1459 je markovsko posest kupil deželni oskrbnik Jurij Hitzer iz Gradca. Že leta 1461 je dvorec skupaj z vasjo Markovci, Šturmovec, desetino, ribolovno pravico in pravico do lova, s podložniki in vsemi dohodki prešel v fevd rodbine Breuner. Markovska posest je imela podložnike raztresene po vsem Ptujskem polju, Halozah ter Slovenskih goricah. Leta 1597 ga omenja tudi urbar gospostva Gornji Ptuj in navaja, da je v lasti družine Breuner. Po ptujski okolici so od 1473 pogosto plenili Turki in leta 1493 ob napadu razrušili tudi markovski dvorec. Po ustnem izročilu so baje krajani iz ostankov njegovih razvalin kasneje zgradili cerkev. Na mestu starega dvorca pa so Breunerji kmalu postavili novo stavbo. 1605 je Jakob baron Breuner prodal dvorec in imetje, ocenjeno na 126 davčnih funtov in 6 šilingov, Ivanu Draško-viču iz Trakoščana. 1628 je Markovce še imel grof Nikolaj Draškovič iz Tra-koščana, ki je imel na Štajerskem več posesti, med njimi tudi Ljutomer, Konjice in Vinico. Njegovi nasledniki so imeli Markovce še do 1662. Ob prodaji imetja Sv. Marko je bil zapisan urbar. Urbar zemljiške posesti dvorca Sv. Marko pod Ptujem iz leta 1666 je nastal, ko je grof Ivan Draško- vič z Vinice prodal 1. februarja 1666 posest Žigi Schaffmanu Hemerlesu iz Reinthala (pri Gradcu). Gospostvo je imelo poleg dominikalne posesti in pravic majerijo, hlev, gozd, Šturmovce med Dravo in vasjo z raznovrstnim gozdom in ribolovne pravice na Dravi, zatem njive, travnike, vinograde, gozdove in podložnike v 18 vaseh, ki spadajo k zemljiški gosposki. V urbarju je zapisana tudi gorninska posest v 13 vrhovih z navedbo mer, pobirali so moštno desetino. K posesti so sodile vasi Borovci, Brato-nečice, Brebrovnik, Bresnica, Dornava, Formin, Gorišnica, Gorišniški Vrh, Grönaudorf, Jiršovci, Ključarovci, Krčevi-na, Libanja, Markovci, Obrež, Preclavski Vrh, mesto Ormož, Runeč, Senik, Slančja vas, Sta-novno, Strjanski Vrh, Šalovci, Veličanski Vrh, Zabovci, Zamu-šanski Vrh, Žerovinci, Žvab, Ptuj - mesto. Dvorni svetnik Janez Žiga Schaffmann von Hemerles je imel leta 1674 poleg imetja v Markovcih na Ptuju velik vrt in hišo št. 133. Njegova žena Amalija je bila lastnica Markov-cev še leta 1686, po njeni smrti pa sta jih prevzela baron Otto Schaffmann in njegova žena Anna Mariam, roj. Grimmingen, ki so jo 1699. pokopali v minoritski grobnici v Ptuju. 1734 ali 1736 je Markovce in dvorec kupil grof Dizma Attems. Naslednji lastnik je bil leta 1739 grof Tadej Attems, ki je dokupil še druge posesti. Po deželnoknežjem urbarju iz leta 1772 je imetje Markovci imelo vasi Markovci, dvorec, hlev in kaščo (vse iz lesa), otok Šturmovec, podložnike v Dor-navi, Ključarovcih, Lahoncih, Cogetincih in drugih vaseh z 260 hišami in 31 vasmi, k temu je spadala tudi gornina (ocenjeno z 219 davčnih funtov in 5 šilingov ) in vrednost odškodnine 74.831 goldinarjev. Ivan Stopar je ob popisu gradov ugotovil, da je bil dvorec kot lesena stavba v 18. stol. prava posebnost. Gospoščino so At-temsi upravljali iz Dornave, saj je bila posest združena in je v Markovcih bival le uradnik oziroma oskrbnik. Zadnji v vrsti lastnikov imenja in dvorca Markovci iz rodbine Attems je bil Ignac Attems. V Janischevem leksikonu pa najdemo podatek, da so leta 1885 bili okoli žu-pnišča še vedno vidni sledovi obrambnega jarka in nasipa. Ni pa povsem nujna ta trditev, saj je bilo lahko utrjeno tudi župnišče in je dvorec morda stal kje drugje. Baroni Breuner Breunerji, sprva imenovani tudi Prewner, so prišli na Štajersko v 14. stoletju, kamor so se priselili z Nemškega. Leta 1550 so bili povzdignjeni v baronski stan. Številni pripadniki rodbine so opravljali pomembne državne in vojaške službe. Cesar Ferdinand je 1693 barona Krištofa Breuner-ja povzdignil v grofa. Po moški liniji so izumrli 1827. Filip Breuner je živel od 1400 do 1458 in bil štajerski deželni namestnik med letoma 1452 in 1458; pokopan je bil na Ptuju. Kasneje se je družina razdelila na dve liniji in Krištof (1495-1531) je postal ustanovitelj glavne linije Bre-unerjev na Štajerskem, njegov brat Filip pa tiste na Spodnjem Avstrijskem. Cesarski upravnik Bernard Breuner je bil 1478 upravljal grad Borl, ki ga je cesar Friderik III. pridobil tik pred izbruhom vojne z Madžari. Leta 1480 je cesar predal kastelan-stvo nad Borlom Bernardu Breunerju (23. decembra). V letu 1574 najdemo barona Breunerja v veliki poravnavi med grofom Boltežarjem Stu-benbergom z Vurberga. Soseda sta bila sprta za pašo in sekanje lesa v Šturmovcu. Jakob Breuner je bil cesar-sko-kraljevi tajni svetnik, 1606 cesarski višji dvorni marša, predsednik dvorne komore, lastnik posesti v okolici Ptuja, med njimi tudi Markovcev, in je umrl 1634. Breunerji so imeli v lasti več kakor 23 gospoščin in posesti ter imetij na Avstrijskem in na Slovenskem, v okolici Ptuja Breunerjev dvor - placarski dvor, opekarno pri Ptuju, imetje Markovce z manjšim gradičem, v Slovenskih goricah in v okolici Radgone vinograde , njihova je bila posest Gornji Maribor, palača v Mariboru (danes Naskov dvorec), več hiš v Gradcu, ki so jih imeli bodisi v najemu ali pa so bile njihova last. Na Naskovem dvorcu v Mariboru, Vetrinjska 30, ki je bil od 1709 last Breunerjev, je upodobljen grb rodbine Breuner-Rabatta. Palača Breuner v Gradcu je bila njihova do 1565 in je na vogalu Gosposke in Stempfergasse. Grb letošnjega princa Grbovno polje je razdeljeno na štiri polja, v sredini je srčni ščit. Grb je v zlato-črnih barvah, enak je tudi šlemni okras. Na vrhu grba sta dva zaprta šlema s kronama, na katerih sta orlovo krilo, v katerem je upodobljen tram s črno-beli-mi kockami ter na drugi strani lev. V poljih 1 in 4 je tram s črno-belimi kockami, na poljih 2, 3 je upodobljena riba, v srčnem polju je lev, simbol evangelista Marka. Osnova za grb je bil izvirni grb rodbine Breuner, le da smo mu dodali dva nova simbola: ribo, ki simbolizira Dravo in pravice ribolova, ter leva, ki je simbol občine Markovci, od koder prihaja letošnji princ. Obleka Letošnji princ je oblečen v oblačilo bogatega barona s konca 17. stoletja. Nad široke hlače in srajco z bogatim čipkastim ovratnikom in enakimi manšetami ima oblečen lep modni telovnik, preko katerega je plašč. Njegova posebnost so škornji z velikimi zavihki, kakršne so nosili mušketirji. Kot plemič je smel nositi tanek in hiter meč - rapir, ki ga nosi na usnjenem pasu. Na glavi ima lep klobuk, ki ga krasi nojevo pero. Kostum za princa je kreirala Vera Maroh, sešilo Moško in žensko modno kroja-štvo Andrej Šmigoc iz Spuhlje. Škornji so delo Domine Zupančič, podjetnice z Gorenjih Sušic pri Uršnem selu. Sablje so izdelali v podjetju MP Fe-rum v Ptuju. Marija Hernja Masten, Zgodovinski arhiv na Ptuju Uporabljena literatura In viri: 1. ZAP 70 R-15, Urbar zemljiške posesti dvorca Sv. Marko pod Ptujem /1666. 2. ZAP 70, R- 42, Simon Povoden, Zgodovina župnij mariborskega okrožja in seka-vske škofije 1833, str. 81, 83, 84, 94. 3. ZAP 70, R- 41, Simon Povoden, Meščanska čitanka II, 1825, stran 151- Dvorec Markovci. 4. Hernja Masten, Urbar gospostva Gornji Ptuj, 1597, Ptuj , 2005. 5. Pirchegger, H., St. Marxen, ZHV Stmk, 17. letnik, 1919, str. 10. 6. Pirchegger H., Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte, 1962, str. 68. 7. Schmutz, Lexicon von Steiermark, Graz, 1822, Bd I., geslo Breuner, str.147-149. 8. U. Walten, Die Breuner, Genealogie und Besitzgeschichte einer steirischen Adelsfamilie, Dissertation, Graz 1985. Skica: Vera Maroh Baronska oblačila s konca 17. stoletja Slov. Gradec • Mladi veseljaki pomagali kovati Štirim kovačem Dobrodelnost ne pozna meja V soboto je bil v Slovenj Gradcu v športni dvorani Vinka Cajnka dobrodelni koncert Štirih kovačev z naslovom Pomagajmo ljudem. Glasbeni dogodek je bil namenjen pomoči socialno ogroženim družinam, ki jih bodo izbrali s pomočjo Centra za socialno delo. Nastopajoči so povabilo Hermine in Franca Šegovca vzeli zelo zares. Z igranjem ter petjem Šegovčevih valčkov in polk so pošteno ogreli dlani občinstva, ki je svoje koroške glasbene ambasadorje ter njihove goste Modrijane, Nove spomine, Ansambel Orion, Mlade upe, družino Breznik, Mlade veseljake, Dame domače glasbe ter Saša Hribarja, ki sta jih na oder privabljala Janez Dolinar in Maja Oderlap, nagradilo z bučnim ploskanjem. Barve glasbenikov s ptuj- Stirje kovači in dame domače glasbe v skupnem nastopu Stanka Kovačič, ena izmed dam domače glasbe, je po koncertu izjavila: »Hermina in Franc sta izjemno humanitarna človeka. Poznam ju od leta 1964, ko smo v velikem vinskem sodu na Gospodarskem razstavišču skupaj prepevali prav to, danes že ponaro-delo pesem Kam le čas beži. Od takrat smo s Štirimi kovači res dobri prijatelji in veseli me, da je njihov koncert uspel. Vidi se, da jih imajo ljudje zelo radi. Prijetno je bilo srečati tudi nekdanje člane ansambla.« skega konca je ubrano zastopala skupina Mladi veseljaki iz Cirkulan, saj po besedah njihovega vodje Aleša Klinca že nekaj časa uspešno sodelujejo. Nepozabno je bilo, ko je množica stoje prepevala v zaključni sliki, ko so poleg Štirih kovačev in Dam domače glasbe tudi ostali sodelujoči zapeli večno zeleno Kam le čas beži? Zahvale, čestitke, zlato priznanje založbe Zlati zvoki ob 20-le-tnici sodelovanja in darila za njihovo 56-letno ustvarjalno delo so Francu in Hermini Šegovec za hip povzročile »govorni zastoj«. Ganjena sta zagotovila vsem, svojim glasbenim soustvarjalcem kot tudi tistim, ki uživajo ob njihovem igranju, da ne bodo še kar tako odnehali. Naj se njune obljube izpolnijo! Silvestra Brodnjak Foto: SB Foto: SB Poslovno svetovanje • Razkorak med podjetjem in zaposlenimi Kakšna je klima v podjetju? S poudarjanjem vrednot, kot so zaupanje, pripadnost in pravičnost, ima podjetje priložnost, da zmanjša pojav negativnih vplivov, ki vodijo do razkoraka, konfliktnih situacij med podjetjem in delavci ter med samimi zaposlenimi. Ni dovolj, da so te vrednote v podjetju nekje zapisane; podjetje mora te vrednote »živeti«. Vrh podjetja, vodstveni tim nam pokaže, kaj so vrednote v posameznem podjetju. Vrednote, etika, morala, kultura podjetja prihajajo z vrha; komunici-rane so z vrha menedžmenta. Hitro lahko začutimo, kakšna klima, zadovoljstvo vlada v posameznem podjetju. Zadovoljstvo zaposlenih s slednjim se odseva v sami reklami za podjetje; po drugi strani pa se odraža tudi na ravni njihove delovne uspešnosti in kakovosti dela, ki pa je odločilnega pomena za učinkovitost in uspešnost tega podjetja. Če hodite v službo samo zaradi denarja, vam slej kot prej sledi nezadovoljstvo. Če ne počnete stvari, ki vam odgovarjajo tako ali drugače, če ne delate z veseljem, vam prav tako slej kot prej sledi nezadovoljstvo. Samo zadovoljstvo zaposlenih pa je kot tako neposredno povezano s pripadnostjo podjetju. Danes lahko opazimo, da se žal »uveljavlja« trend padanja te vrednote. V času socializma je bil občutek pripadnosti samemu podjetju mnogo večji kot je danes. Od takrat pa do danes, se je ta odnos do podjetja na splošno precej spremenil. V čem je torej razlika »danes« in »nekoč«? Za socializem so bile značilne dolgoročne zaposlitve in pa krajši delovni čas, medtem ko je danes dolgoročnih zaposlitev zelo malo; gre za druge oblike zaposlitev in sodelovanja s podjetjem, ki imajo v večini primerov kratkoročno veljavo. To je prav gotovo glavni vzrok, zakaj je pripadnost postavljena pod vprašaj. Kako pa naj direktor, mene-džer, vodja zagotovi visoko sto- pnjo pripadnosti v današnjem času? Velja pravilo, da mora podjetje dati svojim zaposlenim splošen občutek varnosti in odgovornosti ter to tudi vzpodbujati. Raziskave v svetu kažejo, da imajo zaposleni v mnogih podjetjih občutek, da morajo zgolj opravljati svoje delo, pri čemer pa ne potrebujejo nikakršne dodatne odgovornosti. Ne smemo pozabiti na dejstvo, da je ta odgovornost povezana z razmerami na delovnem mestu in z odnosi med samimi zaposlenimi. Naravno je, da so delodajalci in zaposleni v nekakšnem razkoraku interesov. Prvenstvena naloga vodstva podjetja je višanje premoženja lastnikov; iz tega izhaja, da morajo poskrbeti, da so stroški poslovanja, stroški delovanja in stroški dela čim nižji. Poleg tega pa deloda- jalci pričakujejo »še« čim večjo produktivnost od svojih zaposlenih. Na drugi strani imajo zaposleni prav tako svoja pričakovanja: čim boljše plačilo v čim krajšem času in še druge ugodnosti. V resnici je to tudi edini direktni razkorak interesov med podjetjem in zaposlenim. Vsa ostala nesoglasja, slaba klima, konfliktne situacije imajo ponavadi vzrok v slabem odnosu ene ali druge strani. In ravno ta slab odnos je tisti daleč najbolj zanimiv vzrok nastanka prepada med podjetjem in njegovimi zaposlenimi. Nekorektni odnosi med vodstvom in zaposlenimi so posledica nezaupanja, slabe in neučinkovite komunikacije, ki vodi v situacijo »zgu-bim-zgubiš«. Maria Cvrtila, mag. posl. in ekon. ved. Podjetniško in poslovno svetovanje Na valovih časa Torek, 16. november. Danes goduje Jerica. Danes je mednarodni dan strpnosti. 1717 se je rodil francoski filozof Jean d'Alembert, ki je skupaj z Diderotom izdajal znamenito Enciklopedijo. 1810 se je rodil največji pesnik češke romantike Karel Hynek Macha. 1855 so odkrili v Zambiji Viktorijine slapove. Odkril jih je britanski misijonar in raziskovalec David Livingstone. 1874 se je rodil v Sankt Peterburgu ruski arktični raziskovalec in pomorski častnik Aleksandr Vasiljevič Kolčak, ki ga je protirevo-lucionarna bela garda od 1918 do 1920 priznavala za vrhovnega voditelja Rusije. 1894 se je rodil pisatelj in politik, avstrijsko-madžarski grof Richard Coudenhove-Kalergi. Bil je začetnik vseevropskega gibanja. 1914 se je začela znamenita kolubarska bitka, največja in najpomembnejša bitka med Srbi in Avstrijci. Trajala je do 15. decembra, ko so Srbi osvobodili Beograd. 1933 so Združene države Amerike in Sovjetska zveza navezale diplomatske stike. Sreda, 17. november Danes goduje Gregor. Danes je svetovni dan študentov in svetovni dan izseljencev. 1796 je umrla v starosti 67 let ruska carica Katarina II. Velika. Vladala je od leta 1762 po državnem udaru zoper moža Petra III. 1869 so odprli Sueški prekop in tako povezali Sredozemsko morje z Rdečim morjem in naprej Tihim oceanom. 1925 se je rodil ameriški filmski igralec Rock Hudson. 1960 je umrl ameriški filmski igralec Clark Gable. 1996 so se začele v srbskih mestih velike demonstracije privržencev opozicije Miloševicu, ker je oblast razveljavila volitve v večjih mestih, med drugimi tudi v Beogradu, kjer je zmagala opozicija. Demonstracije so se končale, ko so priznali rezultate volitev. Četrtek, 18. november Danes goduje Roman. 1626 je bila posvečena Petrova stolnica v Rimu. To se je zgodilo po 120 letih gradnje. To je najpomembnejša cerkev katoliškega krščanstva in največja božja hiša na svetu. 1786 se je rodil skladatelj tvorec nemške romantične opere, pianist in dirigent Carl Maria von Weber. 1787 se je rodil francoski slikar in izumitelj Luis-Jacques-Mande Daguerre. Bil je eden izmed izumiteljev fotografije. 1833 so Združene države Amerike sprejele časovne pasove. Od takrat so razdeljene na štiri časovne pasove. 1836 se je rodil italijanski zdravnik Cesare Lambroso, ustanovitelj nove vede - kriminologije. 1901 se je rodil George Gallup, ustanovitelj po vsem svetu znanega inštituta za raziskavo javnega mnenja. Petek, 19. november Danes goduje Elizabeta. 1600 se je rodil angleški kralj Karel I. Usmrtili so ga 30.1.1649, po angleški državljanski vojni, ki je trajala med kraljevimi privrženci in privrženci parlamenta. 1711 se je rodil ruski pesnik, jezikoslovec in učenjak Mihail Vasiljevič Lomonosov, utemeljitev ruskega klasicizma. 1917 se je rodila indijska političarka Indira Gandhi. Umorjena je bila 31. oktobra 1984 v New Delhiju. 1969 je brazilski nogometaš Pele, star 28 let, dosegel svoj tisoči gol v karieri. Sobota, 20. november Danes goduje Srečko. Danes je mednarodni dan televizije in svetovni dan pozdrava. 1786 je izšel odlok cesarja Jožefa II., ki je določal, da je treba v spalnicah ločiti dečke in deklice, zaposlene v tovarnah. 1805 je bila na Dunaju premierno izvedena edina opera Ludviga van Beethovna Fidelio. 1901 se je rodil italijanski pesnik Salvatore Quasimodo. 1907 se je rodil francoski filmski režiser Henri-Georges Clouzot. 1959 je Generalna skupščina OZN soglasno sprejela Deklaracijo o pravicah otroka. Nedelja, 21. november Danes goduje Marija. Danes je svetovni dan televizije in svetovni dan pozdrava. 1877 je Thomas Edison objavil izum fonografa. 1904 se je rodil ameriški jazzovski saksofonist Coleman Hawkins. V letih 1940-44 je doživel vrh kariere kot predhodnik bebop. 1916 je umrl avstro-ogrski cesar Franc Jožef I., ki je vlada 68 let. 1938 je Nemčija zasedla češkoslovaške Sudete. 1990 so podpisali v Parizu deklaracijo o koncu hladne vojne. 1995 so predsedniki BiH, Hrvaške in Srbije v Daytonu podpisali mirovni sporazum o Bosni in Hercegovini. Ponedeljek, 22. november Danes goduje Cilka. 1808 se je rodil Thomas Cook, ki ga imajo za očeta turizma. 1877 se je rodil največji madžarski pesnik moderne Andre Ady. 1890 se je rodil francoski general in politik Charles de Gaulle. Bil je voditelj in organizator francoskega odporniškega gibanja in kasnejši predsednik države. 1913 se je rodil angleški skladatelj Benjamin Britten. 1975 je dva dni po smrti španskega diktatorja Francisca Franka postala Španija znova kraljevina, njen kralj pa Juan Carlos I. AvtottSOM Sedem je bolje kot tri Sportage je oblikovan oziroma narejen za evropski okus, ki ga nadgrajuje še sedemletno jamstvo. Zadnja generacija dodobra pretresa trg srednjevelikih športnih terencev, ker je atraktivna, drzna, in to za povsem sprejemljivo ceno. Pri Kii pravijo, da si novi model s predhodnikom deli le ime, sicer ga prekaša z voznimi lastnostmi, v kakovostnem smislu in tudi pri obširni opremi. Verjetno ste v zadnjem času opazili Kiin oglas, ki poudarja, da ob nakupu proizvajalec zagotavlja sedem let garancije, kar je dovolj velik razlog v zaupanje znamke, sploh če se spomnite, da smo še pred nekaj leti poznali do največ triletno garancijo. Vtem primeru je sedem res bolje kot tri. Sportage je oblikovno najbolj drzen avto tega proizvajalca, še največ pa k dinamiki prispeva dejstvo, da so sledili sodobnim trendom in kljub nekaj večji karoseriji naredili vozilo, ki je 160 kilogramov lažje od svojega predhodnika. Zasnovali so ga v Evropi pod vodstvom zdaj že znanega oblikovalca Petra Schreyerja, ki je športno-terenski kii nadel sodoben videz s prepoznavno tigrovo masko. Tretje bočno steklo je le še preteklost, tako da novi C-stebriček zdaj res služi svojemu namenu in omogoča lažje vstopanje na zadnjo klop. Očiten je predvsem dolžinski prirastek, ker je avto s 4,44 metra za devet centimetrov zajetnejši od druge generacije, kar se pozna tudi pri večji prostornini prtljažnega prostora. Osnovna opremljenost vključuje klimatsko napravo, radio, električni pomik stekel in vzvratnih ogledal, daljinsko centralno zaklepanje, dvojno nastavljiv usnjen volan, potovalni računalnik ter 16-palčna aluminijasta platišča. Oprema urban dodaja meglenke s funkcijo osvetlitve zavojev, parkirne senzorje, večja platišča, strešne letve, dnevne LED-lu-či, dvopodročno klimatsko napravo, senzor za dež, tempomat in sistem bluetooth. Paket opreme sport dodaja še delno usnjene sedeže, kamero za vzvratno vožnjo z zaslonom v ogledalu in gretje sprednjega stekla. A to še ni vse, saj sportage s paketom motion sveti s ksenonskimi žarometi, ostrešje je panoramsko, kolesa so 18-palčna, za zagon motorja skrbi gumb, sedeži pa so usnjeni in tudi ogrevani. Limited ima vgrajeno navigacijo, ki na velikem barvnem zaslonu prikazuje tudi dogajanje za vozilom, avdio sistem pa je kakovostnejši. Izbiro pogonskih strojev zaenkrat tvorita 2,0-litrski bencinski in dizelski štirivaljnik z emisijskimi standardi Euro5. Dizel je opremljen z vbrizgom goriva prek skupnega voda in turbopolnilnikom s spremenljivo geometrijo lopatic, razvija 136 KM in 319 Nm navora. Bencinski štirivaljnik iz družine Theta II premore 165 KM, 197 Nm navora, kompaktno gradnjo iz lahkega aluminija, spremenljivo krmiljenje ventilov ter prilagodljivi sesalni sistem. Skromno izbiro motorjev bosta kmalu dopolnila 1,6-litrski bencinski štirivaljnik GDI s turbopolnilnikom, neposrednim vbrizgom goriva in 133 KM ter 1,7-litrski dizel s 115 KM, ki so ga razvili v nemškem razvojnem centru v Russelsheimu. Bencinski sportage je opremljen s petstopenjskim ročnim menjalnikom, dizelski s šeststopenjskim ročnim oziroma šeststopenjskim samodejnim menjalnikom. Kar nekaj lastnikov Kiinega terenca ne bo naročilo štirikolesnega pogona, ampak se bodo tudi zaradi nižje cene zadovoljili s prednjim pogonom. Štirikolesno gnana različica, ki jo je razvilo podjetje Magna Powertrain, nadzira oprijem posameznih koles in samodejno prenaša pogonsko moč na kolesa z boljšim oprijemom. Razporeditev pogonske moči med prednjim in zadnjim kolesnim parom je zato zmeraj optimalna, kar omogoča varnejše premagovanje ovir in vzponov. Naj še dodam, da je sportage opremljen z napredno krmilno elektroniko in številnimi tipali za spremljanje oprijema posameznih koles, ki posredujejo podatke za optimalno razporejanje navora med posameznimi kolesi s pomočjo večlamelne hidravlične sklopke. Kia se je iz cenene avtomobilske znamke v nekaj letih prelevila v uveljavljeno tovarno, ki konstantno dviguje svoj tržni delež na evropskem tržišču. K temu je in bo nedvomno prispeval po meri evropskega kupca narejen cestni terenec. Prodaja na slovenskem tržišču že teče; do konca leta naj bi prodali približno 300 vozil, prihodnje leto vsaj trikrat toliko, kar se ne zdi pretirano, saj apetiti po tovrstnih vozilih ne pojenjajo, Kia pa ima konkurenčen in oblikovno privlačen izdelek. Danilo Majcen Zdravstveni nasveti Prehladna obolenja Nadaljevanje iz prejšnje številke Poznamo dva tipa kašlja, to je suh, dražeč ali neproduktiven in vlažen ali produktiven kašelj. Med okrevanjem lahko suh kašelj preide v vlažnega, če se začne nabirati sluz v dihalih. Pri vlažnem kašlju nastaja v dihalnih poteh bronhialna sluz. Le-ta se kopiči in otežuje dihanje. Sluz je treba odstraniti na najboljši način, to pa je s kašljem, čeprav nas moti. Ob zastajanju sluzi v dihalnih poteh lahko pride do hudih zapletov, celo pljučnice. Ključnega pomena je izbrati pravi pripravek in tudi pravilno jemanje pripravkov. Pripravki za umirjanje kašlja so namenjeni jemanju čez dan in/ali samo zvečer, medtem ko se morajo pripravki za lažje izkašljevanje jemati čez dan do nekje 5. ure popoldan. Pogosto nam nagaja tudi za-mašen nos, zaradi katerega nas posledično še bolj boli gla- va, težje se osredotočimo na stvari. Širjenje bolezni lahko vsaj zmanjšamo, če že ne preprečimo, z rednim čiščenjem nosne sluznice s fiziološko raztopino za nos, predvsem pa z uporabo sredstev za skrčenje nosne sluznice (dekon-gestivov), kar omogoči boljše čiščenje in zračenje ušesa in sinusov. Zlasti pri dojenčkih je treba skrbeti za prehodnost dihalnih poti, da ne pride do posledičnega vnetja obnosnih votlin in srednjega ušesa. Pri njih se lahko uporablja samo raztopina za izpiranje nosu. Poleg otekline je odločilnega pomena tudi motnja migetalčnega transporta sluzi in bakterij iz sinusov. Če se nekaj ur ali celo dni sinus ne zrači in čisti, nastane toplo in vlažno okolje, ki bakterijam godi in se namnožijo. Tako nastane gnojni sinusitis, ki zahteva zdravljenje pod nad- Foto: arhiv Bojan Potrč, mag. farm. zorom zdravnika z antibiotikom. Najboljša je kombinacija kapljic za nos z dekongestivi s fiziološko raztopino (0,9 % raztopina natrijevega klorida), ki razredči sluz in tako se lažje odstrani iz nosu. Uporaba dekongestivov je omejena na nekaj (do 7) dni, saj ob dolgotrajni uporabi lahko nosno sluznico preveč izsušimo in sluznica izgubi svoj namen, na kar pa farmacevti v lekarnah vedno opozorimo. Za odrasle in otroke od 4. leta staro- sti dalje obstaja tudi zdravilo na osnovi rastlinskih izvlečkov, ki učinkovito zdravi vnetje sinusov in se lahko uporablja kot monoterapija ali pa kot dodatek protibakterijskemu zdravljenju. Zdravilo je varno in učinkovito, če se jemlje prav. Zmanjšuje namreč vse simptome sinusitisa, kot so glavobol in občutek zamaše-nega nosu. V času prehlada se lahko jemljejo tudi določeni pripravki za povečanje odpornosti. To velja predvsem za pripravke iz ameriškega slamnika, v obliki tablet, kapljic ali sirupov. Ne pozabimo, kaj moramo storiti, ko nas kljub skrbi zase ujame prehlad. Pravilno izbrana zdravila in prehranska dopolnila bodo ob počitku z dovolj spanca, izogibanjem manjšim prostorom s suhim zrakom, pitjem veliko predvsem tople tekočine in uživanjem lahko prebavljive hrane občutno skrajšala trajanje in simptomatiko prehladnih obolenj. Bojan Potrč, mag. farm., Lekarne Ptuj Moje cvetje Siljenje radiča Na zelenjavnem vrtu se delo počasi končuje. Če smo bili poleti pridni, je seveda na njem še vedno kar nekaj zelenjave. Kljub temu pa si bodo nekateri v času božičnih praznikov zaželeli nekaj posebnega. Tisti, ki ste v juniju posejali prezimne sorte radiča, lahko letos poskusite nekaj novega - siljenje radiča. Za siljenje so primerne naslednje sorte, najpogosteje silimo sorto verona, nekateri, predvsem na Primorskem, imajo raje treviški radič, poskusimo lahko tudi s tržaškim solatnikom. Radič za siljenje ali prezimovanje posejemo v juniju, najbolje v drugi polovici meseca, lahko tudi še v začetku julija. Sejemo v vrste, ki so približno 30 cm narazen. V vrsti ga redčimo le, če med rastlinami ni niti 1 cm razdalje. Predvsem za siljenje je gostota pomembna, saj tako dobimo daljše in bolj gladke korene. Ravno nekje v drugi polovici novembra korene izkoplje-mo. Običajno se jih zloži na kup in se ga pokrije s slamo, seveda če imamo korenov veliko. Na vrtu pa rastline samo očistimo večjih, predvsem pa že poškodovanih ali nagniti listov. Če imate namen siliti prav vse rastline, potem gredo v pokrijte na debelo s slamo ali listjem. To naredimo zato, da zemlja ne bo tako hitro zamrznila in bomo korene lahko kopali celo zimo. ker potrebujemo za siljenje nekje okoli 6 tednov, je zdaj čas, da pričnemo, potem bo naša praznična božična solata nekaj posebnega. Izkopljemo korene, jih očistimo tako, da ostane samo glavna korenina in srček same rastline, vse ostale liste odtrgamo ali, če je nujno, porežemo. Za siljenje lahko uporabimo substrat za rože ali pesek in večjo, dovolj globoko posodo. Pomagamo si lahko tudi z vrečami za smeti, le da morajo biti dovolj močne, da se ne strgajo. Korene nalagamo drugega poleg drugega - sadimo jih, vmes pa damo le toliko substrata, da se ne dotikajo med seboj. To naredimo tako, da posodo obrnemo poševno, zložimo eno vrsto korenov, jo posujemo z zemljo ali peskom, nanje naložimo novo vrsto in to počnemo tako dolgo, da posodo napolnimo. M - r' FT— Foto: Miša Pušenjak Posodo postavimo v hladen, povsem temen prostor. Nekoč so bili za to najprimernejši hlevi. Danes so to lahko tudi kleti v blokih, kurilnice ali neogrevani prostori v hiši, v tem primeru jih moramo povsem zatemniti ali pa posajene korene oviti s svetlobi nepropustnim materialom. Temperatura naj bo med 10 in 15 °C, lahko je tudi višja, vendar to pomeni, da ne bodo iz rastline zrasle glavice, ampak ro-zete. Če pa je nižja, bo čas siljenja daljši. Substrat ali pesek morata biti vlažna, seveda pa ne mokra. Ves čas morate paziti, da se vse skupaj ne izsuši, ne sme pa tudi gniti. Če se to pripeti, poškropite vse skupaj z močnejšim žajbljevim čajem, posušite liste nekje na pre-pišnem mestu, potem pa spet postavite v temen prostor. Vedeti pa morate, da je gnitje težko ustaviti, zato je morda celo bolje, da korene pred začetkom siljenja namočite za 10 minut v žajbljev čaj, lahko pa je to tudi čaj iz hrenovih listov. Siljenje je seveda nekoliko bolj zapleten postopek in ni nujno, da nam bo prvič povsem uspelo. Siljen radič tudi nima zelo visoke prehrambne vrednosti, saj rastline v temi pač ne morejo tvoriti še vitaminov. Je pa sveža, krhka poslastica v zimskem času. Za dodatek vitaminov lahko poskrbimo s krešo, ki jo potresemo po solati. O tem bomo nekaj več povedali naslednjič. Prezimni radič pa je seveda tudi odlična prva spomladanska solata. Tudi v ta namen ga posejemo v juniju v vrste, da nam bo delo lažje. Pravzaprav naredimo vse povsem enako, tako da lahko del rastlin izkopljemo in poskusimo siliti, del pa jih ostane na vrtu do pomladi. Ravno zdaj jih očistimo, odstranimo vse stare, posušene, obolele liste in ogrnemo z zemljo, podobno, kakor to naredimo s krompirjem spomladi. Z malo sreče bodo spomladi iz srčkov listov pognale trdne glavice, običajno pa sladke rozete, polne vitaminov in mineralov. Miša Pušenjak S svetovne Mm stene To je to Foto: bbc.co.uk/totp2 Ob 20. uri pred televizijo Tisti dan sem prižgal televizijo in preletel nekaj programov. In seveda, ob osmih zvečer, ko so nekdaj bili na sporedu dobri filmi, se znajde tisti cenen in neumen kič, kako se mu že reče ... Aha, Big Brother; tokrat so vanj vtaknili celo slavne, čeprav začenjam dvomiti o pomenu te besede. Kakorkoli že, pustim prižgano za slabih deset minut z reklamami vmes, da vidim, česa ne smem gledati. Dobil sem maksimalno dozo Big Brotherja za zdravega človeka. Za vsako minuto več žal nimam želodca. Ampak eni ga imajo in to, kar težko verjamem, dobesedno dan za dnem spremljajo, nakar s prijatelji komentirajo. Ravno pred kratkim sem na vlaku ujel pogovor treh odraslih moških, starih okoli osemintrideset let, za katere bi pričakoval, da so vsaj nekoliko zreli, ko so se pogovarjali v smislu: "Samo veš, ona to ni tako mislila ... Pa Sandra Auer je šla na Finsko, en Finec pa je prišo v naš Big Brother, pa je zdaj tam ... Jaz mislim, da je ona ful zahrbtna, pa samo spletkar-ijo pa ...". Mene je že zaradi tistih nekaj minut spremljanja po TV kot človeka sram v dno duše, ljudje pa se to veselo pogovarjajo kar tako naokoli. Ampak oni tega tako ali tako ne spremljajo, kaj šele redno in itak nimajo pojma kaj se tam dogaja ... Le poko-mentirajo radi. Tako kot tista Angelca, ki tam predstavlja nekakšno komenta-torko ali kakorkoli ji že pravijo. Še v tistih nekaj minutah, ki sem jih ujel, se skoraj zadavila, kako se drla "kako je to nemoralno in da so vsi povprek zahrbtni". Potem je nanizala še nekaj svojih s pradavnine potegnjenih nazorov o ženski in moški vlogi in družini, požela aplavz in bila zadovoljna. Namreč, današnjemu svetu manjka pravih krščanskih vrednot, kar se lepo odraža v tistem "resničnostnem šovu" ... Ne, v njem se odraža izključno človeški debilizem, ne pa pomanjkanje vrednot. Za Angelco pa se mimogrede sprašujem, kaj z vsemi svojimi visokimi moralnimi standardi in vrednotami išče v takšnih trivialnih oddajah? Sicer pa mi sploh in niti v sanjah ni jasno, zakaj neki bi se kdo brez duševnih motenj hotel prijaviti na takšno neumnost in se potem kazati celotni vesoljni Sloveniji. Še manj pa mi je jasno, zakaj bi to kdo hotel sploh gledati, se s tem ukvarjati ter tratiti svoj čas za takšne banalnosti. Mar imajo ljudje dandanes res tako bedna življenja, da morajo spremljati, kaj se dogaja drugim, da se ne počutijo prazno? Čemu ta voarizem? To je zame idioti-zem brez primere in izogneš se mu lahko samo tako, da apriorno rečeš ne, sicer je kot droga. Ampak to zahteva nekaj načel, s čimer pa se večini ne da ukvarjati. Namesto da bi vsaj za trenutek poskusili raziskovati sebe, raziskujejo kakšne spodnjice nosi nekdo po televiziji ali pa kako gre na WC. Človeška neumnost na žalost res nima meja. Matic Hriberšek 21. novembra bodo v Nokia Theatru v Los Angelesu podelili že 38. ameriške glasbene nagrade (American Music Awards). Znano je že tudi, da bo veliki spektakel s svojim nastopom pričela ameriška pevka Rihanna. Ob Rihan-ni so svojo udeležbo potrdili tudi Justin Bieber, Katy Perry, Ke$ha, Christina Aguilera, Pink, Bon Jovi, Diddy-Dirty Money, Ne-Yo in Usher. Največ nominacij, po pet, so zbrali raper Eminem in zasedba Lady Antebellum. Justin Bieber ima štiri, nominacije v treh kategorijah pa so zbrali Ke$ha, Katty Perry, Usher in B.o.B. Prejšnjo nedeljo so v Madridu podelili letošnje evropske MTV nagrade. Voditeljica prireditve je bila znana ameriška igralka in „razočarana gospodinja "Eva Longoria. Kot Rihanna se je pričakovalo, je največ nagrad osvojila Lady GaGa, kije bila nominirana v petih kategorijah, prejela pa je nagrade za najboljšo pop skladbo, najboljšo izvajalko in najboljšo pesem (Bad Romance). Dobro se je odrezal tudi 16-letni Justin Bieber, ki je prejel nagrado za najboljšega moškega izvajalca, prav tako pa je prejel gong za najobetavnejšega izvajalca. Nagrado za najboljšo novinko je prejela Ke$ha, za najboljši video pa Katy Perry za spot California Gurls. Med številnimi ostalimi nagrajenci je izstopala tudi legendarna ameriška zasedba Bon Jovi, ki je prejela prestižno nagrado MTV EMA Global Icon. Kitarist legendarne britanske zasedbe Rolling Stones Keith Richards je potrdil, da se člani zasedbe pripravljajo za veliko svetovno glasbeno turnejo, na katero se bodo podali prihodnje leto. Stone-si so na svoji zadnji turneji zaslužili neverjetnih 558 milijonov dolarjev, kljub temu pa so mnogi pričakovali, da bo zaradi bolezni v skupini to tudi njihova zadnja velika glasbena turneja. Evropski del Bigger Bang turneje leta 2006 so odpovedali zaradi padca Keitha Richardsa s kokosovega drevesa. 66-letni Keith je novico o turneji naznanil na predstavitvi svoje avtobiogra-fije Life, prav tako pa je potrdil, da v letu 2011 nameravajo pričeti pripravljati novi studijski album. Britanska pevka Corinne Bailey Rae je končala svoj novi studijski izdelek. Na mini albumu z imenom The Love, ki bo izšel 25. januarja, je zbrala priredbe nekaterih svojih najljubših balad. Na omenjeni zgoščenki bomo lahko slišali nekatere zelo znane balade v novih preoblekah. Med njimi bodo skladbe, Is This Love Boba Marleya, My Love Paula McCartneya, Prin-čeva I Wanna Be Your Lover in priredbo zasedbe Belly Low Red Moon, kot tudi zimzeleno klasiko Doris Day Que Sera Sera. Corinne Bailey Rae je v začetku letošnjega leta izdala svoj zadnji album z naslovom The Sea. Njen prvi album z naslovom Corinne Bailey Rae je izšel leta 2006 in Corinne je bila takoj proglašena za najboljšo novo izvajalko tistega leta. Corinne je šele četrta britanska ženska izvajalka, katere prvenec seje v prvem tednu izdaje uvrstil neposredno na prvo mesto glasbene lestvice. V svoji kratki karieri pa je osvojila že številne nagrade in dobila različna priznanja. ®@® Justin Bieber in Katy Perry bosta nastopila na letošnjem Grammy Nominations koncertu. Ob obeh že omenjenih bodo nastopila še nekatera velika in slavna imena, kot so Miranda Lambert, Bruno Mars in B.o.B. LL Cool J bo še tretjič voditelj tega spektakla, ki se bo odvijal 1. decembra. Slavnostna podelitev nagrad grammy pa bo 13. februarja prihodnje leto. ®®® Bivši član britanske zasedbe Oasis Liam Gallagher se vrača na svetovno glasbeno prizorišče. Skupina Oasis je razpadla leta 2009, ko jo je zapustil Noel Gallagher. Novi projekt Liama Gallaghera nosi ime Beady Eye, ob Liamu so tu še bivši člani skupine Gem Archer, Andy Bell in Chris Shar-rock. Singl Bring The Light, ki je že dostopen na svetovnem spletu, je bil posnet leta 2009 v Londonu. Kompleten album Beady Eye pa fantje obljubljajo za prihodnje leto. ®®® Ameriška zasedba Metallica bo prihodnje leto pričela pripravljati material za svoj novi studijski album. Skupina Metallica je bila ustanovljena leta 1983 v Los Angelesu. Bobnar Lars Ulrich je takrat v losangeleškem časopisu The Recycler objavil oglas, s katerim je želel poiskati člane za svojo skupino. Prvi album Kill Em Al so izdali leta 1983, njihov zadnji album z naslovom Death Magnetic pa je izšel leta 2008. Od takrat se skupina mudi na glasbeni turneji, na kateri predstavlja zadnji album. Janko Bezjak Lady GaGa Foto: wordpress.com BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. WHAT'S MY NAME? - RIHANNA FT. DRAKE 2. LIKE A G6 - FAR* EAST MOVEMENT FT CATARACS & DEV 3. JUST THE WAY YOU ARE - BRUNO MARS UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. ONLY GIRL (IN THE WORLD) - RIHANNA 2. PROMISE THIS - CHERYL COLE 3. HAPPINESS - ALEXIS JORDAN NEMČIJA 1. OVER THE RAINBOW - ISRAEL KAMAKAWIWO'OLE 2. ONLY GIRL (IN THE WORLD) - RIHANNA 3. RUN - LEONA LEWIS Le s t v i NAJ 1. WHAT DO YOU GOT - BON JOVI 2. JUST THE WAY YOU ARE - BRUNO I 3. WONDERFUL LIFE - HURTS 4. SHAME - ROBBIE WILLIAMS & GAR BARLOW 5. ONLY GIRL (IN THE WORLD) - RIHANNA 6. LOCA - SHAKIRA/DIZEE RASCAL 7. CROSSFIRE - BRANDON FLOWERS 8. THIS PRETTY FACE - AMY MACDONALD 9. STAY THE NIGHT - JAMES BLUNT 10. HARD KONCKS - JOE COCKER 11. RADIOACTIVE - KINGS OF LEON fsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,2»1043 bo Janko Bezjak Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplacniske telefonije - preverite stanje na vasem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor. Smeh ni greh Kaj bomo danes jedli TOREK ajdovi žganci s krompirjem*, dušena kisla repa SREDA krompirjev golaž, hrenovka ČETRTEK piščančja rižota**, solata PETEK čebulji zavitek, solata SOBOTA pečenice, krompir v kosih, kislo zelje NEDELJA goveja juha, pečena svinjska rebra, krompir, motovilec PONEDELJEK kuhana govedina (iz nedeljske juhe), sladko zelje *Ajdovi žganci s krompirjem Sestavine: 300 g ajdove moke, 200 g krompirja, 40 g ocvirkov, 40 g masti, sol. Krompir operemo, olupimo, zrežemo na koščke in pristavimo v soljeni hladni vodi; te naj bo nekaj več kot ponavadi. Ko zavre, krompir počasi kuhamo dobrih 10 minut. K napol kuhanemu krompirju vsujemo ajdovo moko. Pokrijemo in počasi kuhamo 10 minut. V moko z ročajem od kuhalnice naredimo luknjo, potem pa vse skupaj počasi kuhamo še 20 minut. Odstavimo in odlije-mo nekaj vode. Dodamo polovico masti in dobro premešamo. Nato žgance zajemamo s kuhalnico, z vilicami pa jih nadrobimo v segreto skledo. Žgan-ce zabelimo s preostalo vročo mastjo in segretimi ocvirki. Zraven ponudimo dušeno kislo repo. Piščančja rižota Sestavine: 450 g okroglozrnatega riža, 230 g piščančjega fileja, 1 čebula, pribl. 1,2 l piščan-čje osnove za rižote, 2 žlici olivnega olja, 30 g masla, 100 g parmezana, 1,2 dl suhega belega vina, sol, poprova mešanica v zrnu, 2 vejici peteršilja, 1 strok česna, 1 ščepec žafrana. Piščančji file narežemo na kockice. V globlji ponvi segrejemo olivno olje. Nanj stresemo narezan piščančji file in ga med mešanjem pražimo, da dobi belo barvo. Čebulo in česen olupimo ter drobno sesekljamo. Stresemo ju k mesu in pražimo, da se čebula zmehča. Dodamo riž in med občasnim mešanjem pražimo 3 minute, da poste-kleni. Zalijemo z belim vinom in mešamo, da se tekočina povsem ukuha. Piščančjo osnovo, v kateri smo kuhali malce žafrana, precedimo in zajemalko vroče osnove prilijemo k rižu. Med občasnim mešanjem kuhamo, da se tekočina povsem uku-ha. Nato dodamo naslednjo zajemalko osnove; postopek ponavljamo približno 10 minut, da se riž skuha na zob. Vmes začinimo s soljo in sveže mleto poprovo mešanico. Ponev odstavimo, v riž pa vmešamo kosme masla in 30 gramov drobno naribanega parmezana. Pokrijemo in pustimo stati 3 minute. Rižoto razdelimo na segrete krožnike in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Poleg ponudimo parmezan in izbrano sezonsko solato. Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko SESTAVIL EDI KLASINC ZEMELJSKA KROGLA % É) ^ f/"^ i (m » J/ SLOVENIJA IPt MESTO V ITALIJI (SPORAZUM) PASTOR BIKOV EJDETIK Štajerski TEDNIK SMOLARSTVO LAŽNA ZNANOST UGOVOR IZDELIKI ISTE VRSTE NATAŠA NAKRST PLEZALEC, ALPINIST (ZASTAR.) LJUBLJANSKI PARK PRIMORSKA RASTLINA, OŽEPEK PALICAST MIKROB KIP PODOBA UTRIP, PULZ ALEŠ VALIC PISATELJ (JULIUS) VAS PRI STAHOVICI IZDELOVALEC KOPIT NAŠ FILOZOF RUS ZAMAKNJENOST, ZANOS DELAVEC, KI SKOBLJA LES PREPADNO PODROCJE DAVCNA NAPOVED, PRIJAVA TANJA DAJČMAN ZVONE PREZELJ ROVNICA KOPACA POVRTNINA HOTEL PRI KRANJSKI GORI NASPROTJE PRAKSE JAP. PILOT SAMOMORILEC Iskrice E ■k-k-k Ko se sodi goski, lisica ne sme sedeti v poroti. -k-k-k Bedaka učiti je kot mrtvega zdraviti. •k-k-k V viharju obljubljeno romanje ne bo ob mirnem morju nikoli opravljeno. -k-k-k Brati in ne premisliti je kot jesti in ne prebaviti. -k-k-k Golega še bolj zebe, če vidi soseda v krznu. -k-k-k Kdor je zmožen zarde-ti, ne more imeti črnega srca. -k-k-k Kjer govorijo dejstva, niso potrebne besede. -k-k-k Bolje se je vrniti in sple-sti mrežo, kot hoditi ob vodi in si želeti rib. -k-k-k Bogati sorodniki in debeli prašiči so najboljši mrtvi. -k-k-k Kadar ljubiš, se ti zdi še opica lepa, ko ne ljubiš, se ne zmeniš niti za lotosov cvet. -k-k-k V ljubezni je celo devet deset. Nočni let čez Atlantik. Tišina, zaslišita se dva tiha glasova. Moški: »Vsi spijo, dajva zdaj!« Ženski: »Dobro, greva hitro!« Vstaneta, se odtihotapita na WC in se zakleneta. Ženska: »Ti sedi. Daj kondom.« Moški: »Na, daj ga gor.« Ženska: »O, parfum, na vse si mislil.« Nato se zasliši nekaj vzdihov: »Tooo, ja ... Super, uauu ... « Nenadoma se zasliši glas iz zvočnika: »Na nadzorni kameri natanko vidimo, kaj počneta. To je na letalu strogo prepovedano. Takoj ugasnita cigarete in snemita kondom z detektorja dima.« PESNIK (SLABŠ.) PROSTOR ZA CEP. DRV ŠPORTNA VETROVKA S KAPUCO VLADAVINA CARJA PREDUJEM PLOŠCA, SKRIL SKUPINA ORGANIZMOV PALCEK, ŠKRAT MERILNA NAPRAVA ŠTEFAN TIVOLD PREBIVALKA IRAKA BAT JELKA HM.DEMON SMRTI 1» ANKA ZUPANC PEVKA JOPLIN ZELENO BARVILO NAS UMETN. ZGODOV. CEVC popackano z barvo, je eden dejal: "Hitro pojdiva ven, da ne bodo mislili, da sva to naredila midva!" Oče in sin sta v dnevni sobi gledala televizijo. Na ekranu so se pojavile gole plesalke in oče je rekel: "Zdaj pa hitro v posteljo!" "Očka, zdaj je pa še prezgodaj!" se je uprl sin. "Nič ni zgodaj! Saj vidiš, da so se tete že slekle!" Kaznjenca bežita skozi gozd. Sneži čedalje močneje. »Uf, samo še sneg nama je manjkal!« godrnja prvi. »Nič za to,« odvrne drugi, »saj imava verige!« Lastnik trgovine pri tatvini zaloti mladoletnico in ji reče: "Kaj nisi nič pomislila na svoje starše?" "Sem, pa nisem našla nič primernega zanju!" Med kosilom mali Ivanček vpraša očeta: »Očka, zakaj si se poročil z mamico?« Oče jezen vstane in reče: »Poglej, žena, še otroku ni jasno!« Akviziter založbe stoji pred vrati gospodinje in reče: "Tale knjiga vam bo odvzela polovico gospodinjskih del." "Potem mi dajte pa kar dve." Dve blondinki se pogovarjata: »Včeraj sem bila na testu inteligence.« »In kako je bilo?« »Super, negativna sem.« V pisarni pristopi kolegica k sodelavcu, ki se rad hvali, da je dober pri seksu. Prime ga za zavihek suknjiča in mu reče: "Sem slišala, kako seksaš!" On se veselo namuzne in reče: "Oh, ja, no, nič posebnega!" "Ja, saj ravno to sem slišala!" Ladja se potaplja. Japonec se nervozno sprehaja gor in dol, Črnogorec pa mirno sedi. »Kaj naj naredim?« obupano zavpije Japonec. »Mamico ti japonsko, vi bi ves čas kaj delali . ..« odgovori Črnogorec. Psihiatrična bolnika v muzeju moderne umetnosti. Ko sta stopila do velikega platna, ki je bilo Pride Črnogorec domov, zaloputne z vrati in reče: »Žena, pakiraj - dobil sem na lotu.« Na to reče žena: »Super! Naj pakiram za na morje ali za v planine?« Črnogorec: »Kakor hočeš - samo izgini!« Ugankarski slovarček: DRVOTAN = v Prekmurju prostor na dvorišču za cepljenje drv, HLAJ = slovenski tenisač (Edvin), LOVT = prepadno področje v manj strmem svetu, MARINČKI = naselje pri Velikih Laščah, OSIMO = italijansko mesto znano po sporazumu, ŠKRILA = kamnita plošča, skril, TAKSON = skupina organizmov, ZAKAL = naselje pri Stahovici, ZERZER = avstrijski pisatelj (Julius, 1889-1971). ■uos>je} 'suej} 'HOAH 'e|u>js 'ueioA 'se|e>js 'puou 'je^droj '>nu -oo '¡uv 'egeAOJ '|peq '|\||\| 'Pi '3!qeAod laz 'dn 'n 'ie|H 'jazjaz '>pn 'oiazueo '01 'epaA|ze| 'aze>j!uje>j 'eiueioius 'ueoeljag 'je>j!q 'ooijso 'uue>| 'eta^s :0NAVH0Q0A s>1UBZ!J>| 9( A9HS9H íPoíHulajtz naí na iuihountm íp.tztu! RADIOPTUJ na ¿filetee www.radio-ptuj.si Foto: ASV VAS PRI VELIKIH LAŠČAH TENISAC LITIJ HČERIN MOŽ ANČKA Govori se ... ... da na Poetovionskem ustanavljajo novo stranko »Stranko Robina Huda«, ki naj bi se strogo držala Robi-nove avanturistične življenjske filozofije: »Jemlji bogatim in dajaj revnim!« A se nekateri že sedaj bojijo opozicijske stranke, ki že dolgo jemlje revnim. ... da so imeli na Holermu-škem poleg martinovanj te dni veliko dela tudi s povo-lilnimi zdrahami, saj so šele sedaj ugotovili, da so zaradi vsesplošnega pomanjkanja pravih ljudi nekateri kandidirali kar na dveh različnih listah. ... da so bili v haloških občinah veliko bolje obiskani martinovanjski pušlšanki kot predmartinovanjska volišča. Morda bi bilo dobro, če bi si lokalni politiki na naslednjih volitvah omislili pušlšanke, da bi bila udeležba večja in rezultati bolj verodostojni. ... da je župan največje ha-loške občine javno pohvalil slovenskogoriškega poslanca, kako jim pomaga pri trkanju na vrata ministrstev in izvedbi projektov. Ali zna nemško, se sicer ne ve, pričakovati pa je, da bo znani »klopotec« čez dve leti glasove zbiral tudi na desnem bregu Drave. ... da se je tudi v lokalnem derbiju potrdilo pravilo gostujočega: če bi bila tekma v Kidričevem, bi bilo dravašem bistveno lažje. Morda bi celo enkrat zmagali. Vidi se ... . da jabolko res ne pade daleč od drevesa. V nekem kmečkem mlinu se je gazdi pridružil najprej sin, nato pa še vnuk. In tako sedaj skupaj meljejo tri generacije. Iz te moke bo še veliko kruha. Mogoče pa kvas nastavljajo že tudi za kakega pravnuka? Za ostre oči • Najeli razlike Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo Nagrado podarja KNJIGARNA IN PAPIRNICA Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51 Foto: Marko Vidovič Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je Marko Vidovič poslal nepozaben sončni zahod. Takole piše v spremnem besedilu: »Pozdravljeni! 4. novembra je bil res čudovit sončni zahod. Posneto je v Slatini pri Cirkulanah z digitalnim fotoaparatom Canon EOS 500d, objektiv Tamron 18-270mm. Ekspozicija 1/40sek, F 4.56, ročne nastavitve brez bliskavice.« Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejevznakoskop 9 7 2 8 7 6 5 9 6 1 4 9 8 3 1 7 3 6 8 7 2 4 4 7 5 9 3 7 2 9 1 5 9 2 5 4 8 6 Ljubezen Poseí Denar Zdravje Oven V ©© €€€ 000 Bik. VV ©©© € 00 Dvojčka VVV ©© €€€ 0 Rak VV ©© € 000 Lev V ©©© €€ 0 Devica VVV © €€€ 00 Tehtnica VV © € 000 Škorpijon VVV ©© €€ 0 Strelec V ©©© €€ 000 Kozorog VV © €€€ 0 Vodnar VVV ©© € 000 Ribi VV ©©© €€ 0 Velja za teden od 16. novembra do 22 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog novembra: 1 znak - slabo, Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 22. novembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrajenka je: Manca Čuš, Veliki Vrh 79 c, 2282 CIRKULANE. Anekdote slavnih Ko je bil nemški impresionistični slikar in grafik Max Liebermann profesor na akademiji, je nekega dne prišlo veliko študentov k njemu s prošnjo, ali gredo lahko v času njegovega predavanja domov. Ker so govorili vsi hkrati, jim je rekel: »Tišina, prosim! Tisti, ki vam je umrla stara mama, stopite na desno, tisti, katerih sestra ima danes poroko, pa na levo.« *** Nekoč so Aleksandru Makedonskemu povedali, da si je eden od njegovih vojakov nadel njegovo ime. Poklical gaje in mu dejal: »Če želiš nositi moje ime, ti tega nihče ne brani, vendar se med bojem spomni, da si Aleksander.« *** Nekdo je trdil, da angleški pesnik Alfred Tennyson in njegova žena Jane nikakor ne sodita skupaj in se ne bi bila smela poročiti. »Ne,« mu je ugovarjal Tennyson, »če bi se poročila vsak z drugim partnerjem, bi bili nesrečni štirje, tako pa sta samo dva.« *** Zaradi tiskovnega prestopka je bil ameriški pisatelj Mark Twain v mladosti kaznovan z nekaj dnevi zapora. Ko je prišel iz zapora Sing-Sing, mu je prijatelj rekel: »Gotovo si v ječi spoznal čudne tipe.« »Kaj hočeš, «je otožno odgovoril Twain, »ko malo spoznaš zapore, vidiš, da so kot povsod tudi tam različni lumpje.« *** Za francoskega dramatika Tristana Bernarda je bilo pisanje naporno delo. Kar je bilo videti sproščeno, napisano v lahkotnem zaletu, je bilo v resnici sad trdega, garaškega napora, ki ga je prelagal, kadar je le mogel. Če ga je kdo vprašal, ali ga lahko pride obiskat, mu je odgovoril: »Prosim, pridite. Po možnosti dopoldne. Takrat namreč delam.« *** Ormož • Kulinarični martin Razstava pridnih rok Martinovanja v Ormožu si ne moremo predstavljati brez sodelovanje članic društva kmečkih žena, ki vsako leto znova pripravijo razstavo svojih izdelkov. Tudi tokrat je bilo obilje peciva, pogač, potic, kruha in drugih kulinaričnih izdelkov s kmetij. Razstavo pa so popestrili tudi prikaz predelave volne in lana, številna ročna dela, v vitrinah pa so bili na ogled izdelki domače obrti. Gospodinje se v društvu ne le družijo, predvsem pozimi se rade udeležujejo tudi različnih izobraževanj, predavanj in delavnic, ki zanimajo gospodinje. Vsako leto se podajo tudi na strokovno ekskurzijo, kjer si ogledajo predvsem primere dobre prakse s področja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Letos so bile v Logarski dolini. Hinka Hržič, ki pri kmetijski svetovalni službi spremlja razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, poskuša na ta način za to dejavnost navdušiti tudi članice društva. Tako je z veseljem povedala, da se je letos na novo registriralo več kmetiji za predelavo mleka in predelavo mesa, ena od teh tudi s klavnico, česar pred leti ni bilo mogoče tako lahko registrirati: „Vese-la sem, da se pogosto pojavljajo posamezniki, ki sprašujejo, kako naj registrirajo dopolnilno dejavnost. Lani je na našo kulinarično razstavo Ivanka Šterman iz Ormoža prinesla svoje odlično pecivo in sem jo spodbujala, naj registrira dopolnilno dejavnost peke potic in peciva. Zamisel je uresničila in dejavnost ji gre zelo dobro, saj komaj uspe zadostiti povpraševanju." Na novo so se za dejavnost na kmetiji odločili tudi Lidija Foto: Viki Ivanuša V zadnjem času so številne članice pridobile različne certifikate -Silva Kelemina si je pridobila certifikat za volnene izdelke. Foto: Viki Ivanuša Gospodinje gradu svoji so se ponovno izkazale, saj so imele poleg razstave v stojnici tudi pred gradom in v razstavnem šotoru. Plavec iz Loperšic (predelava mleka), Slavko Perc s Koga (predelava mesa in mleka), Franc Ozmec iz Cvetkovcev (predelava mesa, klavnica in apartmaji) in Karolina Munda iz Sodincev (predelava mesa). Nekateri so s svojimi izdelki letos že sodelovali na Dobrotah slovenskih kmetij in dosegli dober rezultat. Kot zanimivo možnost, ki je marsikdo ne pozna in zato ne izkoristi, je Hinka Hržič omenila možnost, da se v enem prostoru z določitvijo terminskega plana izvaja več VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI dejavnosti, seveda z vmesnim čiščenjem. „Vsakemu poskušamo pomagati do njegovega cilja, da registrira dejavnost, le znati tržiti pa morajo potem sami," opozarja Hržičeva na enega od problemov, s katerimi se srečujejo kmetje, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo. Na Martinovi razstavi jih obiskovalci pogosto povprašajo za recepte za različne dobrote in jih tudi dobijo. Ormoške gospodinje pa za martinovo najraje spečejo kaj slanega, da je mogoče zraven tudi kaj popiti, so povedale med smehom. Viki Ivanuša K POSKOČNIH 1. VITEZI CELJSKI- Jesen življenja 2. BOJAN LUGARIČ-Car 3. PETRA IN ROK ŠVAB - Prava ljubezen 4. ALFI NIPIČ IN DOMEN KUMER - Pubec si ču 5. VESELI BEGUNJČANI - Venček narodnih 6. Ans. AKORDI -Naš Martin 7. MARTIN TEŽAK - Na mirno goro 1. SKATER IN Ans. BRATOV GASPERIC - Hands up - Roke gor 2. OBJEM - Marjetka Marjetka 3. ALENKA GODEC - Življenje je lepo 4. POP'N DEKL-Naš poštar 5. DONAČKA- Lubejzn čudna stvar 6. ZLATKODOBRIČ- Poštar Jože 7. GAMSI - Bil je raj na Krtini ŠOPEK POSKOČNIH POP 7 TOP Glasujem za: Ime In priimek: Tel. številka: O rfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666 Glasovnice polljlte na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina revija za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo • prilogo V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v novembrski številki med ostalim preberete o žganjekuhi, o pridelavi orehov, nadalje o stanju založenosti tal v vinogradu, o negi mladega vina, v prilogi Vrtnine pa pišemo o pripravi komposta ter o pridelavi motovilca in rukole. Revija Sad - 21 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si. Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICA ZA V Štajerski Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj do.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. ŠtajerskiTEBHiK ^ RADIOPTUJ 69.8-98f-l04,3 Pravila za izrabo programskega časa oziroma časopisnega prostora za predstavitev mnenj pred referendumom 17. decembra 2010 V skladu s 6. členom Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK, Uradni list RS, št. 41/2007) Štajerski tednik in Radio Ptuj objavljata pravila (obseg, pogoje in način) za izrabo programskega časa oziroma časopisnega prostora za predstavitev mnenj o referendumskem vprašanju na referendumu o zakonu o RTV. Uredništvi si bosta v skladu z zakonodajo in s svojo uredniško politiko prizadevali za ustrezno predstavitev referendumskega vprašanja ter enakopravno in uravnoteženo predstavitev mnenj organizatorjev referendumske kampanje, ki so se kot organizatorji prijavili Državni volilni komisiji. V predvolilnem času ne bomo objavljali pisem bralcev v podporo različnim mnenjem glede referendumskega vprašanja niti strankarskih izjav za javnost, razen tistih, ki smo jih dolžni po Zakonu o medijih. Oglasi organizatorjev kampanje Štajerski tednik in Radio Ptuj vabita vse organizatorje referendumske kampanje, da svoja sporočila za javnost, nagovore državljanom, mnenja in pobude objavijo kot oglas v časopisu oziroma po radiu. Pri vsebini objav je potrebno upoštevati ustrezno zakonodajo, zlasti pa 7. člen ZVRK, ki določa, da morajo biti oglaševalske vsebine objavljene z navedbo naročnika. Za resničnost in točnost navedb v oglasu je odgovoren naročnik oglasa. Pritožbe Pritožbo na izvajanje teh pravil lahko vložijo organizatorji referendumske kampanje in bralci oziroma poslušalci. Pritožbo naslovite v pisni obliki na odgovornega urednika časopisa oziroma radia. Odgovorni urednik mora na pritožbe pisno odgovoriti najkasneje v dveh dneh po prejemu pritožbe. Organizatorjem kampanje, ki menijo, da njihove pravice niso bile spoštovane, je v skladu z zakonom zagotovljeno sodno varstvo. Ptuj, 16. novembra 2010 Odgovorni urednik Štajerskega tednika: Jože Šmigoc Odgovorna urednica radia Ptuj: Anemari Kekec Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV SPORED ODDAJ TV TOREK 16.11. 8.00 Koncert MPZ Destrnik z gosti 9.30 Polka in majolka 18.00 ŠKL 19.00 Polka in majolka 20.00 Seja sveta občine Destrnik 21.30 Mozaik kulture 22.00 Glasbeni utrinki 23.00 Vldeo strani SREDA 17.11. 8.00 Hajdoše - predaja gasilskega vozila 18.00 Polka In majolka ČETRTEK 18.11. 8.00 Martlnovanje na Čiišekovl kmetiji 18.00 Glasbena oddaja 20.00 Oddaja iz občine Dornava 21.00 Dogodki Dornava 23.00 Video strani PETEK 19.11. 8.00 Gorišnica - Iz naših krajev 9.55 Utrip iz Ormoža 20.00 Iz mošta vino, pridi na Hajdlno - Dražencl10 40 *>KL 21.00 Dogodki Hajdina 17-°° Glasbena oddaja 22.30 Mozaik kulture i*-00 Martlnovanje v Lenartu 23.00 Vldeo strani 2000 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje 22.00 Mozaik kulture 00.30 Vldeo strani Lahkota prihodnosti V okviru tovarniškega praznika bomo tudi letos odprli vrata vsem, ki želite obiskati našo tovarno. Pričakujemo vas v soboto, 20. 11. 2010 ob 9.uri. Prisrčno vabljeni! Talum d. d. Kidričevo Prireditvenik a lílafkolílafk *».<,. www.markomark.si V Orešju za vas gradimo 9 stanovanj v velikosti od 40 m2 do 100 m2. Torek, 16. november 18.00 18.00 19.00 19.00 19.30 20.00 Slovenska Bistrica, knjižnica, pravljični večer za odrasle Ormož, v hotelu, predavanje O cepljenju otrok proti nalezljivim boleznim, sočasno potekajo delavnice za otroke Ptuj, Regijsko višješolsko in visokošolsko središče, Krempljeva ulica 1, predavanje Uravnotežen razvoj razuma in zavesti v izobraževalnem procesu, predaval bo Srečko Šorli Maribor, SNG, drama, Platonov, StaDvo, drama torek 2 in izven Maribor, SNG, balet, Giselle, VelDvo, Dijaški 11 in izven Maribor, SNG, drama, Antigona, MalOd, drama in izven Sreda, 17. november 9.00 Ptuj, Mestno gledališče, Pika, kje je tvoja nogavica, za šole in izven 17.00 Slovenska Bistrica, prostori vrtca Ciciban, predstavitev slikanice Mesečeve sanje 19.30 Maribor, SNG, balet, Giselle, VelDvo, za abonma Dijaški 12, Študentski opera in balet in izven 20.00 Maribor, SNG, drama, Antigona, MalOd, za abonma Drama in Četrtek, 18. november 9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Pravljično srce, za šole in izven 11.00 Ptuj, Mestno gledališče, Pravljično srce, za šole in izven 16.30 Slovenska Bistrica, knjižnica, budilka 18.00 Slovenska Bistrica, projekcijska dvorana na gradu, potopisno predavanje z družino Bračko, Za eno leto po svetu 19.00 Ptuj, Narodni dom, letni koncert DPD Svoboda Ptuj, Folklorna skupina Bolnišnica Ptuj 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Gajaš, arestant, za izven 19.30 Maribor, SNG, balet, Giselle, VelDvo, za abonma dijaški 1, dijaški 2, dijaški 3 in izven 20.00 Maribor, SNG, drama, Antigona, MalOd, za abonma Drama in Petek, 19. november 9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Pravljično srce, za šole in izven 15.00 Dolena, pušlšank - kmetija Pajnkiher, pokušina starega vina, pokuši- na mošta, domača hrana ... 18.00 Ptuj, dvorana Krščanske adventistične cerkve, Belaškova 71, predavanje Lahko razumem človek veruje? 19.00 Hajdina, dvorana DU, monokomedija Tajnica Lolita, v izvedbi Dramske sekcije KPD Staneta Petroviča Hajdina Kino Ptuj 16., 17. in 18. november, ob 18.00 Gremo mi po svoje - mladinska komedija. 19. november, ob 18.00 Gremo mi po svoje - mladinska komedija. Ob 20.00 Zamenjava - romantična komedija. Za informacije lahko pokličete na gsm 031 636 665 oz. obiščete spletno stran www.markomark.si. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE Mali oglasi KMETIJSTVO PRODAM telico simentalko, pašno, brejo v devetem mesecu. Telefon 051 274 553. KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960. PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170. PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683. PAN žago in cikular žago, skobel-nik, drobilnik žita prodam. Tel. 794 68 21. PRODAM bukova ter gabrova drva z dostavo, možnost razreza na 25 ali 33 cm. Tel. 041 723 957. NEPREMIČNINE PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo v Zabovcih. Tel. 051 354 707. v Štajerski praSanl Boga CE BI LAHKO VPRAŠALI BOGA KARKOLI. KAJ BI TO BILO? Morda bi se med vašimi vprašanji znašlo tudi kakšno od spodaj naštetih. Spoznajte smiselne odgovore, ki vas ne bodo razočarali. Predavanja v dvorani Krščanske adventistične cerkve na Ptuju, Belšakova 71, Ptuj, bo vodil pastor Zmago Godina, odličen govornik ter magister na področjih teologije in vodenja. petek, 19. 11., 18.00 sobota, 20. 11., 18.00 torek. 23. 11., 18.00 petek, 26. 11., 18.00 sobota, 27. 11., 18.00 torek, 30. 11., 18.00 Lahko razumen človek veruje? Bog, zakaj ne ustaviš trpljenja in zla? Kaj se zgodi s človekom po smrti? Več vere - več slabe vesti? Se moram bati prihodnosti? Krščanstvo in druge religije: je res tako pomembno kaj verujem? Organizator: Krščanska adventistična cerkev Ptuj, kontakt: Olga Popov, 040 528 021, olgapopov@hotmail.com V CENTRU MESTA, Krempljeva ulica 2 na Ptuju, oddamo v najem urejene poslovne prostore v pritličju zgradbe v izmeri 110 m2 in v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na številki 041 212 136. IMATE veselje do dela z ljudmi, ste komunikativni, vztrajni, zanesljivi? Postanite honorarni zastopnik in se pridružite skupini sodelavcev za pridobivanje novih naročnikov na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci! Pisne prijave v 8 dneh. DIALOG, K mitreju 2, 2251 Ptuj. NAGRADNA IGRA ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Bralci, preverjamo vašo zvestobo. V času od 9. novembra pa vse do 23. novembra bomo v vsaki številki štajerskega tednika med tekstom objavili dve besedi, ki ju boste morali najti, izrezati, nalepiti na kupon ter kupon poslati na dopisnici na naslov radio tednik ptuj, raičeva ulica 6,2250 Ptuj. Med vsemi prispelimi dopisnicami do 25. novembra bomo izžrebali srečne nagrajence, ki bodo prejeli paket presenečenja podjetja Unilever. Imena nagrajencev bomo objavili v petek, 26. novembra, v časopisu štajerski tednik, obvestila 0 prevzemu nagrad pa vam bomo poslali po pošti. Štajerski lipton Ime:_ Priimek: Naslov: Pošta: _ Telefon: ■v • caj Na kupon nalepite iskani besedi ter ga poSuite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, RaiCeva ulica 6,2250 Ptuj. Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP), tretjega odstavka 21. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 108/09) in 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07) Mestna občina Ptuj objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj -spremembe in dopolnitve 2009 1. Javno se razgrne dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj - spremembe in dopolnitve 2009. Sočasno se razgrne tudi okoljsko poročilo, ki ga je za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj - spremembe in dopolnitve 2009 izdelala družba Vodnogospodarski biro Maribor, d. o. o., Maribor, pod številko projekta 3229/10, v juniju 2010 in dopolnjeno v novembru 2010. 2. Območje sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin se nanaša na naslednje parcele: sprememba št. 1 (sprememba namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč in iz območja gozda v območje okolj-ske infrastrukture za potrebe širitve centralne čistilne naprave v mestu Ptuj (obdelava mulja s čistilne naprave)): 4202/1, 4203, 4204, 4205, 4319/1, vse k. o. Ptuj, sprememba št. 2 (sprememba namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč v območje okoljske infrastrukture in v območje zelenih površin ob centru za ravnanje z odpadki Gajke za potrebe ravnanja z odpadki in za potrebe zagotovitve zelenega pasu z zaščitno funkcijo ob odlagališču odpadkov ter iz območja okoljske infrastrukture za odlaganje odpadkov v območje zelenih površin za potrebe zagotovitve zelenega pasu z zaščitno funkcijo ob odlagališču odpadkov): parcele se nahajajo v katastrskih občinah Rogozni-ca, Brstje in Spuhlja; k. o. Rogoznica: 648/1, 648/2, 648/3, 649/1, 651/1, 651/2, 652, 653/1; k. o. Brstje: 215, 216, 217; k. o. Spuhlja: 2/2, 2/3, 13/2, 16/1, 17/1, 18/1, 18/2, 19/1, 21/1, 26/1, 31/2, 31/3, 31/4, 32/1, 32/2, 32/3, 34, 35/5, 37/3, 38/1, 38/2, 39/1, 39/2, 40/1, 40/2, 41/1, 41/2, 42/1, 42/2, 42/3, 42/4, 43/1, 43/2, 43/3, 43/4, 45/1, 45/2, 46/1, 46/2, 46/3, 175, 179, 213/1, 214/2, 214/3, 215/1, 215/4, 215/5, 218/6, 218/8, 219/5, 220/3, 223/1, 224/1, 224/2, 227/1, 227/2, 228/1, 232/1, 254/1, 255/1, 834/1, 834/3, 834/4, 834/7, 834/8, 835/1, sprememba št. 3 (sprememba namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč, iz območja proizvodnih dejavnosti in iz območja okoljske infrastrukture za odlaganje odpadkov v območje prometnih površin, in sicer za potrebe gradnje ceste, ki bi povezala Puhovo ulico in Dornavsko cesto mesta Ptuj): parcele se nahajajo v katastrskih občinah Rogoznica in Brstje; k. o. Rogoznica: 559/2, 559/3, 573, 578, 612/3, 666/1, 668, 669, 670, 671/1, 671/2, 673, 674, 794, 797/1, 798/1, 798/6, 798/7, 802/1, 807/2, 807/3, 807/5, 807/6, 807/7, 818/2, 819, 820/1, 820/2, 824/1, 824/2, 827/86, 883/2, 883/6, 884/2; k. o. Brstje: 76/2, 77, 91/1, 94, 99, 100, 101, 103, 104, 106, 107, 108, 830/1, sprememba št. 4 (sprememba namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč in iz območja proizvodnih dejavnosti v območje storitvenih, proizvodnih in trgovskih dejavnosti na vzhodni strani Puhove ulice v mestu Ptuj, za potrebe gradnje tehnološko razvojnega in inovacijskega središča, trgovsko-poslovnega centra ter gradnje prireditvenih prostorov): parcele se nahajajo v katastrskih občinah Ptuj, Brstje in Rogoznica; k. o. Ptuj: 481/8, 483/1, 486/3, 486/4, 486/42; k. o. Brstje: 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10; k. o. Rogoznica: 808/1, 808/2, 809/1, 809/2, 809/3, 810/1, 810/2, 810/3, 812/1, 812/2, 812/3, 813/1, 813/2, 813/3, 813/5, 816/1, 816/2, 817/1, 817/4, 818/1, sprememba št. 5 (sprememba namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč v območje za šport in rekreacijo na prostem za potrebe ureditve dodatnih igrišč ob nogometnem igrišču v Podvincih): 388 k. o. Podvinci, sprememba št. 6 (sprememba namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč in iz območja stavbnih zemljišč v območje za šport in rekreacijo na prostem za potrebe ureditve večnamenskega igrišča ob gasilskem domu v naselju Kicar): 240/1, 240/2, 240/6, 240/12, vse k. o. Kicar. 3. Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin bo v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, in sicer v sprejemni pisarni (vhod z vogala). Javna razgrnitev bo od petka, 26. 11. 2010, do vključno ponedeljka, 27. 12. 2010. 4. V času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila, ki bo v sredo, 22. 12. 2010, ob 16. uri, na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, soba št. 8 (velika sejna soba, 1. nadstropje). 5. V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge k dopolnjenemu osnutku in okoljskemu poročilu za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin. Pripombe in predloge se pošlje na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa se pripombe in predloge na mestu javne razgrnitve vpiše v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb in predlogov poteče s potekom javne razgrnitve. 6. Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik in na spletni strani Mestne občine Ptuj (http://www.ptuj.si/). Številka: 350-3/2009 Datum: 11. 11. 2010 dr. Štefan Celan, župan Mestne občine Ptuj www.radio-tednik.si Hajdina • Z osrednje prireditev ob 12. občinskem prazniku Praznik, kakršnega ni daleč naokoli S 15. prireditvijo iz Mošta vino - pridi na Hajdino v cerkvi sv. Martina in osrednjo prireditvijo v šotoru na trgu pred poslovnim centrom se je iztekel bogat program prireditev ob 12. prazniku občine Hajdina, ki so ga zaznamovala športna, kulturna in druga dogajanje. Na prireditvi v cerkvi sv. Martina je slavnostno zaprisegel petnajsti hajdinski kletar Stanko Tomanič in s kozarcem vina nazdravil vinskemu senatu, ki je s svojo sodbo spremenil mošt v vino. Sobotna osrednja slovesnost ob občinskem prazniku, na kateri so se spomnili vseh pomembnih pridobitev med dvema praznikoma, s priznanji nagradili posameznike in društva za izstopajoče dosežke ter razglasili Darka Brleka za častnega občana, pa je bila nekaj posebnega s slavnostnim govorom dosedanjega župana Radoslava Simoniča in govorom novega župana Stanislava Glažarja, ki mu je Simonič predal župansko verigo. Občina Hajdina je v dvanajstih letih zelo napredovala, to je videti na vsakem koraku, želja in načrtov pa je še veliko. Novi župan je povedal, da je občinsko praznovanje najboljša priložnost, da se odhajajočemu županu zahvalijo za vse, kar je naredili v dvanajstih letih županovanja. Glažar je prepričan, da bodo vzpostavljeni rdeči niti sledili tudi v novem občinskem svetu, ki ga prežemata modrost in mladost. V imenu številnih gostov je na sobotni slovesnosti govoril ptujski župan Štefan Čelan. Hajdinčanom je čestital ob njihovem prazniku in jim zaželel veliko uspehov tudi v bodoče. Dosedanjemu županu Radosla-vu Simoniču je ob tej priložnosti izročil priložnostno darilo, novemu županu Stanislavu Glažarju pa zaželel uspešno žu-panovanje. Na sobotni osrednji slovesnosti ob 12. prazniku občine Hajdina so najprej podelili priznanja za najlepše urejene domove, objekte in vaško skupnost v občini. Bronasto vrtnico je prejel družina Ka-isersberger iz Gerečje vasi 1 e, srebrno družina Maher s Spodnje Hajdine 17 b, zlato pa družina Ogrinc iz Skorbe Prejemniki občinskih priznanj Foto: Črtomir Goznik 15. kletar Stanko Tomanič iz Dražencev v družbi dosedanjih kletarjev Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Priznanji dosedanjega župana Radoslava Simoniča sta prejela župnik, naddekan Marijan Fesel in ravnatelj OŠ Hajdina Jože Lah. 35. Priznanje za vzorno urejeno kmetijo je prejela kmetija Terezije Golob iz Dražen-cev 20, za vzorno urejen poslovni objekt Silva in Franc Vogrinec s Spodnje Hajdine 19, za najlepše urejeno vaško skupnost pa vaška skupnost Zgornja Hajdina. V drugem sklopu priznanj so podelili občinska priznanja. Aljaž Godec iz Dražencev je prejel občinsko priznanje za razvoj gledališkega ustvarjanja. V gledališko sekcijo ŠUŠ teater je pritegnil številne mlade, od leta 2005 se preizkuša v režiji in dosega neverjetne rezultate. Za Cvetko Vratič z Zgornje Hajdine, članico KPD Staneta Petroviča Hajdina, je priznanje prejela za večletno delo na področju kulture. Društvo žena in deklet Gerečja vas je občinsko priznanje prejelo ob 10-letnici uspešnega delovanja na kulturnem in družabnem področju, Športno društvo Skorba pa za 40-letno uspešno delovanje na športnem področju, aktivno pa je tudi na družabnem in drugih področjih. Posebno pozornost pri svojem delu namenja vzgoji mladih športnikov. Dosedanji župan občine Hajdina Radoslav Simonič je župansko priznanje podelil Jožetu Lahu, ravnatelju OŠ ILOGA Hajdina, ki se po dvajsetih letih ravnateljevanja v hajdinski osnovni šoli poslavlja od aktivnega dela v izobraževanju, in Marijanu Feslu, župniku in naddekanu župnije Hajdina. Ponosni na izjemnega umetnika in organizatorja Za drugega častnega občana občine Hajdina pa so razglasili Darka Brleka iz Dražencev 99, kjer še danes živita njegova starša Ivan in Marija Brlek. Njegova življenjska in delovna pot ga je ponesla v svet glasbe ter umetnostnega ustvarjanja doma in v tujini, saj je izjemen klarinetist. Leta 1988 je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, svoje znanje je izpopolnjeval tudi na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Že med študijem je prejel številne ugledne nagrade: Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani, Beteto-vo in Župančičevo nagrado za umetniško ustvarjanje. Kot 27-letni priznani glasbeni ustvarjalec in organizator je prevzel vodenje Ljubljanske opere, v zgodovino prve operne hiše Slovencev ostaja zapisan kot najmlajši direktor v njenem obstoju. Svoje poslanstvo je našel leto kasneje, ko je postal umetniški vodja Festivala Ljubljana, leta 1995 pa je ob umetniškem vodenju prevzel tudi direktorski položaj Festivala. Bil je med ustanovitelji slovenske kulturniške zbornice in njen prvi predsednik. Že drugi mandat opravlja funkcijo predsednika strokovnega sveta SNG Maribor, prav tako pa je drugi mandat predsednik sveta za radiodifuzijo Slovenije. Njegovo udejstvovanje pa ni omejeno samo na Slovenijo: že leta 1997 je postal podpredsednik Evropskega združenja festivalov s sedežem v Bruslju, od leta 2005 pa je tudi predsednik tega združenja, v katerega je povezanih več kot sto največjih festivalov Evrope. Umetnost ni samo njegov poklic, je njegov način življenja. Kot klarinetist nastopa v komornem orkestru Trio Luwigana, ki redno sodeluje z odličnimi svetovnimi orkestri na največjih odrih Evrope in sveta. Kot je dejal ob imenovanju za častnega občana, se je v letih, ko ga ni bilo doma, Hajdina zelo spremenila, Hajdinčani živijo v lepem kraju, čestital jim je za vse dosežke. Z razglasitvijo za častnega občana so ga zelo počastili, s ponosom bo povsod, kjerkoli bo, povedal, da je častni občan Hajdine. Upa, da bo naziv dostojno nosil in da bodo nanj ponosni tudi Hajdinčani. Na osrednji slovesnosti ob 12. prazniku občine Hajdina so za kulturne utrinke skrbeli Pihalni orkester Talum, pevka Ela in Jaka Purg s frajtonarico. V družabnem srečanju, ki je trajalo do polnoči, pa so za veselo razpoloženje skrbeli Okrogli muzikanti s pevko Elo. Za pogostitev so se letos potrudili Draženčani. MG Osebna kronika Rojstva: Andreja Ranzinger, Jablovec 22 a, Podleh-nik - deklici Tia in Tiara; Maja Horvat, Gorišnica 22 - deček Gal; Katja Jurkovič, Vinski Vrh 49, Miklavž pri Ormožu - deklica Ana; Simona Kancler, Spodnji Gaj pri Pra-gerskem 46 - deklica Alina; Barbara Korenjak, Slatina 1, Cirkulane - deček Rok; Katja Jurič, Volkmerjeva c. 22, Ptuj - deklica Hana; Metka Žerak Jus, Žetale 31 b, Žetale - deklica Julija; Valerija Pukšič, Kicar 49 a, Ptuj - deček Teo; Valerija Škvorc, Sodinci 65, Velika Nedelja - deček Gašper; Petra Godec, Krčevina pri Vurbergu 36 b, Ptuj - deček Nik; Jasmina Repič, Zg. Hajdina 79 - deček. Umrli so: Milan Gomilšek, Prešernova ul. 19, Ptuj, rojen 1958 - umrl 21. oktobra 2010; Marija Fakin, rojena Sluga, Arbajterjeva ulica 4, Ptuj, rojena 1924 - umrla 2. novembra 2010; Vinko Iljevec, Kraigherjeva ul. 31, Ptuj, rojen 1944 - umrl 5. novembra 2010; Jožef Inti-har, Gerečja vas 39 a, rojen 1937 - umrl 8. novembra 2010; Marija Rozman, rojena Voglar, Kicar 36 a, roj. 1937 - umrla 2. novembra 2010; Ana Matjašič, rojena Pučko, Juršinci 32, rojena 1931 - umrla 8. novembra 2010; Angela Žmauc, rojena Matjašič, Dragovič 9, rojena 1933 - umrla 8. novembra 2010; Štefanija Novak, Videm pri Ptuju 20, rojena 1920 - umrla 7. novembra 2010; Viktorija Murkovič, rojena Verlak, rojena 1929, Zavrč 6 - umrla 9. november 2010; Frančiška Potrč, rojena Mohorič, Ločič 15, rojena 1924 - umrla 6. novembra 2010; Marjeta Vojsk, Mure-tinci 8, rojena 1930 - umrla 4. novembra 2010; Jožef Matjašič, Zagorci 86, rojen 1945 - umrl 9. novembra 2010; Marija Kovačič, rojena Viher, Naklo, Pobrežje 106, rojena 1926 - umrla 10. novembra 2010; Marjan Muršec, Sobetinci 2 a, rojen 1955 - umrl 9. novembra 2010; Frančiška Pukšič, rojena Muzek, Barislovci 14, rojena 1937 - umrla 10. novembra 2010; Josip Mi-halinec, Gorišnica 34, rojen 1921 - umrl 9. novembra 2010. Poroke - Ptuj: Marjan Kociper in Petra Hojnik, Place-rovci 3, Gorišnica. Poroka - Ormož: Jožef Škripec in Mira Irgolič, Sodinci 20 a, Velika Nedelja. Oglaševalci, ne prezrite naše oglasne pmog^Nd b< 12.000 izvodov 28. decembra 2010 v revialni antiki objavite svoja praznična voščila! *A\ Prilogo bo lahko prebralo več kot 45.000* bralcev) tednik, saj bodo prilogo prejeli brezplačno ob^ialej Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 6. decem v Štajerski I bo izšla*v nakladi m v njej lahko Napoved vremena za Slovenijo jsopisa Štajerski bu časopisa. A 2010.* Zima rada z repom bije, ■ dolgo toplo sonce sije. RADIOPTUJ s-; ag.B^B.e-io^i Za več informacij se obrnite na marketing družbe Radio Tednik Ptuj, d.o.o., telefon 02 749 34 30 ali narocila@radio-tednik.si * Danes dopoldne se bo pooblačilo tudi v severovzhodni Sloveniji. Dopoldne bo deževalo le na zahodu, nato se bo dež širil tudi proti severovzhodu, kjer bo do večera še suho. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 11, ob morju do 13, najvišje dnevne pa od 10 do 15, ob morju do 17 stopinj C. V noči na sredo bo povsod deževalo, v sredo čez dan pa bodo padavine postopno ponehale. Meja sneženja se bo spuščala in bo ob koncu padavin na okoli 1300 m nad morjem. Popoldne se bo oblačnost trgala. Nekoliko hladneje bo.