Amerikanski Slovenec.
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
23. številka.	Joliet, Illinois, 20. maja leta 1904.	Letnik ZX.III
JAPONCI DOSPELI V BLIŽINO MUKDENA.
Kuropatkin se še vedno umika in prikriva svoje načrte.
Japonske izgube na' mokrem.
Petrograd, 12. maja. — Po semkaj dospelem pismu z dne 20. apr. od častnika ruske posadke v Port Arturju je jasno,da je general Stoe-ssel že takrat pričakoval vsak hip, da se pretrže zveza z vnanjim svetom. Častnik dalje zatrjuje, da se trdnjava lahko hrani najmanj eno leto proti vsakemu napadu.
Petrograd, 12. maja. — Podkralj Aleksejef je brzojavil carju, da so Rusi ladjenice in vse naprave oh morju v Daljnem razdejali, in to vsled tega, da se Japoncem otežkoči izkrcanje v tamošnji luki.
Japonci izgubili torpedovko.
Tokio, Japan, 13. maja. —t. Japonska torpedovka št. 48 se je včeraj, ko je lovila mine v Kerr-zalivu, severno od Daljnega, razletela vsled eksplozije enega teh razstrelil. Sedem mož posadke je bilo usmrčenih in sedem ranjenih. To je prva (!) bojna ladija, ki so jo Japonci izgubili v sedanji vojni.
Časnikarske race.
London, 14. maja. — Iz Pariza poročajo, da je Port Artur “padel”. V boju ob udaji ali vzetju trdnjave je bilo usmrčenih 10,000 mož.
Šanhaikvan, 14. maja. — Semkaj je dospela vest o krvavi bitki v četrtek pri Hsiujenu. Japonci so mesto vzeli. Rusi so izgubili 1,500 mož.
Na bolniški vlak streljali.
Petrograd, 14. maja. — General Pflug brzojavlja uradno iz Mukde-na, da so po natančnih preiskavah Japonci dne 6. maja streljali na iz Port Arturja vozeč vlak “Rdečega križa”, dasi niso Rusi prav nič kazali orožja, ker so bili na vlaku samo bolniki. Japonci, tako trdi general Pflug, so iz zlobnosti jeli streljati in nehali šele, ko je vlak oddrdral.
Car se poslavlja od vojakov.
Petrograd, 15. maja. — Car, ca-rinja in domnevni prestolonaslednik vel. knez Mihael so se poslovili od čet, idočih na daljni vzhod. Vojaki so glasno ukali ob dohodu carjevem. Ta jim je osebno voščil srečno vožnjo. Potem je za 9 dnij odpotoval v 9 raznih krajev, slično poslavljat se od čet, namenjenih na bojišče.
Kitajski roparji.
Niučvang, 15. maja. — Drhal razbojnikov je sinoči l£ milje jugovzhodno od mesta napadel oddelek nepravilnih domačih čet. Boj so novinarji opazovali. Trije roparji so bili usmrčeni in dva nevarno ranjena. Domačinov Rusi niso podpirali. Istim ponujajo najlepše plače kot železniškim stražam,a Kitajci ponudbo zavračajo.
Japonci Izgubili križarko.
Tokio, lt>. maja. — Japonska križarka “Miyako” je v Kerr-zalivu zadela ob pomorsko mino in se razletela. Osem ljudij je pri tem nesrečnem slučaju izgubilo življenje.
Ruska zmaga na morju.
Liao-Yang, 14. maja (Zakasnelo). Rusko * brodovje je zaznameno-valo svoj prvi znatni pomorski uspeh v tej vojni dne 10. maja, ko je z malo torpedovko skoro uničilo japonsko oklopnico v zalivu Tali envvan. Ruski napad je bil skrbno namišljen, ko se je japonska eskadra zbirala izven Daljnega. Tedaj je ponoči brez luči mlad ruski častnik na mali torpedovki odrinil iz Port Arturja in bil bliskoma ob
Naznanilo naročnikom.
Zadnji teden smo odposlali opomine vsem onim naročnikom, katerim se je iztekla naročnina in iste dosedaj še niso ponovili. V začetku leta, ko smo znižali naročnino, smo dejali, da bo sedaj cena listu $1.00 na leto, ako zanj naprej plača t. j. da ponovi naročnino kakor hitro je kdo obveščen, da se mu je ista iztekla, drugače pa, da bo cena še vedno $2. Naš namen je bil čita-telje vspodbuditi k rednejšemu plačevanju.
Da ne bo potem nobenih izgovorov in da nas vsakdo določno razume, ponavljamo še enkrat, da bo onemu,ki ne plačaletošnje naročnine pred prvo polovico t. j. 18. junijem t.l.veljala stara naročnina, ki je $2 na leto.
Kogar se to tiče, je naprošen, da ponovi naročnino in si tako z lahka prihrani $1.00. Upravništvo.
japonski eskadri. In posrečilo se mu je, izstreliti navaden torpedo proti veliki oklopnici, ki se je zdajci jela nagibati. Sosedne ladije so ji hitele na pomoč, a medtem je ruska torpedovka srečno utekla. Navdušenje nad tem junaškim činom mladega častnika je bilo veliko med Rusi na morju in suhem.
General Sasulič.
Petrograd, 17. maja. — Danes se je tu razglasilo, da je generalu Sa-sulicu odvzeto poveljstvo 2. sibirske armadne divizije. Njegovim naslednikom je imenovan grof Keller. Izza bitke ob reki Yalu je bilo pričakovati, da Sasulič izgubi poveljstvo. Vendar svetovalci carjevi niso mogli pozabiti, da je Sasulič, dasi vojnemu načrtu nasproti ravnajoč, vendar s svojim trdovratnim junaštvom dokazal sovražniku in svetu, da Rusi niso izgubili hrabrega duha preteklih zarodov. Zato Sasuliča nikakor ne zadene nemilost carjeva, marveč se mu samo odkaže drug, manj odgovoren delokrog bržkone v Petrogradu.
Sovražnika se zbližujeta.
Mukden, 17. maja. — Bojna črta se neprestano bliža Mukdenu, glavnemu taborišču podkralja Aleksejeva. Novinarjem je skoro nemož-no, izvedeti in poročati kaj novic, ker ne smejo na bojišče. Samo toliko je tukaj znano, da si stoje Rusi in Japonci skoro na streljaj narazen, in da se obrambena črta od Liaojanga razteza vzhodno od železnice do Moatien-gorovja. Japonci se premikajo naprej v treh armadnih oddelkih in so že severno Siu-jena in Fenghvangčenga. Dva razpredelka skušata Ruse prisiliti, da spremene osprednjo črto, ker bi Japonci potem lažje zajeli in dobili Mukden. Malih prask se dogaja mnogo, toda odločilen udarec še ni treščil.
Niučvang.
Niučvang, 18. maja. — Ruske čete, ki so izpraznile Niučvang tako brzo zadnjo noč, so se vrnile. Rusi so marširali v Niučvang s 1,000 pešci in d verna baterijama topništva, a vse priprave so storjene za zopetno hitro izpraznitev.
Bombardirali Port Artur.
Chefoo, 19. maja. — Ruski begunci, ki so danes dospeli semkaj iz Port Daljnega, pravijo, da so Japonci bombardirali Port Artur zadnji ponedeljek. Ruski častniki, ki so bili na Zlatem griču, so izjavili, kot trde begunci, da so med bombardiranjem Japonci izgubili dve ladiji, eno bojno ladijo in eno križarko, ki sta zadeli ob mine in se potopili.
Bllzzard v Michiganu.
lloughton, Mich., 14. maja. — Oslepljajoč snežni vihar je danes razsajal po vsem bakrovišču. Tri inče snega je zapadlo v Calumetu.
Norfolk, Neb., 14. maja.—Smrtonosna slana je zadnjo noč oškodovala sadje in rastlinstvo.
RUSIJA BIJE BOJ ZA VSE SLOVANSTVO.
Nerodajni krogi izjavljajo, da se mora premagati Japonija.
Če treba, bo trajala vojua 10 let.
Petrograd, 17. maja. — Streti Japonijo je svrha, ki se kristalizuje v tem,kar slovanski idealisti v visokih uradnih službah imenujejo “politiko prihodnjega desetletja”, če bo zmaga toliko časa izostala. Ti domoljubi smatrajo, kot so se izrazili v interviewu z dopisnikom od “The Daily News”,da se gre za bodočnost Slovanstva. Izjavili so, da če se car prežene od pacifiškega oceana in bi spi-ejel to nesrečo kot nezaceljivo, bi se ruske meje po vsej Aziji jele umikati in slična prikazen bi se vršila v Evropi.
“Morda” je rekel velik panslavist, “zmagamo v kratkem. Gen. Kuro-patkin lahko poveljuje skoro pri tej priči mnogo močnejšo armado, nego se splošno misli; a v vsakem slučaju je državna sila za njim, ki ga končno pošlje naprej z ogiomno silo, popolnoma oboroženo, spretno povelje-vano in obilno založeno z živežem. Ta reč utegne zahtevati večletnih priprav in vlada to dobro ve—in se pripravlja.
“Ko so Japonci začeli to vojno, je Rusijo stiskala zima in iz evropskih pokrajin je morala vse potrebščine prevažati na daljni vzhod; Japonija, z druge strani, ni bila prav nič zavirana in bojišče ji je bilo pred nosom. Sedaj so jezera in reke odprte in Rusija ni spala zadnje čase, nego ima že onstran evropsko-azij-ske meje vsega dovolj, kar bo treba četam, ki sedaj odhajajo pod povelje Kuropatkinovo. Ruska sila na vzhodu bo kmalu podvojena in potrojena, dočim bo moral Japan vse potrebščine dobivati iz lastnih otokov in za stražo zvezam bo rabil na tisoče mož. Tudi ne bodo Japonci imeli na sedanjem bojišču več v svoji bližini brodovja. Port Artur in Vladivostok utegneta vendarle dočakati, da ju rešijo Kuro-patkinovi načrti.”
Amer. brodovje v Trstu.
Dunaj, 16. maja. — Poslanik Storer je prejel od ministerstva vnanjih zadev za ameriško, iz devet ladij obstoječe brodovje formalno dovoljenje, obiskati Trst in Reko. Vlada je poudarjala ob dovolitvi, da jo veseli pozdraviti brodovje v avstrijskem vodovju. Po avstrijski postavi ne sme več nego troje tujih bojnih ladij brez posebne vladne dovolitve dopluti v avstrijske luke. Dohod ameriškega brodovja se pričakuje okoli 1. julija. Tam ostane kake tri tedne.
Avstrija noče zaostati.
Dunaj, 14. maja. — Meddovolit-venimi zahtevami za vojsko in mornarico avstro-ogrsko se nahajajo sledeče: $8,000,000 za torpedovke, $2,500,000 za podmorske čolne in «12, 500,000 za nove topove.
Polkovnih Marchand.
Pariz, 17. maja.—Na francoskem vojaškem pozorišču je polkovnik Marchand, znani junak izza bojev pri Fasodiv Sudanu, danes opoludne doigral svojo vlogo. Ko je prestal kazen, naloženo mu radi kritike, s katero je žalil svoje predstojnike, je bila polkovniku na njegovo prošnjo vročena odpustnica. Marchand je izjavil, da ga car Nikolaj želi videti na daljnem vzhodu; dostavil je, ' da poprosi za sprejetje v rusko armado. ___________________
Roparji v Heleni, Mont.
Helena, Mont., 17. maja.—Varnostna blagajna v pisarni Billing Brewing-kompanije je bila danes z dinamitom razstreljena in listine, denar in demanti v vrednosti $7,500 so bili ukradeni. Stražnik Fred Steppens je bil obstreljen in nevarno ranjen od tatov, ki so ušli.
V Tibetu vre.
Gyangtse, IT. maja. — Dežela krog taborišča angleške ekspedicije vre in kuha maščevanje. “Lamas” hodijo od doline do doline in pridigajo sveto vojno. Dvatisoč Khom-pta • vojščakov je na maršu, da se pridruži armadi v trdnjavi Gy-angtse. Na taborišče neprestano streljajo. Tibetanei poznajo razdaljo vsakega poslopja v taborišču, a Britanci so v varnem zavetju in ozadje je še odprto.
Rusi čez Kavkaz.
London,15. maja.—“Daily Mail” objavlja brzojavko iz Carigrada, po kateri zbira Rusija čete onkraj Kavkaza. Po brzojavki znaša sedanje število istih najmanj 120,000 mož.
Rudarji in štrajk kapitanov.
Iron Mountain, Mich., 16. maja. Začasno st zmanjšuje število delavcev po rudnikih tukaj in po vsem okraju (range), ker primanjkuje prostora po skladiščih za rudo, in to vsled štrajka kapitanov in krmarjev po jezeru, ki prevažajo rudo. Vsa kupčija zelo trpi vsled tega. V Pewabic je bilo danes odslovljenih nad 60 mož. Chapin-rudnik, eden izmed največjih na na svetu bo baje tudi okrajšan glede delavskih moči.
Socialisti med sabo.
Chicago, 111., 17. maja.—Nesporazum glede platforme ali političnega programa, sprejetega na so-ciališki narodni konvenciji v •‘Brand’s Hall”, je razcepil stranko v Cook countyju. Pravijo, da se utegne razpor razširiti med vso so-ciališko stranko v Združ. državah. In vse to vsled tega, ker niso izvoljeni uradniki iz manjšine t. j. izmed anarhistov, ki verujejo v nasilje, marveč iz miroljubnih sociali, stov, ki hočejo vse doseči z vzgajanjem pristašev.
Proti anarhiji.
Washington, D. C., 16. maja. — Nadsodnik Fuller od zveznega sodišča je odobril postopanje new-yorske priselitvene oblasti, ki je odredila odgon angleškega anarhista Turnerja. Nadsodnik izjavlja, da je Turner sam priznal, da je anarhist. To odredbo proglaša postava o izključitvi anarhistov kot v soglasju z zvezno ustavo.
200 mašiaistov ob zaslužek.
Chicago, 111., 14. maja.—Dvesto uposlencev v velikih delavnicah Rock Island-železnice v Chickashi, I. T., je bilo odslovljenih in delavnice so se zaprle. A. F. Stark iz Davenporta, “business agent” mašinistov od R. I. železnice, je prišel v Chicago na toradevno konferenco s preds. O’Connell od mednar. unije.
Ogeuj v rudulku.
Marquette, Mich., 16. maja. — Iskra iz svetilnice necega rudarja je danes povzročila ogenj v železnem rudniku Republic. Škoda utegne nastati velika, ako se kmalu ne posreči, udušiti divje švigajoče plamene.
Riba gaje ugriznila.
St. Paul, Minn., 16. maja. —Za-strupljenje krvi, ki se je razvilo iz ribjega ugriza, je povzročilo smrt John E. Beckmanu iz Am£ry,Wis., v tukajšnji bolnišnici. Beckman je bil ranjen v nedeljo, ko je skušal s trnka sneti “pikerela.”
200 rudarjev ob kruh.
Norway, Mich., 14. maja. — Lo-retto-rudnik je svoje delovanje ustavil in nad 200 rudarjev je izgubilo vsakdanji kruh. Drugi rudniki slede temu zgledu in mnogi delavci se odpravljajo v Evropo vsled splošnega pomanjkanja zaslužka v okraju.
G. KR. KOMISARJI IN TAJNI SVETNIK.
Avstrijski oddelek v St. Louisa otvorjen in Izredno hvaljen.
A razkrite tudi mične tajnosti.
St. Louis, Mo., 18. maja. — Avstrijski oddelek v južnem krilu palače tovarniških izdelkov je bil formalno otvorjen danes. Tu je videti razstavljeno skupino najlepših izdelkov v raznih umetnostih, kar jih je na razstavi. Prekrasna je zbirka porcelana iz Duksa (Dux) in Karlovih varov (Karlsbad), predstavljajoča najfinejše dein in barvanje in pohištvo, opremljeno s steklovino (enamel). Znamenita je v tej zbirki zlasti takozvana “miza Napoleona Bonaparte”, kažoča sliko cesarjevo v središču, izdelano v steklenini in obkroženo s portreti tudi v steklenini vseh slavnih žensk njegovega časa.
A bržkone najznačilnejši avstrijski razstav ek je ogromen oblok iz zakrivljenega lesa, narejen za velik vhod in okrašen z dvema slikama od prof. K. Moserja.
Vkljub krasni privlačnosti vseh izložkov, ne ustrezajo dekoracije nikakor vsem pričakovanjem avstrijske komisije in komisijonar Charles M. Rosenthal je o tem uradno poročal avstrijski vladi.
Oskrbo razstave in dekoracij je imel v rokah tajni svetnik Baumann. Ko je dovršil svoje delo, tako se danes zatrjuje, je odpotoval v Cali-fornijo, vsled nekega razgovora z avstrijskim c. kr. komisarjem, baronom pl. Stibralom. Vrnil seje v New York in včeraj je odjadral v Avstrijo na parniku “Kaiser Wilhelm II.”
Stvar se je prikrivala, a danes razkrila, in o tem se je posebej poročalo avstrijskemu ministru za trgovino.
Potrošilo se je 32,000 kron, a ne izvedlo prvotnih načrtov.
Otvoritev Rosebud-reservacije.
Sioux Falls, S. D., 17. maja. — “Rosebud Indian reservation”, v jugovzhodni South Dakoti, v velikem žitnem pasu Mississippi-doline, se otvori naseljencem ob 9. uri dop.
8.	avgusta. Reservacija obsega
410.000	akrov. Zemljišča se izbero po loteriji, ki se bo vršila v Chamberlainu, Bonesteelu, Yanktonu in Fairfax. Registracija ali vpisavanje se prične 5. julija in neha 23. jul. Cena zemljiščem v prvih treh mesecih otvoritve bo $4 za aker.
Umorjen tajni policaj.
Denver, 15. maja. — Detektiv Lyte Gregory, nedavno uposlen pri Colorado Fuel & Iron kompaniji v svrho prelomiti štrajk, je bil umorjen davi zavana, kov se je vračal domov z obiska pri prijateljih. Deset krogel ga je prevrtalo. Mrs. J. Combs, ki je slišala strele, je tudi slišala krik: “You murdering blackguard!” in mislila, da je to glas nje nega moža, ki ga je čakala. Combs je bil pozneje najden na nekem kegljišču in aretovan.
Konvencija tovarnarjev.
Pittsburg, Pa., 17. maja.—Blizu 700 delegatov je bilo na svojih sedežih, ko se je danes otvorila deveta letna konvencija od “National Association of Manufacturers”. Združba ima sedaj 3,500 članov, ker jih je bilo v zadnjem letu sprejetih blizu
1.000	novih.
Strašen samomor.
Stuart, Nebr., 15. maja. — Ludwig Radel,bogat farmar iz tukajšnje bližine, je včeraj privezal prvi konec vrvi krog svojega vratu in drugi ob ozadje železniškega voza. Potem je skočil z vlaka, ki je brzo drdral, in bil usmrčen. Truplo mu je vlak vlekel več milj daleč in strašno razmrcvaril.
Katoličani se družijo.
New \ ork, 17. maja. — Na shodu delegatov raznih društev se je raz-govarjalo o načrtih, kako ustanoviti federacijo ali zvezo vseh katoliških organizacij v tem mestu, ki bi obstajala že začetkom iz 180,000 članov. Določen načrt se ni napravil, a sklenilo se je, predmet obravnavati na velikem shodu, ki se ima sklicati v “Carnegie hall”.
Volitve v Denveru.
Denver, Colo., 17» maja. — Pri današnjih volitvah so zmagali de-mokratje, in g. Speer je bil izvoljen županom z večino od 5,000 do 7,000 glasov. Volitve so se vršile pod nadzorstvom policije. Gen. Irving Hale, ki je poveljeval svojčas na Manili, je bil vržen z volišča. Ko se je raznesla govorica, da je poklicano vojaštvo vzdržavat red, je nastala med delavci razburjenost, a govorica je bila neutemeljena. Republikanci bodo poskušali volitev ovreči.
Velik štrajk končati.
Chicago, lih, 18. maja. — Dva-tedenski “lockout” voznikov kamenja, apna in cementa ter vsled tega nastali štrajk 25,000 zidarjev je končan. Sklenila se je pogodba, da se voznikom za 11 urni delavnih zviša plača za I0c na dan, mesto zahtevanih 25e. Vozniki z enim konjem bodo dobivali na teden $12.30; z dvema konjema $14.10, in s tremi konji $17.10.
Glasovit rokovnjač usmrčen.
Chamberlain, S. D., 16. maja.__
Jack Sully, glasoviti desperado, strah in groza pokrajine Rosebud, je bil včeraj usmrčen v vroči bitki s policaji na Rosebud reservaciji. /e izza več let šiba mirnim živinorejcem, pripoznan kot načelnik drhali rokovnjačev, ki je povzročala brezkončne stiske, a se vedno skrivala očesu postave, je Sullyjeva peklenska predrznost postala nazadnje njegova nesreča. Zadnjič je ubežal iz ječe v Mitchellu, kjer je bil radi živinokraje zaprt, in policija ga ne bi zasledila, da ni v svoji predrznosti odgnal svojemu sosedu 200 glav naenkrat. Policajem se je sedaj posrečilo izvedeti njegovo skrivališče, kjer so ga obkrožili. Sully je bil iznenadjen, a se ni udal, nego je izzivajoč zasmehoval policaje in skočil na svojega konja. Tedaj so pa mnogobrojni policaji ustrelili, in Sully in konj sta se zvalila, smrtno zadeta.
Varčni Italijani.
St. Paul, Minn., 13. maja._____
Iiideset Italijanov iz severne Minnesote je zaželelo, vrniti se v Italijo na obisk. In izmislili so si, da bi do New Yorka lahko potovali kot tovor, po lc za funt. Naročili so tovoren vagon, ga opremili z ugodnostmi za vožnjo in — zadnji hip jim je železniška družba prepovedala podjetje.
Niagarski sltjpi \z nevarnosti.
Albany, N. Y. 15. maja. — Guverner Odeli je danes oznanil, da je zavrgel (vetoed) Thompsonov nasvet postave o niagarski sili, in to iz načela, da se take dragocene privilegije (svoboščine), kot jih je predlagal nasvet postave, ne smejo dati brez kompenzacije ali pobotka. Nevarnost za krasoto niagarskih slapov je guverner tudi poudarjal v svoji prepovedi, češ, da so naplavili nanj globok vtis tisočeri prote-sti (ugovori) iz vseh stranij Združ. držav proti nameravanemu atentatu na to naj večje prirodno čudo slavne unije.
Nedavno mi je neki potnik dal škatlico Severovih oblatov za glavobol in nevralgijo in našel sem, da so najboljši,, kar sem jih kdaj rabil. Pošljite^mi še eno škatlico. Albert
F.	Koch, Echo, Minn.” Cena 2' , po pošti 87c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa,
Joliet, 111., 18. maja.—Nedeljski piknik, ki ga je priredila v Thei-lerjevem parku vrla slovenska godba “Stone City Band” s sodelovanjem slovenskih in hrvatskih društev v korist novi slovenski cerkvi, je uspel vremenu primerno, t. j. prav dobro, če tudi ne izvrstno. Oblake, viseče in podeče se nad Jolietom dan za dnem pred piknikom v našo največjo bojazen, je vsaj čez nedeljo zmago-nosno brzdalo solneece, ki se nam je milostno smehljalo zlasti popo-ludne, dasi nas ni moglo docela ogreti: preveč je pritiskal mraz tam od Calumeta, kjer so baje ta dan ta-mošnji rojaki bredli po 2 čevlja visoko, sveže zapadlem snegu— brrr... Hvalimo Boga, da se je ob tem vremenu mogel piknik tako obnesti, kot se je. Pa preidimo k stvari! Starodomovinsko klenkanje pred drugo sv. mašo je kmalu napolnilo našo cerkev sv. Jožefa s tako muo-gobrojnimi verniki, da smo imeli zopet živ dokaz e potrebi nove hiše božje. Po sv. maši so se razvrstila društva ter z godbo na čelu in pod vihrajočimi zastavami odkorakala v Theilerjev park in sicer: Sv. Jožefa, vitezov sv. Jurja, sv. Frančiška Šaleškega, sv. Cirila in Metoda ter Zrinjski i Frankopan. Veselega sprevoda se je udeležilo vse polno nedruštvenikov. V parku se je potem razvijala najlepša po ameriško domača zabava, ki je prikipela na vrhunec popoludne, ko so še mnogoteri mili gostje dospeli na lice mesta. Počastil je piknik s svojo prisotnostjo tudi naš priljubljeni gospod župnik, Rev. F. S. Šušteršič, ki ni malo povzdignil splošnega veselja in dobre volje vkljub prešmentanemu mrazu. Vseh drugih odličnih gostov imenoma ne bomo navajali, ker nam nedostaje prostora; le toliko omenjamo, da so bili Slovenci in zlasti brača Hrvati prav imenitno zastopani. Nikakor pa ne smemo pozabiti našega dičnega ženstva, ki je nekatere zinrzle piknikarje znalo dokaj ogreti, zlasti na plesišču, kjer se je naša mladež neutrudno vrtila ob pete vzdigajočili zvokih neumornih naših muzikantov; med drugimi smo opazili predsednico dvora sv. Ane, Mrs. Schwab. Tudi kegljalo se je na vse pretege. Samo pivo, dasi sveže in izborno, se je vsem ustavljalo — o, ta prešmentani mraz! No, piknik se je vendarle obnesel prav dobro, za novo cerkev se je nabrala prav lepa svotica in naša slavna godba počiva lahko na lavo rikah. V njenem imenu izrekamo najlepšo zahvalo vsem slavnim društvom in posamnikom, ki so kaj pripomogli do lepega uspeha pikniku. Bog živi slogo!
—Slavnosti slovesnega blagoslovljen j a nove cerkve v South Chicago,
111.,	dne 19. junija so se de sedaj sklenila udeležiti društva sv. Frančiška, sv. Jurija in sv. Martina.
—	Dr. Martin Ivec bo imel od sedaj naprej vsako nedeljo svoj urad nad prodajalnico Stenic & Ogulin na 613 N. Chicago st. Vsi rojaki, ki ga žele obiskati, naj pridejo sedaj v njegov novi urad in ne več v Golobičevo poslopje.
—	Zadnjo soboto so pričeli s kopanjem temelja na voglu Scott in Clay st., kamor bodo premaknili župnišče naše cerkve sv. Jožefa. Delo vodi kontraktor Roe.
—	Po dolgotrajni in mučni bolezni, previdena večkrat s sv. zakramenti, je umrla za jetiko ga. Elizabeta Grčar, soproga g. Andreja Grčar, na svojem stanovanju 710 Garnsey a ve., zadnji petek 13. t. m. zjutraj v starosti 37 let. Pokojniea je bila rojena Pretnarjeva iz Rečice pri Bledu na Gorenjskem. Poleg soproga zapušča dve hčerki, prvo 10, drugo 7 let staro. Zavarovana je bila pri dvoru sv. Ane št. 534 društva katoliških borštnaric za $1,000 in pri društvu sv. Jožefa št.
2	K. S. K. Jednote za $300. Pogreb se je vršil v ponedeljek dopo-ludue iz slovenske cerkve sv. Jožefa, kjer je čital sv. mašo zadušnico naš č. g. župnik F. S. Šušteršič. Mnogo prijateljic in društvenih
sester je spremilo rajnieo k zadnjemu počitku. N. v m. p.!
—	Na ponedeljkovi seji mestnega zbora so zastopniki raznih, skozi Joliet vodečih železnic predložili novo navedbo o povzdigi tirov (track elevation), obenem z dotičnimi načrti, ki so na prvi pogled še najbolj prijali izmed vseh dosedanjih, dasi še ne popolnoma. O novi naredbi in načrtih se na seji ni razpravljalo, a se bode v najkrajšem času, morda na posebni konferenci. Po novem načrtu je Rock Island-železniea takoj pripravljena preložiti tire iz bližine sodišča (court house), kar je najvažnejša točka tozadevnega dolgotrajnega pogajanja.
—	Zadnji petek 13. maja je zapazil čuvaj na tirih Santa Fe železnice, da so bila na jednem z oranžami napolnjenem vagonu ulomljena vrata ter odnesenih več zabojev oranž. Poizvedujoč okoli, so mu povedali otroci, da sta ulomila v vagon dva moža iz 1210 N. Scott St. Preiskava je dognala, da sta jemala sadje Josip Vučič in Mile Stetar, prvi 24, drugi 30 let star. Na policijski postaji sta morala vložiti varščino, da pri deta k obravnavi in sicer prvi v vsoti $200, drugi $300. Oba se izgovarjata, da sta našla vagon na tirih že odprt ter sta se samo poslužila jed-nega zaboja, videč, da so tudi drugi jemali. V zivezi s tem so bili obdolženi kraje oranž tudi mladoletni Leon Toman, Jos. Juratič, Rudolf Kezerle in Frank Novak ter odvedeni na policijo. —• 12. maja po polnoči pa so se stepli mladi ponočnjaki na Ruby Street in sicer 16 letni John Liberšar, 20 letni Frank Jurič, 17 letni Charlie Smith in 24 letni Anton Hočevar. Sodnik Barker je drugi dan vsakega izmed njih obsodil z denarno globo $8.50 vsled nerednega obnašanja.
—	Novo gledališče (Grand Theater) na Chicago cesti, poleg A. Horwatovega saluna, se odpre v nedeljo 5. junija. Mr. Faubel, novi “manager” ali poslovodja, je sklenil pogodbe z najboljšimi umetniki, ki jih je mogel dobiti za novo podjetje. Jolietčanje naj bi se zanimali za to gledališče. Tudi Mr. Goldberg, lastnik tega gledališča in jolietski trgove<r, želi povedati, da se ne straši nikakih stroškov za procvit novega gledališča. Joliet ni nikdar imel prvorazrednega vaudeville-gledali-šča t. j. taoega, kjer se igrajo kratke veseloigre s petjem, v zabavo družinam ob večerih in otrokom ob ma tinee-dnevih, ki bodo vsako sredo in soboto.
—	Črnec E. Henger, 30 let star in uposlen pri Chicago & Alton-železnici, je v petek zvečer ob 7. uri 30. min. na poti proti mestu šel ob tirih Santa FVželeznice, baje nekoliko natrkan, ko je zdajci ekspresni vlak, ki zapušča naše mesto ob 7. uri 15 min., pridrdral in črnca tako silno zadel in vrgel daleč v stran, da je bil namah mrtev. Truplo so prepeljali v Quinnov pogrebni zavod, kjer so črnci-delavci istovetili svojega ponesrečenega rojaka.
—	Supervisor Herath je pričel skrbeti za takozvani “Potter’s held” t. j. za pokopališče, kjer pogrebajo v kužni hiši (pest house). umrle ljudi. Mr. Herath je dal napraviti tamkaj ob vsakem grobu posebna oglavja s številkami in o pokopancih se bo vodil imenik, da se bo moglo ustreči sorodnikom, ko bi kdaj zaželeli, izkopati svojce in jih premestiti na kako drugo pokopališče.
—	Odbor izmed jolietskih trgovcev se je sestavil, ki namerava na brati $7,500 radovoljnih doneskov, s katerimi se imajo pokriti letošnji stroški-Silver Cross-bolnišnice, s svoto, ki se je prejela od bolnikov.
—	Adolf Newman, rodom Nemec in nekoč pišoč se Kunzman, doslej j živeč na oglu Chicago in Benton : cest, je bil žrtev nesreče v soboto, i Zjutraj mu je prine-:el sodnijski sluga neko usodepolno pisanje, vsled katerega je moral starec z vso svojo | borno prtljago ncmudoma na cesto
in tu mu je zvečer vse usmiljenja vredno pohištvo, vkup nametano in začasno puščeno ob cesti, skoro pogorelo, ker se je posteljna roba vžgala neznano kako. Ogenj se je pojavil kmalu po 9. uri, a na lice mesta bliskoma dospeli ognjegasci so ga pogasili, predno je napravil znatno škodo. Bržkone je bil kdo vrgel goreč čik med staro ropotijo, ki je potem povzročil dirindaj. Z New-manom je moral izpod strehe še drug Nemec,prileten tovarišnjegov. Skrbeti bo moralo mesto za starčka, ako se ju ne usmilijo hčere, omožene in v obilnosti živeče v Chicagi. Žalostna povest.
—	Samuel Cohn in Abraham Schlensky sta bila vneštetič areto-vana zadnji.petek, ker si nepoboljšljivo domišljata, da smeta krošnja-riti brez licence.
—	Dne 8. avgusta t. 1. bodo brezposelni Jolietčanje pokoncu, ker bo videti nekaj imenitnega. Tedaj dojdejo na letošnji veliki dirki iz Chicage v St. Louis neštevilni člani od “American Automobile Association” v naše meste, kjer bodo obedovali, da koj potem spet čilo nadaljujejo dirko v svojih modernih vozovih. Posebni krajevni odbori za sprejem in drugo so že voljeni. Vse natančnejše zanimivosti se oznanijo pozneje.
—	$4,000 odškodnine je zadnji teden prisodilo sodišče gej. Sloan Walker, ki je bila tožila Chicago & Alton Railway-kompanijo, ker si je pred letom dnij zlomila nogo ob železnici.
Chicago, 111., 14. maja. — V soboto popoludne je bilo najdeno v Illinois & Michigan-kanalu obLawn-dal Ave. mrtvo truplo neznančevo, potisnjeno v vodo s 150 funtov težko cevjo, z ražbito črepinjo, z zamot-kom v ustih in več hudimi ranami. Da se je izvršil umor, je bilo jasno policiji na prvi pogled, a najdenca istovetiti se je posrečilo šele danes. Žrtev neznanih morilcev je bil Ste phen Bazak, ki je stanoval na 2471 87.trg. Spoznala ga je boj žena njegova. Bazak, ki je bil star 42 let, je izginil dne 14. marca t. 1. in policija je bila obveščena 28. marca. Žena Bazakova je pridržana na policiji med preiskavo.
Nesrečno žrtev sta našla dva še talca, ki sta se izprehajala ob kanalu, blizu mostu, ki vodi čeznj Kedzie ave. Poklicala sta bližnjega policaja. ki je povzročil, da se je truplo prepeljalo v okrajno mrtvašnico. Kako in zakaj je bil Bazak umorjen, to skuša brigbtonska policija sedaj dognati. Spočetka se je- mislilo, da jemmorjenec kak Italijan in žrtev mafije.
Bilo je na bas istem mestu, da se je našlo mrtvo truplo ge. Mary Da-nilowske pred letom dnij in sicer po lovcih. Bila je umorjena in oropana za $52 na svojem stanovanju na West 18, trg. Njen nečak je bil obdolžen umora, a bežal je v Avstrijo in izročen ni bil amer. sodišču.	Poročevalec.
Denver, Colo., 15. maja.—Evo konec k dopisu z dne 8. t. m.:
Večina postavodajcev je bila leta
1902.	izvoljena na podlagi platforme ali političnega programa, ki je jamčil podporo uvedbi postave o osemurnem delavniku, a baroni se niso preplašili. Ko so se postavodajci sestali na zasedanje, so se zdajci prikazali spletkarji, med njimi odlični kapitalisti coloradski, ki se niso spotikali, da bi ne šli na tlak obeh zbornic v svojem prizadevanju, zadušiti naredbe, ki bi zmanjšale njih dividende in dohodke.
Korporacija je udarila kar v ospredju. Zasedanje se je komaj pričelo, ko sta se dva nasveta o osemurnem delavniku predložila obenem, po republikancu Stephens v spodnji zbornici irr demokratu Moore v gorenji. Nasveta sta se razlikovala po obzoiju in, kot trde delavski voditelji in konservativni obrtniki, bila obistemčasu predložena, da se člane zbega in korporacijskem postavodaj-cem, ki so imeli nekateri sedeže v obeh zbornicah, da izgovor in priliko, tržiti radi popravkov (amend-mends). Devetdeset dnij se je javnost mamila in sleparila z naredba-mi. Delavsk’ zastopniki so glasno zahtevali delovanja, a njih glas je ostal vpijočega v puščavi in njih zahteve so se pogrezale v ušesa po-
J. Smolkovič
spoštovan] meščan iz New Salem, Pa., ni mogel najti pomoči v svoji dolgotrajni bolezni.
Trinerjevo zdravilno grenko &
vino
ga je popolnoma ozdravilo.-
“Jaz podpisani sem Vam iskreno hvaležen za ozdravitev moje dolgotrajne bolezni na želodcu. Potratil sem mnogo denarja za različna zdravila in zdravnike. a nisem mogel najti nikake pomoči. Trinerjevo zdravilno grenko vino pa mi ni samo olajšalo bolečine ampak me do cela ozdravilo. Isto je najboljše zdravilo za želodec. Sedaj se zopet počutim popolnoma zdravega.
Vaš hvaleležni
J. SMOLKOVIČ."
deluje vedne na sedež bolezni, želodec in obisti. Ozdravi namreč njegove mreničaste vezi, ki so obolele vsled vznemirjenja po raznih krogljicah in zdravilih. Isto jih ojači ter jim omogoči, da zopet opravljajo svoje delo.
i*
Pazite se ponaredb. Dobi se v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOSIP,*? TR1NER
799 S. Ashland- Ave. Pilsen Station, Chicago.
stavodajcev ob žvenku zlata, ki je polzelo v njih dlan iz rok podkupo-valcev v prednjih sobah.
Po verodostojnem poročilu, je bil postavodajni zbor razprodan nekemu agentu rudniških družb, ki je ostal na tlaku zbornice vesčas zasedanja. Podkupi so se delili skoro odkrito. Ceno izdajstva računajo na $50,000, od katere svote so največ dobili voditelji strank, ker so se senatorji in poslanci zadovoljili z manjšimi podkupninami.
A še večja sramota za Colorado je, ker ni sledila nikaka preiskava temu budlarstvu ali podkupljanju, dasi je bilo vse to počenjanje kaj malo prikrito.
Ko sta se oba nasveta postave zavrgla in se je potem nesramno šuš-marilo s predlogi in popravki, se je zasedanje preložilo, ne da bi bili postavodajci količkaj zadostili zahtevi državljanov. To izdajstvo je razburilo delavce in zahtevali so od guvernerja Peabody, naj skliče po-gebno zasedanje. A ta se je obotavljal. Potem je nekaj za gotovo obljubil. Ce voditelji dobe podpise večine obeh zbornic, ki jamčijo sprejetje osemurne postave, hoče sklicati postavodajce na zasedanje— tako mož obljubil. In dobili so 33 podpisov,a treba jih je bilo 52. Nato je guverner proglasil obsedno stanje pod ostro vojno postavo in suspen-doval ali zaustavil “habeas corpus” t, j. ukrep, da se ima jetnik izročiti sodišču: s tem je hotel zabraniti preteče izgrede od strani štrajkar-jev. A odklonil je, prisiliti državne postavodajce, da opuste stališče dejanske anarhije.
Brezpostavnost rudniških posestnikov v podkupu postavodajstva je vedla do anarhije ali brezzakonja od strani organizacije “Wester Federation of Miners”. Unija rudarjev iu topilcev (Miners’ and Smelters’ Union) je prva vrgla železno roko-vico t. j. proglasila boj med unijami in korporacijami. Štrajku v Colorado City proti trustu topilničarjev (t. j. posestnikov topilnic) sta sledila štrajka v Cripple Creek in Telluride; razkačeni unijci so sprejeli več so cialiških sklepov; bojkoti so se po-ojstrili; kupčija je otrpnila,in potem so se je trgovci jeli vmešavati v
0404040434040404!H040404(H040404t)4<H4040404040404040
! Svojo novo otvorjeno gostilno!
NA 407 NORTH CHICAGO ST,*?
J OLIET, ILLINOIS
Priporočam Slovencem in Hrvatom
V OBILEN POSET
*	Točim vedr.o sveže in priznano najboljše Schlitz evo	O
X	piTO, razne druge fine pijače ter tržim smodke	O
*	svojega izdelka. ,*? ,*? Kadar pridete v mesto, ne	O
*	pozabite me priti obiskat, ker zagotavljam vsakemu	O
~	dobro postrežbo.	o
j	ANTON HORWAT.	I
040404040404040404040404{H04tH0440+0404C4040404C4040
KiiTnmunminmniiiimimTitrT		
• £3 ^ Se nekaj	i lot j	Xuzit i z riirxixuxxrrni mi 11 ri z i ü i ¡e ostalo! 1
Slovencem in Hrvatom, ki niso imeli prilike kupiti si zemljišča na Eastland Hills |tekom zadnje prodaje, naznanjam, da je ostalo še nekaj lot, katere prodam po isti ceni in po istih pogojih kakor tekom prodaje.
Ignac Česnik
moj zastopnik stanuje na Eastland v rdeči hiši ter je vsikdar pripravljen razkazati rojakom zemljišče ter jim vse razložiti.
Poslužite se tedaj te najzadnje prftike, ker tako ugodne ponudbe ne bo zopet tako kmalu.
C. E. ANTRAM,
805 Barber Building.	JOLIET, ILL.
razpor. O tem vam še kaj napišem o priliki.
Tak je torej početek in razvitek coloradskih zmešnjav, ki *o povzročile že toliko hruma in šuma po ameriškem časopisju vsakaterih jezikov. Pazni čitatelj ima sedaj vsaj malce jasno podobo o bojišču in svetem boju za pravico in resnico, ki ga bijemo zavedni rudarji v Colorad u.	~
Pozdrav vsem naročnikom “Am. Slov.”!	A. Z.
Tower, Minn., 13. maja. -“Tower Weekly News” poroča, c se je nepriljublj*eni Capt. Trezoi vrnil nazaj v Ely, da se pa z deloi ne bo piučelo še nekoliko mesecei ker hoče družba odstraniti one ljud ki so povzročili stavko. Naše sic< nemerodajno mnenje pa je, da 1 bilo za družbo in za delavce velik bolje, ako odsiove Trezono, ker ( bo ta gospod javalne spreobrnil i ljubil bližnjega kot samega sebe.
—Umrl je v Hrast ji pri Ljubljani posestnik France Avšič.
—	Umrl je na Babnem polju posestnik in trgovec Peter Troha.
—Veliki most čez Savo pri Litiji je skoraj docela popravljen. Dolg je 101 m.
—	Za Vegov spomenik je doslej nabranih 6795 kron. Nadaljnih darov se prosi.
—	Rudnik pri Sv. Križu nad Je. senicami bo tovarna opustila, ker je ruda pošla.
—Nagloma umrl je v Novem mestu cesarski svetni!» Adolf Pauser. Zadela ga je kap.
—	Vsled deževja je silno narasla Kolpa. Po belokranjskih nižavah so preplavljeni travniki in polje.
—	Mlekarna v Cerknici izredno uspeva. Vsak dan se odpošlje nad 700 litrov mleka v Reko in Trst.
—	Utopljenca našli. V Krki so našli truplo delavca Jožefa Lukeka, ki je kot mizar delal v Pleterjah.
—	Vojaška vest. Imenovan je poveljnikom domobranskega pešpolka št. 17 podpolkovnik I. Pregelj.
—	Lepo palačo si zida banjološkj Kajfež v Kočevji poleg sirotišnice. Kočevarji ga ne gledajo baš prijazno.
—	Pri vojaškem naboru v Idriji so letos mnogo mladeničev potrdili. Idrija sama bo dala 28 vojaških novincev.
—	Birmovanje. Dne 23. aprila se je odpeljal premilostni g. knezo-škof ljublianski na vizitacijo in birmovanje v moravški dekaniji.
—	Na gradu Wagensberg mudil se je minole dni knez Robert Win-dischgraetz, ki je hodil na 682 m visoki hrib Mamolj čakat divjega petelina.
—	Visoka starost. Dne 14. apr. je umrl Janez Mihevc, vulgo Kun-der, v Cerknici, star 92 let. Isti dan je ravno tam umrla Neža Zrin-šek v starosti 86 let.
—	Visoko odlikovanje. Gospod Štefan Lapajne, voditelj okrajnega glavarstva v Postojni, je dobil od švedskega kralja Vašo red I. razr. ustanovljen 1. 1772.
—Posnemajte! Gospod Frančišek Premrov v Martinjaku je kupil na neki tirolski razstavi kravo simentalskega plemena za 800 K, da si zboljša domače pleme.
—	Vsesokolsko slavnost bodo imeli v Ljubljani dne 16., 17. in 18. jul. Pripravljalni odbor v svojem oklicu kliče slovanskim Sokolom: “Od Vas se hočemo učiti, od Vas se bodriti in krepiti”.
—	Železnica iz Lesec na Bled. O projektu veletržca g. Tomaža Pavš-larja glede ozkotirne električne železnice od postaje Lesce na Bled je bila revizija trase dne 10. t. m.
—	Deželni predsednik Hein je ustrelil v Polhovem Gradcu, kjer se je mudil zadnje dni na lovu, 11 divjih petelinov. Vtem kraju je baje najboljši lov na divje peteline.
—	Ogenj. Na Unou je dne 22. apr. pogorela Ribaričeva hiša in gospodarsko poslopje. Na pomoč sta prihiteli požarni hrambi iz Cerknice in Dolenje vasi. Zažgali so baje otroci.
—	Toča je okoli Poljan pri Kostanjevici padala 22. in 23. p. m. kot lešniki debela in je na nekaterih krajih pokrila tri centrimetre na visoko. Na Opatovi gori je bila toča še silne j ša.
—	Semenj v Postojni. Od dne 7. maja dalje bode v Postojni vsako soboto dopoldne tržni dan na pro štoru pred šolskim poslopjem. Ako je v soboto praznik, bo tržni dan dan poprej*.
—'Pogreša se 271etni, nekoliko umobolni mladenič krepke postave, Rudolf Zaj c iz Goriče vasi pri Ribnici. V sredo 20. apr. so ga nje-
govi domači pripeljali v Ljubljano v bolnišnico, a jim je pobegnil.
—	Za 1. ljubljanski orfej se je peljal angažirat v Zagreb g. Danilo moč, katera bi tvorila glavno točko programa v 1. ljubljanskem orfeju, ob jednem pa si je ogledal tri eno-dejanske igre dr. Šenoe in Ogrizo-riča.
—	K naboru ni prišel Vid Ganon iz Zapotoka, temveč je meseca februarja 1899 odpotoval v Ameriko, kakor sam pravi, da bi si bil tam kaj prislužil. Obsojen je bil na 4 dni zapora in na 10 kron denarne globe.
—	Deset gadov skupaj je ujel v starem drevoredu v Idriji neki dijak. Mogoče, da se bo to še komu posrečilo, ker se sedaj parijo in se ob tem zvijejo v velikem številu v grozen klopčič, iz katerega gledajo le glave.
—	Vseslovenski shod na Brezjah. “Bogoljub” naznanja, da se bo letos na Brezjah vršil shod mladeničev iz vseh slovenskih pokrajin, torej ne samo s Kranjskega, ampak tudi s Štajarskega, Primorskega in Koroškega.
—	Drag vol. Na sv. Marka dan je imel mož od sv. Duha na sejmu v v Kranju vola,katerega je cenil 420 gld. Prodan je bil za 800 kron. Ločani so tiči, ko znajo take vole opitati. Vsi sejmarji so govorili o tem volu.
—	14 knedljev pojedel naenkrat. Neki prisiljenec, ki je bil tri dni zaprt, je, ko je zopet smel na delo, pojedel 14 knjedlev. Dobil je take bolečine, da so ga od dela na stav-bišču “Union” morali z rešilnim vozom odpeljati v bolnico.
—	Promet s tujci na Kranjskem. Lansko leto 5. dec. vršila so se posvetovanja na Dunaju pri železniškem ministrstvu zastopnikov deželnih zvez društev za povzdigo prometa s tujci. Vsaka dežela dobila je v ta namen podporo, le Kranjska, Istra in Dalmacija so bile prezrte.
—	Štrajk pod Kamnitnikom je končan. Delavci niso ničesar dosegli. Kamna je menda že za več tednov naprej obsekanega, tako da podjetništvo prav nič ne bi trpelo, če tudi bi nekaj dni delo počivalo. Hudo, če delavstvo ni organizirano in nima nikjer zajemat} denarja za uspešen odpor.
—	Odlikovana domača obrt. Domača slovenska pivovarna G. Auer-jevi dediči v Ljubljani je bila na mejnarodni razstavi živil v Parizu, ki se je vršila tekom meseca aprila, za razstavljeno marčno in na bavarski način varjeno pivo odlikovana z največjim darilom “Grand Prix” in zlato kolajno.
—Divje race so jima dišale. Jan. Tič, mlinar v Serjučah, ter Jožef Urbanija, posestnika sin v Pogledu, sta šla po dogovoru dne 3. marca ob potoku Drtišica na lov, da bi kako raco ustrelila. Ker jima pa ni bila sreča mila, sta iz nevolje Pršetovo zatvornico razdejala. Urbanija je bil obsojen na 14 dni, Tič pa na 8 dni zapora.
—	Ogenj. Iz Leskovca pri Krškem se poroča, da so v petek 29. apr. ob 1. uri pop. pogoreli trije gospodarji. Ljudje so s požrtvovalno vztrajnostjo omejili požar. Domače gasilno društvo se je skazalo na svojem mestu kakor vselej. Vrlo dobro je došla brizgalna, katero je na lice požara poslala gospa Lenarčičeva a Turna. Tudi krško in videmsko gasilno društvo je prihitelo na pomoč. Pogorelci so bili zavarovani. Škode je 5000 kron.
—Nesrečna smrt pod Kureščkom. V nedeljo 24. apr. je bila s Iga potresna prooesija na Kureiček. Prišlo je z vseh sosednih župnij mnogo ljudstva. Tako se je tudi napotila na romanje 70letna Marija Železnikar iz Vina, fare Šmarske. Po opravljeni pobožnosti se nameni ženica, da obišče omoženo hčer v Ščurkih pod Turjakom. Na Visokem se ustavi v gostilni, kjer je bilo nekaj ljudi namenjenih takisto ▼ Ščurke. Ker sama ni znala poti,
želela je iti z dekleti, ki so bile v gostilni. Toda tem ni bilo po volji, da bi zapustile gostilno, kjer se je plesalo — seveda kakor nalašč na dan spokorne procesije. Zato je šla starka sama. Zašla je na gorsko planoto Ravno bukovje. Tam sta jo dohitela dva fanta, katera je vprašala za pot. Povedala sta ji smer in šla dalje. Toda ona je iz-grešila pot in ker je bil večer viharen, zelo temen in je treskalo, zašla je na skale nad črno vodo in padla čez nje. Dobili so jo drugi dan mrtvo. Verjetno je pa, da se ni pobila do smrti, ker je ležala pod skalo, kamor je prilezla bržkone v zavetje, in je šele potem umrla.
— Boj na Javorniku. Stavka končana. V petek 29. apr. popol-dnese jekomčalboj med industrijsko družbo, oziroma Luckmannom in savskimi in javorniškimi delavci. Po posredovanju obeh župnikov omenjenih far, po res plemenitem prizadevanju okrajnega glavarja, pred vsem pa seveda po moški, zreli odločnosti delavcev samih, se je vse srečno končalo. Javorniški delavci dobe isto plačo, kakor njihovi tovariši na Savi, na Savi se akordne plače ne poslabšajo, zavoljo stavke ne bo nihče imel ničesar trpeti in tudi delavkam se zagotovi boljše, pravično ravnanje. To je prinesla deputacija delavstva od Luckmanna k shodu, kjer je bilo zbranih nad 2000 ljudi in tam so se ti pogoji soglasno sprejeli. V petek zvečer so že jele Martinove peči delati in v ponedeljek se je pričelo v vseh oddelkih redno delo. Delavci so s treznim premislekom poudarjali le take zahteve, ki se morajo brž izpremeniti. — Ob štirih je bil javni shod pri Markežu; ogromna množica ljudstva se je zbrala. Veličasten je bil pogled na to ljudstvo, ki se je v par dneh boja utrdilo v medsebojni ljubezni in resni samozavesti. Za tovariše na Javorniku so stali v boju delavci na Savi; brat za brata! Predsedoval je Glavič. Govoril je o organizaciji dr. Krek; med njegovim govorom je prišla deputacija od Luckmanna. Gostinčar je naznanil, kaj je opravila.—Ob splošnem navdušenju se je shod mirno završil.
Elektrizovani od skupne misli so delavcidajaliduška svojemu veselju. Zbrala se je tovarniška godba in ko je nehala bledeti zlata zarja na za-padu, se je pričel slovesen sprevod od Jesenic do Javornika. Luckmann je bil sam zadovoljen s tem. Težki dnevi boja so se brez boli v srcu za obe strani častno končali. Živelo zavedno delavstvo!
—	Sviloreja na Goriškem zadnji čas zelo peša, kakor tudi na južnem Tirolskem. Trgovsko ministrstvo je obljubilo Trentincem in Goričanom podpore do 150,000 K.
—	Srce na desni strani. Iz Kr-mina poročajo, da se je predstavil tam naborni komisiji Ivan Srebrnič iz Medane, pri katerem je konsta-tiral zdravnik, da ima srce na desni strani.
—	Volilna pravica duhovnikov v Trstu. Značilno je, da dosedaj v Trstu za obč. volitve ni imel v Trstu razen župnikov, katehetov in doktorjev sv. pisma noben drugi duhovnik volilne pravice. Šele zadnje dni je bilo vpisanih 45 duhovnikov v volilne liste.
—Blagoslovljenjeprotestantovske cerkve v Opatiji. V soboto 23. apr. je bila blagoslovljena luteranska cerkev, ki je bila zgrajena pod protektoratom vel. vojvode Luksemburškega. Cerkev se nahaja v občini Veprinac ter je namenjena za luteranske goste opatijske.
—Morilec svojega očeta — oproščen. Kasacijsko sodišče je odbilo pritožbo državnega pravdnika proti oprostitvi nekega Leonardelija iz puljske okolice. Isti je namreč svojega zapravljivega očeta, ki je hotel podariti celo svoje posestvo svoji priležnioi, s škarjami zaklal. Porotniki so izrekli, da je bil v silobranu ter so ga oprostili.
—	Goldinar je požrl. V Trstu sta se dva prijatelja prepirala za goldinar. Semič ga dene v usta, drugi mu ga hoče vzeti. Pri tem pa Semič pogoltne goldinar. Ta mu ostane v grlu. Prijatelj ga pelje
k policijskemu zdravniku, da mu potegne goldinar vun, a ni šlo, goldinar je zlezel še globlje. Zdaj je moral Semič v bolnišnico, kajti goldinar se mu nahaja že v želodcu.
— “Narodni dom” v Pulju. Pred kratkim je bil sklical g. dr. Matko Laginja, kakor predsednik puljske posojilnice, nekaj rodoljubov na prijateljski razgovor radi gradnje “Narodnega doma” v Pulju. Zidala bo hranilnica. Zemljišče je že kupljeno in skoro prično z zidanjem. Gradnja “Narodnega doma” bo po-menjala velik napredek v življenju Slovanov v Pulju. Zato se radujemo iz srca na tej nakani.
0
Jedini in prvi slovenski zdravnik v Ameriki !
Dr. JVIartin Ivec
34 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Urad se nahaja y Chicagi v Foučekovi lekarni na voglu 18. ceste in Center ave., kjer se lahko vsakdo z njim osebno zmeni od 6. do 8. ure zvečer. Telefon 104 Canal-
—	Umrl je vSplitu nagloma graški učitelj Jožef Lavrič, rodom Slovenec.
—	Teharsko graščino je kupil g. dr. Fr. Štor, odvetnik v Ljubljani, ki se kmalu preseli na Teharje.
—	Duhovniške spremembe. Prestavljeni so č. g. kaplani: Fortunat Končan iz Trbovelj na Laško; Jožef Trafenik ostane kot kaplan v Loki; Jakob Rabuza iz Loke v Trbovlje.
V Jolietu pa ga je najti vsako nedeljo na 813 N. Chicago St., drago nadstropje nad prodajalnieo Stonič & Ogulin.
od 1. do 4- ure popoldne, kar je zlaati pripravno za jolietske rojake. Kadar je v Jolietu pozovete ga tudi lahko po telef.
N. W. 823.
KOROŠKO.
—	Nagloma umrl je v Celovcu črkostavec g. Andrej Semrajc, star 63 let. Zadela ga je kap.—Gostilničarka v Zajzeri, gospa Barbara Vedam je umrla.
—	Laški delavci. Iz Pontaflja se poroča, da se jeondimimo peljalo letos iz Italije 50,000 laških delavskih. To število bo letos še gotovo narastlo na 60,000.
—	1041etna žena. V Rablju je dne 17. apr. mati oudotnega vodnika R. Baumgartnerja, Uršula Baumgartner, dovršila svoje 104. leto. Rojena je bila 17. apr. 1800 na Brezniku, fara Trbiž, pri p. d. Pihlerju. Dobro se še spominja na Francoze, pred katerimi so ljudje bežali v gozdove. Starka je še prav dobro ohranjena.
Dr. Martin Ivec je društveni zdravnik večih slovenskih društev v Chicagi in Jolietu ter je član]jdruštva sv. Štefana, št. 1, K. S. K. Jednote.
Rojaki, obrnite se nanj z zaupanjem v vseh boleznih, ki jih ali trpite vi ali vaša družina. Dogovorite se z njim slovensko kar se do sedaj še z nobenim zdravnikom niste mogli.
Zdravnik, ki razume vaš jezik, in kateremu lahko dopoveste natančno kaj vam je,le on vam more pomagati, ne pa oni, ki samo ugiba kje in kako ste bolni.
Če ne morete sami osebno k njemu, kar se zlasti
tiče rojakov po prostranih Združenih državah, pišite mu na naslov Dr. Martin Ivec, 34 W. 22nd Plače, Chicago, UL, ter priložite znamko za 2c za odgovor. V pismu mu lahko raztolmačite kako je z vami in odgovoril vam bo kaj storiti.
Slovenski rojaki k slovenskem zdravniku.
Tl

JXL
Frank Sakser*
109 Greenwich Street., New York, N. Y.
USTANOVLJENO LETA 1893
b a
USTANOVLJENO LETA 1893,

V
DENARJE
pošiljam najceneje in najhitreje v staro domovino. Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt.
Sedaj pošljem IGO kron za $20.50
in 15 centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500.
PAROBRODNE LISTKE
Telefon: 37Q5 Cortlandt^^^	elefon; 37Q5 Cortlandt
Ç

prodajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno gledé prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne vé kam obrniti, naj gré na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno!
Z veleštovanjem
FRANK
109 GREENWICH ST.,	NEW YORK, IN. Y.
g0F~ Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pasti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
AMMffll SLOVENEC.
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi slovenski katoliški M v Ameriki
Izdala
Slovetisko-amerikatisko tiskovno društvo
V JOLIET-U, ILL,
IZIDE VSAKI PETEK.
Naročnina za Združ._ države, Kanado in Meksiko,
kadar se’ ista naprej plača: za celo leto .	• i 1 0^
Kadar se naročnina plačuje za nazaj za celo leto .	•	• $ 2.00
Za Evropo in drugo inozemstvo
znaša naročnina $1.00 vež ko za Združ. države, Kanado in Meksiko,
Na naročila za pošiljanje lista brez pri^ posl at ve naročnine, se ne ozira pod noben.mi pogoji.
Oglasi po pismenem dogovoru.
Dopisi brez podpisa se ne 'sprejemajo,
Rokopisi se ne vračajo.
Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj. naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novimaslov svojega bivališča.
DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 Nortli Chicago Št.
JOLIET, ILL.
DENAR in naročila pa na tiskarno: AMERIK AVSK J SLOVENEC, eor. Beuton A Chicago JOLIET, ILL.
Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. .1541.
“AMERIKANSKI SLOVENEC”.
Published weekly at Joliet, 111. by ,,The Slovenic-American Printing Co." cor. Benton cfi Chicago Strs., Joliet, Ills.
Theoldest SlovenicpaperinUnited States and the Organ of the Grand Carniolian Slovenic Oatholic Union of the United States of America.
Subscription $1.00 per year invariably in advance. Advertising rates sent on application.
Entered at the Post office at Joliet, III. as second Class matter.
CERKVEN! KOLEDAR.
22	maia	nedelja	Binkošti,Julijana
23.	“	pondeljek Deziderij, škof.
24.	“	torek	Marija, pomoč.
25.	“	sreda	f Kvatre; Gregor.
20.	“	četrtek	Filip Neri, opat.
27.	“	petek	f Beda; Ivan I.
28.	“	sobota	Viljem, opat.
Pomlad, ali tii budilka
k molitvi?
Nič, dragi čitatelj, ni bolj čudovitega nego sprememba, ki se vrši v tej letni dobi z zemeljskim krogom. Jeseni umre vsaka dolina, vsaka livada, vsak gozd, mrtva in otrpla leži vsa priroda. Ko pa pride pomlad, vstopi Stvarnik takorekoč iznova stvarjajoč v svojo veliko delavnico, viden očesu, slišen ušesu, čuten vsakemu srcu. Življenje prešine mrtvo telo! Visokobliščeč na obnebju lije božje solnčece toplib žarkov na zemljo, ter vdihava rast in razvitek v zemske rastline. Sok se popenja po svojih tajnih hodih skozi deblo in veje do vrha; grmi in drevesa poganjajo ljubke brstiče in popke; gozd se odeva v svojo novo zeleno opravo; livada se lesketa v zeleni, raznobojni preprogi, posuti s tisočerimi cvetlicami, ki še plaho skrivajo:s^ojo nežno glavico, z medom napolnjeno čašico, med travo in: muljavo, a se tupatam vendar že svetijo liki bliščeči dragulji. Njiva vidno kali in klije ter nam namigava svoj blagoslov. Labkokrila ptica skaklja in prepeva Stvarniku v čast, nam v veselje, svojo miloglasno pe-senco.
Kdo naj bi vse te lepote gledal, ne da bi jih občudoval? Kdo ogledoval umetnine, ki oznanjajo svojega Stvaritelja, in se vendar ne spominjal Njega? Kdo končno mogel gledati obilico blagoslova, ki ga je božja roka za nas ljudi natrosila čez zemeljska tla, ne da bi zalesketala solza radosti v njegovem očesu, ne da bi se hvaleč in slaveč dvigalo
njegovo srce k Bogu, — ne da bi molil? —	,
Seveda! Nečistemu srcu so čisti užitki neslastni in omledni. Suženj grehu ne more povsodi moliti; čigar srce je namreč vsled grehot očrnjeno, vidi vse mrklo in mračno, zavito v temno smrtno barvo,in išče samo, kar prija njegovi živalski pohotnosti. Kako se more tak veseliti Njega, katerega je nehvaležno pahnil od sebe! Ne da bi mu krasota procvi-taj oče pomladi, vsi blagoviti darovi, ki poganjajo iz nedrija zemlji, do-našali užitkov, mu celo služijo v odrekanje in zametavanje. Svojo sramoto čuti, in bi rad z odprtim očesom ne videl, z odprtim ušesom ne slišal.
Oj, usmiljeni Stvarnik! Takisto ponujaš brezmejnih dobrot Svojim stvarem, ki Te žal tako dostikrat nočejo spoznati, in ne ljubiti. Tako delaš tudi zopet to spomlad! Pred nami stojiš s Svojo blagoslavljajočo roko, kažoe nam vse, kar nam hočeš zopet dati! In mi naj bi Ti ne bili hvaležni, Te ne slavili, ne otročje gledali k Tebi proti nebesom in Te ne prosili, da Svojo blaženo roko izsuješ čez nas v polni meri?
Ne, dragi čitatelj, mimo nas naj se glas čudovite pomladi ne razlega neslišan! Kadar bodemo zunaj in bomo gledali vse Njegove krasote, vse Njegove čudeže, ves Njegov za nas določeni blagoslov, tedaj se bodemo ozrli tudi k Njemu, Gospodu, ki je vse to ustvaril; molili bodemo in Boga zahvalili za Njegovo neskončno ljubezen in dobroto in Mu peli hvalo danes in vekomaj.
Štrajk kapitanov.
Ladijski kapitani in krmarji po naših velikih jezerih so zadnji teden zaštrajkali. Ghicaške parniške črte še niso prizadete, pač pa že zelo občutno tovorni parniki. A v drugih glavnih lukah kraj velikih jezer štrajkajo skoro vsi ladijski kapitani kot i ž njimi zvezani krmarji.
Preje sta brodarstvo in kupčija po omenjenih jezerih časih trpela znatno škodo vsled štrajka mornarjev in ladjeničarjev. Takrat je prebivalstvo prizadetih mest, od Dulutha do Buffala, zagnalo hrum in šum nad brezozirnostjo “navadnih” mornarjev, katerim se nikjer na svetu ne godi predobro, dasi so to temeljni stebri svetovnega prometa. In baš ladijski kapitani so tem štrajkom najsovražneje naspro tovali in jih skušali zatreti z močjo in silo.
In kaj vidimo danes? Kapitani in krmarji—“Masters”in “Mates”, — najsrditejši nasprotniki mornarske unije, so sami ustanovili zvezo, prav v taisti namen, kot njih podložniki, v zboljšek svojega položaja, in ker niso brodarska društva ugodila njih zahtevam, se ustavljajo, iti na ladije. Tu imamo torej štrajk kapitanov! In vendar je položaj zadnjih mnogo manj potreben po-vzdige, nego stan navadnih “mož na jamboru”. Kapitani so dobro plačani, do $1800 za brodarsko dobo ob najboljšem brezplačnem živežu, kot bi ga ne dobili v največjem hotelu. Torej imajo mnogo, mnogo manj povoda za nezadovoljnost, nego mornarji, kurjači in krovni delavci, in vendar so to storili, kar so preje tem zamerili:	štrajk so
uprizorili, ki prizadeva brodarstvu neizmerno škodo.
Vsled tega štrajka je ustavljen ves ogromni tovorni prevoz, ki bi moral biti sedaj že v polnem tiru. Koj začetkom brodarske dobe je tako zastala vsa jezerska trgovina z žitom, premogom, železom, bakrom, gradivom itd. in neštevilno delavcev, ki jim živek zavisi od brodar-stva po jezerih, je brez krivde sedaj ob delo.
■Mitchell o štrajkih.
Gotovo se prav nič ne pridobi, če se napačno predstavlja gibanja ali voditelje. V zadnjem času so nekateri časniki takorekoč kar izzivali nasilje, ker so drzno in zlobno obtoževali vse delavske unije, ki so prilično zaštrajkale,da so sociališke, tatinske in anarhiške. Ne mislimo trditi, da se štrajkujoče delavske unije drže vedno pravice. Časih, mislimo, prekoračijo meje. A nepravično je, proglašati jih vedno
krivičnimi. Večkrat se upravičeni nego ne in to je, radi česar jih občinstvo vobče odobruje.
Istotako krivična je splošna navada, proglašati delavske voditelje za hujskače, pomagače ali podpihovalce izgredov in. neredov. Tupatam utegne res biti kak tak, ampak istiniti voditelji ravnajo po postavah, kot je splošno znano. Zadnje mesece je bilo po kapitalističnih listih citati, da je John Mitchell povzročevatelj nasilja a-narhist, zažigalec neopisne kakovosti. V nekem magazinu je pa isti John Mitchell ravnokar objavil članek “Trades Unions and Public Order”, v katerem pravi med drugim to le:
“Delodajalci so popolnoma upravičeni obsojati, tako strogo kot žele, dejanja katerega koli unionista ali unionistov, ki so krivi nasilja. Dobrodošla nam je naj razsežnejša ova-da tacib dejanj in naj obširnejša objava, ki jo more more dati časopisje. V tem delodajalci in časniki čisto navadno nadomeščajo trude obrtnih unij samih, katere si prizadevajo označit sleherno hujskanje dejanjem nasilja. Čemur pa obrtni unijec ugovarja, je dejstvo, da se morebitna taka dejanja uporabljajo v očrnjevanje ali pripravljanje ob dober glas oseb in strank, ki niso nikakor odgovorne. Uniji naj bi se ne devala na rovaš dejanja, storjena brez njene pritrditve, potrditve ali odobritve, in ki so v naravno-stnem nasprotsvu naravnostnim ukazom, obdržavati mir. Kaka unija ni bolj odgovorna za nasilje posameznika nego je kaka korporacija za neupravičena dejanja njenih mnogih delničarjev, in teorija in pravilno ravnanje obrtnega unionizma naj bi se ne napadala vsled nasilja ali druzih nepostavnih dejanj, vršenih v njegovem imenu.”
Gotovo je ravnokar povedano jasno dovolj vsacemu, ki zna le še količkaj pravično soditi. Delavski voditelji ne žele nasilja, delodajalci ne, in bržkone splošno občinstvo, ki se vedno zanima za igro, tudi ne. Kjerkoli se nasilje pripeti — v Chi-cagi n. pr. večkrat —, povzročijo isto navadno prekucuhi po poklicu, ki si žele grozovlade, kot jo je prerokoval zadnjič anarhist Turner. Resnični delavci so splošno nagnjeni k miru.
Rastoče izseljevanje iz Avstrije.
Trgovinski oddelek naše vlade je nedavno objavil poročilo o izseljevanju iz avstro-ogrske monarhije. Naš generalni konzul Hossfeld v Trstu poroča o tem vprašanju sledeče:
“Iz Avstrije se tekom zadnjih let vedno več ljudi izseljuje. Natančnega števila izseljencev pa ni mogoče navesti, kajti vlada o tem ne vodi nikacih zapiskov. Le malo malo naseljencev naprosi vlado pred svojim odhodom, da bi jih črtala iz avstrijskega podaništva, ker izseljenci večinoma ne vedo, da je to mogoče storiti. — Mnogo izseljencev vzame tudi potne listine, toda avstrijskim vlastim ni mnogo mar, ostavijo li taki ljudje Avstrijo kot turisti, delavci ali izseljenci, kateri se za stalno nastanijo v inozemstvu. — Skoraj 85 °J0 avstrijskih izseljencev potuje v Združ. države, 10 % v Canado, 3% v Južno Ameriko, 1 % v Južno Afriko in 1 % v druge dežele.
Letno število avstrijskih izseljencev je doseglo leta 1902. — 100,-00‘0, na kar je postajalo vedno večje in je doseglo lansko leto skoraj
250,000.
Iz konzularnega okraja Trst, kateri je izključno le slovenski in hrvaški, izseli se vsako leto nad
15,000	ljudi. — Med temi je navadno le po 3% ponemčenih in poitalijančenih Slovanov. Večina Slovencev in Hrvatov so kmetovalci, ie oni od istrskega in dalmatinskega obrežja so mornarji in sicer najboljši v Evropi. Tretjina teh naseljencev so annalfabeti in skoraj vsi so katoliki. Oni so mirni, pošteni ljudje. Med njimi ni tem-perenčnikov, toda tudi le malo pijancev.
Slab zaslužek je glavni vzrok izseljevanja. Ljudstvo se preživlja večinoma s sočivjem, koruzo, fižolom, krompirjem itd.; meso si za-
morejo v Avstriji privoščiti le ob nedeljah in praznikih. — V Združ. državah živeči bivši Avstrijci pošljejo vsako leto domov najmanj
50.000.000 kron. Tekom zadnjih let se je iz južne Avstrije izselilo pol milijona delavcev, vsled česar so se -tamošnji delavci tako podražili, da se tovarnarji in farmerji pritožujejo radi pomanjkanja delavcev. Ker pa delavska in delodajalska stranka izdatno vplivata na vlado, bo vlada kolikor mogoče omejila naseljevanje.
Trst ni luka za izseljevanje, toda v kratkem se bode pričelo izselje-nje tudi preko Trsta.”
*+q+o+o+o-*o*q+o+q+o+g*q
Iz delavskih krogov.
♦OVC
—	Charles M. Schwab j e kupil sedemnajst akrov zemljišča v McKeesportu ob reki Ohio, kjer zgradi tovarno za izdelovanje jeklene vlite robe, po brzojavki iz Philadelphije dne 6. t. m.
—	V mestecu Ernest, Pa., katero je nedavno ustanovila Buffalo, Rochester & Pittsburg Gas Co., kupila je rečena družba več sto akrov zemljišča in tam sedaj otvarja premogovnike
—	Znamenita pravda se je završila dne 13. t. m. v Wilke-sbarre, Pa. V četrti tožbi, ki sta jo gnala premogarja Scott in Wilson proti Calvin Pardee Coal-kompaniji, je sodišče sklenilo, da nimata pre-mogarja za nalomljeni premog ničesar zahtevati, dokler se isti ne očisti in spravi izrova. Premogarja sta zahtevala §2000, koja svota jima je pristojala za nalomljen, a iz rova še ne spravljen premog.
—	Iz Tamaque Pa., dne
13.	t. m. oddana brzojavka pravi: Predsednik Nichols od prvega di-strikta zveze “United Mine Workers” je izjavil, da ne bo premogarska zveza nič opustila, napotiti pennsyl-vansko postavodajstvo, da napravi postavo, po kateri bodo premogove kompanije prisiljene, zaostalim po vsakem v rudorovih usmrčenem ra-zun vseh drugih podpor plačati še $100 odškodnine. Po njegovih podatkih jev pennsylvanskih premogovnikih na leto usmrčenih nad 300 premogarjev.
—	W m. D. Haywood, t a j -nik od “Western Federation of Labor”, ki je bil obtožen, da je žalil ameriško zastavo, je bil v Denveru, Colo., dne 13. t. m. oproščen, kar pomeni za guvernerja Peabody no-sobrc.
—	Mesarji na konvenciji v Cincinnati so v seji dne 18. t. m. sprejeli plačilno lestvico, ki se ima uveljaviti meseca avgusta ozir. po preteku obstoječih pogodeb. Nova lestvica odreja zvišanje plače od 10 do 25 odstotkov.
—	Po premogovnikih v Wheatcroft, blizu Madisonville, Ky., so neunijci pri delu. Ker so baje v vedni nevarnosti pred unijci, jih čuvajo pomožni šerifi in zvezni maršali.
-Jeklarna od 1 ‘American Steel & Wire Co.” v Neville, Pa., se je dne 13. t. m. zaprla vsled potrebnih popravkov. Pravijo, da bo tako ostalo 3—4 mesece. Na 250 delavcev je ostalo vsled tega brez zaslužka.
Štirideset vozov jedi in pijače.
Sydney Smith je nekoč rekel: “Ali sem vam kdaj povedal o svojem preračunjenju glede jedi in pijače? Našel sem, da sem med 10. in 70. letom svoje starosti povžil štirideset vozov jedi in pijače, več, nego bi me bilo ohranilo živega in zdravega.” To se zdi ogromno, a če gremo in preračunimo, koliko več pojemo in popijemo, nego je potrebno, dosežemo gotovo se večjo svoto. Ne gre se za to, koliko pojemo, marveč koliko prebavimo in posrkamo, to nam daje zdravje in moč. Ohranjajte in krepčajta svoje prebavne organe s Trinerjevim ameriškim zdravilnim grenkim vinom; isto vam uravna telesno delovanje, zlasti prebavnost, in takisto neprestano prenavlja kri. Dalo vam bo nenavadno živahnost, trdno voljo in častihlepje. Želodec vam ozdravi v vsakem slučaju, kjer je zdravljenje možno. Isto je naraven kričistilec, narejen iz čistega grozdnega vina in izbranih rastlin. Vkus je jako prijeten. V lekarnah. J os. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Pilsen Station.
Kadar kupujete ure in zlatnino
gotovo želite kupiti dobro blago, ¡a po zmernih cenah.
Po na j novejši statistiki živi v Združ. državah 80,853 Kitajcev, od katerih jih je rojenih v tej deželi 9010.
Sir Wilfrid Laurier iz Canade je veren katoličan, kot se jih malo najde med premierji ali prvimi ministri.
John M orle y, odlični član liberalne stranke v angleškem parlamentu, se je spreobrnil k rim-sko-katoliški veri.
Čolni uradniki v Louis-ville, Ky., so pridržali šest quarto v lurške vode, misleč, da se mora na isto plačati uvozni col.
Najmanjša lokomotiva na svetu je izložena na svetovni razstavi v St. Louisu; z vodo in premogom tehta 175 funtov.
Rudninski pridelki Združ. držav so 1. 1902. znašali $1, 260,039,415; v primeri zletom 1901, v katerem je ta produkcija dosegla višino $1,085,584,751, narastek za odstotkov 16.02.
Neki Francoz v Parizu ima največjo brado na svetu. Ista je dolga tri metre in 32 cm. Kadar njen posestnik hodi, jo nosi pod pazduho, a pozimi jo ovija okoli vratu, da ga tako greje.
Ga. K r u p p, vdova po izdelovalcu kanonov, je dala $25 vsakemu izmed 2,000 delavcev v njenega pokojnega soproga tovarnah in $125,000 bolnišnici za delavce. Ga. Krupp je katoličanka, kot je bil njen rajni soprog.
Škof P li elan iz P i t t s -burga je slavil svoj zlati jubilej v sredo 4. t. m. Več najodličnejših prelatov iz te dežele se je udeležilo slavnosti, ki je bila jako znamenita. Mil. škof je lahko vesel. Ž njim je napočilo veliko jutro po zapadni Pennsylvaniji.
Nekaj filipinskih dija-kov, poslanih v Združ. države, da se tu po ameriško vzgoje, bo vojni minister Taft izročil Georgetown-vseučilišču v Washingtonu, ki pod vodstvom jezuitskega reda in v izvrstnem glasu radi izbornosti njegovih učiteljev. To vseučilišče sprejema tudi protestantske gojence.
“Molimo, da bi zastavi Združ. držav in Anglijejčimdalje združneje plapolali tako, da, kadar napoči velik; boj med Anglosaksonci in Slovani, ne potegnemo kratke, marveč premagamo svet.” Burno odobravanje je pozdravilo to izjavo na gener. konferenci metodistov v Los Angeles dne 11. t. m. I no, seveda.
Dohod toplega v r e -mena je donesel navadna poročila po ameriških dnevnikih. Dočim je bila pretekla žima posebno ugodna za ledeno tvoritev, se sedaj poroča, da izdelovalci ledu po vsej deželi ustanavljajo velikansk trust z namenom, da se cena ledu poviša. Skoro edino zadovoljstvo, ki je nudi to poročilo občinstvu, je, da utegnejo take metode dovesti izdelovalce ledu v kraj, kjer se led ne more nikakor izdelovati.
Vkljub dejstvu, da so razni-dnevniki Port Artur odrezali, obkrožili, razdejali in razstrelili, in vse to v enem tednu, smo koj potem čitali, da so Rusi odposlali vlak, poln vojakov in streliva, ki je srečno dospel v trdnjavo. Potemtakem bi človek mislil, da je morala resnična tajnost ruskega uspeha ležati doslej v dejstvu, da ti ljudje ne vedo, kdaj so tepeni. In mnogijizmed njih so taki nevedneži, dajso usmrčeni.
Polkovnik Young hus' band prodira v Tibetu in kolje on-dotne deželane. Anglija je jako uspešna v premagovanju malih plemen. Novinarska trditev, da so sedaj prvikrat prišli bclokožci v dotiko s Tibetanci, je neresnična. Že davno je abbe Hue iz Francije, v spremstvu več duhovnikov-tova-rišev, potoval po Tibetu nekaj mesecev. Skušal je premagati duše, seveda, ne moriti slabotnežev, zato «e morda njegov potopis ne upošteva
Zato idite h
ZR.oTot.IP. ZEdiepi .
juvelir in optik.
205 N. Chicago St. JOLIET
Izvenredno nizke cene, fini novi parniki, hitra vožnja, dobra postrežba. Iz Ljubljane do Jolieta $45.30, iz Zagreba do Jolieta $46.05, iz Reke do Jolieta $44.55. Za nadaljne podrobnosti kakor tudi za cene od tu de tje in razna druga mesta po državah obrnite se name.
Zastopam tudi Hamburg-Amerika črto ter izdelujem vsa v notarsko stroko spadajoča dela.
Dobiti me je doma vsak večer po šesti uri.
Jos. Stukel,
209 Indiana Street, Joliet, III.
zimskega prehlada in kašlja. Ako gazanemarite napravi grozne muke.
je gotovo zdravilo zoper vsak kašelj, prehlad in plučne bolezni. On pomiri vse vznemirjenosti In už-ganja ter tvarja organe zdsave in naravne. Cena 25o in 50o.
Ako trpite kakor si bodi reuma-lično na nevralgiji ali v kosteh in členih, Vas Severovo St. Gotthard olje gotovo hitro ozdravi. Prav idealni lek. Cena 25c in 50o.
ROJAKOM V WAUKEGAN
in okolici priporočamo svojo izborno urejeno mesnico, založeno vedno z najboljšim vsakovrstnim svežim in suhim mesom, slanino, mastjo i. dr.
Opozarjamo zlasti rojake na naše izvrstne doma izdelane kranjske klobase. Naročilom iz vnanjih krajev se točno ustreza.
ÏSi^Naroèite naših klobas za poskušni*.
Naznanjam rojakom, da prodajam najboljša Napa Valley kalifornijska vina in sicer Dobro belo vino po 50c galon in višje. Dobro črno vino po 45c galon in višje. Kdor kupi manj ko 50 galono» mora dodati $2.00 za posodo objednem z naročilom. Denar je treba vselej poslati po Money Order. — Priporočam se rojakom v obila naročila ter jim jamčim pošteno in solidno postrežbo.
P. O. Box 64.	CROCKET, CAI»
Nova parobrodna črta med
Trstom, Reko in New Yorkom.
Varujte se
Severov
Balzam za pluča
W. F. Severa
Cedar Rapids, Iowa.
Kukar & Marinšek
S
733 Market Street
Waukegan, 111.
Telefon 1683	*
lovenska mesnica

Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898.
Predsednik: John R. Sterbenc, 2008. Calumet ave., Calumet, Mich. Podpredsednik: Mihael Skebe, Collinwood Box R. Ohio.
I.	Tajnik: Mihael Wardjan, 903. Scott St. Joliet, 111.
II.	Tajnik: Joseph Stukel, Indiana St. Joliet, 111.
Blagajnik: John Graiiek, 1012 North Brodway St., Joliet, 111. 'Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, 111.
Louis Duler, 26. W. 23rd Place. Chicago, 111.
Martin Fir, 1103. Scott St., Joliet, 111.
George Laich, 168.—95th St., So. Chicago, 111.
Anton Skala, 9225. Marquette ave., So. Chicago, 111. Rev. F. S. Šušteršič, 812. N. Chicago St., Joliet, 111. Max Buh, 1 loj 7th St., Calumet, Mich.
Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. Joseph Dunda, 600 N. Chicago St., Joliet, 111.
John Zijierman, 1314 N. Center St., Joliet, 111.
Paul Schneller, 519 Pine St., Calumet, Mich.
M. J. Krakar, Anaconda, Mont.
Nadzor-
niki:
Finančni
odbor:
Pravni
odbor:
Prizivni
odbcr:
VSE DOPISE pošiljajo krajevna društva na I. jednotinega tajnika (M, Wardjana) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jedflOtifleg a tajnika (M- WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem.
Pristopili:
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 6758 Belič Anton, roj 1877, 6759 Kramžer Franc, roj 1864, spr. 14. maja 1904.	Dr. š. 69 udov.
K društvu sv. Barbare 23, Bridgeport, O., 6760 Supančič Janez, roj 1876, spr. 14. maja 1904.	Dr. š. 40 udov.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 6761 Korošec Matija, roj 1885, 6762 Grošel Janez, roj 1866, spr. 9. maja 1904.
Dr. š. 233 udov.
K društvu-sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 6763 Jaklič Matija, roj 1873, spr. 9. maja 1904.	Dr. š. 77 udov.
K društvu sv. Frančiška Seraf. 46, New York, 6764 Dr. Jožef Vilimek, roj 1867, spr. 9. maja 1904.	Dr. š. 29 udov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111.', 6765 Rožnik Franc, roj. 1886 6766 Intihar Franc, roj 1884, 6767 Štrukelj Franc, roj 1884, 6768 Hladnik Janez, roj 1880, spr. 16. maja.	Dr. š. 220 udov.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 6769 Okovič Janez, roj 1862, spr. 16. maja 1904.	Dr. s. 92 udov.
K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 6770 Gračan Jožef, spr. 16. maja 1904.	Dr. š. 32 udov.
Suspendovani udi zopet sprejeti:
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 2429 Raspotnik Franc, 5406 Dolinar Valentin, 9. maja 1904.	Dr. s. 113 udov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 2234 Meglen Lovrenc, 16.
maja 1904.	Dr. š. 221 udov.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 4813 Kirin Franc, 16. maja 1904.	Dr. š. 145 udov.
Suspendovani:
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 1913 Cajnar Anton, 1926 Černič Janez, 11. maja 1904.	Dr. š. 68 udov.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 3895 Škerl Janez, 6122 Ri-kar Janez, 6354 Ermožnik Franc, 3400 Novak Franc, 9. maja 19C4.
Dr. š. 229 udov.
Od društva sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 4178 Simonič Janez, 4174 Germek Jožef, 5899 Pačič Slavko, 5558 Klepec Franc, 4200 Anžur Miha, 16. maja 1904.	Dr. š. 34 udov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 2244 Plestenjak Alojz, 2270 Podobnik Anton, 4852 Trampuš Janez, 5323 Ratej Jožef, 16. maja 1904.	Dr. š. 217 udov.
Od društva V. sv. Florjana 44, So. Chicago, 111., 3950 Rome Franc, 4919 Fister Anton, 12. maja 1904.	Dr. š. 146 udov.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 4496 Razložnik Janez, 5424 Mrak Mihael, 16. maja 1904.	Dr. š. 67 udov.
Od društva Marije 7 Žalosti 50, Allegheny, Pa., 4465 Flajnik Mihael,
9.	maja 1904.	Dr. š. 94 udov.
Odstopili:
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 915 Borštnik Lovrenc, 9.
maja 1904.	Dr. š. 228 udov.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 4232 Brence Jož., 9. maja 1904.
Dr. š. 112 udov.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 840 Germovšek Anton, 10. maja 1904.	Dr. š. 227 udov.
Izločeni:
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 4825 Šebat Franc, 6256 Lukeš Franc, 11. maja 1904.	Dr. š. 143 udov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 0210 Bahorič Ludvik, 4732 Planin Jožef, 9. maja 1904.	Dr. š. 47 udov.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 2302 Skubiz Anton, 3278 Zupančič Anton, 13. maja 1904.	Dr. š. 240 udov.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 5423 Pivk Janez, 5908 Lipovšek Matija, 14. maja 1904.	Dr. s. 69 udov.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 2281 Štefanič Janez, 11 maja 1904.	Dr. š. 144 udov.
Pristopile soproge:
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 2157 Golobič Ana, roj 1883 2158 Erjavec Marija, roj 1882, spr. 9. maja 1904. Dr. š. 29 sep. K društvu sv. Frančiška Ser. 46, New York, 2159 Jakopin Marija, ro; 1876, spr. 9. maja 1904.	Dr. š. 7 sop
Suspendorani soprogi zopet sprejeti:
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, P»., 925 Raspotnik Terezija, 9. maja 1904.	Dr. š. 51 sop.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, III., 1483 Meglen Jera, 16. maja 1904.	Dr. š. 53 sop
Suspendorani soprogi:
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 1825 Cajnar Margareta, 1326
Dr. š. 31 sop
tajnik K. S. K. Jednote,
903 N. Scott St., Joliet, Illinois
Indianapolis, Ind., 10. maja Tukajšnje društvo sv. Alojzija št. 52 K. S. K. Jednote je v svoji letni seji, ki se je vršila 8. maja, iz volilo novi odbor za sledeče leto. Izvoljeni so bili naslednji:
Jožef Hvalica, predsednikom, Frank Rosenstein, podpredsedni kom,
Alojzij Fon, I. tajnikom,
Andrej Hvalica, II. tajnikom, Jakob Strgar, blagajnikom, Mihael Stanič, zastopnikom, Frank Radež, Anton Mesene, Ign. Turk, nadzornikom,
Frank Rosenstein, Anton Berko-bec, Martin Bele, bolniškim odborom.
Obenem opozarjam in prosim vse one, ki se nahajajo tukaj ali kje drugje, pripadajoče tukajšnjemu društvu, da spolnjujejo |svoje dolžnosti glededruštva in ne napravljajo sitnosti sebi in društvu, posebno pa tajniku.
Vsi dopisi, ki se tičejo društvenih zadev, naj se pošiljajo na spodaj podpisanega.
Srčen pozdrav vsem rojakom širom Amerike!
Alojzij Fon, I tajnik, 715 TVarman ave.
Černič Marija, 11. maja 1904.
MIHAEL WARDJAN,
Haser, Pa., 15. maja. —Prosim, da sprejmete sledeče vrstice v svoje predale, ker je le malokrat citati kak dopis iz našega kraja, dasi je tukaj lepo število'Slovencev, pisave zmožnih. Dne 13. maja nas je obiskal Rev. Josip Zalokar iz Bridge-ville, Pa., ter je ob tej priliki društvo sv. Jožefa št. 58 K. S. K. J. opravilo velikonočno sv. spoved. Spoštovani gospod nam je v lepem govoru v mili slovenščini toplo priporočal slogo in vztrajnost in ob enem tudi za dušo kaj poskrbeti, ker vse posvetno veselje so le kratki dnevi, torej smo le popotniki na poti proti nebeški domovini. Rev. Zalokarju izrekam tem potom za njegov trud inljubavdo slovenskega naroda v imenu društva najprisrč-nejšo zahvalo.
Z delom gre sedaj tukaj prav slabo, zato se je zadnji čas podalo dosti rojakov v staro domovino. Zopet drugi so se podali v druge kraje za boljšim zaslužkom. Ker več društvenikov-uradnikov odpotovalo v staro domovino in druge kraje, je bilo društvo primorano pri seji 8. maja dopolniti odbor ter so bili izvoljeni:
Math. Ferlan, podpredsednikom, John Papež, bolniškim obiskovalcem,
John Adamič, pregledovalcem knjig.
Društvo kljub sedanjim slabim tukajšnjim razmeram dobro napreduje. Želeti bi le bilo, da društve-niki redno plačujejo svoje doneske, ker bi na ta način prihranili mnogo nepotrebnih pisarij.
Prisrčen pozdrav rojakom širom Združ. držav, zlasti pa udom K. S K. Jednote.
Geo. Bohinc, I. tajnik.
SL0VENSK0-HRVATSKA CERKEV SV. JURIJA, SOUTH CHICAGO, ILL.
REV. JOHN KRANJEC, župnik.
Slovesno blagoslovljenje cerkve po mil. g. Jakob E. Quigley-u, nadškofu cliicaškem se vrši v nedeljo 19. junija, 1904, ob 10. uri dopoldne. Veselica v korist nove cerkve se vrši istega dne popoldne na “Lake Side Grove”, ravno nasproti nove cerkve. K slovesnem blagoslovljenju so povabljena vsa slovenska in hrvatskai društva v South Chicago in okolici ter bližnjih mestih. Za dobro postrežbo bo obilo poskrbljeno, ter se bodo na veselici pekli janjci prav po starokrajsko.
tega kar piše ter naj nikdar ne seje nesloge dokler nas še jači ljuba sloga.
Z bratskim pozdravom
August Poglajen.
Chicago, 17. maja. — Sodeč po zjavi g. Vukšiniča, tajnika društva sv. Alojzija, št. 47 K. S. K. J., objavljeni v zadnji številki A. S. bi človek sodil, da je nastala nesloga med tem društvom in onim sv. Štefana, št. K. S. K. J. A stvar nikakor ni taka ter da se vduši vsako natolcevanje že takoj v začetku, mi bodi dovoljeno povedati sledeče: Odborniki društva sv. Štefana so vzeli prostor, na katerem se bo vršil piknik, v najem že 3. januarja t. 1 to je že dolgo poprej predno je društvo sv. Alojzija sklenile obršavati kak piknik. Prostor je bil vzet najem za nedeljo 5. junija in če je po naključju društvo sv. Alojzija sklenilo imeti piknik na ravno isti dan, niso tega zakrivili odborniki društva sv. Štefana. Predno je določilo dan obvršavanja piknika, naj bi društvo sv. Alojzija preje poizvedelo, če bi bil ta dan za nje ugo-del ali ne, in bi se tako preprečil vsak mogoč sporazum. Stari narodni pregovor:	“Kdor paeje pri-
de, preje melje,” je tu prav na mestu.
V bodoče pa naj bo g. Vukšinič malo bolje prepričan o resničnosti
040404040404040404040404
Iz slovenskih naselbin
n
St. Louis, Mo., 15. maja. — Naše mesto je letos “obiskano” od svetovnega blaga,umetnosti in sploh vsega, kar se zamore na svetu dobiti in videti. Vse to se najde pri Forest-parku na prostoru, kjer danes stoje svetovna razstavna poslopja. Prostor meri 1240 akrov in na tem stoje veličastne palače. Do danes je to največja svetovna razstava, kajti prostori zadnjih razstav so obsegali:	V Chicagi 633 akrov,
Parizu 334, Buffalu 300, Philadel-phiji 236 in Omahi le 150. Stroški za st. louiško razstavo so $50,000,-000.
Ko človek hodi po tem razstavnem prostoru, posebno pa zvečer, ko je razsvetljeno to letos resnično svetovno mesto z brezštevilnimi lučmi, ga kar omami to babilonsko delo!' Skoro vse države imajo tu svoja poslopja in narod se vojskuje z narodom, kateri bo lepše in dražje pripravil in se postavil.
Avstrija postavila je tudi veličastno poslopje, in zraven nje ima Švedija svojo neveliko ali krasno hišo. Zopet bliže tu ima Kitaj cesarsko palačo z opravo princa kitajskega, ki se mudi sedaj tu. On ima tu svojo sprejemno sobo z napol, zlatio mizo iz dragocenega lesa, kot s sabo ima tudi njemu priljubljenega boga — malega malika, ki ga vsaki dan moli, kot mi je spremljevalec povedal. Zopet zraven je igralna soba, v kateri je dragoceno pohištvo, s pregrinjali iz najboljše svile ali Žide. V tej sobi miza je precej poškodovana in to menda spota. Zopet drugje ima spalno sobo, ki je zopet vsa v zlatu in iz umetno izrezljanega drazega lesa V to njegovo palačo se ne pride vsaki čas. Pred palačo so razne kitajske urejene stvari, kot razni
maliki, svečnik z rudečimi svečami, katere gore ob času, ko je princ doma.
Preveč bi vzelo, ako bi vse opisoval, kar se tu vidi. Človek bi moral leto potovati, da bi vse to videl, kar imaš tu na ogled. Tako n. pr. sem v par dneh zajutrkoval v Carigradu (Konstantinoplu), kjer so me vprašali, ali hočem po turško zajutrkovati; južinal sem zopet v Cairu (Egipt), kjer so mi piskali na piščal in tolkli na boben; popoldne pil sem čaj v Ceylon-palači, kjer mi ga je postrežnik prinesel v obleki ondotne dežele, kjer so ljudje srednje postave, zagorelo črnkastega obraza in lase na glavi imajo moški skupaj zvite kot kaka ženska, ki se ji noče česati, in vrh glave imajo okrogel glavnik tako, da je krog zadej; in večerjal sem pa v Jeruzalemu, katero mesto, kot mi je sprevodnik pravil, v resnici tako izgleda, kot je tu ponarejeno.
Tu se sreča človeka kakoršnega koli naroda na svetu. Posebno zanimala me je filipinska vas, katero so sem dospeli Filipinci ravno stavili. Koče so gradili po ondotni šegi in delali strehe iz listja. Ti ljudje so še precej divji Jvideti. Kajti otroci v tej vasi bili so kar v materni srajci in ženske so bile za silo oblečene, možaki so pa bili prav po vzoru Adama, kot nam ga slika prinaša ob času, ko je bil izgnan iz raja. In vsa ta družba sukala se je pri delu z nerodnimi sekirami in ojstrim zidarskim orodjem. Ženske pušile so pipice in nekatere pa smodke.
Nekatera poslopja še niso povsem gotova, a kjer so odprta vidijo, se krasne reči. Posebno me je zanimal v stavbi dežele Washington pripeljani kos drevesa, ki meri naokrog 30 čevljev. V njem je pisarna, kjer je ravno neka gospodična pisala in nekdo govoril na telefon. Kot so mi tu povedali, pride še drug kos drevesa sem in ta bo meril 10 čevljev več naokrog.
Pozdrav!
kinja Rozalija Jančar. Opekla se je grozno vsled eksplozije gasolina. Ž njo so bile poškodovane še druge tri ženske. V delavskem oddelku tega hotela so ženske snažile sobo. Rozalija Jančar je cedila leseno opravo z neko tekočino, v kateri je bil gasolin. Na neznan način je prišla ta tekočina v dotiko z gorečo svečo. Nastala je eksplozija in obleka naše rojakinje je bila v tre-notku v ognju. V groznem strahu je nesrečnica zbežala iz sobe, toda veter, ki se je naredil na ta način, je ogenj še bolj razpihal. Več druzih žensk ji je priteklo na pomoč, toda ognja niso mogle pogasiti. ¡Slednjič jo je nadzornica s silo potlačila v banjo ter spustila nanjo vodo in ogenj pogasila. Tri ženske, ki so prišle Rozaliji Jančar na pomoč, so bile opečene, toda njih poškodbe niso nevarne. Rozalijo Janhar so z ambulanco odpeljali x Lakside bolnico. Zdravniki imajo nekoliko upanja, da okreva.
George Liddington je včeraj zjutraj ustrelil rojaka M.- Urbančič-a. Urbančič je šel v bližini Liddingto-novega stanovanja domov, ko je bit ustreljen. Liddington se zagovarja, da je mislil, da je Urbančič “bur-gler.”
Urbančič je bil prepeljan v bolnico sv. sv. Aleša, Liddington pa v zapor. Urbančič je stanoval na 71 Rural st.	JV. J).
Cleveland, 0.,	14- maja. -
Zadnji četrtek opoludne se je v Hollenden hotelu, na voglu »upe-rior in Bond Sts. ponesrečila roja
Forest City, Pa., 14. maja. — Dne 11. t. m. začeli smo z prvim pripravljavnim delom|za novo-slov. cerkev sv. Jožefa. Dela se hitro, â ravno tako so tudi Občinarji vsi vveti za to potrebno delo. Prihod*-nji mesec začeli bodemo tudi zidati, in upamo, da se bode tekoče leto toliko zvršilo, da bomo lahko pred zimo šli v svojo lastno cerkev. Sploh, ako bodo naši rojaki toliko vztrajali dalje, kolikor so dobre volje v začetku pokazali, ne bode le cerkev kmalu končana, ampak tudi kmalu plačana.	J. T.
Ely, Minn., 13. maja. — Tukajšnji Zenith-rudnik je prenehal z delom. Tudi rudnika Sibley in Savoy bodeta začasno ustavila delo. 300 mež bo praznovalo nekoliko tednov.
E- ANGLEŽI V TIBETU. -2
5*	Z

Tibet—do naj novejših časov skii-ta, deveta dežela za svetovno zgodovino. Malo vemo o tej obširni in le slabo obljudeni deželi med nebotičnimi gorami. Tibet, ki je kos ogromnega kitajskega cesarstva, je okoli 4000 metrov nad morjem vi-eoka planjava, ki meri nad dva milijona štirjaškik kilometrov ter šteje nad dva milijona prebivavcev Severno vzbodni del je večinoma pusta in divja planjava z mnogimi jezeri. Poletja so kratka, zime dolge in hude. V gorkčjših dolinah raste riž, sadje in vino, žita malo. Po planjavah in goščah so so divji konji, divje ovce, antilope, volkovi, lisec0, ptičev pa je jako malo. Velika nadloga v deželi so psi. Dobivajo se rudnine: zlato, razni dragoceni kamni, sol, boraks itd. Večina prebivalstva je mongolskega rodu, ki je pomešano i sorodnimi rodovi, ter se peča sko raj izključno s poljedelstvom in živinorejo. Trgovina s pridelki je v rokah velikašev.
Glavno mesto dežele je Lhasa, ki šteje stalnih prebivavcev okoli 35.-Ü00. Ker pa je Lhasa za budiste «veto mesto, kakor Meka za Turke, je v mestu povprek vedno okoli 70.000 romarjev. V mestu namreč prebiva poglavar budizma, Dalai-Lama, najvišji duhovnik Mongol-«ev in Tibetancev. Po samostanih v mestu živi okoli 16.500 menihov, ki časte Budo. Na zapadni strani mesta je na skalnatem strmem griču palača in tempelj Dalai Lame, Pato-La, na nižjem južnem griču semenišče za budiste, Kiakpori. Mesto Lhasa ni obzidano, hiše so v boljšem delu mesta zidane, sicer pa male koče z največjo mongolsko nesnago. Palača Pato-La je bila «grajena 1. 1043. Bližnja okolica je rodovitna in dobro obdelana, od vseh strani jo obkrožujejo visoke gore, ki branijo tujcem vhod. Poglavar Dalai-Lama je danes le orodje kitajske vlade brez posebnega političnega vpliva. Od leta 1746. prebiva v Lhasi vedno kitajski »mandarin kot namestnik kitajskega vladarja z vojaško posadko, ki šteje 4o 500 kitajskih in 1000 tibetanskih vojakov. Po deželi jo razpostavljenih za varstvo še nad 3000 kitajskih vojakov. Mesto Lhasa je med najvažnejšimi trgovskimi mesti v «¡redi Azije.
Ta dežela je bila do najnovejših «Sasov popolnoma zaprta proti sosednim angleškim naselbinam. Le redkokdaj so se upali potniki skozi ledene puščave preko štiri do šest tisoč metrov visokih gorskih prelatov ob meji, koder je tako redek zrak, da se malokdo obvaruje smrtne bolezni. Doslej je menda prišlo v mesto Lhaso le 9 radovednih tujcev. L. 1846. sta prišla v Lhaso, kolikor je znano, prva dva Evropejca*, pogostili so ju z zastrup rij eni mi jedini. Znana preiskovalca neznanih dežel, Prevalski in Sven Hedin sta se morala vrniti, preduo sta videla glavno mesto. Isto srečo »sta imela 1. 1895 Littledale in njegova žena, ki sta morala odburiti dan hoda od Lhase. \ eč sreče so imeli azijski potniki. Okoli leta 1880. je z zvijačo prišel v mesto neki preoblečen Indijec, 1. 1894. dva ruska Kalmika Budove vere; 1. 1897. pa se je z Japonskega podal tt» pot v Tibet Elai Kavaguki, da v Lhasi proučuje stare tibetanske spise. Potoval je skozi Kalkuto v Darjiling v himalajskih gorah. Tu ■se je v 16 mesecih za silo naučil tibetanskega jezika. Preoblečen kot tibetanski menih je potoval skozi Nepal, kjer se je seznanil z budisti, ki so mu kot prijatelji iadali neko skrivno stezo v Tibet. Na potu je prestal mnogo nevarnosti ia lakote. Po mnogih težavah je venda» prišel v Lhaso, kjer je bival dve leti skrit pri nekem znancu. Ko so pa ogleduhi izvohali, da je tujec pobegnil je hitro nazaj v Indijo. Te osebe so edine, ki so približno opisale Tibet, mesto Lhaso in prebivalstvo.
Na to skrito deželo pa preže od severa Rusi, odjuga Angleži. L. 1888. je angleška četa 2000 mož
prvič napadla Tibetance, da odpro angleški trgovini pot v Tibet. Dne 5. grudna 1893. so Angleži sklenili trgovinsko pogodbo s Tibetanci, ki pa le niso pustili Angležev v deželo, marveč iskali ruske podpore. Ko pa so bili Angleži zapleteni v bursko vojsko, so se Tibetanci popolnoma nagnili na rusko stran. L. 1900. in 1901. so Tibetanci poslali svoje zastopnike v Petrograd, da se poklonijo ruskemu carju. Začetkom lanskega leta so Rusi poslali dve ekspediciji v Tibet, ki pa nista mnogo opravili.
Ko pa so Angleži 21. maja 1902. končali vojsko z Buri, so takoj začeli prodirati proti Tibetu. Lansko leto je ruski veleposlanik v Londonu odločno zahteval od angleške vlade, naj angleški vojaki ne silijo v Tibet. Toda Anglež je iste vrste političen kramar, ki ti zleze skozi okno v hišo, ako ga pri vratih vržeš iz hiše.
Po dolgih obravnavah s kitajskim mandarinom v Lhasi so Angleži pred zadnjo zimo poslali v Tibet polkovnika Jounghusbanda z vojaško četo, da prične “mirovna pogajanja”. Dalai Lama pa je odločno odbil vsak razgovor, dokler se polkovnik z vojaki ne umakne nazaj na angleško ozemlje. Tako je angleška ekspedicija sredi zime ostala na polovici pota.
Mejtem pa je izbruhnila rusko japonska vojska. Angleži so dobili večji pogum, in polkovnik Jounghusband je pričel dalje prodirati v Tibet. Dne 27. sušca mu je prišel na pomoč še general Mac-donald z oddelkom vojakov do mesta Phari, kjer je bil Jounghusband utaborjen več mesecev. Zbranih je bilo tu 1000 Angležev s šestimi topovi. Drugi dan se Angleži vzdignejo proti mestu Gjantse. Dne 31. sušca pride angleška četa malo višje od mesta Thuna, kjer sreča 1500 mož tibet. armade. Ker se Tibetanci niso hoteli umakniti, so jih Angleži obkolili, nad 400 postrelili, okoli 200 pa vjeli. Ta angleška “zmaga” ni ravno sijajna, ker Tibetanci so bili oboroženi le z loki in starimi puškami, ki so jih baje dobili od Rusov. Zanesljivih novejših poročil še ni. Gotovo pa bodo skušali Angleži priti do glavnega mesta Lhasa, da dobe v pest pogla" varia Dalai Lama, ki je odločen nasprotnik nenasitnih Angležev.
Bitka dne 31.sušca pa utegne biti za Tibet, Anglijo in Rusijo še velikega pomena. Tekla je kri, in Angleži bodo skušali Tibetancem vsiliti svoje “varstvo”, dokler imajo Rusi opraviti z Japonci. Vprašanje je le, kaj store Rusi. Ruski listi že sedaj očitajo Angležem izdajstvo in roparstvo. Vsak korak, ki ga Angleži store v Tibeta, more zmanjšati ruski ugled pri Tibetancih in sosednih narodih v Aziji. Rusija namerava, kakor poročajo list', poslati večjo vojaško četo iz Turkestana proti Afganistanu, da povrnejo Angležem. Gotovo pa je to le začetek novih bojev v Srednji Aziji, kjer se povsod srečujeta Rus in Anglež, ne kot prijatelja. Morda so ravno Angleži skrivaj nahujskali Japonce za vojsko z Rusi, da sami pečejo krompir ob tujem ognju.	“Slovenec” (18. apr).
00404
J VE
0404404040400404
LIKA SREČKA
Francosko spisal Michel Thivars. ♦0+0+0+00+0+
r=j
Suh, majhen, poln gub, kakor jabolko, ki se čez zimo shrani, je bil oče Laudry, ki je bil eden tistih skopuhov,o katerih se govori, da bi celo surovo jajce v štiri dele razrezali.
Po smrti svoje žene je opustil poljedelstvo in je živel sam v mali hišici na zadnjem koncu vasi.
če rečem “sam”, ni to popolnoma resnično, kajti imel je svojo staro deklo pri sebi. Toda ta uboga oseba ni štela nič. — Stara štirinajst let je prišla k očetu Landry kol kravja dekla ia tam je ostala. Sploh je bila malo slaboumna, toda zvesta in je resnične občudovala svojega
gospodarja, ki je njeno dobro voljo in delavnost dobro izkoriščal, ne da bi ga vest kaj pekla.
Nekega dne.ko je oče Laudry, da bi si prihranil plačilo zidarju, sam svoj vrtni zid v bližini močvirja popravljal, so je malo nerodno obrnil in je padel v vodo.
Nekaj trenutkov je cepetal in kričal, kolikor so mu dopuščale moči na pomoč. Toda nihče ga ni slišal. Slednjič je zginil v vodi, ko je prišla Brigita.
V	veliki nevarnosti je skočilo dekle v vodo in posrečilo se ji je potegniti svojega gospodarja na breg. Vzela ga je kakor zavoj naročje in ga nesla v posteljo, kjer se je ogrel in zopet zavedel.
“Ti si me iz vode potegnila, tega ti nikdar ne pozabim, Brigita, hčerka, slišiš! Hočem ti dati darilo.”
Res jo je poklical še tisti večer, po dolgem obotavljanju potegnil iz žepa veliko usnjeno listnico, vzel iz nje en listek ter skremžil obraz, kakor bi mu zob izdirali.
‘Tu, Brigita, tu imaš svoje darilo. Dam ti ta frank poleg tvoje plače! slišiš poleg tvoje plače. Ne zapravi ga.”
V	razmerju z izkazano uslugo ni
bilo to darilo nič posebnega, zato je pristavil oče Laudry, da bi svojemu darilu dal večjo vrednost:	“To je
ravno cena za srečko; kupi si eno in lahko zadeneš 100.000 frankov.”
Bilo je prvič v življenju,da je bil oče Laudry tako darežljiv. Spomin na to pa je dolgo preganjal. Zanimal se je za usodo svojega franka in tako je večkrat vprašal dekle, če je že kupila srečko. “Še ne, gospod ”, je odvračala vedno. Slednjič pa, da stori konec temu povpraševanju, reče pri neki priliki: “Da, da, gospod, kupila sem si jedno.”
“Ah! Katero številko pa?” “Številko 34.”
“To je dobro, to je dobro!” je rekel starec in si je zapomnil številko dobro. “Le ne izgubi je!”
Laudry se je skoraj že potolažil zaradi svoje zapravljivosti, ko se je nekega dne strašno razburil pri vaškem brivcu, h kateremu je včasih zahajal, da je zastonj časnike čital.
Časnik je prinesel seznamek dobitkov in v začetku poročila so stale besede; “Številka 34 dobi veliki dobitek 100.000 frankov.
Časnik je odložil in poparjen odšel z velikimi koraki proti domu.
Brigita je postavila skromen gospodarjev zajtrek na mizo: orehe in sir. Starec se je vsedel k mizi, toda ni mogel jesti. Napor mu je stiskal vrat. in grižljeji so mu zastajali v grlu.
Pa kaj Vam je vendar, gospod?” ga je vprašala Brigita.
“Nič!”
“Pa vendar niste bolni?
“Nič mi ni, če ti rečem”, se je zadrl jezno.
Nekaj dni je opazoval Brigito skrivaj. Je-li vesela, da je dobila slotisoč frankov? Toda ne, dekla, ki ni ničesar slutila, je delala mirno in je bila kakor navadno dobre volje. Laudry je sedel na žarečem oglj«.
Nekega dne si je vendar upal tresoč se vprašati: “No, nič novega, Brigita, hčerka?”
“Nič novega, gospod, samo ena kura je zbolela.”
Torej ni vedela ničesar, a da bi ji razodel veselo novico, toliko moči ni imel Laudry. Zdelo se mu je strašno, da bi imel drugi dobiček od dobitka, od teh 100,000 frankov, ki “izvirajo od njegovega franka, od njegovega lepega denarja.” Slednjič je nekaj iztuhtal.
Najprvo je zapovedal Brigiti, da zakolje najdebelejšo kuro ter pripravi tudi kos slanine. Mej tem je on sam prinesel iz kleti steklenico vina, ki je bila za dračjem skrita. Konečno je dal dekli denar za sladkor, kavo in žganje. Brigita se je vprašala, če ni njen gospodar znorel.
“Kaj mu jele prišlo na pamet”, si je mislila.
Še bolj se je začiidila, ko ji je velel starec za dva pokriti in se je morala njemu nasproti usesti.
“O, gospod... nikoli... nikoli se ne bom drznila...”
“Usedi se, ti rečem”.
Brigita se ni mogla načuditi. Ko
je prišla na vrsto kava, ji je rekel starec brez uvoda:
“Stvar je namreč ta, otrok moj, slišiš: oženiti se hočem.”
“Da gospod”, mu je pritrdila. “Saj še niste prestari. Ne rečem tega, da bi se vam prilizovala. Četudi ste že malo stari, vendar ste se dobro ohranili.”
“No, če tako misliš, se bodeva vzela, če hočeš...”
Zdaj je Brigita skoro vznak padla.
“Vi se šalite gospod?”
“Čisto nič ne”, je rekel stari kmet in nadaljeval, da se začenja starati in da nima nikogar.
Oklicali so ju in vzela sta se. Po končani poroki je peljal “mladi” ženin nevesto hitro domov in je rekel, ko je vstopil v hišo: “Brigita, kam si dala srečko?”
Pri tem si je zadovoljno mel roke.
“Katero srečko?” je odvrnila. “No, svojo srečko!”
“Pa katero vendar?”
“No saj vendar veš!” je vzkliknil Laudry,'nestrpno, “srečko za frank, ki sem ti ga daroval.”
Mlada žena se je začela neumno smejati.
“Ah, tisti frank! Slišite gospod, v loteriji se malokdaj dobi, in ker je bilo zadnjo zimo tako strašno mrzlo, sem...”
“No?” je vprašal Laudry, izpre-minjajoč barvo na obrazu.
“Sem si kupila mesto srečke za frank par toplih čevljev iz klobu-čine.”
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. .
ssmssEzmEESfaimEmgEBe sssji
I— -- ■■■*---------------------------------------«
fi
i
PRAVA SREČA JE ZA NAS NAROD,,
§ ko najde tukaj na tujem svetu v slučaju bolezni, člpveka, katere-3 mu z mirno vestjo zaupa, znajoč, da če bit v kratkem času popol-ai noma ozdravljen od svoje bolezni.	|3
S8	Is
Vse novine ga jednako slave in hvalijo zaradi njegovega | izkušenja v zdravenju, zato ga pa tudi mi preporočamo našem rja narodu in potrdujemo, daje	s
{Prof. Dr. E. C. COLLINS,j
j iz vseučilišča v New-Yorku, \
«J jedini zdravnik, kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti. [1 ifi	’	p
jjj Kakor bolesti na plučah, prsih, želodcu, črevab, jetrah, meh- 1 JU urju, ledvicah,, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, Ifi aj prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi. griža, otekle noge ahi [L 3 telo, vodenico, bolečine v grizu, zlato žilo (hemeroide), onemog- [j* in lost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz |tJ ffj ušeš ali oči, gluhost, slepost. raka, hraste, garje in rane, šumenje f-J @ v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca ij| pl kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. Collins je p! jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse
I SPOLSKE BOLEZNI PRI MOŽKIH !N ŽENSKAH. I
lodca ozdravljen.
Collrns-ova! srca se Vam zahva-
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. __
Alexander [Was z?
Chicago telef. 2794 JL^N. W. telef. 927
122 Jefferson Street:::::JOLIET , ILL
POSEBNO OBVESTILO.
Nova prekomorska vožnja čez sredo-zemsko-adrijansko morje, po proiskušeni črti
Cunard Line
ustanovljena l.
....Najstarejša prekomorska črta....
S 26. aprilom je upeljala Cunard Line direktno vožnjo iz New Torka v Trst in na Reko, s prestankom v Neapolju.
Ti izborni in moderni parniki z dvojnim vijakom, zidani leta 1904, imajoč nad 10.000 ton teže, odpljujejo iz New Yorka k&kor sledi *
ULTONIA (z dvojnim vijakom, 10,402 ton teže) v torek 24. maja.
SLAVONIA, (z dvojnim vijakom, 10,605 ton teže) v torek 7. junija.
PAN'NOXIA (z dvojnim vijakom, 10,-500 ton težo) v torek 21. junija,ter zatem rsdno vsakih 14 dnij.
Povprašajte pri naših agentih o nizkih cenah in posebnih novih udobnostih v tretjem razredu. Agenti se iščejo v vsakem kraju. T. G. WHITING, Mgr., Dearborn la Randolph Sts., Chicago
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
The ü. S.” 105. in "Meerschaum” 5c.
Posebnost so naše
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls.
Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins spolske bolezni zmiraj, ozdravil.
Čitajte! Nekoliko najnovejših zahval, kaz njegovega izkušnjega zdravenja.
Kroničen katar Slavna zdravilnica želodca in slabo prebavanje že-
ljujem za poslana zdravila, ker sem od njih odmah ozdravel tako da sem takoj zopet pričel, delat, poprej pa že 8 mesecov nič delat nisem mogel. Vam dam na znanje da sem bil tukaj pri nekem, zdravniku 3 tedne, ali pomagat mi nikakor ni mogel. Potem se.m se zdravil pri drugem 8 tednov in „	, v tudi ta mi ni mogel pomoči,
dJ Janko pl. Krilcič tako da sem se odločil da |] Tyrone, Pa. ---j-----------------•—-•--j------•
naj si bode od katere
katera so najboljši do-
Bolezen na pln- sj čach naduha in h kronične boleči- kj ne v želodcu o- j| zdravljene.
m
p
Ifi-
Simon Luzar,
nedam omenjenim zdravni- 41 North Front st. kom tudi ne jednega centa. Reading, Pa.
ni Ko sem se na Vas obrnil in začel Vaše zdravila rabit 1] mah ozdravil. Vsakem od mojih znancev in prijateljev Vas čem [n priporočiti.	[|
I
sl
sem od- k
I
Ostanem Vam zahvaljen kakor svojem največjem dobrotniku [J
Vaš	M. Medenjak, @
120 Central Ave, Kansas City, Kansas, [ji Zato, če bolujete na kateri bolezni zmeraj, najsibode zastareno [^! boleznijo, ali pa da so Vas neizkušeni zdravniki pokvarili—opišite p točno svojo bolezen v maternim jeziku, ter pišite na	g
Profes. Dr. E. C. COLLINS,
140 W. 34tli Street, Netv York.
Prof. Collins Vam bode dal na podlagi diagnoze najboljša zdravila, po katerih se bodete gotovo popolnoma ozdravili.
^	Ti—]	^--171 7, HUn	7 V7l IJm]	zL] til
NAŠE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. .Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway, Joliet, III.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Paon s35
GEO. LAICH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844.
— priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj novi
salo on,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago.
M +i \ 4 D AIT Arni r prodajalec ur, verižic, uhanov, ivittlljd rU&UlCIl prstanov in druge zlatnine.
4$| BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG
Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto.
Pišite ponj.
Ure jamčene za 20 let in velikosti kot slika s 15 kamni.........$16.00
Srebrna močna ura z enim pokrovom A in 15 kamni..............$14.00
Nikljasta ura s 7 kamni..$ 6.00
Dobe se tudi srebrne ure z dvojnimi pokrovom, istotako tudi 14 karatovfa»p? s'"-zlate kar naj cenjeni naročniki por|''ji želji navedejo v pismu.
Urno kolesovje pošiljam kakoršno si kdo izbere Elgin ali Waltham.
Pošteno blago po zmerni ceni
je moje geslo. _____________
Razprodajalcem knjig dajem rabat (popušt) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Družinska pratika za 1. 1904, 10c.
Naslov v naročbo knjig je napraviti: Naročila za ure in vse druge stvari
M. POGORELC, Box 226, Wake- naj se pošiljajo pod naslovom. M.
«pi,i m ¡pi,	POGORELC, Care of B. Schuette,
neia, micii.	62 state	Chlcaff6.
Anton Schager
411-412 Barber Bldg. JOLIET, ILL.
Oba telefona štev. 400
Zavaruje hiše ia poslopja kakor tndi pohištvo in premakljivo lastnino proti ognja. Zavange tudi vaše življenje proti nezgodam in smrti,
oooooooooooooooooooooooooo
i Frank Medosh
2C0 E. 95th St. So. Chicago, 111. --------4004--
¡1 ^jostilničar.......
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu
Telefon 1841.So. Chicago
ZDRAVILNI ELEKTRIČNI PAS.
Priporočen od zdravnikov, 5,000 spričeval o 5,000 ozdravljenjih, sedaj v rabi na 5,750,000 pasov.
Nemudoma ozdravi: revmatizem, nevralgijo, glavobol, padavico, neprebavnost, spločno opešanost, bolezen v križu ter razne druge bolezni.
NaSa znižana cena #1.00 omogoči, da si ga lahko vsakdo omisli. Denar je treba poslati naprej z naročilom po Money Ordru ali registr. pismu. Navod za rabo v slovenskem jeziku je poslan z vsakim pasom.
C. F. ZAHUBA Ac CO.,
| 309 N. 4th Street. Dept. As.	CLARKSBURG, W. VA.
A
POSKUSITE Jfe!
Kvlaoser Waldkrauter
»MAGENBITTERS. Najboljši kričistilce na svetu.
Napravljen je iz 77. različnih korenin in zelišč.
ZAJAMČENO ABSOLUTNO ČIST.
zoper revmatične neprilike, bolezni v želodcu, ledvicah in jetrih. Ojači in prenovi cel sistem.
Gotovo zdravilo
THE CORNHAUSER DISTILLING CO.
jedini lastniki za Združene Države in Kanado. 281 E. Madison Street,	CHICAGO, ILL.
Aliliael Kočevar,
. Zastopnik za Joliet in okolico.
Cor. Statejn Ohio Sts.	JOLIET, ILL.
NAZNANILO.
The Sunny Brook Distillery Co.
BO IMELA CELO DISTILERI.JO
v popolnem poslovanju
NA SVETOVNI RAZSTAVI — ST. LOUIS
Ne pozabite obiskati
blizo
agrikulturnega
poslopja

te velezanimive izlozbe.
Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo.
Poskusite naše pivo in nebodete se goljufali.
Anheuser-Busch Brewing Association
Največji pivovarji na svetu!
V
s»
v/
v/
w
VV
SEVEROVA ZDRAVILA.
W
...SEVEROV...
ŽELODČNI GRENČEC
poveča telesno krepost, pospeši eilost duha ter uravna prebavljivost. 50cin$1.00.
Severovi praški
zoper glavobol
gotovo ozdravijo vsak glavobol in nevralgijo.
25c s pošto 27c
SEVEROVA
SRČNA TONIKA
uravna tok krtu, ojači mišice okoli srca in premaga vse srčne hibe.	$1.00
Severov
...LAXOTON
sovražnik vsake želodčne za-basanosti. Najboljše zdravilo za mlade in stare. Hitro in zanesljivo.	25c
T E R O V O
olje sv. G
NEMUDOMA OLAJŠA IN OZDRAVI REVMATIZEM, NEVRALGIJO, OTEKLINE, BOLEČINE V ČLENIH, SPAHNENJA UDOV IN VSA VNETJA.
Oetnsi 50 centOTT.
*! 1/
\f/ V/ V/
i
v»/ \> V
Severovo zdravilo (to	zoper kolero
N f zanesljivo zdravilo zoper krč ( f in zvijanje V trebuhu nn-letne bolezni in
Severovo zdravilo zoper **evitiatizem
ozdravi zanesljivo vse napade revmatizma in otrplost yljf —tov ter izžene ves strup iz
25c in 50c	—esa. #1.00
Severove kapljice za otroke “’nesejo fflir in spanje bo-■ otrokom. Nimajo v sebi... - škodljivega, ti. centov	Severovo zdravilo za jetra iti ledvice uravna in okrepča te organe ozdravi vse njih bolezni ter uravna odtok vode iz telesa. 75c in $1,25
NA PRODAJ V VSEH LEKARNAH IN TRGOVCIH Z ZDRAVILI. NASVETI O VSEH BOLEZNIH ZASTON,
W- F. SE¥ERA
CEDAR RAPIDS, IOWA.
SPOMINI NA DOMOVINO.
X	Spisal M. P.	T
XXX.
Po pardnevnem bivanju v Škocjanu podal sem se proti Šempetru. Vlak bil je prenapolnjen in razun v oddelku za gospe ni bilo prostora, da bi bil sedel. Šel sem torej in sedel med gospe. Kako pa pogledam, ko me nemško opomni neka dama, da tu je prostor le za gospe, nakar ji odgovorim: “Ker je prostora zadosti praznega in sem plačal kot gospe, imam tudi pravico sedeti, ali ne, milostna gospa?” No, in med gospemi pripeljal sem se v Šempeter.
V Šempetru si najmem voz in odpeljem se proti Kalu, ki je oddaljena vas uro od Šempetra.
Na cilj vožnje, to je v Kal do-spevši, ogledam si okolico. Zlasti me je zanimal kraj ali grad, danes v lasti knežaškili in kalskih kmetov, ki so ga kupili pred par leti. Ta grad bil je nekdaj lastnina Vilharjev, iz katere rodovine je izišel tudi slavni notranjski pesnik Miroslav Vilhar. No, in če je resnično, kar mi je še stara teta pripovedovala, je ta grad, sedaj lastnina že omenjenih kmetov, ki so ga kupili večinoma z ameriškimi dolarji, obenem rojstni kraj mojega očeta. Pa če je to ali ne, tega se spominjam po pripovedi svojega pokojnega očeta, ki mi je dostikrat pravil, da njegovi starši bili so oskrbniki tega gradu. In ko so nekdaj prišli k temu samotnemu gradu tatje, jih je skrben pes pravočano naznanil, na kar so neki z neznanskimi psovkami brez plena odšli, češ, kuže “ne zastopi manire”. In tomijerajn ki oče mnogokrat pripovedoval o pridnem pasjem varuhu v Vilharje vem gradu na Kalcu in da on bil je takrat, ko so bili tatje tja prišli, še čisto majhen. Ogledal sem si ta kraj in ne ravno velik nekdanj Vilharjev grad, ki ima okoli precej lepega polja in mnogo gozda.
Na drugem griču od tega gradu, če se gre proti Šempetru, je starodavna vasica in cerkev na Taboru. Iu tu neki imeli so naši pradedje trdnjavo proti krvoloku Turku. Tu krog je pokopališče, kamor so neki nosili v starih časih zakopavat celo od Cerknice in več druzih vasi te okolice.
Ko sem si ogledal vas Bač kot i Knežak, iz katerih vasi je precej rojakov v Ameriki, podal sem se nazaj proti Šempetru.
Ustavil sem se v gostilni blizu
kolodvora pri Fr. G............ Po
okrepčilu poprašal sem za brivnico, nakar so mi svetovali, da najbolje obrije v bližini kolodvora na strani proti Trstu neki železniški čuvaj. No, in res naredil je prav po moj-stersko. Kot mi je nekdo pravil, je ta začasni brivec še neki cesarja enkrat bril, in koliko je dobil darila, še svoji ženi ni povedal; no, ali je bilo to res ali ne, ne vem.
Šempeter je železniška postaja, iz katere se cepi železnica na več strani; in ker od tu se pelje tudi proti Gorici, jo odrinem tja.
Ko pridem v Gorico, peljem se iz kolodvora proti Solkanu. Ko sem se peljal skozi krasno mesto Gorico, dopadal se mi je zlasti trg Travnik, z lepimi moli in mestnim parkom.
Solkan je zadnji kraj goriške okolice, da stoji na ravnem. Potem začno že skaloviti hribi, in nad Solkanom dviga se gora Skalnica, visoka 688 metrov, in od 1. 1539. to goro imenujemo Sv. Goro.
Za časa, ko je Martin Luther učil in ustanovil svojo vero, ki se je neki jela širiti tudi v naše slovenske kraje, se je Nebeška kraljica prikazala Uršiki, ki je pasla ovce na tej gori. Ko je na vrh te gore pripasla svojo čedico neko soboto, je zagledala prikazen Nebeške kraljice, ki je velela:	“Reci ljudstvu, naj Mi
tukaj hišo zida in Me milosti prosi.” Ko je deklica, ki je bila doma drugo stran gore od Solkana iz vasi Grgarje, to naznanila in je ljudstvo začelo hoditi na ta kraj, so jo V Gorici zaprli v ječo, odkoder je pa bila vsakikrat na čuden način ven izpeljana. Vsaj tako kažejo slike, ki so po raznih kapelicah slikane ob potu na'(Sv. Goro; ta|pot je dolga do 3 ure hoda in opremljena ponekod s stopnicami. Nazadnje je sodnija to deklico zaprla v posebno ječo in obdala s stražo.
(Dalje prih.)
I MALI OGLASI.

NA PRODAJ—HIŠA S 5 SOBAMI
na 707 N. Broadway in dvojna hiša z 10. sobami na 1105 N. Broadway v Jolietu. Za nadaljne podrobnosti pišite na Geo. Beyer, Room 014 Millikin Bldg., Decatur, 111.	22t4
ZEMLJIŠČA-HOMESTEADS —
na Rosebud Reservation, Gregory County, So. Dak., so seda j odprta za naseljevanje. Za natančen popis, knjigo in mapo pošljite $1.00-na agenta Jos. Stukel, 209 Indiana St., Joliet. 111.
.	22t4
NA PRODAJ ŠE DOBRO OHRA-
njeno novo pohištvo po nizki ceni. Vprašati je pri Jos. Gršič, 1205 North Broadway.	2114
KADAR IŠČETE SLUŽBE, SVO jega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu, ki vedno prinašajo uspeli. Cena za jedno uvrščenje 25c, ^a 4kratno pa 75c, Svoto je poslati z oglasom naprej.
NA PRODAJ HIŠA IN LOTA
ha 1208 N. Center St., Joliet. Hiša ima tri sobe in še nova. Dobi se za $750. Več pove istotam lastnik John Šušteršič.	23t4
KDOR IZMED JOLIETČANOV želi kupiti parobrodne kaite iz ali v Evropo za vse hitre parnike in po nizki ceni, ter poslati denar v staro domovino naj se obrne na John Šušteršič, 1208 N. Center St.	23t4
DOTTONI ROJAK ŽIVEC V
Rockdalu, ki mi dolguje $10 že 4 leta, je naprošen, da svojo stvar v kratkem poravna, drugače ga bom prisiljen s polnim imenom naznaniti v listu. Frank Hribar, 101 Indiana St., Joliet, lil.	23 2
PRODAM IZ PROSTE ROKE
svojo hišo št. 46. pri mostu ob Lahinj’, najpripravnejšo za gostilno in mesarijo, obstoječo iz 7. kleti, velike sobe za gostilno, ki je že bila v ti hiši ter še iz 5. drugih sob za stanovanje poleg velikega hleva ter prostornega dvorišča. Prodam tudi iz proste volje hišo v kateri sedaj stanujem, ki je pri cesti ter tudi zelo pripravna za gostilno ali prodajalno. Cena ugodna. Več se poizve od lastnika. Jakob Stipanič, Gradac št. 7, U, Krain, Austria. 23t4
Ua prodaj še 6 lot
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini 8 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijski vino, dobro žganje in tržim najboljie smodke.
1012 N. Broadway, Joliet, llls.
Telef. 2252.
Vprašajte svoj ega mesarja za
i
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street Joliet
RRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke ctne.
104 Jefferson St., blizo mosta.
ANA VOGRIN,
603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727 IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam
POZOR, ROJAKI!
Pričela se je pomlad. Marsikateri rojak si bo sedaj postavil ali pa popravil svojo hišo. Naznanjamo Slovencem in Hrvatom, da smo podpisani pripravljeni izvrševati vsa v stavbinsko stroko spadajoča dela v splošno in popolno zadovoljnost vsakemu in to po najnižji ceni.
Priporočamo se rojakom, da se zaupno obrnejo do .nas.
Matija Fink, Jelin & Joseph Mausar,
202 Stone St. N. W. Plione 1142.	118 N. Bliiff St.
Fred Sehring * Brewing Company
..	"■unm_
MRS. KARLA REHN,
IZPRAŠANA BABICA.
(Midwife)
608 Cass Street,	JOLIET, ILL.
N. W. Teleph. 741.
MARTIN TRLEP,
222 So. Genessee Street, Waukegan, 111. SLOVENSKA GOSTILNA.
Naznanjam rojakom, da sem vedno zalo žen z najboljšimi okrepčili in smodkami, ter se priporočam v obilni obisk. V zvezi imam tudi prostorno prenočišče.
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
Agent for Besiey’s	Dop (InfliK
Waukegan Ale	Dül UtlUUih
and Porter.	O
J. O SMITH
BOTTLER
414VanBuren St.	Telephone 171
pivovarji in izdelovalci pive v steklenicah
Telephone 26.
JOLIET, ILL.
—SLOVENSKEGA NARODA SIN—
GLASOVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK
JDFL. j;V_A.IST IFOHIEIK:
sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str in N West Dor Park & Central Strs., Kansas Citv, Mo..
bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva, m jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovensiremu občinstvu.
Glasovih ’n proslavljeni zdravnik,
*i S8 J« izufiil i» prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v A meriki z naj več jo pohvalo, je bil rojen , v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etno zdravniško skusnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika Zaradi tega naj se vsakdo ki boleha, obrne na: DR. G, IVANA 1’OHEKA S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, pl učili, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i’ t d — Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega roiaka Tira IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarnobolnih oseb ozdrav?L posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi.
Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok
----VSI ONI:----
kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako so ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi trosil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebnefli.
Kaj govorijo od Dra. Pohek a nižje podpisani:
Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Ku, S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse kar
spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan
najboljšega zdravnika v Kansas City.
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. S. A
Spo?tovani zdravnik:—-Naznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil Zelo se vam zahvaljujem, ker sem boleha: 23 let na želodcu in Črevih in sem mislil, da ni vcS Domed mojo bolezen.	Vaš udani	JOS. ZGAKlfi, Hastings, p"
Pohek;-LePa Tam	ozdravljenje mojega revmatizma, vsled katerega sem
trpel celih 20 let	JAKOB KELLER. Helena, Monk
Dragi g. Dr. Pohek: Naznanjam vam, da moj sin izgleda Cisto zdrav in se Vam lepo zahvalini za vaše vspešno zdravljenje.	STEVE MAKAK, Cameron, Trm
Pra^i nik:7;s,t™ vam naznanjam, da je moj sin povsem dobi! zrak in dobro vidi, kat ni na obe oči cisto nič videl dolgo časa. Mnogo sem vam zavezan za dobro ozdravljenje.
REN HENDERSON, Kansas C1tJ.
SpoStovari gosp, zdravni Velia vam hvala za svoje zdravljenje z težke bolezni.
T OM. JURKOVIČ, Iron Mountain, Mleto
NASVETE DAJE ZASTONJ.
Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite na.-
DR. Gr. IVAN POHEK,
Post Office Boxes 553 & 563.	KANSAS CITY MO
ocoooooooooooooooooocooocai
FRANK ROGEL
101 Indiana St., voglu Jackson N. W. Telef. 1303. Joliet, lil.
Slovenski gostilničar
Toči se vedno sveže Porterjevo pivo, stare domače vino, raznovrstne druge pijače in tržijo se najboljše smodke : :::::: Postrežba solidna in se priporoCam vsem rojakom, tujcem iu domačinom.
Na razpolago je vedno dober iunč.
C. W. Brown, prods Hobt. Pilcher, podpreds. W. G. Wilcox, kasir.
Kapital $100,000.00. BARRER BUILDING. JOLIET. ILL.
E. PORTER, predsednik.

Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
.5 A V N I NOTAH

Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti l ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
r V
JOSEPH BRAUN, taj.in
E. PORTER BREWING COMPANY
s
Pivovarna: South Bluff Street.
EAGLE BREWERY
Izdelovalci
ULEŽANE PIVE
PAL ALE IN LONDON PORTER
ebnost, je Pale Weiner Bier.
JOLIET, ILLINOIS
Joliet Home
Furnishing Co.
204,
206
North
Ottawa
Street.
iiiiiiiiUiii
Dobro pohištvo po nizki ceni!
To dobite pri nas in da govorimo resnico garantira naše dobro ime v trgovini. Slovensko občinstvo opozarjamo zlasti na to, da jim v naši prodajalni postreže v slovenskem jeziku naš trgovski pomočnik Jos. Strutzel.
Pridite k nam ter si oglejte našo ogromno zalogo in počutite se popolnoma domače. Nekaj primerov naših izvenredno nizkih cen navajamo tukaj:
PECI NA GASOLIN.
Dobra peč je prava radost. Nobena Jedini izdelek peči j na gasoiin, ki fo se ne more primerjati z Jewel. ^	odobrene od zavarovalnih družb
A kupi fiino jekleno ognjišče	proti ognju dobite pri nas.
V/	kot slika.
Največja izber preprog v mestu, od srednjih vrst do najboljših Axminstrov. Čisto volneni 'karpeti od 48c do........' .
Žametasti karpeti od 68c do........
POMETAČI KARPETOV. Vsi so dobrega i/.-25 delka Bissell’s, National, Marion ali C
— Gosoen od 75c do.
$3.50
RIMSKI STOLI
SANITARNE ZOFE.
Naše zofe so fino izdelane ter imajo razno močno površnino. Samo $3.97 za zofo 27x78 palcev, ih O C A A Druge do.........4)
Ti stoli so kakor nalašč za parlor, Opozarjamo vas tudi na drugo pohištvo za parlor v 3., 4., o. ali 6.kosih
Obešalniki.
Noben hodnik ni popolen brez njih. Tudi niso tako dragi kakor mislite.
Sideboards.
Vsakdo ima rad lepo pohištvo v obednici. Takim potrebam in željam smo pri nas vsikdar pri pravljeni postreči. Imamo jih od
$10.98 do $48.
s * «a df»
Opozarjamo čitatelje na kreditni sistem kupovanja, vsled katerega si lahko kupite vse pohištvo, plačate nekaj na roko, drugo pa na lahke obroke. Ne pozabite imena naše tirme in prostora.
600 kvartov na dan.
Zdelo bi se nemožno, da bi kdor-
koli mogel porabiti 600 kvartov na dan in vendar se to godi. Zdrava odrasla oseba resnično porabi toliko
kisika. Ko bi se ta znesek zmanjšal, bodisi vsled slabega zraka, premalo vežbanja ali neprimerne diete, bi to zaviralo vzdrževanje ustroja. Rdeče krvne krogljice, ki izvlačijo kisik in ga vodijo v razne staničaste pletenine, prihajajo dvakrat na minuto v pljuča in če ni kisika dovolj, te krogljice,ki nič ne najdejo zase, poginejo, in tako se pričenja anaemia. Bolnik je izvenredno bled, znak se kaže ne samo na koži, marveč tudi na zobernah, ustnicah in vejah. Ce hodi le malo razdaljo, diha močno in težavno, čuteč utripanje srca. Tudi se pojavlja glavobol, omotica in šumenje po ušesih, razdražljivost in zaspanost. Apetit mu je spremenljiv. Po jedi čuti polnotodnu želodca ali pa izvrže, čreva se gibljejo neredno in zabasanost ima. Vse te težave odstrani in zabrani Severov križi* stilec, o katerem ima Mr. John Bradač iz Little Perry, N. Y., to-le povedati:	“Dragi gospod: — Vaš
kričistilec se je na meni izkazal kot izvrstno zdravilo. Vsled nečiste krvi sem navadno imel mnogo mozoljčkov na obrazu in če je prvi izginil, se je že drug prikazal za gotovo. Porabil sem prvo steklenico Vašega zdravila in število priščev se je začelo manjšati, porabil sem drugo in njih število se je znižalo na manj nego polovico in sedaj po uporabi tretje steklenice se pojavljajo samo tupatam in so odločno manjši. Pošljite mi še dve steklenici, kajti trdno upam, da me to zdravilo ozdravi.” Severov kričistilec ne ozdravlja samo priščev, uljes, obrencljev in gnojastih ran, marveč vse krvne izbiuhe in spolne bolezni, kot bezgavke, razširjene žleze,kožne spuščaje, vtiske spomla-dne upehanosti, anaemijo,- klorozo, zastrupljenje krvi itd. Cena Sl.00. Na predaj v vseh lekarnah ali pošlje naravnost po prejemu cene W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.


Kje je netjToolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je: 18,147,856 kron 60 fin.
"W"
Rezervnega zaklada je: 611,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti
neso. Rentni davek za ulagatelje plačuje hranilnica sama.
Y mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Ni ga zavoda, kateri bi se v teni oziru mogel meriti s hranilnico. Za varnost vseh hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svejim premoženjem in z vso svi jo davčno močjo. Varnost je torej tako velika in za večne čase zagotovljena, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar maloletnihotrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potu svojeca cbraza težko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate do nas. Mestna hranilnica ljubijanska vam ne obeta zlatili gradov v zraku, fampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi.
Letos jeseni preseli se mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, O.
-Noben slovenski list v Ameriki
ni tako velik in tako po ceni ko Ame-
rikanski Slovenec. Samo $1 na leto. Naročite si ga!

»
DRUGI TEDEN VELIKE PRODAJE »
i Novelty Store I
®	J	p
Cim dalje traja, tim večja postaja.
1
Nizke cene bodo oživile stvari v ti prodajalni.
m
V petek, soboto in pondeljek $
£
20., 21. in 23. maja.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Lougliran & Schoenstedt
Poeojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke ■
Cor. Cass & Chicago Streets,
I nadstropje,
M Nati
(Citizen’s Consolidated Band. j
Priporoča se vsem slovenskim in hrvat-skim društvom v Joliet in okolici pri prirejanju društvenih parad, piknikov, veselic, pogrebov in drugih svečanostih. Ta godba ima zdaj tudi svoj orkester,ki je zlasti namenjen za godbo pri plesnih veselicah v dvoranah. Jamči se vsem točna in solidna postrežba
Naročila sprejema
JOS. GRIČAR, Mgr.
1010 N. Broadway, Joliet, 111. N. W. Telef. 1774.
JOS. STUKEL, tajnik godbe,
209 Indiana St., Joliet, III.
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000,
T.A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
KAROL MEDIC.
MARTIN MEDIC.
MEDIC BROTHERS
STA OTVORILA
novo slovensko pekarijo
na prejšnjem mestu Henry Odentliala.
1004 NORTH BROADWAY, JOLIET, ILLINOIS
¡J3|P° Pečeta najboljši pšeničen in ržen kruh in vse drugo pecivo. Priporočata se vsem slovenskim gospodinjam, da jemljo pri svojih grorerjih le kruh, ki ga pečemo pri nas.
Zagotavljamo vsem dobro blago po nizkih cenah.
Priporočamo se tudi slavnim društvom za pečen je jarcev ob prirejanju piknikov, ter ob ženitovanjih za napravo kolačev in potic.
M. 15. Scliuster
Youag Building Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Co. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietn.
ter zavaruje poslopja in življenje
STEFAN KUKAR
— trgovec
l GROCERIJ
» PEBMOSOH IB - ' S-A-LOOIST.
JOHN UMEK
toči Schlitz-evo pivo, ki je najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke:::::::::
POSEBNOSTI V OBLEKAH.
Moške obleke z jedno vrsto gumbov iz worsted iu cassimere blaga, vredne 110.98 in 112.98 le za
$7.48.
Deška obleka.
40 ducatov deških kratkih hlač od 3 do 4 let................
19c
Deške cassimere obleke v treh kosili za leta od 5
do 6, prejšna cena $1.98, za petek, soboto in pondeljek, samo za
Deške pomladne obleke novega kroja
iz cassimere blaga po.....i......
in $3 97.
87c $2.97
Dept. za čevlje.
Cene, ki govore.
Ženski čevlji in šolir—okoli 400 parov finih ženskih čevljev in žol-1 ov (oxfords), A do E širokosti, vredni $3.50 in $3, za petek, soboto in pondeljek
$1.89 in $1.59.
Al Moški visoki in nizki čevlji. Vici kid, Veiour Jr Calf in Patent Leather, fini čižmi, ibl C 4t> leza..................................
Tan Russian Calf, Veiour Calf in Patent Colt Bluchers, nizki čevlji vredni
$3.50 le za.
$1.95
Pilsbury-eva XXXX ali Washburn Crosby-eva moka, vreča z 494 funti za...................$1.30
10 kosov milo za .
Department za grocerijo.
Paradajzi (tomatoes) 3 funtna posoda................... 54C
Fini amerikanski sir, funt_12c
Zdrobljeni sladkor, vsakemu le 5
funtov za...............20c
Najboljši Ginger Šnaps, funt za 4c Fine kalifornijske breskve, 3 fdnt-na posoda za.........   14c
McLaughlin-ova XXXX
kava, funt................10c
Lenox ali Santa Claus .................28c
Cor. Lake and Genesee Streets
Telefon 851 WAUKEGAN, ILL.
311 K C (1310 TVOJ DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in posopij mehki
in. trdi les, late, cederne stebre
deske in silicij víuí. /rit;
Naš prostor je na Desplaines nlici blizu novega kanala.
Predno kupiš uumbe oglasi se pri nas, iti oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC.
Prodajam parobrodne karte za vse brze parnike ter pošiljam denar v staro domovino zanesljivo in po nizki cene.
920 No. Chicago St., Joliet 111-
Telefona številka 348.	111
USTANOVLJENA 1871.
rili fU

HENRY ? LATZ
kontraktor in stavbenik
507 North Hickory Streek,
’PHONE 914
JOLIET ,ILL.
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
KADAR SE SELITE
ali želite premakniti kako posebno težko stvar, pokličite nas. V ti stroki imamo že mnogo let izkušnje, zato vam jamčimo največjo paznost pri vseh takih delih, in zato se lahko z zaupanjem obrnete do nas.
L. M. RUBENS
Urad in železniški tiri na
606-608 Clinton Street.
Nasproti E. J. & E. Depot. Oba telefona 502.
JOLIET, ILL.
G. F. REIMERS
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT. blagajnik
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steki eni o ah.	Telefon 1343.
N.229 Bluff Str., JOLIET, ILL.
R. C. Bertnik.	L. B. Bertnik.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Naša posebnost: JUDGE. NEW CENTURY.
10 centov.	5 centov.
403 OassSt., nadetr.
JOLIET.