#  !74  "  Slovenci in katoliški Jugoslovani še nismo do`iveli verske prireditve, ki bi zbrala toliko tisoèev katolièanov iz vseh krajev naše dr`ave in ki bi v vsakem oziru tako vzorno in v to- likem sijaju potekala kot naš II. evharistièni kongres za Jugoslavijo v Ljubljani 1935. To velièastno slavje je pustilo v dušah vseh udele`encev neizbrisne vtise. Kakor pa kon- gres ni prièel z otvoritveno kongresno sveèa- nostjo v ljubljanski stolnici na veèer 28. junija 1935, ampak je misel nanj `ivela `e mesece in mesece prej po vseh naših domovih in v vseh naših cerkvah, tako naj tudi ne bi zatonil spomin na naš velièastni praznik s sveèano zahvalno pesmijo ob zakljuèki slovesnosti na ljubljanskem Stadionu v nedeljo, 30. junija 1935 popoldne. Drugi evharistièni kongres za Jugoslavijo naj bi s svojo globoko in bogato vsebino posegel èim globlje v ̀ ivljenje posameznega katolièana in zao- ral èim vidnejšo brazdo v vse delo in nedelo na ver- skem, kulturnem, socialnem in gospodarskem polju v vsem našem narodu in dr`avi. (II. EK 1936: 5).1 Letos mineva sedemdeset let od II. evha- ristiènega kongresa, ki je od 28. junija do 30. junija 1935 potekal v Ljubljani in je v treh dneh zbral okoli 200.000 katolièanov iz vse Slovenije ter iz sosednjih dr`av (Hrvaške, Mad`arske, Italije in Avstrije). Kongres je de- jansko pomenil najveèjo manifestacijo kato- lištva na Slovenskem v celotnem 20. stoletju. Prav zaradi tega se mi zdi prav, da se spom- nimo nanj tudi v Tretjem dnevu, ter da na kratko predstavim, kako so se Slovenci pri- pravljali na kongres in kako je potekalo trid- nevno slavje konec junija leta 1935. E   %& ' $$4  "   E        Da bo II. evharistièni kongres za Jugosla- vijo potekal v Ljubljani, je bilo znano ̀ e precej pred samim zaèetkom. Tako je dr. Gregorij Ro`man, takratni ljubljanski škof, v osmi šte- vilki Škofijskega lista objavil: »Po sklepu ško- fovske konference, dne 18. avgusta 1930, ob priliki evharistiènega kongresa v Zagrebu, se bo vršil prihodnje leto v Ljubljani evharistièni kongres za kraljevino Jugoslavijo in sicer v dneh 28., 29. in 30. junija 1935«.2 Še pred uradno objavo je konec septembra ustanovil pripravljalni odbor, ki naj bi poskrbel za ce- lotno organizacijo in izvedbo kongresa. Tako je predsednik obora postal dr. Stanislav @i- tek, odvetnik v Ljubljani, ki je tudi izbral os- tale èlane. Na prvih sejah, ki jih je imel odbor, so doloèili spored kongresnih prireditev ter sveèanosti, vendar le tiste, ki so spadale k sa- memu evharistiènemu kongresu, medtem ko so ostale prireditve bile prepušèene posamez- nim društvom ter ustanovam, seveda s pred- hodnim dogovorom s èlani odbora. Poleg pro- grama so morali doloèiti tudi prostore glavnih prireditev, saj so vedeli, da se bo kongresa udele`ila velika mo`ica. Po daljšem premisleku so se odloèili, da bodo osrednje prireditve na Kongresnem trgu in v Tivoliju, zakljuèna ma- ša pa na stadionu za Be`igradom. Ker so bili vsi prireditveni prostori na prostem, so se or- ganizatorji bali slabega vremena, zato je škof Ro`man izdal naroèilo, da se mora po vsej ško- fiji moliti za lepo vreme, obenem pa je odbor sklenil, da bo v primeru de`ja sproti doloèal prireditveni prostor in da bo udele`ence o tem obvešèal po radiu. Na koncu se je izka-         zalo, da je bila skrb odveè, saj je bilo vse tri dni kongresa v Ljubljani lepo vreme. Po na- vodilu glavnega odbora so po vseh farah v ljub- ljanski škofiji ustanovili pripravljalne odbore, ki so imeli razliène naloge (skrb za propagan- do, duhovne vaje, procesije, zbiranje prijav udele`encev, zbiranje finanènih sredstev za kongres, razdeljevanje reklamnih lepakov …). Da bi kongres uspel, so po vseh `upnijah mo- lili molitev za uspeh kongresa: »O, Jezus, ki si v zakramentu presvetega Rešnjega Telesa resnièno, dejansko in bistveno prièujoè, da slu`iš v hrano našim dušam: blagoslovi delo evharistiènega kongresa in ga venèaj s popol- nim blagoslovom. Presveto Srce Jezusovo, bla- goslovi kongres! Sveti Pashal Bajlonski, prosi za nas« (II. EK 1936: 52). (   Ker je bil prete`ni del kongresnega progra- ma sestavljen predvsem iz cerkvenih slovesno- sti in prireditev, je glavni odbor ustanovil tudi poseben liturgièen odsek pod vodstvom generalnega vikarja in stolnega prošta Ignacija Nadraha, ki je skrbel za cerkvene govore, za- kramente ter liturgièna opravila v èasu priprav ter na samem kongresu. Tako je odsek doloèil, katere pobo`nosti in kdaj se bodo vrstile izven glavnega mesta, kje bodo potekale maše in ka- teri škofje jih bodo darovali, kakšen bo vrstni red duhovnikov, redovnikov in redovnic pri procesijah, koliko hostij bo potrebno speèi, kje in kdaj bo potekalo spovedovanje. Prav glede slednjega je po koncu kongresa liturgiè- ni odsek v svojem poroèilu zapisal, da so se pri naèrtovanju ušteli, saj je v èasu kongresa opravilo spoved še enkrat veè ljudi, kot so pri- èakovali, èeprav so dali navodilo, da naj vsak udele`enec opravi spoved `e prej v domaèem kraju: »Naval moških ob vhodu (na be`igrajski stadion — op.___) je bil tako velik, da sta mo- rala za red pri spovedovanju stalno vzdr`evati stra`nik in oro`nik. Spovedni in spovedanec sta oba stala, kar obrnjena proti steni in v tak- šni razdalji, da nista motila sosednjega spo- vednika« (II. EK 1936: 57). Liturgièni odsek je tudi doloèil, kdaj in koliko èasa naj se za posamezne dogodke zvo-  !74  "  Drugi evharistièni kongres: “Nepregledna mno`ica slovenske mladine med mašo na Stadionu.”  # ni v ljubljanski škofiji. Tako so v ljubljanskem Škofijskem listu zapisali: »Pri vseh `upnijah, samostanskih in podru`niènih cerkvah ljubljan- ske škofije naj se en èetrt ure zvoni (pritrkava) z vsemi zvonovi: a) ob otvoritvi kongresa, v petek, 28. junija ob šestih zveèer b) v soboto, 29. junija, po Ave Mariji. Ob prihodu pape`evega legata naj se zvoni pri vseh cerkvah, mimo katerih se bo vozil do- tièni vlak. Ko pride vlak na ljubljanski kolod- vor, naj zazvone vsi zvonovi ljubljanskih cerkva in zvone tako dolgo, da pride kardinal — legat do stolne cerkve.«3 Poleg liturgiènega odseka so ustanovili tudi mladinski odsek, ki je pripravil program za mlade, ter odsek za zborovanja. Temu od- seku je bila poverjena naloga, da pripravi sta- novska zborovanja, ki naj bi potekala med kon- gresom. V tem odseku so sodelovali tudi dr. Miha Krek, prof. Ernest Tomec in dr. Karle Capuder. Zagotovo je za današnji èas zanimi- vo, da so bila takratna zborovanja strogo lo- èena glede na stanovsko pripadnost. Tako so organizirali zborovanja posebej za kmeèke mo- `e, posebej za kmeèke fante, delavce, obrtnike in trgovce, obrtniško in trgovsko moško mla- dino, uèitelje, druge izobra`ence, srednješol- ce, poklice z visokošolsko izobrazbo, posebej za matere, posebej za delavska dekleta, kmeèka dekleta, visokošolke, srednješolke, uradnice, slu`kinje … `e vnaprej so tudi doloèili, kateri morajo biti glavni poudarki na teh zborova- njih: poglobitev socialnega dela, boj proti ver- skemu egoizmu, edinost katolièanov, idejna in nravna obnova po pape`evih okro`nicah, poudarjanje pomena pape`eve avtoritete, ev- haristièna vzgoja mladine ter nadnaravna us- meritev vsega delovanja. Za potrebe kongresa so izdali tudi stotisoè knji`ic, ki so jih razdelili med ude- le`ence kongresa in so vsebovale natanèen program ter ostale uporabne informacije. Iz- brali so tudi kongresni znak: podobo Kri- stusa Kralja, ki sedi na prestolu, pod njim pa jugoslovanski grb. Ves èas priprav so skrbeli, da so Slovence sproti obvešèali, kaj se dogaja v zvezi s kon-  !74  "  Drugi evharistièni kongres: “Duhovniki, pripravljeni na obhajanje mladine.”        " gresom. Osrednjo informacijsko vlogo je za- gotovo odigral èasopis Slovenec, ki je kot osrednji katoliški èasopis v èasu pred kongre- som objavil preko 700 obvestil o opravlje- nem delu oz. nadaljnjih naèrtih ter tudi tako prispeval k vse veèjem navdušenju in prièa- kovanju kongresa. Ker je šlo za veliko prire- ditev, se je obèasno tudi zgodilo, da so se med ljudmi razširile tudi razliène vesti, ki niso bile naklonjene kongresu, kot na primer, da bo kongres prepovedan, da bodo na kongresu nastopili komunisti z bombami, da bo na kongresu zmanjkalo hrane, da bodo zaradi gneèe otroci umirali … Poleg Slovenca so o sa- mih pripravah obvešèali tudi drugi slovenski èasopisi: Domoljub, Naš dom, Kres, Gore- njec, Jutro, Domovina. Prav tako so o pripra- vah na kongres poroèali hrvaški in srbski èa- sopisi, vatikanski dnevnik L’Osservatore Ro- mano, nemško in mad`arsko èasopisje, no- vice so objavljali celo poljski, francoski, èeški, slovaški in angleški èasopisi, kar zagotovo tudi prièa o velièini II. evharistiènega kongresa v Ljubljani. O dogajanju so sproti poroèali tudi po radiu, in sicer tako v slovenšèini kot v sr- bohrvašèini, francošèini ter nemšèini. Tako velika prireditev pa je seveda zah- tevala tudi izredno dobro logistièno pod- poro. Potrebno je bilo poskrbeti za red v mestu in na cestah, za zdravniško pomoè, prehrano in prenoèišèe številnih udele`en- cev … V ta namen so obnovili številne stav- be v samem mestu, po naèrtu Jo`eta Pleè- nika so preuredili be`igrajski stadion ter ga opremili z reflektorji, da je bil mogoè pro- gram tudi v veèernih in noènih urah. Še dodatno so osvetlili tudi vse ljubljanske cerkve, reprezentanène palaèe, sodno pa- laèo ter številne hiše in trge. Na stadionu so montirali tudi štiri telefone, poleg tega je imel kongresni odbor na voljo petnajst stalnih telefonskih številk. Za današnji èas je to zagotovo smešno malo, takrat pa je to pomenilo veliko pridobitev. Da bi se lahko kongresa udele`ilo èim veè ljudi, je glavni odbor skupaj z škofom dr. Ro`manom zaprosil v Beogradu za odobritev ni`jih cen kart za vo`njo z vlakom. Po daljših pregovarjanjih je bila karta za vlak v èasu kon- gresa za 50 % ni`ja, za otroke pa je veljal celo 75 % popust. Stanovanjski odsek je bil zadol`en, da po- skrbi za primerno število prenoèišè. Ker so bile kapacitete v Ljubljani, ki je takrat štela 57.000 ljudi, omejene, so se odloèili, da bodo lahko ljudje prespali tako v hotelih in zaseb- nih stanovanjih kot na skupnih prenoèišèih na slami, ki so jih pripravili po šolah, zavo- dih, telovadnicah. Vendar pa se je na koncu relativno malo ljudi odloèilo prespati v teh prenoèišèih (pribli`no 11.000 (II. EK 1936: 131)), saj so ugodne vremenske razmere omo- goèile, da je veèina ljudi prespala na prostem oz. po cerkvah. @e pred zaèetkom kongresa so škofje v svo- jih poslanicah, v posebnih sporoèilih, pa tudi v objavah v èasopisju spodbujali in nav- duševali ljudi za kongres ter poudarjali velik pomen, ki ga bo le-ta imel za slovenski narod. Tako je dr. Bonaventura Jegliè zapisal: »S tem kongresom bomo izkazali vsemogoènemu Bogu tisto èast, radi katere je ustvaril vesoljni svet. Tukaj ne bodo le posamezniki, ampak globoka in nepremakljiva utrjena vera in goreèa ljubezen do Jezusa v Zakramentu bo tisoèe vseh stanov iz Jugoslavije dru`ila v Ljubljani v eno veliko bo`jo dru`ino, ko bo pred vsem svetom bo`jemu Sinu in po njem Bogu to nepojmljivo èast da- jala. Skupnost nas bo ogrela, navdušila. Skup- nost bo vnela svet ogenj, ko bo objel vse, tudi do- slej mlaène kristjane« (II. EK 1936: 157). Škof dr. Ro`man je v pastirskem listu, ki je izšel 8. februarja 1935, svojo poslanico o svetem Reš- njem Telesu zakljuèil z besedami: »Veliki ev- haristièni kongres bodi višek javnega èešèenja, mogoèen kres, ob katerem pri`gete vsi zubelj- èek vere in ljubezni v svojih dušah in ga po- tem skrbno in vztrajno èuvate, da ne ugasne,  !74  "  # # ampak vedno svetleje gori in krepkeje greje« (II. EK 1936: 159). ) & * '  +,- " @e navsezgodaj so z Brezij v Ljubljano prepeljali Brezijansko Marijo. V svojem po- roèilu so o tem zapisali: »Kako smo si paè mo- gli misliti, da bi na kongres lahko šli sami, brez milostne Marije z Brezij? Slovenci vedno lahko s ponosom reèemo, da smo Marijin narod in zato smo bili preprièani, da na našem evhari- stiènem prazniku ne moremo dovolj vredno po- èastiti Jezusa v najsvetejšem Zakramentu, èe nam ne stoji ob strani ona, ki nas nikdar ne po- zabi, ki vedno nosi naše molitve pred bo`ji pre- stol in nam vraèa bogat blagoslov. Pa tudi vera v njeno pomoè, v njeno bo`je materinstvo, v nje- no kraljevanje nad Slovenci naj bi se s tem nje- nim romanjem po`ivila« (II. EK 1936: 175). Prviè se je zgodilo, da so Marijino sliko od- nesli z Brezij, tako da je njen prevoz sprem- ljala mno`ica ljudi vse do Ljubljane. Ob pri- hodu na stadion so po vsej Ljubljani zvonili zvonovi in `e s tem oznanili neformalni za- èetek kongresa, ki se je dejansko zaèel ob še- stih zveèer z mašo v stolnici. Da je šlo za res veliko prireditev, govori tudi število uglednih cerkvenih dostojanstve- nikov, ki so se udele`ili kongresa. Tako so bili med povabljenimi slovenski škofje dr. I. To- ma`iè, lavantinski škof, dr. I. Gnidovec, sko- peljski škof, dr. J. Srebrniè, krški škof ter dr. A. B. Jegliè, osemnajst jugoslovanskih škofov, med njimi dr. Alojzij Stepinac in dr. Anton Bauer iz Zagreba, Rodiæ iz Beograda, dr. Ša- riæ iz Sarajeva, dr. Careviæ iz Dubrovnika, dr. Hieronim Mileta iz Šibenika in drugi. Evha- ristiènega kongresa se je udele`il tudi kardinal Avgust Hlod, poznanski nadškof in primas4 Poljske, ki je kot papeški legat zastopal pape`a Pija XI. Kardinala so prièakali na ljubljanski `elezniški postaji, kjer so zanj pripravili slo- vesen sprejem. Ob prihodu ga je skupaj s šte- vilnimi uglednimi gosti (ljubljanski `upan dr. Vladimir Ravnihar, predsednik sodišèa prof. Jarc, rektor univerze dr. Maks Samec …) sprejel škof dr. Ro`man, pozdravil pa `upan Ravnihar: »Vaša Eminenca! V vso èast si šte- jem svojo nalogo, da vas v imenu mesta Ljub- ljane, glavnega gospodarskega in kulturnega središèa Slovencev in mesta, v katerem se bo vršil II. evharistièni kongres za Jugoslavijo, prav prisrèno pozdravljam. Sreèni smo, da pri- hajate med nas: prviè pa je, da prihajate kot legat svetega oèeta na naš velièastni praznik …« (II. EK 1936: 193). Kardinal se je v sloven- skem jeziku5 zahvalil za prisrèen sprejem ter dejal: »Sveti oèe se veseli `e vnaprej, da bo ev- haristièno slavje, ki ga pripravljate, dokaz vaše vere in vdanosti do presvete Evharistije … Po- sebej pa pozdravljam še vse udele`ence evha- ristiènega kongresa, katerim prinašam blago- slov svetega oèeta« (II. EK 1936: 193). Po sprejemu se je kardinal Hlond v spremstvu odpravil po ljubljanskih ulicah do stolnice. Pri tem ga je ves èas spremljala mno`ica vernikov, med njimi mnogi v narod- nih nošah ter s številnimi slovenskimi zasta- vami. Po pozdravnem nagovoru pred stolno cerkvijo se je zaèela slovesna sveta maša, ki je obenem pomenila tudi uradni zaèetek evha- ristiènega kongresa. Na zaèetku so prebrali pozdravni nagovor, ki ga je pape` Pij XI. ob tej priliki preko svojega legata posredoval vsem udele`encem kongresa. Med drugim je tudi zapisal: »Prav z velikim veseljem smo izvedeli, da se bo proti koncu tega meseca vršil v Ljubljani, pre- stolnici slovenske zemlje, sveèan evharistièen kon- gres za vso kraljevino Jugoslavijo … Sam naš Zvelièar in Odrešenik, kakor vedno, tako tudi v teh bridkih èasih zopet in zopet klièe k sebi vse obte`ene in `alostne, da bi se zatekli k Nje- govemu Srcu in ondi našli veliko olajšanje in uteho; on sam prav goreèe `eli odvrniti èloveška srca od razbrzdanega hlepenja po minljivem, da bi mogla biti dele`na neskonènih zakladov njegove ljubezni … Teh zvelièavnih in prebogatih  !74  "          darov torej `elimo z oèetovskim srcem bli`ajo- èemu se kongresu in v dokaz naše posebne lju- bezni, tebi, naš ljubljeni sin, skrbnemu škofu ljubljanskemu6 in ostalim jugoslovanskim do- stojanstvenikom, kakor tudi vsem tistim, ki se bodo udele`ili evharistiènega slavja, s preveliko ljubeznijo v Gospodu podeljujem svoj apostolski blagoslov« (II. EK 1936: 197). Po pape`evem pozdravu je sledil otvori- tveni govor, ki ga je imel krški škof ter pred- sednik stalnega odbora za evharistiène kon- grese v Jugoslaviji, dr. Josip Srebrniè. »Iz- klesana beseda visokega govornika je zajela vso ogromno mno`ico vernikov v cerkvi in segla po vsej slovenski zemlji in daleè preko njenih meja; vso otvoritveno sveèanost je pre- našala tudi radijska postaja.« (II. EK 1936: 206). Sploh so celotno kongresno dogajanje vseh treh dni prenašali po radiu, poleg tega so številni zvoèniki, ki so bili namešèeni zu- naj cerkva ter stadiona kot zakljuènega pri- reditvenega prostora, poskrbeli, da so lahko verniki nemoteno spremljali maše ter zbo- rovanja. S koncem maše ter zvonjenjem po vsej ljubljanski škofiji se je tudi zakljuèil prvi dan kongresa. Ljudje so se še vso noè mno- `ièno zgrinjali v stolnico, kjer je bila na ol- tarju sv. Dizme postavljena podoba Marije Pomaga z Brezij. (-*& * '  +,- " Osrednja slovesnost je bila zagotovo sve- èana mladinska maša, ki je potekala na be`i- grajskem stadionu in se jo je udele`ilo 30.000 mladih ter 15.000 odraslih. Osrednji govorec je bil škof Ro`man, ob koncu maše je sledil tudi poseben pape`ev blagoslov. Zanimivo je, da so pesmi, ki so jih prepevali v èasu kon- gresa, še danes med najbolj znanimi ter jih pravzaprav najpogosteje slišimo prepevati po naših cerkvah. Èe naštejem samo nekatere: Marija, skoz’ `ivljenje, Ti, o Marija …, Po- vsod Boga, Ti si Peter, skala!, Mogoèno se dvigni nam spev iz srca, Kraljevo znam’nje kri` stoji, Pojte hribi in doline. Medtem ko je potekala maša za mlade na stadionu za Be- `igradom, so tudi v vseh ostalih cerkvah v Ljubljani potekale številne slovesne pontifi-  !74  "  Drugi evharistièni kongres: “Stotisoè vernikov, zbranih na Stadionu pri slovesni maši kardinala legata.” $ # kalne maše. S tem so `eleli zagotoviti vsem vernikom, da bi lahko bili v èasu kongresa vsak dan pri maši. V cerkvi sv. Petra je bila celo sveèana liturgija po vzhodnem obredu, kar ka`e tudi na odprtost katoliških vernikov do pravoslavnih bratov. V soboto pa ni bil glavni poudarek le na svetih mašah, temveè tudi na stanovskih zbo- rovanjih, s katerimi so `eleli »utrditi v do- brem naše dru`insko in stanovsko `ivljenje«. Da bi lahko, kolikor je bilo paè to mogoèe, imeli vsi stanovi prilo`nost zaèutiti medse- bojno povezanost, so organizatorji kongresa pripravili loèena zborovanja, o èemer sem `e govorila. Kljub razliènim stanovskim skupi- nam pa so imela vsa zborovanja enak pro- gram. Najprej so udele`enci poslušali tri pre- davanja, ki so se vsebinsko nanašala na poklic, ki so ga udele`enci opravljali v svojem `ivlje- nju. Predavatelji so predvsem poudarjali po- men dela, ki ga opravljajo (kmetje, delavci, akademiki …), ter da morajo vse, kar delajo, delati v duhu kršèanske ljubezni ter v zavesti minljivosti in koprnenju po bo`jem kraljes- tvu. Vendar govori niso bili le leporeèje, tem- veè so obravnavali številne aktualne probleme in dogodke doma in po svetu. Marsikatera misel je še danes zelo primerna in sve`a. Tako je predavatelj, ki je govoril na zborovanju kmeèkih mo`, med drugim tudi opozarjal: »Iz napaène in prevelike navezanosti na gmo- to izvira boj med mladimi in starimi. Stari si vèasih preveè izgovorijo in v teh te`kih èa- sih od mladih s preveliko nepopustljivostjo in brezobzirnostjo terjajo, po nepotrebnem se vtikajo v gospodarstvo in gospodinjstvo mladih. Še veèkrat pa mladi neèejo starim dati tistega, kar jim gre. Od tod v dru`ini ne- prestani prepiri, mr`nje, sovraštva, pravde in celo poboji«. »Drugo nevarno dušno zastrup- ljenje so strašna sovraštva med sosedi, ne- skonèno dolge pravde, ki se vodijo radi ne- koliko pedi zemlje ali nekaj `aljivih besed« (II. EK 1936: 232). Delavci so imeli priliko slišati: Obenem s sencami marksizma, ki hoèejo za- streti naš jasen pogled v kraljestvo, ki ni od tega sveta, pa obraèunajmo v sebi tudi z ostanki zmot  !74  "  Drugi evharistièni kongres: “Nadškofi, škofje in visoki cerkveni dostojanstveniki prihajajo v sprevodu k pontifikalni maši pape•evega legata na Stadion.”         starega krivega preroka liberalizma. Svoje ne- sreène misli o sebiènosti, o skrbi za samega sebe, brez ozira do bli`njega, je zapisal `al tako glo- boko v naša srca, da se teh misli še nismo izne- bili. Sovraštvo se je zagrizlo v vso èloveško dru`- bo in prav tudi v delavske vrste. Pesem razred- nega boja, zdru`enega s sovraštvom in medse- bojno mr`njo, se je pela daleè v kršèanske vrste. Pozabili pa smo, da sovraštvo ne more nikdar roditi nièesar dobrega … Ne pozabimo pa ljubezni do dela! Èloveku od tega sveta je delo le nadloga in kveèjemu vir sredstev za iz`ivljanje na tem svetu. Kršèanskemu èloveku pa je delo nekaj na- ravnega (II. EK 1936: 252). Trgovcem je spregovoril msgr. dr. Josip Ujèiæ: »Trgovina in obrt morata biti tako po- šteni, da je vseeno ali pride kupi kak odliènik ali pa siromašen uèenec. Vedno mora biti na eni strani pošteno blago, oziroma solidno delo, na drugi strani pa pošteno plaèilo. Saj ne kupuje- mo ali prodajamo vednosti ali nevednosti dru- gega, ampak kupujemo in prodajamo blago … Zlasti mora prodajalec pomagati kupcu z dobrim nasvetom, posebno ko opazi, da kupec ne pozna prav blaga ali da bi na primer kupil nekaj, kar je zanj manj primerno« (II. EK 1936: 280). Po predavanjih so sledile še slovesne ob- ljube, s katerimi so `eleli potrditi sklepe, ki so jih podali na stanovskem zborovanju, ter s katerimi so obljubili, da bodo vse temeljne nauke, ki so jih slišali v okviru predavanj, v `ivljenju dosledno spolnjevali. Drugi dan so zakljuèili z mno`iènem zbo- rovanjem, kjer so nastopili razlièni govorci. Med njimi je bil zagotovo najbolj odmeven na- govor pape`evega legata, še posebej ker je bil v celoti povedan v slovenskem jeziku in ga je zato mno`ica vernikov z navdušenjem sprejela, o èemer prièa tudi to, da so ga velikokrat pre- kinili z odobravajoèim ploskanjem in klici. Spregovorila sta tudi dr. Stanislav `itko, pred- sednik pripravljalnega odbora, in dr. Miha Krek ter drugi. Ob zakljuèku dneva so sledile še slovesne litanije na be`igrajskem stadionu. Verjetno si danes ne moremo predstavljati, da bi se udele`ili veèdnevnih slovesnosti, nato pa bi preèuli tudi noè v molitvi in udele`bi na procesijah. Èe skušamo nekaj podobnega najti v današnjem svetu, so najbr` še najbli`e svetovni dnevi mladih, kjer se prav tako zbere ogromno vernikov, ki imajo v relativno krat- kem èasu (svetovni dnevi mladih potekajo po- navadi pet, šest dni) zelo pester in bogat pro- gram. Udele`enci II. evharistiènega kongresa so se tako v noèi na nedeljo, ko je bil zadnji dan kongresa, udele`ili noène procesije, ki je potekala od Mestnega trga, èez Tromostovje, po Miklošièevi do stadiona. Kako mogoèna procesija je to morala biti, nam pove `e poda- tek, da je v njej sodelovalo veè kot 600 god- benikov! Ko so se verniki konèno zbrali za Be- `igradom (procesija je trajala dve uri), je sle- dila še polnoèna maša, pri kateri je sodelovalo veè kot 30.000 ljudi. Da je moralo biti poseb- no do`ivetje, ko so vsi skupaj zapeli, nam je najbr` jasno. Tudi sami so zapisali v poroèilo: »To ni bilo poni`no petje skromne, bojeèe skupine plašnih ljudi — bilo je zmagoslavje prebujenega preprostega èloveka, ki je zaèutil nenadoma, da je v takšni skupnosti nepremag- ljiv. Sprostile so se vse dobre sile, ki sicer v na- ših slovenskih ljudeh skrite `de; s pesmijo so planile na dan ter spraševale: kdo je zoper nas?!« (II. EK 1936: 527).   +",- " Zgodnje jutro glavnega kongresnega dne je zdru`ilo vernike ob rani slu`bi bo`ji po vseh ljub- ljanskih cerkvah. Maša pred izpostavljenim Najs- vetejšim s pridigo o obhajilu in petjem evharistiè- nih pesmi je bila krasen uvod v velike slovesnosti našega najveèjega evharistiènega praznika. Skoro v vseh ljubljanskih `upnih cerkvah je mašno da- ritev opravil domaèi ̀ upnik, v samostanskih cerk- vah pa redovni predstojnik. Govorili so izbrani govorniki. Vse cerkve so bile nabito polne. Povsod je slovesnost potekala v krasnem razpolo`enju in mogoènem verskem navdušenju. Verniki so v zelo  !74  "   #  !74  "  velikem številu pristopali k obhajilni mizi. Sve- èanost je zakljuèila katoliška himna »Povsod Boga! (II. EK 1936: 528). Tako se je zaèel zadnji dan evharistiènega kongresa, ki je zagotovo pomenil veliko ma- nifestacijo slovenskih vernikov, èe pomislimo, da se je v vseh treh dneh zbralo v Ljubljani preko 200.000 ljudi. Po jutranjih mašah so se ljudje odpravili na be`igrajski stadion, kjer je bila tudi zakljuèna maša, ki jo je daroval pape`ev legat kardinal Hlond. Maše so se udele`ili tudi politièni predstavniki, med nji- mi zastopnik kralja Petra II. general Nedelj- koviæ, dr. Anton Korošec, takratni jugoslo- vanski notranji minister, minister za trgovino dr. Milan Vrbaniæ, ban dravske banovine dr. Dinko Puc, ljubljanski `upan dr. Ravnikar, rektor univerze kralja Aleksandra I.7 dr. Maks Samec, francoski, èeški in francoski konzul, zastopnika italijanskega in avstrijskega gene- ralnega konzula … Povedati pa je treba, da je bila udele`ba s strani Hrvatov manjša, kot so naèrtovali na zaèetku priprav na kongres, kar je bila posledica politiènih razmer v prvi po- lovici leta 1935. Za 5. maj so bile namreè raz- pisane dr`avnozborske volitve, na katerih so Hrvatje v veliki meri podprli dr. Vladka Maè- ka, medtem ko ogromno Slovencev, zaradi odsvetovanja s strani Slovenske ljudske stranke oz. dr. Antona Korošca, ni šlo volit, kar so Hrvatje zamerili. Kljub temu je iz Hrvaške prišlo okoli 2.000 Hrvatov. Osrednjo pridigo je imel škof Ro`man. Po maši je sledilo še krajše zborovanje, nato pa procesija, ki se jo je udele`ilo preko 30.000 ljudi, med katerimi tisti, ki so stali ob poti, niso šteti, in je trajala skoraj tri ure. S tem se je II. evharistièni kongres tudi zakljuèil.     O kongresu je izèrpno poroèalo domaèe èasopisje (slovensko in jugoslovansko), prav tako pa tudi italijanski, francoski, avstrijski, mad`arski, španski, èeški in nemški èasopisi. Zanimivo je, da so prav vsi èlanki, poleg opisa dogodkov, omenili tudi izbrano in lepo petje vernikov pri maši. Tako so v eni reviji zapisali: Zbor 500 pevcev je pel zraven oltarja in se me- njaval z ljudstvom; s pomoèjo radia je neki ka- nonik petje mogel voditi. Teh 150.000 duš je pelo tako enotno, kakor zbor umetnikov, brez naj- manjše spotike in trdote. Lepoto tega si je te`ko predstavljati … V Sloveniji posebno pooblastilo sv. stolice dovoljuje, da se vse cerkvene pesmi, izvzem- ši mašne speve strogo vzeto, pojo v domaèem je- ziku. Sicer pa, ko so ceremonierja, ki je spremljal apostolskega legata, opozorili, da so Lauda Sion (Hvali Sion) peli po slovenski, je odvrnil: »To petje je tako lepo, da niti opazil nisem, da ga niso pelji po latinsko. (II. EK 1936: 669).   II. evharistièni kongres zagotovo ni po- menil kakšne velike prelomnice v slovenski zgodovini 20. stoletja, je pa zagotovo pom- nil najveèjo manifestacijo katolištva na Slo- venskem v celotnem 20. stoletju. Šlo je tudi za najveèjo mno`ièno prireditev, saj se je ta- krat zbralo v Ljubljani preko 200.000 ljudi, kar zagotovo še danes ni zanemarljiva števil- ka. Letos mineva sedemdeset let, zato se nam je zdelo prav, da se ga spomnimo. Moram pa povedati, da sem imela velike te`ave, ko sem hotela o njem napisati kaj veè, saj o njem ni skoraj niè napisanega. V Ilustrirani zgodovini Slovencev ga tako omenjajo samo mimogrede, ko govorijo o politiènem `ivljenju v jugoslo- vanski kraljevini. Tako so samo zapisali: »Leta 1933, ko je bila SLS v opoziciji in je bil po- lo`aj Cerkve najbolj ogro`en, je ta konec ju- lija organizirala v Ljubljani jugoslovanski ev- haristièni kongres. Takšen kongres je pono- vila še konec junija 1935; 1939 je organizirala v Ljubljani kongres Kristusa Kralja« (Ilustri- rana zgodovina 1999: 326). In to je vse. To niti ne bi tako zmotilo, èe ne bi opazili, da so mnogi drugi (nekatoliški) shodi, sreèanja …, ki so bila po številu udele`encev veliko      "  !74  "  manjši, po pomembnosti pa podobnega ran- ga, predstavljena širše, z veè poudarka. V Ve- likem slovenskem leksikonu, ki ga je Mladin- ska knjiga izdala 2003, ni o njem niti bese- de. Prav zato se mi zdi pomembno, da se ga ob obletnici tudi spomnimo. Ne samo zato, ker je bil tako mno`ièen, temveè tudi zato, ker nam ka`e podobo in miselnost sloven- skega naroda, kar se zelo dobro tudi izra`a skozi predavanja, ki so jih imeli govorniki. Zanimivo je tudi, da je imel celo papeški le- gat sobotno pridigo v celoti v slovenskem je- ziku, èeprav mnogi skušajo dokazati, da je šele drugi vatikanski koncil prinesel odprtost v katoliško Cerkev. Literatura: II. EK 1936: II. evharistièni kongres za Jugoslavijo. Dom`ale: Misijonska tiskarna Groblje — Dom`ale. Ilustrirana zgodovina 1999: Ilustrirana zgodovina Slovencev. Ljubljana: Mladinska knjiga. Veliki slovenski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003. 1. Leto po kongresu je kongresni odbor izdal knjigo, v kateri so opisali celotno dogajanje ob kongresu — tako priprave, potek kot odhod in govore, ki so jih imeli v okviru kongresa škofje, duhovniki in politiki. 2. Škofijski list, 1934, št. 8, str. 2. 3. Škofijski list, 1. maj 1935, št. 4, str.5. 4. Nekdaj metropolit, ki je imel posebne pravice nad drugimi metropoliti in škofi, npr. pape`, danes pa je to èastni naslov nekaterih nadškofov ali vidnejših škofov. 5. Zagotovo je zanimivo, da je bil kardinalov pozdravni govor v slovenskem jeziku, ob dejstvu, da je bil kongres pred drugim vatikanskim koncilom. 6. Tu misli škofa dr. Gregorija Ro`mana. 7. Tako se je takrat imenovala Univerza v Ljubljani.