Štajerski TEDNIK petek, 15. 5. 2020    COLOR CMYK stran 1
pe
tk
ov
a
iz
da
ja
Ptuj, petek, 15. maja 2020 Letnik LXXIII  št. 38  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR
V središču
PMPO  Direktor 
Lorenčič namiguje o 
odpuščanju
 Stran 6
Podjetništvo
Podravje  Sejmi in 
kongresi bijejo plat 
zvona 
 Stran 5
Kmetijstvo
Podravje  Mlekarne
in trgovci stopili 
skupaj v reševanju 
viškov mleka
 Strani 8 in 9
Kronika
Slovenija  Korona 
ni pogoj za plačilo 
pogrebnine
 Stran 12
Šport
Nogomet  Drugo-
ligaši, nasvidenje 
jeseni ... 
 Stran 17
SPORED
Osveženi dvojec BQL
Na frišno
Abba
Rešili Evrovizijo in si 
pripeli svetovno slavo
Telenovele
Kaj se bo zgodilo v tem tednu?
14. MAJ 2020 št. 20
Od 15. 5.
do 21. 5.
2020
TV-spored
Aktualno
Podravje  Komaj 
odprli vrata, 
pa že 42 prijav 
inšpektoratu
 Stran 2
Ob sklenitvi naročniškega razmerja v času od 31. marca do 24. junija 
boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote 
od 27. junija do 29. avgusta!
w
w
w
.te
dn
ik
.s
i
Več v notranjosti časopisa.
AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE 
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj 
Komu je namenjen vsak 
izmed petih vhodov v 
Zdravstveni dom 
 Stran 2
Ptujski gostinci 
„Pomoč potrebujemo 
takoj, ne po kapljicah 
in zapletenih poteh!“
 Strani 6 in 7
Podravje  V šole se vrača večina učencev, v vrtce le polovica malčkov
Naj se vrnejo v šole vsi ali pa nihče
Ravnatelji in učitelji spodnjepodravskih šol želijo, da bi vsi učenci na enak način zaključili izobraževanje, torej ali na daljavo ali v 
šoli. »Ni na mestu, da se eni vrnejo v šolo, drugi ostanejo doma. S tem imajo težave starši, ki morajo npr. enega otroka pripeljati v 
šolo, drugi se sam šola od doma, ker ni učenec prve triade, ter učitelji, ki poučujejo v učilnicah in nato še na daljavo,« pravi pred-
sednica Društva ravnateljev ptujskega območja Ivanka Korez. Več na strani 3.
V središču
Podravje 
»Nobenega nadzora 
ni, kdo vozovnico 
plača in kdo ne«
 Strani 6 in 7
Štajerski TEDNIK petek, 15. 5. 2020     COLOR CMYK stran 2
petek  15. maja 20202 Aktualno
Vstop v ptujski ZD Ptuj je od 
tega tedna naprej možen oz. zah-
tevan petih t. i. triažnih točkah, na 
vsaki za točno določene paciente, 
glede na to, katero zdravstveno 
storitev potrebujejo. Direktorice 
ZD Ptuj Metka Petek Uhan svetu-
je, da pacienti že pred prihodom 
preverijo, na katerem vhodu mo-
rajo na triažo. Dogaja se namreč, 
da čakajo, ko pridejo na vrsto, pa 
morajo v novo čakalno vrsto na 
drugi vhod. »Takšna so navodi-
la ministrstva in vsi skupaj se jih 
moramo držati,« pojasnjuje Petek 
Uhanova.
Kdaj in kako k 
zobozdravniku?
Od ponedeljka naprej za nujne 
primere v zobozdravstvu, kot so 
zobobol, oteklina, krvavitev ali po-
škodba deluje tudi nujna ambulan-
ta. Pred prihodom se je še vedno 
treba najaviti oziroma naročiti (02 / 
787 16 65), ordinacijski čas pa je od 
ponedeljka do četrtka od 7. do 19. 
ure in v petek od 7. do 13. ure.
V torek so paciente začeli v am-
bulantah sprejemati tudi osebni 
zobozdravniki. Tudi pri njih je pogoj 
predhodno naročanje. Vse pacien-
te, ki so bili naročeni med 16. mar-
cem in 12. majem, bodo klicali in se 
dogovorili za nov termin. Naslednji 
teden začnejo delati še specialistič-
ne ambulante, kot so oralna kirur-
gija in ortodontija. Vstop v ptujski 
ZD je na triažni točki pri vhodu v 
zobozdravstvene ambulante.
Če lahko, naj pacienti 
vprašalnik izpolnijo že 
doma
Tudi v primeru obiska 
zobozdravnika je treba oddati iz-
polnjen anketni vprašalnik o zdra-
vstvenem stanju. 
»Pred obiskom zobozdravnika 
pacient izpolni vprašalnik o zdra-
vstvenem stanju, ki se nanaša na 
obdobje zadnjih 14 dni. Vprašalnik 
pacient najde na spletnem naslo-
vu ZD Ptuj (https://www.zd-ptuj.
si/). Če pacient vprašalnika nima 
s seboj, mu ga izroči triažer po 
opravljeni triaži (triaža vsebuje 
razkuževanje rok, nameščanje 
zaščitne maske, merjenje telesne 
temperature ter triažna vprašanja 
iz vprašalnika). Vprašalnik pacient 
podpiše in ga izroči medicinski se-
stri oz. osebju, ki izvaja storitev,« 
pojasnjuje Metka Petek Uhan. 
Ljudem svetuje, naj ga izpolnijo že 
doma, da bodo stvari tekle hitreje. 
Za zdaj velike gneče ni, dela-
jo vsi zdravniki in skorajda vsi 
zobozdravniki. Naslednji teden 
začneta delati še ambulanti na Haj-
dini in v Kidričevem, medtem ko so 
ju v Žetalah in Zavrču že odprli.
Zobozdravniki bodo klicali tudi 
tiste paciente, ki so bili v času epi-
demije na info točkah in so jim dali 
le zdravila. »Je pa v teh dneh zelo 
veliko klicev, zato ljudi prosimo za 
potrpežljivost in vztrajnost. Ko se 
ne oglasimo, pokličemo nazaj, ta-
koj ko je to možno. Vsi bodo priš-
li na vrsto, naj bodo le vztrajni in 
potrpežljivi,« pravi direktorica ZD 
Ptuj, na katerega gravitira okrog 
65.000 pacientov.
 V primeru nujnih stanj pa še ved-
no velja navodilo, da se kliče na 
številko 112. 
Zunanja covid ambulanta bo de-
lovala še naprej.
Podravje  Brez naročanja obisk zdravnika in zobozdravnika še vedno ni mogoč
Pet vstopnih točk v Zdravstveni dom 
Po dveh mesecih je obisk zdravnika na primarni ravni ponovno možen tudi v nenujnih primerih. A brez 
predhodnega naročanja vstop v zdravstvene ustanove še vedno ni mogoč. Pred vstopom se opravlja 
triaža, v Zdravstvenem domu Ptuj na petih točkah, glede na to, katero storitev pacient potrebuje. Vsak 
mora izpolniti tudi vprašalnik, vstop v prostore zdravstvenih ustanov pa je možen le pet minut pred 
naročenim terminom in to le tistim, ki nimajo vročine in znakov prehladnih obolenj.
Foto: ČG
Da ne boste čakali pri napačnem vhodu …
Minuli teden so se ob posebnih 
omejitvah in pogojih odprli gostin-
ski vrtovi in terase ter frizerski in 
kozmetični saloni. Številni med 
njimi opozarjajo na neživljenjske 
ukrepe, zaradi česar je njihovo 
poslovanje po dvomesečnem ob-
dobju brez prihodkov še naprej 
zelo oteženo. Ob tem pa se bojijo 
še sankcij, saj si v teh kriznih časih 
plačevanja kazni enostavno ne mo-
rejo privoščiti.
Inšpektorji 
v tem času nadzorujejo 
le izvajanje vladnih 
ukrepov
Za nadzor nad vsemi vladnimi 
odloki in odredbami ministra za 
zdravje je kot edini pristojen zdra-
vstveni inšpektorat (ZIRS). Ta je v 
tem času usmeril vse akcije inšpek-
cijskih pregledov v upoštevanje 
izdanih ukrepov. »V praksi to po-
meni, da trenutno ne opravljamo 
rednih nadzorov na naših 20 delov-
nih področjih, pač pa samo nadzo-
re na področju nalezljivih bolezni. 
Ves čas prioritetno obravnavamo 
vse prijave v zvezi s kršitvami na-
vedenih predpisov iz seznama. 
Zavezance preko telefonskih po-
govorov in elektronskih sporočil 
aktivno seznanjamo z uveljavlje-
nimi omejitvami in jih pozivamo 
k prilagoditvi svojega poslovanja. 
Ves čas izvajamo nadzore na tere-
nu,« je pojasnila Andreja Mojškrc iz 
zdravstvenega inšpektorata.
Podravje  Nadzor inšpektorata tudi nad gostinci in frizerji
Komaj odprli vrata, pa že 42 prijav
Na zdravstvenem inšpektoratu so v zvezi z domnevnim neupoštevanjem navodil gostincev in ponudnikov kozmetičnih storitev v dobrem ted-
nu prejeli skupno že čez 40 prijav. Od teh so doslej zaznali kršitve v dveh primerih.
Foto: ČG
Največ prijav 
zaradi razmikov 
med mizami in 
nošenja mask
Po njenih besedah trenutno 
nadzorujejo, ali so ponudniki, ki 
morajo biti po odloku zaprti, še 
vedno zaprti in ali ponudniki, za 
katere velja, da so lahko znova po-
nudili svoje blago in storitve, svojo 
dejavnost izvajajo v skladu z vsemi 
priporočili NIJZ. Med slednjimi so 
tudi gostinci in ponudniki kozme-
tičnih in frizerskih storitev.
»Od 4. maja smo prejeli štiri pri-
jave zoper ponudnike kozmetičnih 
oz. frizerskih storitev, ki so se na-
našale na pravilno zaščito (kirurška 
maska in vizir) in 38 prijav zoper 
ponudnike gostinskih storitev, ki 
so se nanašale predvsem na raz-
mik med mizami in nošenje mask 
zaposlenih (natakarjev). Pri nadzo-
ru prijav so bile kršitve ugotovljene 
le v dveh primerih. Prekrškovni 
postopki so v teku. Glob še ni bilo 
izrečenih,« je sredi tedna sporočila 
Mojškrčeva.
Ali so tudi lokalni mediji 
izvir »nesreče« v Sloveniji?
To obdobje, ko smo živeli z virusom covid-19, v nekem 
drugem nerazumnem, a še kako resničnem svetu, ko 
nam ni šlo, ko smo bili ranljivi in nebogljeni, nestrpni in 
sovražni in se začeli deliti na naše in vaše, se je odprla 
še politična debata tudi o vlogi medijev v Republiki 
Sloveniji. Ob poslanstvu nacionalnega obveščanja, ki je 
urejeno v večini držav sveta in ga pri nas predstavlja RTV 
Slovenija, se vprašanja o potrebi in koristnosti lokalnih 
medijev pojavljajo tudi v nestrokovnih diskurzih politikov 
ter javnosti.
Upam, da vsi, ki na kakršenkoli način dvomijo o 
pomembnosti lokalnega poročanja, to počno zaradi 
nevednosti in ne zaradi neumnosti. Lokalni mediji v 
Sloveniji so stari že več kot 70 let. Njihova vloga je, da 
poročajo in informirajo iz odročnih krajev in zaselkov, 
kamor nacionalni mediji ne sežejo. Poročajo o številnih 
lokalnih zgodbah, uspehih in neuspehih, trudu in tudi 
pobalinstvu množice državljanov, ki živijo izven velikih 
mest. In teh ni malo: govorimo o krepko več kot o milijonu 
ljudi, ki posluša več kot 20 radijskih postaj posebnega 
pomena in druge lokalne komercialne radijske postaje, 
spremlja številne lokalne televizijske postaje in prebira 
regionalne časopise, ki so še posebej izpostavljeni. 
Navedene številke predstavljajo moč lokalnih medijev in 
zagotavljajo, da se za informiranost v Sloveniji ni treba 
bati.
Si predstavljate, da bi o nevarnosti covida-19 in stanju 
v našem okolju na Radiu Ptuj in v Štajerskem tedniku 
poročali zgolj površno in nesistemsko, pač zgolj o tem, 
koliko je okuženih in potencialno ogroženih?! Se spomnite 
sprotnega in natančnega informiranja obeh naših 
medijev ob naravnih katastrofah, ki so nas doletele v 
preteklih letih? To so prava dejstva, ki lokalnim medijem 
dajejo posebno vlogo in mesto v družbi, če jih želimo ali 
ne. Tudi če jih nekdo ne mara, pač ne gre brez njih.
Je pa vloga lokalnih medijev danes še posebej 
izpostavljena in pomembna zaradi množičnega vsiljenega 
informiranja in obveščanja po družbenih omrežjih 
in nekaterih spletnih portalih, kjer se na veliko neti 
ogenj sovraštva, nestrpnosti, kopičijo in delijo se lažne 
informacije in diskreditacije. V teh objavah se ne spoštuje 
osnovnega pravila »pro et contra«, pač pa le interesi, 
ki so sprevrženi in družbi nevarni. Ta ogenj je težko 
nadzorovati. Lokalni mediji smo podvrženi državnim 
regulatorjem, uredniška politika zahteva enakopravnost 
in večplastnost obravnave posameznika ali tematike. 
Lokalni mediji smo zagotovilo za »resnico«, pa četudi boli. 
Nismo »izvir nesreče« v Sloveniji, ampak glas in napisana 
beseda o življenju ljudi v ruralnem okolju.
Zato ni Vlade na svetu (in verjamemo, da tudi v 
Republiki Sloveniji), ki tega ne bi vedela in lokalnim 
medijem tega tudi priznavala.
Drago SlameršakK
o
m
e
n
ti
ra
m
o
V bolnišnici 
obiski še niso 
dovoljeni
Skorajda vse programe so začeli 
ponovno izvajati tudi v Splošni 
bolnišnici Ptuj. Kot pojasnjuje 
direktorica Anica Užmah, tudi 
oni upoštevajo vse ukrepe za 
preprečitev širjenja morebitne 
okužbe s koronavirusom. 
Paciente intenzivno kličejo in 
sestavljajo nove čakalne liste: »Vsi 
bodo kmalu obveščeni o novih 
terminih. Skušamo čim prej priti 
na stare tirnice, zato dajemo tudi 
dodatne termine.«
Glavni vhod v bolnišnico 
ostaja le en, pri vstopu na interni 
oddelek, kjer je sprejemno mesto. 
Obiski pa še vedno niso dovoljeni.
Komu je namenjen vsak izmed 
petih vhodov v Zdravstveni dom 
Z Rimske ploščadi lahko vstopajo tisti, ki potrebujejo nujno zdra-
vstveno pomoč, so namenjeni v ambulante varstva odraslih, zdra-
vstvenega varstva šolarjev, mladine in študentov, fizioterapijo, labo-
ratorij, dermatološko, psihiatrično ali antikoagulantno ambulanto.
 Drugi vhod je pri dispanzerju za mentalno zdravje, vstopajo le 
tisti pacienti, ki so naročeni k logopedu, defektologu ali psihologu. 
Tretji vhod je pri vstopu v ambulante medicine dela. 
Pri četrtem vhodu vstopajo pacientke, naročene v službi zdra-
vstvenega varstva žena (vhod ob ambulantah). 
Peti vhod (isti kot pred epidemijo) pa je namenjen zobozdravstvu, 
RTG in službi zdravstvenega varstva pljučnih bolnikov.
Štajerski TEDNIK petek, 15. 5. 2020    COLOR CMYK stran 3
petek  15. maja 2020   3Aktualno
Po podatkih Ivanke Korez, pred-
sednice Društva ravnateljev ptu-
jskega območja, se bo v šolske klo-
pi vrnila večina učencev prve tria-
de. »Doma bo ostalo le nekaj tistih 
učencev, ki imajo opravičljive zdra-
vstvene razloge,« je dejala. Enako 
je povedala ravnateljica OŠ Žetale, 
sicer ene najmanjših osnovnih šol v 
Podravju, Silvestra Klemenčič. »V 
šoli bo prisotnih 94 % učencev prve 
triade, v vrtec pa se od 57 otrok 
vrača manj kot polovica.«
Približno od 50 do 60 % malčkov 
se bo vrnilo tudi v ostale vrtce, ki 
delujejo v okviru osnovnih šol. A to 
so začasni podatki. »Ta delež po-
novno vključenih vrtčevskih otrok 
je pomemben le do konca maja 
oziroma dokler bo veljal interven-
tni zakon, ki starše, ki imajo otro-
ke doma, oprošča plačila vrtca. 
Kako bo junija, še ne vemo. Glede 
na izkušnje bomo izvedeli zad-
nji,« je bila kritična do podajanja 
informacij Klemenčičeva. Sicer pa 
imajo trenutno v vrtcu dovolj ka-
dra in prostora. »Zagotovili bomo 
varstvo v skladu s predpisi in pri-
poročili, tako da bo v zadovoljstvo 
staršev, omogočili pa bomo tudi 
sočasnost, to pomeni, da v skupi-
ni ne bo le ena strokovna delavka. 
Prvič je majhnost tudi prednost.«
Podravje  V šole se vrača večina učencev, v vrtce le polovica malčkov
(Ne)življenjski ukrepi ravnatelje 
vrtcev in šol silijo v hojo po robu
Šole in vrtci se te dni intenzivno pripravljajo na ponovno odprtje učilnic in igralnic. A ta naloga je vse 
prej kot enostavna. Soočajo se s kadrovskim primanjkljajem, neživljenjskimi zahtevami in primanjklja-
jem zahtevane zaščitne opreme. »Morali bomo hoditi po robu,« je zaupala ena od ravnateljic spodnje-
podravskih šol.
Foto: M24/Zarja
Foto: M24/Zarja
Naj se vrnejo v šole vsi 
ali pa nobeden
Te dni po spletu kroži množica odprtih pisem, mnenj o (ne)
smiselnosti ukrepov za preprečevanje širjenja covid-19 v osnovnih 
šolah in vrtcih, peticij za vključitev vseh otrok v izobraževanje, 
na drugi strani pa pozivi, da otroci naj ne bodo poskusni zajčki. 
Zadnjo besedo bo imela vlada oziroma šolsko ministrstvo, ki se 
opira na zdravstveno stroko. Slednja je prižgala zeleno luč in 
v ponedeljek je tako pričakovati delno oživitev šolskih stavb in 
vrtčevskih igralnic.
Ravnatelji in učitelji spodnjepodravskih šol želijo, da bi vsi 
učenci na enak način zaključili izobraževanje, torej ali na daljavo 
ali v šoli. »Ni na mestu, da se eni vrnejo v šolo, drugi ostanejo 
doma. S tem imajo težave starši, ki morajo npr. enega otroka 
pripeljati v šolo, drugi se sam šola od doma, ker ni učenec prve 
triade, ter učitelji, ki poučujejo v učilnicah in nato še na daljavo, 
je povedala Korezova in zaključila: »Opaziti je, da učencem že peša 
energija, a so odzivni, pridno delajo in smo zadovoljni. Zagotovo pa 
so med njimi tudi takšni, ki se ne odzivajo, kot bi si želeli, in bodo 
imeli v prihodnjem letu primanjkljaj znanja.«
večjega dopustnega števila učen-
cev v oddelku (15). »Lahko bi nam, 
ki imamo možnost varno organizi-
rati pouk, dovolili izvedbo pouka 
tudi za ostale razrede. Organiza-
cijsko in kadrovsko sem sposobna 
organizirati pouk od 1. do 5. razre-
da. Dolgoročno pa bi bilo dobro, 
da se vrnejo v šolo vsi učenci, da 
jih pripravimo in digitalno opisme-
nimo. Ne vemo namreč, kaj nam 
bo prinesla jesen, še vedno pa vsi 
učenci, kaj šele starši, niso vešči 
rabe računalnika.« 
Velike osnovne šole z 
velikimi težavami
V Žetalah za zdaj z zagotavlja-
njem dovoljšnega števila učiteljev 
torej nimajo težav, drugače je v 
večjih šolah, kjer so primorani raz-
rede razdeliti v več oddelkov, ob 
tem naj se skupine ne bi družile 
med sabo, kar pomeni, da mora 
šola za vsak oddelek organizirati 
še podaljšano bivanje. In pri tem 
določilu večina šol naleti na teža-
vo, saj nimajo dovolj zaposlenih. 
»Oblikovali smo predlog, da bi lah-
ko skupine v podaljšanem bivanju 
združili ob hkratnem upoštevanju 
pravila, da v eni skupini ne sme biti 
več kot 15 učencev,« je povedala 
Korezova. Dodala je: »Pričakujemo 
še dodatna navodila ministrstva in 
upamo, da bodo ta omilile ukre-
pe.«
Maske dobili, razkužil 
še ne
Glede strogih navodil/priporo-
čil o zagotavljanju razdalje med 
učenci, doslednem razkuževanju, 
umivanju rok, omejenem gibanju 
… pa je ravnateljica OŠ Žetale de-
jala: »Doma se otroci lahko družijo, 
v gostilnah se ljudje lahko družijo, 
v šolah pa izjemna strogost.« 
Opozorila je tudi na pomanjka-
nje zaščitne opreme. »Z ministr-
stva so dejali, da naj bi maske in 
razkužila prejeli v regijskih centrih 
Civilne zaščite (CZ). Toda kot je 
slišati, lahko za zdaj dobimo le ma-
ske. Tri dni pred odprtjem šol tako 
ne vemo, kje in kako bomo prido-
bili potrebna razkužila. Ob tem bo 
velika tudi poraba mila in drugih 
stvari. Naj samo omenim, da je za 
nekatere šole že zmanjkalo traka 
za označevanje poti.« 
Da v regijskem centru CZ nimajo 
razkužil, je potrdil tudi vodja ptu-
jske izpostave uprave za zaščito in 
reševanje Dragomir Murko. »Trenu-
tno razpolagamo le z maskami in že 
pripravljamo pakete za vzgojno-izo-
braževalne zavode. Kdaj in ali bomo 
prejeli tudi razkužila, ne vem.« Gle-
de mask oziroma priporočljive upo-
rabe pa je Korezova dodala: »Storili 
bomo vse, da ne bi ogrožali učen-
cev, a kljub temu si učitelja prvega 
razreda z masko v razredu ne zna-
mo predstavljati. Učitelji bodo imeli 
maske pri sebi in si jo nadeli, ko bo 
to potrebno – v zbornici, pri komu-
nikaciji s starši ...« 
Manj avtobusnih 
prevozov
Šolske prevoze, malice in kosila 
bodo šole organizirale glede na 
sposobnosti in potrebe. V Žetalah 
bosta prihodnji teden šolski pre-
voz potrebovala zgolj dva učenca, 
je dejala Klemenčičeva. V Kidriče-
vem in Cirkovcah bo šolski prevoz 
organiziran za več otrok. »Bomo 
pa prevoze racionalizirali, ena vo-
žnja dopoldan in ena popoldan. 
Malico in kosilo pa bomo organizi-
rali v jedilnici. Imamo dovolj veliko 
in lahko zagotovimo varno uživa-
nje obroka,« je zagotovila ravnate-
ljica OŠ Cirkovce. 
Majhnost osnovnih šol 
tokrat njihova prednost
Ta prednost se kaže tudi pri izva-
janju pouka. Že sedaj so razredi v 
Žetalah v prvi triadi manjši od naj-
Slovenija  Regres za upokojence
Izplačilo 30. junija
Upokojenci bodo letošnji letni dodatek (regres) dobili izpla-
čan mesec dni prej kot lansko leto. Zavod za pokojninsko in 
invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je lanski regres izplačal konec 
julija, letos ga bo konec junija.
Zneski izplačil se bodo v primerjavi z lanskimi nekoliko razlikovali, 
enako tudi razrez izplačil glede na višino pokojnin. ZPIZ bo letni dodatek 
izplačal vsem prejemnikom pokojnin kot tudi prejemnikom nadomestil iz 
invalidskega zavarovanja ter prejemnikom sorazmernega dela pokojnine. 
Upokojenci s pokojnino, ki je nižja od 500 evrov, teh je okoli 112.000, bodo 
prejeli 440 evrov dodatka. Okoli 117.000 upokojencev s pokojninami med 
500 in 600 evri bo prejelo 300, okoli 77.000 upokojencev s pokojninami v 
intervalu med 600 in 710 evri pa 240 evrov dodatka. 190 evrov bo znašalo 
izplačilo regresa za okrog 100.000 upokojencev, ki imajo pokojnine med 
710 in 860 evrov, ter 130 evrov za 
tiste, s pokojninami, višjimi od 860 
evrov. Teh je blizu 110.000.
Lani je 620.000 slovenskih upo-
kojencev dobilo regres izplačan 
konec julija. Uživalci najvišjih po-
kojnin so prejeli po 127 evrov, tisti 
z najnižjimi pokojninami pa 437 
evrov.
Foto: M24
Upokojenci bodo letošnji regres prejeli v zneskih od 130 do 440 evrov, od-
visno od višine pokojnine. V primerjavi z lanskimi izplačili bodo letošnja 
nekaj višja.
Foto: ČG 
Milan Klemenc bo zraven Pahorja 
še en ptujski svetnik na kmetijskem 
ministrstvu. 
Podravje  Okrepitev na ministrstvu za kmetijstvo
Klemenc iz notranjega 
na kmetijsko ministrstvo 
Milan Klemenc je zdaj že drugi ptujski mestni svetnik, zaposlen 
v kabinetu ministrice za kmetijstvo Aleksandre Pivec. Po kratko 
trajajoči zaposlitvi na Destrniku je s 1. majem nastopil novo de-
lovno mesto sekretarja v kabinetu ministrice. 
Špekulacije, da se Klemenc dogovarja za zaposlitev na ministrstvu za 
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so se pojavile že pred nekaj tedni. 
Da informacija drži, je sicer takrat potrdil, a podrobnejših izjav do pod-
pisa pogodbe o zaposlitvi ni želel dajati. Zdaj pa je tudi uradno. 1. maja 
je namreč začel delati na kmetijskem ministrstvu, ki ga vodi Ptujčanka, 
podpredsednica vlade RS Aleksandra Pivec.
Klemenc, ki ima 29 let delovnih izkušenj, je bil od leta 1991 do 2007 
zaposlen v policiji, od takrat naprej pa na ministrstvu za notranje zadeve. 
V začetku tega leta je bil izbran za razpisu za direktorja uprave občine 
Destrnik. A napovedi mnogih, da navezava Klemenc–Pukšič ne bo trajala 
dolgo, so se hitro uresničile. Čeprav izjav okrog tega ne dajeta, je več ali 
manj jasno, da sta si hitro skočila v lase in zato tudi prekinila sodelovanje. 
Po treh mesecih dela na Destrniku se je tako Klemenc 1. aprila vrnil na 
staro delovno mesto, na ministrstvo za notranje zadeve, od koder je po 
le mesecu dni preklopil na drug resor. 
Da bo ta zamenjava zahtevala določen čas za prilagoditev, se zaveda 
tudi sam: »Dejstvo je, da menjava resorja zahteva svoj čas, a sem prip-
ravljen na nove izzive. Nekatere 
ljudi na ministrstvu poznam že od 
prej, moj sodelavec je tudi svetni-
ški kolega Bojan Pahor. Verjamem, 
da bomo dobro delali skupaj. V 
teh prvih dneh spoznavam ustroj, 
razlike med ministrstvi. Upam, da 
bom s svojimi izkušnjami lahko 
pripomogel tako na lokalnem kot 
nacionalnem nivoju. Kmetijstvo je 
področje, ki me vsekakor zanima.« 
Konkretne naloge in izzive, ki ga 
čakajo na novem delovnem mestu, 
Klemenc namerava usvojiti v čim 
krajšem času.
Zneski izplačil 
letnega dodatka
Pokojnina (€) Dodatek (€)
Do 500 440
Od 500 do 600 300
Od 600 do 710 240
Od 710 do 860 190
Nad 860 130
Vir: ZPIZ
Štajerski TEDNIK petek, 15. 5. 2020     COLOR CMYK stran 4
Večletna prizadevanja vodstva 
občine, da bi zagotovili primeren 
prostor za promocijo kraja, so 
dobila zalet v letu 2015. Takrat 
so kupili nepremičnino v Marjeti 
na Dravskem polju, ki se je zaradi 
lokacije ob vaškem trgu in cerkvi 
zdela primerna. „Umeščenost v 
prostor omogoča, da z ureditvijo 
hiša postane del vaškega središ-
ča, kjer se bodo lahko promovi-
rali lokalni ponudniki,“ je dejal 
župan Bojan Kirbiš. S fi nančnim 
vložkom 40.000 evrov so pridobili 
lastništvo 434 m² velikega zemljiš-
ča, na katerem stoji starejša hiša. 
V skupni izmeri 81 m² ponuja povr-
šino, kjer bi lahko potekale marsi-
katere aktivnosti. Kljub ambicijam 
je hiša doslej samevala, saj je po 
70 letih potrebna prenove. „Hiša 
je bila glede na starost v dobrem 
stanju,“ je ocenil Kirbiš. Da pa bo 
lahko služila svojemu namenu, je 
potrebna obsežnejših sanacijskih 
posegov.
Potrebnih bo še 70.000 
evrov
Kar pet let je trajalo, da je zavel 
nov veter. Občina Starše je skupaj 
s Turističnim društvom Starše in 
Društvom Ajda Starše uspešno 
kandidirala na javnem pozivu LAS 
Lastovica. „Z evropskimi sredstvi 
bomo hišo adaptirali in uredili. 
Vrednost celotne investicije naj bi 
znašala okoli 70.000 evrov, obsega 
pa ureditev vinske kleti, vaške sobe 
in zunanje okolice. Pristopili bomo 
k izvedbi dogodkov in predstavitvi 
lokalne ponudbe na višjem nivo-
ju,“ je pojasnil Kirbiš in zatrdil: „Za-
radi navedenega je nujna izvedba 
sanacijskih oziroma vzdrževalnih 
del, saj se bo tako izboljšala notra-
nja in zunanja vizualna podoba va-
ške hiše. Potreben pa je tudi nakup 
opreme za prostore.“ 
Nekatera gradbena dela bodo 
začeli letos, celotna akcija pa se bo 
predvidoma končala z odprtjem v 
letu 2021.
Hiša kot središče 
povezovanja
Nepremičnino bodo predvido-
ma upravljali partnerji projekta, 
torej občina, TD Starše in Društvo 
Ajda. Sprva bodo v Vaški hiši orga-
nizirali različne dnevne dejavnosti. 
Možnosti za namestitev gostov za 
zdaj ni, a župan Kirbiš je ne izklju-
čuje. Prepričan je, da prostor kot 
tak predstavlja perspektivno mož-
nost za razvoj turizma. „V občini 
imamo veliko društev in lokalnih 
ponudnikov, ki jih želimo povezati 
v skupno mrežo na enem prosto-
ru. Glavna ideja je, da bi skupaj 
oblikovali celovito in komplemen-
tarno turistično ponudbo. Imeli 
bodo tudi priložnost, da pripravijo 
celovit nabor lokalnih izdelkov,“ 
je še dodal Kirbiš in sklenil svoje 
misli: „Želimo, da Vaška hiša zaživi 
kot kraj, ki bo pomenil središče do-
gajanja in priložnosti za dvig pre-
poznavnosti izdelkov.“
petek  15. maja 20204 Podravje
Stanje ormoške mestne kanali-
zacije z izjemo zadnjih let obnov-
ljenih delov (Hardek - del, Kolod-
vorska cesta – mimo avtobusne 
postaje, Poštna; ulica – del, novo 
naselje pri Vinski kleti), je slabo, 
pove Roman Rozman iz ormoške 
občinske uprave. Kanalizacije so 
stare tudi sto let in več. Velik del 
kanalizacije so še zidane kanalizaci-
je: »Velik del kanalizacije je mešan 
sistem, zato prihaja ob velikih nali-
vih tudi do občasnih zalivanj. Pred-
vsem pa imamo težave s posedki in 
posledično zamašitvami. V mestu 
so posebej problematične nasled-
nje ulice: Cvetlična ulica, Skolibro-
va ulica, Ulica Heroja Kerenčiča, 
Ulica dr. Kovačiča, Vrtnarska ulica, 
Gregoričeva ulica in Rakuševa uli-
ca. Ravno v letošnjem marcu smo 
imeli izvedeno izbiro izvajalca za 
izdelavo projektne dokumentaci-
je za izgradnjo kanalizacije mesto 
Ormož (idejna zasnova), ki nam bo 
dala usmeritve za prihodnja leta in 
morebitno možnost ločevanja me-
teornih in fekalnih voda.«
Zamakanje kletnih 
prostorov in zamašitve 
kanalizacije
Prav dotrajana mestna kanaliza-
cija je razlog, da je del osrednjega, 
Kerenčičevega trga (pri podhodu) 
te dni razkopan. Že dlje časa je na-
mreč prihajalo do zamakanja klet-
nih prostorov tamkajšnjih stavb 
in zamašitve kanalizacije. Zato so 
ta del trga znova razkopali. Dela 
v predračunski vrednosti 6.400 
evrov izvaja ormoška komunala, 
po besedah župana Danijela Vrb-
njaka pa bodo ta najverjetneje 
stala več, saj se je izkazalo hujše 
stanje od pričakovanega. »Trg smo 
morali odpreti do te mere, da smo 
lahko vstavili novo cev PVC 300 do 
obstoječega jaška. Obnovili bomo 
15 m glavne cevi, navezali žlebe 
in nazaj vzpostavili prvotno sta-
nje (položil kamen), zabetonirali 
estrih. Obnovljena bosta tudi dva 
jaška s pokrovi. Predvideva se, da 
bi bila sanacija opravljena do kon-
ca tega tedna.« 
Naj še omenimo, da je bil ta del 
Kerenčičevega trga sicer na novo 
urejen pred slabimi 15 leti, vendar 
ob tedanji prenovi kanalizacije niso 
sanirali. »Škoda, da se to ni sani-
ralo takrat, ko se je trg na novo 
tlakoval. K sreči smo našli kombi-
nacijo istih plošč, seveda pa je to 
strošek,« je zaključil župan Danijel 
Vrbnjak.
Foto: MH
Dela naj bi bila končana v tem tednu.
Ormož  Del Kerenčičevega trga razkopan
Kanalizacija je v slabem stanju
Čeprav je bil del Kerenčičevega trga na novo urejen leta 2006, je ta znova razkopan. Ob tedanji obnovi 
namreč niso sanirali dotrajane mestne kanalizacije. 
Foto: KG
Kidričevo  Podjetje SETO, d. o. o.
Tudi poslovni odnosi 
niso več, kot so bili
Podjetje SETO, d. o. o., Sebastjana Tomaniča, ima sedež v In-
dustrijskem naselju v Kidričevem, v neposredni bližini giganta 
Boxmark. Letos beleži že osemnajsto leto poslovanja. Ima 20 
redno zaposlenih. Tik pred izbruhom koronavirusa so uspeš-
no zaključili investicijo, v okviru katere so povečali proizvodne 
prostore in kupili dva nova stroja. 
Prvih devet oz. deset let je podjetje poslovalo v Lovrencu na Dravskem 
polju; najprej v najetih prostorih, nato v lastnih. Zaradi povečanja proi-
zvodnje so si nove poslovne prostore omislili v Kidričevem, kamor so se 
preselili leta 2012. V začetku so izdelovali le kompresorje za avtomobilsko 
industrijo, že leta 2008 pa so se po nakupu prvega CNC-stroja začeli širiti 
tudi na drugo proizvodno področje. Z eno samo proizvodno dejavnostjo 
bi težko dolgoročno vzdržali, zato so se razširili še na CNC-obdelavo ko-
vin oz. se specializirali za izdelavo orodij. Trenutno delajo že na desetih 
CNC-strojih. V 90 % svojo proizvodnjo izvozijo v Avstrijo in Nemčijo. V letu 
2019 so pridobili novega strateškega kupca, Yaskawo, podjetje, ki je svojo 
proizvodnjo preselilo iz Japonske v Kočevje.
Do pojava koronavirusa nekih posebnih problemov pri poslih ni bilo, še 
posebej je to veljalo za podjetja, ki so v pretežni meri izvozno usmerjena, 
kot je tudi podjetje SETO. „Že utečeni poslovni tokovi so se s pojavom 
pandemije prekinili. Zdaj moramo upoštevati omejitve tudi že glede sa-
mih dobav. Podaljšujejo pa se tudi roki za izvedbo že sklenjenih poslov 
oz. naročil. Povpraševanje, ki je bilo prej vsakodnevno, je sedaj tedensko 
oz. desetdnevno. Medtem ko smo prej pogosto delali pod pritiskom, ker 
so partnerji želeli čim prej do izdelkov oz. orodij, nekateri še pred koncem 
roka, je tega vse manj. Podaljšali pa so se tudi roki plačila, s prejšnjih 14 
dni na en mesec in še dlje. Tri tedne je stala montaža kompresorjev, ker 
je avtomobilska industrija dobave popolnoma zaustavila. Naše skladišče 
je sedaj polno. Računamo, da bomo lahko z proizvodnjo nemoteno na-
daljevali po 11. oz. 18. maju. Nekaj težav smo imeli tudi z dobavo mask. V 
delu proizvodnje namreč redno uporabljamo kirurške maske zaradi dela 
z lepilom,“ sta povedala direktor podjetja Sebastjan in Marjana Tomanič, 
odgovorna za kontrolo kakovosti proizvodnje. Njihov največji problem 
je trenutno pomanjkanje obratnih sredstev, ker tujci ne naročujejo in ni 
plačil. Zaradi tega je ogroženo tudi izplačilo junijske plače. Na pomoč dr-
žave pa lahko računajo le ob izpolnjevanju pogojev, refundacija je namreč 
mogoča le ob poprejšnjem plačilu.   
Foto: Črtomir Goznik
Podjetje SETO se je specializiralo za izdelavo orodij.
Makole  Brez prireditve, a z veliko ponosa 
Gasilska cisterna v 
društveni garaži
Dolgoletna želja in navsezadnje tudi potreba makolskih gasilcev 
je bila nova gasilska cisterna. Gre za velik fi nančni zalogaj, ki bo 
občinski proračun obremenil za 210.000 evrov, 70.000 evrov pa 
naj bi dodali gasilci. 
Dosedanja cisterna, ki naj bi jo Makolčani obdržali, šteje 22 let, zato so že 
pred leti začeli razmišljati o posodobitvi voznega parka. Pred nekaj dnevi so 
končno pripeljali še novo gasilsko vozilo; gre za cisterno GVC-16/25, znamke 
MAN, ki omogoča prevoz osmih gasilcev ter 3.000 litrov vode. Pred do-
mač gasilski dom, kjer so se zbrali članice in člani domačega društva, ga je 
pripeljal predsednik Vinko Kunej: »Ko se pelješ na intervencijo, je prisoten 
adrenalin, danes je bila trema,« je priznal izkušeni gasilec.  
Foto: Mojca Vtič
Težko pričakovano pridobitev so makolski gasilci želeli proslaviti z veseli co, 
a jim je načrte prekrižala epidemija
Starše  Za boljšo promocijo domačega kraja
Začenja se adaptacija Vaške hiše
V Staršah se že leta dolgo trudijo s prenosom izročila na mlajše rodove in seveda s promocijo kraja. Posebej ak-
tivni so v društvih. A nekaj manjka; kotiček, kamor bi vsebine postavili in jih nadgrajevali.
Štajerski TEDNIK petek, 15. 5. 2020    COLOR CMYK stran 5
petek  15. maja 2020   5Podjetništvo
Gornja Radgona  Sejmi in kongresi bijejo plat zvona 
Za preživetje nujen 
takojšnji zagon 
Ker je slovenska industrija srečanj v času novega koronavi-
rusa utrpela eno največjih gospodarskih škod, so njeni pred-
stavniki vlado že konec aprila pozvali k sprejetju dodatnih 
ukrepov za ohranitev sejemske in kongresne dejavnosti.
Predlagali so, da se skladno z evropskimi predpisi pripravi posebna 
shema dveh skupin ukrepov, v katerih so aktivnosti tako za ohranitev 
podjetij kot njihov ponovni zagon. Kot navajamo v svojem pozivu, so 
zapisali, so poslovna srečanja in dogodki ali industrija srečanj eden od 
nosilnih produktov slovenskega turizma, ki zagotavlja več deset tisoč 
delovnih mest, popolna prepoved dejavnosti pa življenjsko ogroža to 
dejavnost, ki se je tako znašla pred propadom.
Foto: SD
Ker je izpad dohodka od sejmov in kongresov 100-odstoten, je za preživetje 
nujno nemudoma ponovno zagnati dejavnost.
»Že v preteklosti je zaradi diskriminatornih pravil razpisov, ki 
prvenstveno vidijo le hotele in turistične agencije, kar nekaj podjetij 
izpadlo iz razpisov in shem pomoči. Podoben problem je tudi ta, da 
imajo pri vseh razpisih izvozniki prednost. Sejemska in kongresna 
dejavnost je tudi usmerjena na tuje tržišče, čeprav nismo izvozniki, 
a tujcem prodajamo naše storitve doma,« pojasnjuje Janez Erjavec, 
predsednik uprave Pomurskega sejma iz Gornje Radgone. »V teku 
je zbiranje podatkov o predvideni fi nančni izgubi in številu ogrože-
nih delovnih mest v podjetjih iz skupine industrije srečanj, prav tako 
zbiramo tudi podpise podpore. S prepovedjo organizacije in izvedbe 
dogodkov smo ostali tako rekoč čez noč brez vsakršnega dela in do-
hodkov. Pri večini naših podjetij je izpad dohodkov 100-odstoten, in 
to kljub odličnim kazalcem in poslovnim dogovorom na začetku leta 
2020. Pozdravljamo dosedanje ukrepe vlade, ki so korak v pravo smer, 
vendar so v industriji srečanj prihodki v celoti presahnili. Še naprej pa 
nastajajo stroški, in to kljub sprejetim ukrepom, ki ne zadoščajo za oh-
ranitev podjetij pri življenju.«
Za reševanje nastale situacije v sejemski in kongresni dejavnosti so 
določili svoje predstavnike, ki bodo skušali vlado prepričati, da je od 
slovenske industrije srečanj odvisen vsak najmanjši in največji dogo-
dek, ki se ga izvede pri nas, in to od predsedovanja EU naprej. »V naših 
podjetjih je skoncentriranega veliko znanja, ki ga lahko izgubimo čez 
noč, ponovno vzpostavljanje te dejavnosti pa bo zelo težavno oziro-
ma ob upoštevanju ostre mednarodne konkurence praktično nemo-
goče. Gre za specifi čno delo in specifi čne kadre, odpuščanja pa bi po-
menila dolgoročno stagniranje celotne dejavnosti ter izgubo referenc 
in naročnikov doma in v tujini,« so še zapisali v pozivu vladi.
Krajani bližnje vasice Strnišče, 
ki je dejansko že v obstoječi situ-
aciji precej degradirana, so v času 
prejemanja OPN izrazili kar nekaj 
pomislekov. Skrbi jih okoljska var-
nost. Že danes so v neposredni 
bližini naselja železniška proga in 
dve odlagališči industrijskega od-
pada, v prihodnje bodo ob njem 
zgradili še obvoznico in razširili in-
dustrijsko območje. Da bi zmanj-
šali vplive industrije na bivanjsko 
okolje, bodo po predlogu občine 
med bodočo gospodarsko cono 
in naseljem Strnišče uredili tako 
imenovani zeleni pas – nekaj me-
trov visok nasip, ki bi ga zasadili 
z drevesi ali grmičevjem in ozele-
nili.
Novi OPN že 
v prostorsko-
informacijskem sistemu
OPN za bodočo industrijsko 
cono je bil februarja sprejet na 
občinskem svetu, vnesen je v 
prostorski informacijski sistem, 
občina pa za komunalno opre-
mljanje prostora ta čas pridobiva 
gradbeno dovoljenje. A Damjan 
Škafar, domačin iz bližnjega na-
selja Strnišče, meni, da je bila pri 
postopku sprejemanja OPN nare-
jena napaka. Kot je povedal, naj bi 
občina del kmetijskega zemljišča 
brez privolitve ministrstva za kme-
tijstvo spremenila v industrijske-
ga. Pri izdaji prvega mnenja proti 
koncu leta 2018 je bilo ministrstvo 
do spremembe namembnosti 
območja zadržano. Predlog so 
označili kot nesprejemljiv, apelirali 
so, naj se kmetijske površine ohra-
nijo. Občina Kidričevo je postopek 
peljala naprej in po Škafarjevih tr-
ditvah tako imenovane pobude št. 
6 (za okoli deset hektarjev obmo-
čja) več ni posredovala v presojo 
na kmetijsko ministrstvo. Obmo-
čje naj bi iz kmetijskega v stavbno 
potem spremenila, čeprav ministr-
stvo za to ni dalo zelene luči.
Škafar opozarja na več 
nepravilnosti
„Direktorat za kmetijstvo trdi, 
da se ministrstvo v svojem drugem 
mnenju do pobude št. 6 ni opre-
deljevalo, ker v gradivu več ni bila 
prikazana. Če je trditev resnična, 
sledi, da je pripravljavec plana, to 
je občina Kidričevo, brez odobritve 
ministrstva za kmetijstvo spreme-
nil namensko rabo iz kmetijske v 
stavbno. Ravno tako sledi, da mi-
nistrstvo za okolje ni strokovno in 
celovito ovrednotilo vseh mnenj. 
Ne želim razpravljati o tem, da mo-
goče pripravljavec plana nameno-
ma v gradivu za pridobitev mnenja 
ni več prikazoval pobude št. 6 med 
predlogi sprememb namenske 
rabe, rad bi zgolj izpostavil dejstvo, 
da je ministrstvo za okolje opustilo 
dolžnostno ravnanje ugotovitve 
dejanskega stanja v postopku 
sprejemanja OPN. Menim, da bi 
ministrstvo za kmetijstvo moralo 
zahtevati ali izvzem pobude št. 6 iz 
odloka ali pa ponovitev postopka 
sprejemanja plana oz. celo uvesti 
kazenski postopek odgovornosti, 
kdo je kriv, da v gradivu za prido-
bitev mnenja pobuda št. 6 ni bila 
več prikazana med predlogi spre-
memb namenske rabe,“ je med 
drugim poudaril Škafar.
Občina in ministrstvo 
sta se „uskladila“
Na občini Kidričevo so pojasnili, 
da je OPN po potrditvi na občin-
skem svetu stopil v veljavo 22. fe-
bruarja letos in je tudi prikazan v 
uradni evidenci veljavnih aktov. „V 
prvem mnenju so na kmetijskem 
ministrstvu predlagali zmanjšanje 
obsega in izvzem kmetijskih povr-
šin. Na podlagi večkratnih sestan-
kov je bila usklajena varianta, kjer 
smo izločili kmetijska zemljišča na 
zahodni strani. Usklajena varianta 
je bila tudi javno razgrnjena,“ je 
na kratko pojasnil direktor kidri-
čevske občinske uprave Damjan 
Napast.
Kidričevo  OPN za gospodarsko cono pri Strnišču na majavih temeljih
Manjkalo naj bi mnenje ministrstva
Svetniki občine Kidričevo so na februarski seji potrdili občinski prostorski načrt (OPN) za območje bodo-
če gospodarske cone, ki se bo oblikovala v zaledju naselja Strnišče in tovarne Talum. Približno 30 hektar-
jev velikemu območju so spremenili namembnost in ga iz kmetijskega prekategorizirali v industrijsko.
Foto: MZ
V zaledju naselja Strnišče se bo v prihodnje oblikovalo blizu 30 hektarjev veliko območje, namenjeno gospo-
darskim dejavnostim. Mimo naselja bo tekla tudi nova kidričevska obvoznica.
Kot so sporočili iz Banke Slove-
nije in ministrstva za fi nance, delež 
kreditov gospodarstvu, za katere 
so podjetja zaprosila za odlog, 
znaša 5,1 %, delež kreditov gospo-
dinjstvom, za katere so zaprosila za 
odlog, pa 2,9 %.
Podjetja so vložila 6628 vlog v 
skupni vrednosti odloženih plačil 
234 milijonov evrov. Od tega so mi-
kro podjetja in samostojni podjetni-
ki vložili 3.454 vlog v vrednosti 41,8 
milijona evrov, mala in srednja pod-
jetja 3.020 vlog v vrednosti 114,6 
milijona evrov, velika pa 154 vlog v 
vrednosti 77,6 milijona evrov.
V Banki Slovenije so pojasnili, 
da 267 milijonov evrov odloženih 
plačil, kolikor po zadnjih podatkih 
znaša skupni seštevek odloženih 
obveznosti, pomeni znesek denar-
nih tokov, ki ga banke zaradi odo-
brenih moratorijev na odplačevanje 
glavnic v času odloga ne bodo pre-
jele in bodo poravnane naknadno.
Spomnili so, da protikrizni zakon 
zaradi novega koronavirusa omo-
goča prebivalcem in podjetjem 
uveljavitev odloga plačila do kon-
ca letošnjega leta. Zato na podlagi 
do sedaj prejetih vlog ni mogoče 
sklepati na končni obseg kreditov, 
ki bodo predmet tega zakona, so 
dodali. »Gibanje vlog v prihajajočih 
mesecih bo po naših pričakovanjih 
odvisno predvsem od časa in inten-
zivnosti ponovnega zagona gospo-
darstva, kot ga bodo omogočale 
razmere, povezane s koronaviru-
som,« so še zapisali v sporočilu za 
javnost.
Slovenija, Podravje  Podjetja in gospodinjstva v fi nančnih škripcih 
V enem mesecu 22.230 vlog 
za odlog plačila bančnih posojil 
Banke so v enem mesecu veljave protikriznega zakona prejele 22.230 vlog kreditoje-
malcev za odlog plačila. Skupni znesek odloženih plačil znaša 267,2 milijona evrov. 
Foto: M24
Od industrije srečanj 
odvisnih 35.000 ljudi
Kongresna, sejemska in prireditvena industrija v Sloveniji po 
neuradni oceni direktno zaposluje več kot 15.000 oseb, poleg tega pa 
je od organizacije dogodkov odvisnih še več kot 20.000 kreativcev, 
ki so večinoma samostojni podjetniki ali samozaposleni v kulturi. 
Po podatkih mednarodne organizacije UFI sejmi v okolju, kjer se 
dogajajo, multiplicirajo prihodke, in sicer v Evropi od štiri- do 
sedemkrat. Učinke kongresne dejavnosti pa je merila nacionalna 
študija Kongresni gostje, njihove navade in potrošnja 2019, iz katere 
izhaja, da je skupna potrošnja kongresnih gostov 3,3-kratnik porabe 
običajnih turistov. V času tridnevnega mednarodnega dogodka 
v Ljubljani kongresni gostje namreč povprečno potrošijo 1.446, 
povprečna dnevna potrošnja kongresnih gostov pa znaša 482 evrov.
Foto: SD
Foto: zasebni arhiv
Damjan Škafar na podlagi zbranih 
informacij meni, da se je v postopku 
sprejemanja OPN za gospodarsko 
cono pri naselju Strnišče zaobšlo 
nekatere postopke, med drugim 
pridobitev uradnega mnenja mini-
strstva za kmetijstvo o spremembi 
namenske rabe prostora iz kmetij-
ske v stavbno oziroma industrijsko.
Štajerski TEDNIK petek, 15. 5. 2020     COLOR CMYK stran 6
Ta teden je po približno dveh 
mesecih znova stekel javni potni-
ški promet. Kot so sporočili z druž-
be Arriva Slovenija, ta poteka po 
nespremenjenih voznih redih in v 
skladu s higienskimi in varnostnimi 
priporočili NIJZ. Avtobusi zaradi 
ukrepov za zajezitev širjenja nove-
ga koronavirusa lahko sprejmejo 
omejeno število potnikov. Kljub 
temu pa težav za zdaj niso imeli, 
saj večje gneče v prvem tednu niso 
zaznali. »Vsi potniki, ki so želeli po-
tovati z našimi avtobusi, so varno 
in pravočasno prispeli na cilj,« so 
zatrdili.
»Sprašujejo, kako mi 
lahko plačajo karto«
Enako so povedali tudi avtobusni 
šoferji na Avtobusni postaji Ptuj. Za 
zdaj se ni zgodilo, da bi kateri od 
potnikov kljub kupljeni vozovnici 
zaradi omejenega števila potnikov 
moral ostati pred vrati avtobusa. 
Opažajo namreč precej manj potni-
kov kot pred 16. marcem. Še vedno 
ni šolajočih se otrok in mladostni-
kov, zelo malo je tudi delavcev, ki 
so se vozili na pot v službo z javnim 
prevozom, saj so na čakanju. Zgodi-
jo se celo vožnje brez enega same-
ga potnika. Voznik, s katerim smo 
govorili, se je pred našim prihodom 
na postajo pripeljal z enim samim 
potnikom. Kot je povedal, se potni-
ki sicer držijo navodil in ohranjajo 
primerno varnostno razdaljo. Vsto-
pajo samo pri zadnjih vratih avto-
petek  15. maja 20206 V središču
»Središče nima za muzej, 
ima pa za Čeferina«
Do poteze središkega župana Jurija Borka so zelo kritični 
nekateri ormoški svetniki, med njimi svetniška skupina GPS: 
»Nedopustno je, da se od pogodbe enostransko odstopi, še toliko 
bolj, ker za tako dejanje ni nobenega legitimnega razloga. V 
primeru vztrajanja Borka bo najkrajše potegnila ravno občina 
– obveznosti bodo slejkoprej morali poravnati, ob tem pa 
bodo morali kriti tudi zamudne obresti in stroške pravdanja. 
V oči še toliko bolj bode dejstvo, da si lahko občina Središče 
ob Dravi privošči zastopanje odvetniške družbe Čeferin, ne 
more ali noče pa poravnati dogovorjenih obveznosti – kar je 
še bolj nesprejemljivo, če v obzir vzamemo dejstvo, da je vlada 
povišala povprečnine in s tem občinam zagotovila dodatna 
fi nančna sredstva. Čas je, da Vrbnjak kot župan občine Ormož 
sledi priporočilom članov občinskega sveta, zaščiti interese 
lastne občine in še močneje pritisne na strankarskega kolega iz 
Središča ob Dravi.«
Da jih je korona kriza močno pri-
zadela, nekatere tudi dotolkla, ka-
žejo še naprej prazne terase, tudi 
po 4. maju. Direktor OOZ Ptuj Boris 
Repič je na petkovem mini kriznem 
sestanku ptujskih gostincev pove-
dal, da se jih je za odprtje teras 
odločila le okrog polovica. Gostinci 
Sandra Levanič (gostilna Pri pošti), 
Mira Korošec (gostilna Amadeus), 
predsednik sekcije za turizem in 
gostinstvo pri OOZ Ptuj Jožef Ma-
horič (Delfi nček), Marko Kolarič 
(kavarna Bodi) ter Milan Trol (bar 
Atri) se želijo čim prej sestati z od-
govornimi v MO Ptuj. Zahtevajo 
konkretne rešitve in tudi pomoč, 
da bodo nekoliko lažje zadihali, 
tudi s pomočjo lokalne skupnos-
ti. Dober mesec in pol niso delali, 
stroški pa so kljub temu bili (naje-
mnina, elektrika, voda, plače). Ker 
so morali lokale zapreti čez noč, so 
morali pokriti tudi stroške odpada 
sezonskih artiklov, ki jih niso mogli 
shraniti na dolgi rok. 
Najtežji problem: 
ogrožena delovna 
mesta zaposlenih
„Najtežji problem, s katerim se 
soočamo, so naši zaposleni, kate-
rih delovna mesta so ogrožena. 
Zgodba vsakega izmed nas, ki ima-
mo zaposlene, je težka. Kako naj 
obdržimo zaposlene in preživimo, 
če ni obiska in če korona pomoč 
prihaja prepočasi,“ izpostavlja-
jo, saj od nekaj kavic in špricarjev 
denarja za plače in preživetje ne 
bodo mogli zbrati. 
Ptuj  Mestni gostinci opozarjajo in pozivajo
„Pomoč potrebujemo takoj, n
Če kdaj, je sedaj čas, da tudi ptujska mestna oblast, skupaj z Zavodom za turizem Ptuj, n
pomoč lokalne skupnosti, ki bi morala prva pomagati turističnim subjektom v mestu, nam
Ptuj, Ormož  Potniki na avtobus vstopajo pri zadnjih vratih, nekateri brez vozovnic
»Nobenega nadzora ni, kdo vozovnic
Omejeno število potnikov avtobusnim prevoznikom za zdaj ne povzroča težav, a že prihodnji teden, ko se odp
lahko sprejme več kot pol manj ljudi. Ker pa avtobusnih vozovnic za zdaj ni mogoče kupiti na avtobusu pr
vozovnice, se te dni nemalokdo vozi brezplačno.
Voznik avtobusa nima pregleda nad tem, ali imajo potniki vozovnice ali ne, niti tega ne 
S petkovega mini kriznega sestanka ptujskih gostincev na terasi gostilne Pri pošti.
Sandra Levanič je imela v štirih dneh 
po odprtju terase bruto prihodek 410 
evrov, s čimer ne more pokriti niti naj-
nujnejših stroškov. Stroški, ki jih je ime-
la samo z odprtjem lokala, so nekajkrat 
presegli ta znesek, da ne omenja stro-
škov elektrike in zaščitnih sredstev. 
Podobno tudi drugi gostinci. Dnevi, ki 
prihajajo, bodo odločili o tem, ali bo še 
vztrajala v gostinstvu. Če ni obiska, če 
ni pogojev za poslovanje, čemu vztra-
jati, povečevati izgubo, se sprašuje. 
„Ljudje so prestrašeni, negotovi. Ko 
grem po ulici, se že avtomatsko izogi-
bajo srečevanja s teboj. Gostje se ne 
bodo vrnili čez noč. Tudi to je sedaj 
problem, ki ga pristojni ne vidijo: kako 
povrniti zaupanje gostov. Najhujše 
šele prihaja,“ je pesimistična. 
„Če lokal ne obratuje vsaj 80-odsto-
tno, tudi trgovina, stroškov ne moreš 
pokriti,“ ugotavlja Jožef Mahorič. 
»Dobrega kuharja je bilo 
težko dobiti. Naj ga zdaj 
odpustim?«
„Zaposleni so na čakanju, vem, tre-
ba se bo odločiti, kdo bo ostal, vseh 
ne bom mogla obdržati. Odvisna sem 
od turistov. Ali naj se (ponovno) pre-
usmerim v drugo dejavnost? Gostinski 
Podravje  Muzejska saga s fi nanciranjem
se poglablja
Direktor namiguje o 
odpuščanju, a je to 
malo verjetno
Zaradi nefi nanciranja središke občine ter dodatnega izpada 
prihodkov zaradi koronavirusa naj bi enemu od treh zapo-
slenih v ormoški enoti Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož 
(PMPO) grozila izguba zaposlitve.
Kot smo v našem časopisu že večkrat opozarjali, je (so)ustanovite-
ljica občina Središče ob Dravi lani nenadoma in enostransko prekinila 
fi nanciranje PMPO. Muzej je preko odvetniške pisarne občino pozval 
k poplačilu zapadlih dolgov, ta pa je odgovorila z najemom odvetni-
ške družbe Čeferin ter vložila ugovor. Zadeva je tako pristala na ptu-
jskem sodišču, kjer še do danes ni rešena. 
Odpuščanje potegne za seboj še visoko 
odpravnino
Dolg središke občine je do sredine aprila narastel na 21.500 evrov, 
na drugi strani pa muzej zaradi njihovega nefi nanciranja in dodatnega 
izpada prihodkov zaradi koronavirusa še komaj pokriva vse obvezno-
sti. Zadeva je tako resna, da so bojda ogrožena celo delovna mesta. 
»Muzeju grozi ogromen izpad prihodkov, k temu pa je treba prišteti 
še dolg središke občine, ki je sredi aprila dosegel 21.500 evrov. Ta iz-
pad smo doslej še pokrivali iz lastnih sredstev, žal pa to poslej ne bo 
več možno. Zadnje, kar si želimo, je odpuščanje iz poslovnih razlogov, 
a če v kratkem ne bo prišlo do dogovora, bomo primorani odpustiti 
eno osebo v ormoški enoti. Pri tem pa se je treba še zavedati, da od-
puščenemu pripada odpravnina, ki lahko pomeni nekaj 10.000 evrov, 
kar pa bo po mojem mnenju za ustanovitelje še težje zagotoviti,« je 
pojasnil direktor PMPO Aleksander Lorenčič, ki v isti sapi še svari, da si 
ob sedanjih treh zaposlenih v primeru odpuščanja praktično ne pred-
stavlja delovanja ormoške enote glede na več ločenih lokacij zbirk v 
ormoškem gradu, Grajski pristavi in gradu pri Veliki Nedelji.
Ormoška občina želi večji izplen iz tržne 
dejavnosti muzeja
Kljub resnosti situacije in temu, da je minilo že več kot leto dni od 
nastalega zapleta, pa se zadeva še zmeraj ni premaknila z mrtve toč-
ke. Soustanoviteljici, občini Ormož in Sv. Tomaž, sta zatrdili, da je re-
šitev situacije njihova skupna želja, saj muzej predstavlja pomemben 
segment turistične ponudbe. 
Z ormoške občine so dodali, da bodo naredili vse, da se muzej v 
sedanji obliki ohrani in da na to temo potekajo pogovori z vsemi so-
ustanoviteljicami. Želijo pa, da muzej s tržne dejavnosti pridobi več 
sredstev, s katerimi bi v čim večji meri pokrivali stroške zaposlenih.
FOTO: ČG
Ob morebitnem odpuščanju si direktor PMPO Aleksander Lorenčič ne 
predstavlja delovanja ormoške enote glede na več ločenih lokacij zbirk.
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik sekcije za turizem in 
gostinstvo pri OOZ Ptuj Jožef Ma-
horič
Catering stoji
Katastrofalno stanje je tudi 
na področju cateringa. „Vsi 
dogodki so bili odpovedani, 
gostinci oz. tisti, ki delamo 
v cateringu smo bili nanje 
pripravljeni. Vse smo izgubili. 
Bojim se, da se bodo čez mesec 
ali dva velike zabave dogajale 
na črno. Kot uradni gostinec 
jih ne boš smel delati, ker so 
vsi večji dogodki prepovedani 
do konca leta. Kličejo me za 
poroke, krste, druge dogodke. 
Kako naj pred njihovo garažo 
postavim našo prikolico? 
Ljudje ovajajo. Politika je 
trenutno takšna, da ljudi 
odvrača od teh zadev,“ pravi 
Jožef Mahorič. 
Štajerski TEDNIK petek, 15. 5. 2020     COLOR CMYK stran 7
petek  15. maja 2020   7V središču
so, zaposlene smo poklicali nazaj 
na delo. Če je res lepo vreme, lah-
ko naredimo največ 30 % tistega, 
kar smo nekoč. 70 % preostalega 
časa pa zaposleni čakajo na delo 
v lokalu, kar bomo morali plačati. 
Upamo, da se bo uvedlo subven-
cioniranje skrajšanega delovne-
ga časa. V Nemčiji je to že stalna 
praksa. Delavca si poklical na delo, 
zato nisi več upravičen do nado-
mestila za čakanje. Saj ne iščemo 
neke pomoči, samo delali bi radi, 
vprašanje pa je, ali bomo imeli 
komu prodajati, če je 50 % gostov 
spremenilo miselnost,“ pravi Trol. 
Roke imamo zvezane, terase od-
prte, ne sme pa priti dosti gostov. 
Bodo ljudje morali čakati podobno 
kot v bankah, da bodo lahko na 
terasi popili svojo kavico? V gostin-
stvu že dolgo ni tega, da bi samo 
odprl vrata, pa bi imel gosta. Za 
vsako kavo se moraš boriti, da jo 
prodaš, še dodaja.
ne po kapljicah in zapletenih poteh!“
naredi nekaj za ptujske gostince, sicer bo mesto kmalu brez gostinskih lokalov, so prepričani ptujski mestni gostinci. Na učinkovito 
mreč že (pre)dolgo čakajo. Zbiranje podatkov o posledicah koronavirusa po njihovem prepričanju zagotovo ni korak v pravo smer.
Prvi teden vozila približno tretjina vlakov
Na slovenske tire so se po skoraj dveh mesecih vrnili tudi potniški vlaki, ki zaradi varnostnih navodil 
prav tako lahko sprejmejo približno pol manj potnikov. Kljub temu tudi oni za zdaj težav ne opažajo. 
»Prvi dan je potekal brez zapletov in posebnosti. Potniki so se dosledno držali priporočil. Potnikov je bilo 
manj kot na običajne dni, ko jih prepeljemo okoli 38.500 dnevno,« je sporočila Tea Šavor iz Slovenskih 
železnic. Vozni red je sicer prilagojen in okrnjen, sproti ga bodo prilagajali. Prvi teden je vozila komaj 
tretjina vlakov, in sicer na najbolj frekventnih progah, za prihodnji teden, ko se odpirajo šole, pa 
napovedujejo več vlakov.
Na postajah zaprte čakalnice in stranišča
Vstop je tako dovoljen le na označenih mestih, za izstop iz vlaka je treba slediti smernim puščicam, 
sedenje je omogočeno samo na neoznačenih sedežih. Na postajah so zaprte čakalnice in javna stranišča, 
omogočen je le prehod skozi čakalnice, kjer poteka prodaja vozovnic. Ob tem še priporočajo nakup 
vozovnice preko spleta.
Potniki, ki so imeli v času prepovedi izvajanja javnega prevoza kupljene veljavne vozovnice (enkratne, 
tedenske, mesečne, polletne in letne), imajo še nekaj časa, da podaljšajo veljavnost vozovnic. Cene 
posamičnih vozovnic sicer ostajajo na isti ravni oz. so jih zaokrožili na 10 centov (po večini navzdol), 
medtem ko so cene abonentskih vozovnic nižje. Znižali so tudi ceno za prevoz koles na 1,50 evra.
co plača in kdo ne«
pirajo šole, bi lahko bila situacija povsem drugačna. Avtobus za 50 potnikov namreč 
ri vozniku, prav tako pa ni nobenega nadzora nad tem, ali imajo potniki kupljene 
Foto: Črtomir Goznik
more preveriti.
busa, nakup avtobusne vozovnice 
pa je mogoč le na blagajni postaj ali 
preko spleta, nič več pa na avtobu-
su. »Nemalo potnikov me sprašuje, 
kako mi lahko plačajo vozovnico. A 
jaz ne smem imeti nobenega stika s 
potniki, od potnika me ločujejo tudi 
fi zične pregrade. Nobenega nadzo-
ra ni nad tem, kdo dejansko plača 
vozovnico in kdo ne, kajti potniki 
vstopajo z zadnje strani avtobusa. 
Nekateri so to že ugotovili, tako da 
že imamo »slepe potnike«. Ne vem, 
kdo bo to plačal,« pove dolgoletni 
šofer. 
Bodo potniki kljub 
kupljeni vozovnici ostali 
pred vrati avtobusov?
Potniki morajo ves čas v avtobu-
su nositi zaščitne maske, kar pa ne 
velja za otroke do 12. leta starosti. 
Ob vstopu in izstopu si morajo raz-
kužiti roke.
Nemalo dela pa ima z zagota-
vljanjem vseh ukrepov voznik. Po 
vsaki vožnji mora temeljito prezra-
čiti in obrisati vse dele avtobusa, 
ki se jih dotikajo potniki. Tudi on 
mora imeti ves čas vožnje obraz-
no masko. Kot pravi sogovornik, 
zaščitne ukrepe upošteva, a je z 
masko več ur delati zelo težko.
Sicer pa lahko avtobus za 50 po-
tnikov zaradi varnostnih navodil 
(razdalja med potniki mora biti vsaj 
1,5 metra) po njegovi oceni sprej-
me le 15 ali 16 ljudi. Kot rečeno, 
težav s prezasedenostjo v prvem 
tednu ni bilo, težave pa bi se lahko 
pojavile že prihodnji teden, ko se v 
šole vračajo otroci. Kako bo to de-
jansko izgledalo, si sogovornik ne 
predstavlja.
Foto: Črtomir Goznik
dejavnosti sem dodala nastanitveno. 
Če se ne bodo odprli hoteli, terme, go-
stinstvo ne bo moglo zaživeti. Odvisni 
smo drug od drugega. Čakam, kaj bo,“ 
je povedala Mira Korošec.
Pomoč za gostinstvo in turizem pri-
haja prepozno, likvidnostna sredstva 
se morajo čim prej sprostiti, tudi s pri-
tiski, če ne bo šlo drugače. Gospodar-
ska in obrtna združenja se trudijo po 
najboljših močeh, banke pa še vedno 
spijo. „Drugo pa je tisto, kar bomo lah-
ko dosegli preko občine – da se nas op-
rosti plačil nadomestil za uporabo te-
ras, stavbnega zemljišča, najemnin, da 
se nam omogoči koriščenje sredstev, 
ki jih ima občina za razvoj gospodar-
stva, za ohranjanje delovnih mest v tu-
rizmu. Gostinstvo in turizem se bosta 
pobirala nekaj let. Delavci za določen 
čas so verjetno že izgubili delo ali pa 
ga bodo, problem je s tistimi, ki smo jih 
leta in leta vzgajali. Če jih bomo prisilje-
ni odpustiti, bomo ostali brez kakovo-
stnega kadra. Kuharja je bila že doslej 
umetnost dobiti,“ opozarjajo gostinci. 
Odprtje teras – bonbonček 
s pelinom
Zaradi toliko prepovedi si ljudje ne 
upajo na terase. „Imam solidno tera-
Gostinci zahtevajo sestanek
s ptujskim vodstvom
Vsi, ki so v lokalnem okolju kandidirali na zadnjih volitvah, 
so kot številko ena izpostavili turizem kot odprta vrata v staro 
mestno jedro. Zdaj je pravi čas, da se končno pokaže, koliko 
sinhronizacije je med politiko in turizmom na Ptuju. Živimo 
in delamo v najstarejšem slovenskem mestu, a želenega 
turističnega obiska nimamo. „Povezani moramo z našimi 
predlogi do politikov, politika mora odgovoriti na probleme 
mesta in sprejeti ukrepe za izboljšanje stanja. Lepe slike Ptuja 
na spletu pač niso dovolj ... Iz dneva v dan moramo študirati, 
kako bomo preživeli, imeli odprto. Zdaj naj ljudje, ki so za to 
plačani, ki delajo v sektorju turizma, konkretno odgovorijo, 
kako naprej. Z vprašanji o tem, koliko izgube bomo imeli v 
času koronavirusa, stanja v mestnem gostinstvu in turizmu 
ne bomo izboljšali. Našega mesta ne moremo zanemariti, 
korona dol, korona gor. Naši že uveljavljeni turistični centri 
so polni, zdaj je čas za Ptuj, da se izkaže kot turistični biser. 
Evropska mesta z manj danosti so uspešna, vsako s svojo 
zgodbo, mi na Ptuju pa je ne znamo ustvariti,“ še ugotavljajo 
ptujski gostinci, ki zahtevajo takojšnji sestanek z občinskim 
vodstvom in mestnimi svetniki.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Koronavirus 
četrta zaporedna kriza
Stanje, v kakršnem so se znašli ptujski mestni gostinci, ni 
primerljivo z drugimi, saj je to četrta kriza, verjetno tudi največja, 
s katero se soočajo v zadnjih šestih letih. Najprej je bilo njihovo 
poslovanje oteženo zaradi obnove Mestnega trga, sledila je obnova 
mostu, ureditev tržnice, sredi marca letos je udaril koronavirus. In 
to ravno v letu, v katerem so pričakovali ponovno dobro sezono, ki 
bi bila lahko obliž na vse rane iz preteklosti. Žal pa so tako rekoč 
ponovno na začetku, prepuščeni sami sebi. Prepričani so, da bi 
veliko lažje prebrodili težave in posledice ponovnega zagona, če 
bi denar dobili takoj, po vzoru Nemčije in Avstrije, ki s pomočjo 
prizadetim panogam ni čakala. Nemudoma jim je zagotovila nujno 
potrebna likvidnostna sredstva v obliki pavšala, brez nepotrebne 
birokracije.
Koronavirus nas je ujel nepripravljene, odzivi so kolikor toliko 
ustrezni, edini problem je, da država ne zagotavlja likvidnostnih 
sredstev, v imenu vseh opozarja Boris Repič: »Nikakor jim ne 
moremo dopovedati, da obrtniki in podjetniki potrebujejo denar 
sedaj, v tem trenutku. Če bodo ustvarili vrhunske dobičke do 
konca leta, bodo denar z veseljem vrnili. Kruta realnost je: če ti 
družina ali prijatelji ne posodijo denarja, ga nimaš kje dobiti.«
Štajerski TEDNIK petek, 15. 5. 2020     COLOR CMYK stran 8
petek  15. maja 20208 Kmetijstvo in podeželje
Do enkratnega solidarnostnega 
dodatka so upravičeni člani kmetij 
nad 65. letom starosti in s stalnim 
prebivališčem v Sloveniji, ki niso 
upravičeni do enkratnega solidar-
nostnega dodatka za upokojence 
in katerih dohodki ne presegajo 
premoženjskega cenzusa za pri-
dobitev pravice do varstvenega 
dodatka. Rok za oddajo vloge se 
izteka danes opolnoči, 15. maja, 
vlogo pa je treba poslati s priporo-
čeno pošto na naslov ministrstva 
za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-
hrano s pripisom Vloga za enkratni 
solidarnostni dodatek ali elektron-
sko na naslov gp.mkgp@gov.si s 
skeniranim podpisom.
»Gre za hvalevredno akcijo 
promocije slovenskega mleka in 
mlečnih izdelkov, ki dokazuje, da 
smo skupaj sposobni doseči mar-
sikaj. Dejstvo je, da smo deležni-
ki v mlekarski verigi bolj odvisni 
eden od drugega, kot smo to 
včasih pripravljeni priznati. To je 
res svetla točka v težki situaciji, v 
kateri smo se znašli tako primarni 
pridelovalci mleka, torej kmetje, 
organizatorji odkupa mleka in 
predelovalci, ki smo sicer precej 
razočarani nad ostalimi vladnimi 
(ne)ukrepi,« pravi Janko Petro-
vič, direktor Mlekarske zadruge 
Ptuj, kjer jim je doslej od kmetov 
uspelo odkupiti vse ponujene 
količine mleka, čeprav zaradi po-
večane ponudbe in zmanjšanega 
povpraševanja po nekoliko nižjih 
cenah. 
»Od kmetijske politike se na-
mreč pričakujejo ukrepi za stabi-
lizacijo razmer, in to ne ukrepi, 
ki so zgolj copy-paste evropskih 
ukrepov, saj so slovenske raz-
mere specifi čne. Pri nas imamo 
kmetije, ki 'zapirajo' prirejo mle-
ka, v okviru naše zadruge je to 
kar ena kmetija na teden, imamo 
seveda tudi take, ki rastejo in se 
nam pridružujejo, v zadrugi pa ta 
dogajanja skušamo nekako ba-
lansirati.«
Prevelik riziko za 
mlekarne
Zavod za blagovne rezerve je 
aprila z razpisom iskal ponudbe 
za nakup do 350 ton mleka v pra-
hu, predelanega iz slovenskega 
mleka. Prijavo so oddali v Pomur-
skih mlekarnah in Mlekarni Cele-
ia, kjer pa bodo skupno predelali 
»le« 70 ton mleka. Po Petroviče-
vih besedah so bili namreč raz-
pisni pogoji takšni, da bi morale 
mlekarne same nositi obveznost 
obnavljanja zalog, kar je v trenu-
tni situaciji težko, zato niso hote-
le prevzeti rizika na svoja pleča 
in se na razpis niso prijavile. V 
Pomurskih mlekarnah so potrdili, 
da so aprila okoli 600.000 litrov 
presežkov slovenskega mleka 
predelali v 50 ton mleka v prahu, 
vendar ga glede na razpoložljivo 
delovno silo in povečano povpra-
ševanje njihovih kupcev več niso 
mogli, čeprav je ponudba blagov-
nih rezerv omogočala predelavo 
do 200 ton. »Treba se je zavedati, 
da moramo kot dober gospo-
dar skrbeti za optimalno stanje 
teh zalog, katerih vzdrževanje 
in obnavljanje je naša obveza. V 
teh nepredvidljivih časih, ko je 
pred nami gospodarska recesija, 
je obvladovanje zalog izredne-
Slovenija, Podravje  Mlekarne in trgovci stopili skupaj v reš
Nakup domačega je po
Pandemija covida-19 je zamajala tudi slovensko mlekarsko verigo, sa
česar je še posebej ogrožen slovenski kmet-pridelovalec mleka. Največ
mleko nas povezuje.
Geotermalna energija je to-
plota, ki nastaja in je shranjena v 
notranjosti zemlje, na površje pa 
se prenaša v obliki tople vode ali 
pare. Kakšen povsem neizkori-
ščen zaklad se skriva v zemlji, se 
že dolgo zavedajo v občini Bene-
dikt, kjer so že leta 2004 izvrtali 
geotermalno vrtino. V javnosti 
je bil vsa leta govor predvsem o 
tem, da bo vrtina služila za ogre-
vanje tam nastajajočega termal-
nega kopališča, manj pa, da bo 
geotermalna energija v prvi vrsti 
omogočala pridobivanje električ-
ne energije, toploto pa bi lahko 
uporabili tudi za ogrevanje rastli-
njakov, stavb. 
Uvrstitev med 
obnovljive vire
Nekdanji župan Benedikta Mi-
lan Gumzar si je v svojih mandatih 
zelo prizadeval za oživitev pro-
jekta Terme Benedikt, vendar za-
man, zdaj pa njegovo nalogo na-
daljuje sedanji župan Milan Repič. 
Podravje  Področje geotermalne energije pri nas urejajo kar štirj
Sosedje izkoriščajo, kar v sv
Pred 15 leti so v Benediktu nastali načrti za vsestransko izrabo geotermalne ene
Foto: sm
Resursi geotermalne energije na Zemlji so izjemno veliki, vendar je kopanje in raziskovanje zelo drago. Poten-
cial geotermalne energije je več kot 50.000-krat večji od energije, ki jo pridobivamo iz nafte in plina. Ob tem za 
njeno izrabo ni potrebno gorivo (razen za delo črpalk), zato je imuna na ceno nafte.
Številne kmetije opuščajo proizvodnjo mleka, zato
viški zaradi zmanjšane proizvodnje usahnili.
Foto: M24
Slovenija  Izteka se rok za oddajo vlog za solidarnostni dodatek
Dodatek za starejše kmete
Na kmetijskem ministrstvu so pripravili vlogo za uveljavljanje enkratnega solidar-
nostnega dodatka za kmete nad 65 let starosti in z nizkimi dohodki. Tega je uvedla 
pred dnevi uveljavljena novela prvega protikoronskega zakona.
ga pomena za naše poslovanje,« 
pojasnjuje pomočnik direktorja 
Pomurskih mlekarn Jure Bojnec, 
Petrovič pa dodaja, da bi morala iti 
država, če bi hotela pomagati, v in-
terventni odkup mleka. »Ko bi kri-
za z viški mleka minila, bi se mleko 
postopno vračalo na trg. A se na 
Sredstva so namenjena vzposta-
viti tekočega poslovanja kmetij, ki 
so se zaradi razglasitve epidemije 
novega koronavirusa znašle v si-
tuaciji, ko ne morejo zagotoviti 
zadostnih sredstev za omenjene 
izdelke in stroške. Vlagatelji lahko 
zaprosijo za posojilo v višini od 
5.000 do 50.000 evrov z obrestno 
mero trimesečni euribor in pribit-
kom 0,5 odstotka letno. Skupna 
doba vračanja posojila je do 60 
mesecev, pokriti je mogoče do 100 
odstotkov upravičenih stroškov.
Roki za oddajo vloge so 15. maj, 
12. junij, 10. julij, 7. avgust in 4. sep-
tember 2020.
Foto: ČG
Slovenija  Ugodna posojila za kmetijstvo
Krediti za gnojila, škropiva ...
Slovenski regionalno razvojni sklad je v uradnem listu objavil razpis za obratna 
sredstva v primarni kmetijski pridelavi. Na voljo je za skupno tri milijone evrov 
ugodnih posojil za gnojila, fi tofarmacevtska sredstva, krmo, gorivo, transportne 
stroške, stroške dela in drugo.
Kot je pojasnil likvidacijski upravitelj 
TSO Jurij Dogša, je pogodba z omenje-
nim podjetjem že podpisana, tečejo 
plačilni roki iz pogodbe. Stroškov na-
kupa dela opustele nekdanje tovarne 
sladkorja pa ni razkril, saj je poslovna 
skrivnost. »Žal vam drugih elemen-
tov prodaje ne morem komentirati. 
Kupca smo iskali skoraj deset let. Pri-
čakujemo nadaljevanje gospodarskih 
aktivnosti na lokaciji,« je dejal. Kot mu 
je povedal kupec, pa namerava na tej 
lokaciji vzpostaviti logistični center.
Del tovarne (pakirni center, silos in 
skladišča) je sicer že leta 2017 kupila 
skupina Agrana-Studenki, ki ima v Slo-
veniji hčerinsko podjetje Agragold, v 
njej je pakirnica sladkorja za potrebe 
industrije in trgovine. Manjši del pa 
naj bi bil tudi v lasti Slovenskih žele-
znic.
Foto: MH
V opustelem delu nekdanje Tovarne sladkorja Ormož naj bi novi lastnik 
vzpostavil logistični center.
Ormož  Po 10 letih čakanja znan kupec TSO
Primorec novi lastnik »cukerce«
Primorsko podjetje LCO, d. o. o., katerega lastnik je Sebastjan Vežnaver, kupuje 
preostali opusteli del nekdanje Tovarne sladkorja v Ormožu.
Štajerski TEDNIK petek, 15. 5. 2020    COLOR CMYK stran 9
petek  15. maja 2020   9Kmetijstvo in podeželje
so se slovenske mlekarne in trgov-
ci, kot rečeno, združili in potrošni-
ke povabili, da v trgovinah pose-
žejo po slovenskih izdelkih. Maj 
so razglasili za mesec slovenskega 
mleka, v akciji Slovensko mleko nas 
povezuje, ki jo pozdravljajo tudi v 
Kmetijsko-gozdarski zbornici Slo-
venije, pa so redne cene enajstih iz-
delkov iz petih mlekarn znižane, in 
sicer iz Ljubljanskih mlekarn, Mle-
karne Celeia, Pomurskih mlekarn, 
Mlekarne Planika in iz Mlekarne 
Krepko. Med večjimi trgovci, ki se 
pridružujejo mlekarnam, so Mer-
cator, Spar, Tuš, Hofer, Trgovine 
Jager in Leclerc, med njimi pa ni Li-
dla. »Trgovci bodo v maju dodatno 
promovirali in izpostavili slovenske 
mlečne izdelke na policah svojih 
trgovin, kupce pa nagovarjali k na-
kupu najboljšega, kar premoremo, 
in to po izredno dostopnih cenah, 
poudarja Bojnec. 
»Viške mleka po Evropi različno 
rešujejo, naša akcija pa je edin-
stvena. Upamo, da bo nekoliko 
ublažila padec prodaje na drugih 
segmentih trga, kot so šole in vrtci 
ter gostinstvo in turizem, kjer se je 
potrošnja praktično ustavila. Zato 
bo potrebnega veliko časa, najbrž 
celo nekaj let, preden se bo proda-
ja v tem segmentu vrnila na približ-
no enako raven kot pred pandemi-
jo. Prodaja je padla tudi pri izvozu, 
kjer se srečujemo z dumpinško 
konkurenco iz vse Evrope, saj vsi 
poskušajo presežke prodati po 
precej nižjih cenah od običajnih.« 
V Avstriji naj bi že uvedli omeji-
tve odkupnih količin, kar pomeni, 
da dobi kmet po pogodbi dogo-
vorjeno plačilo le za povprečne ko-
ličine dobavljenega mleka, za viške 
pa velja trenutna cena na trgu.  
Zdaj samooskrbni, a 
kako dolgo še?
Da smo v Sloveniji visoko sa-
mooskrbni z mlekom, saj imamo 
vse člene verige doma, pravi pred-
sednik Sekcije za mlekarstvo pri 
GZS Tomaž Žnidarič. »Izjemno po-
membno vlogo pa imajo potrošni-
ki, zato si moramo prizadevati za 
krepitev razumevanja, zakaj je za 
celotno družbo koristno posegati 
po slovenskih mlečnih izdelkih. Če 
namreč potrošnik kupi tuji mlečni 
izdelek, bo podprl tujega kmeta 
in gospodarstvo, če pa kupi slo-
venskega, podpira naše ljudi, naša 
delovna mesta, naše kmete. Na to 
dejstvo bi se moral spomniti vsak 
od nas, ko naslednjič v trgovini sto-
ji pred polico z mlečnimi izdelki.«
Res je, da v Sloveniji pridelamo 
več mleka, kot ga potrebujemo, se 
strinja Petrovič, a hkrati opozar-
ja, da se lahko ta samooskrba kaj 
kmalu poslabša. »Naše naravne 
danosti za živinorejo so zelo ugo-
dne, a pri tem ne smemo pozabiti 
že omenjenega dejstva, da števil-
ne kmetije opuščajo proizvodnjo 
mleka, zato ni pričakovati, da bo 
Slovenija dolgoročno ostala po-
membna izvoznica mleka, saj bodo 
viški zaradi zmanjšane proizvodnje 
usahnili. Poleg tega predvsem tuje 
trgovske verige mlečne izdelke in 
sire masovno uvažajo iz tujine in 
jih ponujajo na slovenskem trgu. 
Zaradi zmanjšanja domačega trži-
šča smo se proizvajalci mleka mo-
rali organizirati in za tržne viške 
poiskati kupce v tujini. Strateško 
gledano to sicer ni najboljša usme-
ritev, saj bi si želeli, da bi sloven-
ske mlekarne surovino predelale 
in izvozile končne izdelke z višjo 
dodano vrednostjo, a to je žal tek 
na dolge proge in mogoče se dol-
goročno tudi v tej smeri kaj spre-
meni.«
ševanju viškov mleka
odpora domačih kmetov
aj je povzročila izvozno negotovost in viške mleka ter posledično nizke odkupne cene, zaradi 
čje slovenske mlekarne in trgovci so se zato prvič solidarno povezali v skupni akciji Slovensko 
Italija – dežela geotermalnih 
elektrarn
V Italiji so naravne izvire že stoletje nazaj uporabljali tudi 
za pogon parnih strojev, danes pa v Lardarellu deluje največja 
geotermalna elektrarna v državi, v kateri proizvedejo desetino 
vse geotermalne elektrike na svetu, z njo pa oskrbujejo skoraj 
milijon gospodinjstev. Poleg tega v Toskani deluje še približno 
30 drugih geotermalnih central, zlasti okoli že omenjenega 
Lardarella blizu Pise ter okoli Radicondolija blizu Siene. Manjše 
geotermalne centrale delujejo tudi na območju vulkanskega 
sistema Flegrejske poljane med Neapljem in otokom Ischia, na 
zahodni Siciliji in na Pantellerii, pa tudi okoli Evganejskih gričev 
pod Padovo.
rje zakoni
vojih nedrih skriva naša zemlja
ergije, predvsem zaradi neurejene zakonodaje pa od takrat bolj ali manj še vedno stopicljajo na mestu.
S pomočjo prejšnjega in ponovne-
ga poslanca Franca Breznika, ki se 
je, spomnimo, le za kakšen mesec 
iz poslanskih klopi preselil med 
državne sekretarje nove vlade, s 
funkcije pa ga je odnesla vožnja 
pod vplivom alkohola, se je Repič 
letos udeležil dveh sej odbora za 
kmetijstvo. »Naša prva in glavna 
naloga je uvrstitev geotermalne 
energije med obnovljive vire ener-
gije v nov Nacionalni energetski 
podnebni načrt, kajti ta vrsta ener-
gije doslej ni bila uvrščena v nobe-
nega od programov pridobivanja 
čiste energije. Lahko rečem, da je 
bilo pri sogovornikih končno za-
znati interes, da se to stori, nova 
vlada je celo obljubila tudi sofi nan-
ciranje novih vrtin in postavitev 
pilotnih projektov. Potem pa se 
je zgodil covid-19 in prihodnost je 
znova povsem nejasna. Kako se bo 
po epidemiji odzvala politika, je ne-
mogoče napovedati, bojim se, da 
geotermalna energija še zlepa ne 
bo na dnevnem redu,« pravi Repič.
Poenotenje 
zakonodaje
Ne glede na vsestranskost upo-
rabe pa preseneča, da področje iz-
rabe geotermalne energije v Slove-
niji še zdaleč ni urejeno. »Zakonsko 
področje raziskav in izrabe geoter-
malne energije in termalnih voda 
pri nas namreč še vedno urejajo 
kar štirje zakoni: zakon o varstvu 
okolja, energetski zakon, zakon o 
rudarstvu in zakon o vodah,« ugo-
tavlja Martina Hozjan, ki se je že 
leta 2011 ukvarjala s pravnimi vidiki 
izkoriščanja geotermalne energije. 
»Ključni problem tiči v ignoranci dr-
žave in pomanjkanju oziroma nee-
notni zakonodaji, kar zavira razvoj 
izrabe geotermalne energije. V 
prihodnje bo zato nujno sprejetje 
enotnega zakona o geotermalni 
energiji z jasno defi nicijo vira in na-
činov njegove uporabe.«
Največji potencial 
je v SV Sloveniji
Hozjanova obenem težavo vidi 
tudi v tem, da ni dovolj dostopnih 
fi nančnih sredstev, ki bi bila na-
Foto: Arhiv ŠT
o ni pričakovati, da bo Slovenija dolgoročno ostala pomembna izvoznica mleka, saj bodo 
Foto: M24
V akciji Slovensko mleko nas povezuje so redne cene enajstih izdelkov iz 
petih mlekarn znižane.
kmetijskem ministrstvu nihče ne 
čuti poklicanega, da bi to počel.« 
Enajst izdelkov petih 
mlekarn po nižjih cenah
Da bi pomagali slovenskemu 
kmetu in domači mlečni industriji, 
menjena razvoju uporabe geoter-
malnih virov, kar bi prav tako re-
šila enotna zakonodaja in enoten 
nadzorni organ, ki bi se ukvarjal s 
celovito vejo geotermije v Sloveni-
ji. Ker je največji potencial geoter-
malne energije v severovzhodni 
Sloveniji in še posebej v Prekmurju, 
ki je hkrati najmanj razvita regija v 
državi, pa razmišlja še naprej: »To 
je samo še dodaten razlog, zakaj 
mora država začeti intenzivneje 
spodbujati najprej raziskave in po-
tem tudi izrabo geotermalne ener-
gije, saj bo tako bistveno pripomo-
gla k razvoju regije.«
Ukvarjanje 
z birokratskimi 
ovirami
Da pri izkoriščanju geotermalne 
energije močno zaostajamo, do-
kazuje dejstvo, da so nas pri tem 
prehitele prav vse države sosede. 
Geotermalne elektrarne imajo 
tako že na Madžarskem, v Avstriji, 
od lani tudi na Hrvaškem, medtem 
ko Italijani tako ali tako spadajo 
med pionirje v geotermiji. »Vemo, 
da se vrtina ne izvrta pod kotom 
90 stopinj, ampak pod manjšim, 
kar pomeni, da bodo naši sosedje 
namesto nas koristili in izkoristili 
tudi naravno danost, ki je pod našo 
površino zemlje, kar je velika ško-
da. Zato je nujno, da se nehamo 
ukvarjati z birokratskimi ovirami, 
čim prej prilagodimo potrebno 
zakonodajo in domače potenciale 
začnemo izkoriščati sami. Potem 
se bo gotovo našel tudi investitor 
za naše terme,« zaključuje bene-
diški župan.
Foto: SD
V občini Benedikt se že leta neuspešno trudijo, da bi država geotermalno energijo uvrstila med obnovljive vire 
energije.
Lidl: »Gre za favorizacijo 
nekaterih večjih pridelovalcev«
Iz Lidla Slovenija so sporočili, da k akciji Slovensko mleko nas 
povezuje formalno niso pristopili, saj da »favorizira le določene 
izdelke nekaterih večjih proizvajalcev«. »Od začetka svojega 
poslovanja na slovenskem trgu, torej več kot 13 let, sodelujemo s 
slovenskimi proizvajalci mleka in mlečnih izdelkov, zgradili smo 
trdna in dolgoročna partnerstva, skupaj oblikovali izdelke za naše 
kupce v okviru lastne Lidlove blagovne znamke Naše nam paše. 
V maju smo se tudi mi odločili še dodatno okrepiti sodelovanje z 
njimi in v ponudbo vključili dodatne izdelke, ki jih ponujamo za 
kratek čas, ali pa smo jih kupcem ponudili po še ugodnejši ceni. 
Torej tudi mi podpiramo številne slovenske mlečne proizvajalce, 
čeprav ne v okviru vseslovenske akcije.«
Štajerski TEDNIK petek, 15. 5. 2020     COLOR CMYK stran 10
petek  15. maja 2020Ljudje in dogodki10
Otroci s posebnimi potrebami 
nujno potrebujejo socializacijo!
Mama Vida Knehtla, ki ima zaradi zapletov pri rojstvu 
cerebralno paralizo, poudarja, kako pomembna je socializacija 
za otroke s posebnimi potrebami. Prepričana je, da bi moralo 
ministrstvo staršem dati vsaj možnost, da sami presodijo, kaj je za 
njihove otroke bolj nevarno: izolacija ali obisk šole. 
»Kdo vam daje pravico odločati o tem, da mora moj otrok, zato 
ker je s posebnimi potrebami, biti v popolni izolaciji še naprej? 
A vam ni jasno, da se moj otrok ne more šolati on-line, a vam 
ni jasno, da se moj otrok ne more igrati na dvorišču s prijatelji 
in sosedi, ker jih nima, a vam resnično ni jasno, da je za mojega 
otroka edini stik s svetom izven doma šola? A je resnično tako 
težko razumeti, da moj otrok brez prisotnosti staršev ne more 
nikamor in biti z nikomer? A lahko razumete, da je za mojega 
otroka to res velik stres? Gledati izključno starša tedne? Peljati ga 
ne morem niti v kino, ne v gledališče, ker je zaprto,« so vprašanja, 
ki jih je politikom, ki odločajo o prihodnosti šolstva, zastavila 
Ropičeva.  
Do podaljšanja roka za izvedbo 
projekta ureditve ptujske mestne 
tržnice je po navedbah ministr-
stva prišlo zaradi bistveno večjega 
obsega arheoloških ostankov od 
predvidenega na območju izvedbe 
projekta. 
Ptujski projekt predstavlja funkci-
onalno in stavbno prenovo mestne 
tržnice, ki bo obsegala ureditev 
notranjih prostorov in zunanjih 
površin, z ustrezno prometno ure-
ditvijo peš, tekočega in mirujočega 
prometa. S prenovo se želi revitali-
zirati degradirano urbano območje 
in s tem odpraviti funkcionalno 
degradacijo prostora ter sum na 
socialno degradacijo. Namen je tudi 
povečati atraktivnost mestnega 
jedra in ohraniti kulturni spomenik 
lokalnega pomena.
Projekt prenove ptujske tržnice 
se izvaja v okviru Operativnega pro-
grama za izvajanje evropske kohe-
zijske politike v obdobju 2014–2020. 
EU naložbo sofi nancira 80 % upravi-
čenih stroškov, država pa 20 %.
Okoljsko ministrstvo je hkrati 
podaljšalo rok izvedbe tudi za prvo 
fazo prenove mestnega središča 
v Murski Soboti do konca junija 
2021. V primeru prenove soboškega 
mestnega središča je razlog podalj-
šanje izvedbe javnega naročila in 
bistveno višje ponudbene vrednos-
ti od načrtovane v projektantskem 
predračunu.
Okrožnica ministrstva z navo-
dili, kdo in pod kakšnimi pogoji 
se v ponedeljek, 18. maja, vrača 
v šolske klopi, je starše otrok s 
posebnimi potrebami šokirala. 
Prepričani, da bo tudi Slovenija, po 
vzoru številnih drugih držav, med 
prvimi nazaj v šolske klopi poslala 
prav njihove otroke, so doživeli 
hladen tuš. Akcija, ki je sledila, je 
stekla spontano, zbrali so se in na 
ministrstvo za izobraževanje pos-
lali dopis. Zapisali so, da so zelo 
zaskrbljeni in da takšne odločitve 
politike njihove otroke spravljajo v 
povsem neenakovreden položaj z 
drugimi. 
Starši so izčrpani, hkrati pravijo, 
da je vrnitev v šole nujna za otro-
ke: »Pomembno je, da se tudi ti 
otroci vrnejo v šolo, ker je klima v 
okolju zadnja dva meseca na njih 
vplivala zelo slabo, ker so zelo 
dolgo obdobje brez prepotrebnih 
terapij in defektoloških obravnav, 
ki so jim na voljo v šoli, ker so iz-
trgani iz svoje dnevne rutine. Ker 
jim je ta domača, je to poslabšalo 
njihovo razpoloženje, prav tako 
zdravstveno stanje (spastičnost, 
epileptični napadi, napadi panike, 
agresije, otožnosti, apatičnos-
ti …). On-line šolanje nikakor ne 
pride v poštev za omenjene otro-
ke, saj večinoma nimajo sposob-
nosti in koncentracije za delo brez 
vodstva strokovnjaka – defektolo-
ga, prav tako staršev 'ne ubogajo'. 
Učiteljica v razredu jim namreč 
predstavlja veliko več, kot opiše 
to ta beseda. Starši nismo uspo-
sobljeni za takšne vrste šolanja, 
saj ti otroci potrebujejo posebne 
pristope, prav tako starši nismo 
fi zioterapevti, logopedi itn., kar se 
pa sedaj od nas seveda pričakuje,« 
pravi Ropičeva, predsednica sveta 
staršev OŠ Gustava Šiliha Maribor.
Izgovorov ni …
Vidova mama je prepričana, da 
bi bil pozitiven učinek dosežen, če 
bi se otroci vsaj za nekaj ur dnevno 
lahko vrnili v šolo. Prostorska ome-
jitev po njenem mnenju ne pred-
stavlja velikega izziva, saj so že 
sicer v šolah za otroke s posebnimi 
potrebami deljeni v zelo majhne 
skupine in nikakor ne zapuščajo ra-
zredov brez učitelja ali varuha oz. 
spremljevalca. 
Ob tem poudarja, da bi država 
že v skladu s Konvencijo o pravicah 
invalidov morala poskrbeti za ko-
rist otrok s posebnimi potrebami, 
to pa je po njenem možno šele, 
ko se bodo izvajale dejavnosti v 
šoli, ki jih nujno potrebujejo tudi za 
habilitacijo in rehabilitacijo: »V tem 
se otroci s posebnimi potrebami 
bistveno razlikujejo od otrok, ki ni-
majo posebnih potreb, saj njihove 
koristi dolgoročno nikakor ni mo-
goče zagotoviti na domu.« 
Ministrstvo: »Otroci s 
posebnimi potrebami v 
šolo konec meseca«
Na šolskem ministrstvu so po-
jasnili, da poteka začetek izvajanja 
vzgojno-izobraževalne dejavnosti 
v vrtcih in šolah postopno: »Ko 
bodo pripravljena posebna pripo-
ročila NIJZ in ZRSŠ, bo izobraže-
vanje steklo tudi v tem programu, 
načrtujemo, da že 25. maja. Pouk 
naj bi se v teh zavodih začel izvajati 
z drugačno dinamiko.«
Foto: arhiv Vanje Ropič 
Vidova mama Vanja je prepričana, da je poteza ministrstva diskriminator-
na do otrok s posebnimi potrebami.
Podravje  Otroci s posebnimi potrebami se še ne vračajo v šole
So na otroke s posebnimi potrebami pozabili?
Starši otrok s posebnimi potrebami so zaskrbljeni, saj njihovi otroci niso med tistimi, ki bodo v ponedeljek 
sedli v šolske klopi. V njihovem primeru ne gre zgolj za učni proces, pač pa tudi za druge aktivnosti, ki se v 
šoli izvajajo in pomembno vplivajo na njihov razvoj, kot so fi zioterapija, delovna terapija in logoped. »Šte-
vilni otroci so v zadnjih dveh mesecih nazadovali v razvoju, mi namreč nismo strokovnjaki na teh področjih. 
Preveč bo žrtev, takšnih in drugačnih. Otroci nujno potrebujejo tako pomoč kot socializacijo,« pravi Vanja 
Ropič, mama Vida Knehtla iz Ptuja.
Foto: ČG
Ptuj, Ormož  Mednarodni muzejski dan 2020
V ponedeljek brezplačno 
v muzeje in galerije
Mednarodni muzejski dan poteka od leta 1977. Mednarodni 
muzejski svet ICOM je 18. maj namenil večji prepoznavnosti 
muzejev v družbi s prostim vstopom in različnimi dogodki. 
ICOM Slovenije bo letos muzeje in galerije predstavil tudi v po-
sebni virtualni knjižici, ki bo na sam mednarodni muzejski dan 
objavljena na njegovi spletni strani.
Po celem svetu bodo 18. maj obeležili v več kot 44.000 muzejih in ga-
lerijah v okrog 160 državah. Letošnja tema, ki jo odpirajo v obdobju koro-
navirusa, ogledi in dogodki bodo potekali ob upoštevanju zdravstvenih 
ukrepov oz. navodil, so dobre prakse, ki se nanašajo na enakost, raznoli-
kost in inkluzivnost ranljivih skupin.
Že po tradiciji se z aktivnostmi v okviru Mednarodnega muzejskega 
dneva vključujejo tudi v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož. Obiskovalcem 
bodo omogočili prost vstop v muzejske zbirke v ptujskem gradu. Ogledali 
si jih bodo lahko med 10. in 18. uro. V muzejske zbirke ormoškega gradu 
in Grajsko pristavo Ormož, kjer si bo mogoče ogledati tudi razstavo, izbor 
umetniških del Borisa Novaka, so jih povabili med 9. in 17. uro. V tem času 
si bodo zainteresirani lahko ogledali tudi muzejske zbirke v gradu Velika 
Nedelja. V Miheličevi galeriji na Ptuju si bo od 12. do 16. ure mogoče ogle-
dati razstavo najnovejših slik opusa Univerzum Gregorja Samasturja ob 
njegovi 60. obletnici. V tem času bodo odprli tudi vrata grafi čnega kabi-
neta Franceta Miheliča, v Miheličevi galeriji pa bodo povabili še k ogledu 
zbirke grafi k Luigija Kasimirja.
V PMPO so prepričani, da bo tudi letošnji mednarodni muzejski dan pri-
tegnil mnoge ne glede na omejitve, ki vladajo ob vstopu v muzejske zbir-
ke in galerije. Kot je povedal direktor PMPO Aleksander Lorenčič, v tem 
času računajo predvsem na domače obiskovalce, ne pa tudi na šolske 
skupine in tuje obiskovalce. Vse pa, ki jih bodo obiskali, ne samo na med-
narodni muzejski dan, prosijo, da upoštevajo navodila, ki veljajo za obiske 
muzejskih zbirk in galerij, od zaščitnih mask naprej. V obdobju omejenega 
dostopa tudi še ne bo strokovnega vodstva. Sicer pa v PMPO na brezplač-
ni ogled povabijo nekajkrat letno: ob kulturnem prazniku, dnevu družin, 
mednarodnem muzejskem dnevu, v okviru Poletne muzejske noči in na 
Ta veseli dan slovenske kulture.  
Foto: Črtomir Goznik
18. maja bodo muzeji in galerije s prostim vstopom in različnimi dogodki 
obeležili Mednarodni muzejski dan 2020.
Trnovska vas  Občinska spletna stran v novi podobi
Sodoben e-stik z občani
Z novo spletno stranjo se občina Trnovska vas pridružuje tistim, 
ki uporabljajo pregleden in informativen sistem e-občina.
Občani Trnovske vasi lahko poslej številne zadeve urejajo v elek-
tronski obliki, predvsem oddajajo razne vloge in pridobivajo obrazce, 
sodoben e-stik jim omogoča elektronsko podajanje pobud, predlogov 
in vprašanj, občani pa se lahko prijavijo tudi na prejemanje elektronskih 
obvestil. Poleg sodobne in pregledne podobe je občanom na voljo tudi 
več informacij o dogajanju v njihovem kraju.
Spletno stran e-občina, ki jo uporablja skoraj vsaka druga občina v Slo-
veniji (skupaj 96 občin) in večina občin v regiji, je postavilo mariborsko 
podjetje Sigmateh, trenutno pa je v poskusni fazi. Župan Alojz Benko 
ob tem pravi: »Bil je že skrajni čas, da smo dobili novo občinsko spletno 
stran, prejšnja je bila sploh naša prva in po več letih zaradi napredovanja 
tehnologije nujno potrebna posodobitve.«  
Foto: SD
Občina Trnovska je dobila novo spletno stran, ki je preglednejša in bolj 
informativna.
Ptuj  Podaljšan rok za ureditev ptujske tržnice 
Podaljšanje roka zaradi arheoloških najdb
Ministrstvo za okolje in prostor je podaljšalo rok za izvedbo projekta ureditve mestne tržnice na Ptuju do konca 
letošnjega leta. Projekt v vrednosti šest milijonov evrov se sofi nancira s kohezijskimi sredstvi.
Štajerski TEDNIK petek, 15. 5. 2020     COLOR CMYK stran 11
petek  15. maja 2020 Ljudje in dogodki   11
V času epidemije koronavirusa 
tanko piskajo predvsem številni 
ponudniki dogodkovnih storitev, 
poleg gostišč, glasbenikov in cvet-
ličarjev tudi fotografi . Praktično 
čez noč sta brez posla in vseh pri-
hodkov ostala tudi mlada zakonca, 
ki ustvarjata pod okriljem lastnega 
podjetja Črtica in druge zgodbe s 
sedežem v Gorišnici. Oba zaposle-
na sta tako bila prisiljena izbrati 
status »čakanje na delo«. 
V prvem tednu komaj 
dva delovna dneva
Ponovne sprostitve fotografskih 
dejavnosti sta se zelo razveselila. 
Čeprav sta po skoraj dveh mesecih 
zaprtja minuli teden znova prijela 
za fotoaparat, sta prišla le iz dežja 
pod kap. Vsi večji dogodki so na-
mreč do nadaljnjega prepovedani 
(poroke so sicer spet dovoljene, 
a jih ni), prav tako ni mogoče op-
ravljati storitev v domovih strank. 
»Za menoj sta komaj dva delovna 
dneva. Interes strank sicer je, je 
pa tukaj potem še drug problem 
segmenta dela, saj nekaterih glav-
nih storitev (kot so fotografi ranja 
novorojenčkov na domu, studijska 
fotografi ranja družin) zaenkrat ni 
mogoče varno izvesti. Še nikoli nis-
va bila v vsaj malo podobni situaciji, 
zato težko napoveva karkoli. Ne 
verjameva, da je mogoče zamujeno 
nadoknaditi. Dve osebi ne moreta 
v istem času opraviti šestkrat več 
dela. Če se izkaže, da bomo lahko 
kmalu začeli delati s polno paro, se 
lahko izognemo le zadolževanju. 
Midva sva vezana predvsem na po-
roke, družinsko fotografi jo in ko-
mercialne projekte. Glede na to, da 
je prvo v glavnem odpovedano ali 
prestavljeno, upava, da bodo vsaj 
podjetja, ki še imajo to možnost, 
izkoristila ta čas, da zgradijo moč-
no identiteto skozi kakovostne 
fotografi je in video vsebine. Sedaj 
imamo fotografi  čas za ustvarjal-
nost in vrhunske izdelke,« pove hči 
poklicne fotografi nje Karina Laura 
in v isti sapi optimistično doda, da 
vendarle ni vse tako črno: »S prvim 
tednom delovanja sva zadovoljna 
že samo zato, ker lahko znova de-
lava in se druživa z najinimi stran-
kami. Na novi način dela sva se 
dobro pripravila in komaj čakava 
raznolikost projektov, ki so pred 
nami. Ta izkušnja bo vsekakor po-
magala, da bomo delo v prihodnje 
malce drugače organizirali, vredno-
tili, dodali morda kakšne storitve 
ali načine. Verjameva, da se bodo 
potrebe strank spremenile in to je 
najin izziv.«
Razmah sive ekonomije 
in neodgovornosti med 
fotografi 
V času karantene, ko so veljale 
prepovedi izvajanja storitev, pa 
sta se obseg dela na črno in siva 
ekonomija precej razmahnila tudi 
med fotografi . Dejavnost se je 
tako izvajala brez nadzora in ustre-
zne zaščite, opozarja Karina Laura: 
»V času, ko nismo smeli delati, so 
mnogi stanovski kolegi (in ljubitelji 
fotografi je, ki se oklicujejo za foto-
grafe in že v osnovi odžirajo kruh) 
sprejemali stranke in fotografi rali. 
Skrivali so se po raznih odljudnih 
lokacijah ter tako kršili odloke me-
dobčinskega prehajanja. Skrivali so 
se po studijih in domovih strank. 
Nemalo pozivov, da jih sprejmem 
na črno, ker »ta in ta pa že fotogra-
fi ra …«, sem sprejela tudi sama. 
O maskah in varnostni razdalji 
upravičeno dvomim, saj prepo-
znam različne goriščne razdalje 
objektivov. Prepoznam tudi, kadar 
novorojenčka položi starš ali ga 
pozira človek, ki si je domač te obr-
ti. Vidim tudi razliko v izrazih ljudi, 
ko jih fotografi ra nekdo iz istega 
gospodinjstva ali tretja oseba/fo-
tograf. Krasni novi svet družbenih 
omrežij je razkril vso bedo pohlepa 
po nekaj evrih in hotenja ljudi, ki na 
vsak način hočejo, za ceno zdravja, 
narediti ta posnetek zdaj in takoj 
zdaj.« Delo na črno na področju 
fotografskih storitev je sicer teža-
va, ki je bila razširjena že pred tem. 
Toda vsem bi moralo biti jasno, da 
ta kratkoročno res prinese denar, 
dolgoročno pa si s takim vedenjem 
kopljejo brezno, je še prepričana.
Gorišnica  Fotografi  veseli sprostitve, toda porok in večjih dogodkov ni
Kdaj bodo lahko začeli delati s polno paro?
»Če se izkaže, da bomo lahko kmalu začeli delati s polno paro, se lahko izognemo le zadolževanju. Midva sva vezana predvsem na poroke, družinsko fotografi jo in 
komercialne projekte, a je prvo v glavnem odpovedano ali prestavljeno,« ob ponovni sprostitvi fotografskih storitev pripoveduje mlad fotografski par Boris in Ka-
rina Laura Branović, ki kljub vsemu ostaja optimističen.
Foto: Osebni arhiv
Fotografa Boris in Karina Laura Branović sta kljub situaciji optimistična.
20 rezervacij terminov
V prvem tednu sta mlada fotografa prejela nekaj več kot 
20 rezervacij terminov v prihodnjih mesecih. V približno 
polovici primerov gre za stranke, ki so si termin rezervi-
rale pred koronakrizo, preostale pa so po večini naročale 
nosečniška fotografi ranja in fotografi ranja novorojenčkov. 
Približno deset oseb se je v tem tednu fotografi ralo za oseb-
ne dokumente. 
Štajerski TEDNIK petek, 15. 5. 2020     COLOR CMYK stran 12
Država sicer v nekaterih primerih 
pomaga svojcem ob pogrebu. Pra-
vica do pogrebnine in posmrtnine 
pripadata samo socialno šibkejšim 
ob smrti družinskega člana. Obrav-
navata se kot oblika izredne pomo-
či in ju dedičem ni treba vračati. 
Pogrebnina, ki je namenjena za 
pomoč pri kritju stroškov pogreba 
družinskega člana, trenutno znaša 
največ 804,36 evra, vendar ne več, 
kot znašajo stroški pogreba. Do 
nje je upravičen tisti, ki je poskrbel 
za pogreb, in sicer le v primeru, 
če je prejemnik denarne socialne 
pomoči ali varstvenega dodatka, 
oziroma če njegovi dohodki ne 
presegajo zneskov, ki označujejo 
prag revščine. Za samsko osebo 
ne sme presegati višine 617 evrov, 
za družino pa 925 evrov. Do po-
smrtnine, ki znaša trenutno 402,18 
evra, pa je upravičen eden od dru-
žinskih članov, če je reven. Pogoji 
za prejem posmrtnine so: če je bil 
družinski član na dan smrti umrle-
ga upravičen do denarne socialne 
pomoči ali varstvenega dodatka ali 
če skupni lastni prihodek družine 
ni presegel minimalnega dohodka 
(socialni prejemki se ne vštevajo). 
To pomeni za samsko osebo manj 
kot 591,20 evra na mesec, za dve 
odrasli osebi manj kot 820,45 evra 
na mesec, za dve odrasli osebi z 
enim otrokom manj kot 1.101,97 
evra na mesec in manj kot 1.339,26 
evra za dva odrasla z dvema ot-
rokoma. Vlogo je treba oddati na 
CSD, obe pravici se lahko uveljav-
ljata v roku enega leta po smrti 
svojca.
Sčasoma se je potem situacija 
nekoliko umirila, lani pa ponov-
no eskalirala. Celo leto so imeli 
policisti z zaščito državne meje 
precej dela. V varovanje meje so 
vključeni tudi pripadniki Slovenske 
vojske, ki pa policijskih pooblastil 
nimajo. „Dnevno je na delu skupaj 
s policijo okoli 150 vojakov, poleg 
pa je treba prišteti še poveljujo-
če, logistiko in druge pripadnike 
Slovenske vojske. Za delo na meji 
smo oblikovali mešane patrulje, 
vojaki sodelujejo na opazovalni-
cah, kjer opazujejo državno mejo. 
Ob odkritju nezakonitih migrantov 
ugotovitve sporočijo policiji, ta pa 
izvede prijetje. V nobenem prime-
ru Slovenska vojska ne izvaja nalog 
samostojno, pač pa po navodilih 
policije. Policija določa lokacije 
opazovalnic in naloge, policijski 
vodje pa nadzorujejo delo na opa-
zovalnicah. Prav tako Slovenska 
vojska izvaja podporo s helikop-
terjem, ki je angažiran trikrat te-
densko za območje tiste policijske 
uprave, ki se sooča z največjo pro-
blematiko ilegalnih migracij,“ so o 
sodelovanju pripadnikov Sloven-
ske vojske pri varovanju državne 
meje in preprečevanju nezakonitih 
migracij pojasnili na policiji.
Novi kilometri ograje
„Policija z namenom prepre-
čevanja in odkrivanja nezakonitih 
prestopov meje izvaja vse opera-
tivne, analitične in organizacijske 
ukrepe. V ta namen se skladno z 
veljavnimi sklepi vlade in načrti po-
licije postavljajo tudi dodatne zača-
sne tehnične ovire – panelna ogra-
ja, ki nezakonite migracije učinko-
vito usmerja na mesta, kjer jih lažje 
zaznavamo in odkrivamo ter s tem 
preprečujemo,“ so še povedali na 
Generalni policijski upravi.
petek  15. maja 2020Kronika12
Vir: ARSO
4-dnevna napoved za Podravje
Foto: M24
Slovenska vojska pri nadzorovanju državne meje pomaga tudi s helikop-
terjem in posadko.
Slovenija, Podravje  Kdaj država plača stroške pogreba
Korona ni pogoj za plačilo
V javnosti in na družabnih omrežjih so se med drugim pojavile neuradne informacije, da 
naj bi država krila stroške pogrebov umrlih zaradi koronavirusa. Na uradu vlade za komu-
niciranje so govorice jasno zavrnili z besedami: »Država ne krije stroškov pogreba umrlih 
za covid-19!«
Slovenija, Podravje  S toplim vremenom več nezakonitih migracij
Vojaški helikopter ob meji trikrat tedensko
Pet let že traja agonija z nezakonitimi migranti, ki na območje Slovenije ilegalno vstopajo tudi v krajih Spodnjega Podravja, kjer poteka držav-
na meja s sosednjo Hrvaško: v Središču ob Dravi, Ormožu, Zavrču, Cirkulanah, Podlehniku in Vidmu. Prvi veliki val nezakonitih migracij se je 
sprožil jeseni 2015.
Foto: Arhiv ŠT
Vabljeni na terase vseh 
Ponovno z vami 
Koronavirus zaustavil tudi migrante
Na policiji so poudarili, da se vsako leto s prihodom 
toplega vremena poveča tudi število nezakonitih prehodov 
meje. „Letni trendi nezakonitih migracij kažejo vsakoletno 
povečanje v času pomladi, ustalitev v poletnih mesecih in 
ponoven porast jeseni. Tudi letos pričakujemo povečanje 
nezakonitih migracij v prihodnjih mesecih. V primerjavi 
s številom nezakonitih prehodov državne meje v enakem 
obdobju lanskega leta letos sicer beležimo zmanjšanje 
nezakonitih migracij, kar pa je posledica ukrepov, povezanih 
s pandemijo covid-19, predvsem odrejanja in izvajanja 
karantene v migrantskih centrih v tranzitnih državah.“
Predsednik Okrožnega so-
dišča na Ptuju Andrej Žmauc je 
pojasnil, da so od sredine mar-
ca do konca aprila na vseh treh 
sodiščih sodnega okrožja Ptuj 
opravili skupno 31 narokov ozi-
roma obravnav. Od tega je bilo 
pet predobravnavnih narokov 
v pripornih zadevah, 13 naro-
kov po zakonu o duševnem 
zdravju in 13 narokov s področja 
prekrškov. Pod sodno okrožje 
Ptuj sodijo okrožno in okrajno 
sodišče na Ptuju ter okrajno v 
Ormožu.
»Sodišča smo v obravna-
vanem času v skladu z izdanimi 
odredbami predsednika vrhov-
nega sodišča opravljala naroke in 
odločala samo v nujnih zadevah,« 
je povedal predsednik Žmauc ter 
dodal, da je bilo za nemoteno iz-
vajanje sodne oblasti na sodiščih 
sodnega okrožja Ptuj v času od 
16. marca dalje organizirano delo 
z najmanjšim možnim številom 
zaposlenih, po tako imenovanem 
sistemu dežurstva. »Večini zapo-
slenih smo odredili čakanje na 
delo doma. 49 sodelavcem sodi-
šča, od tega 27 sodnikom in 22 jav-
nim uslužbencem, pa smo odredili 
delo od doma. Zaposlenim smo 
predlagali, da v času epidemije ko-
ristijo dopust iz leta 2019. Nekateri 
zaposleni so koristili tudi dopust iz 
leta 2020,« je še navedel predse-
dnik Okrožnega sodišča na Ptuju.
Spodnje Podravje  Delo sodišč med epidemijo
V mesecu in pol 31 obravnav
Epidemija koronavirusa je temeljito posegla tudi v delo sodišč. Večina postopkov se je 
začasno ustavila, sodišča so opravljala le najnujnejše zadeve. Na delo je prihajalo mini-
malno število zaposlenih. Glavnina jih je bila na čakanju na delo, nekateri so opravljali 
delo od doma ali koristili letni dopust.
Foto: MZ
Sodišča ptujskega okrožja so večini zaposlenih odredila ukrep čakanja na 
delo od doma. Peščica jih je prihajala na delo na sodišča, 49 zaposlenih, od 
tega 29 sodnikov, je delo opravljalo od doma. 
Štajerski TEDNIK petek, 15. 5. 2020    COLOR CMYK stran 13
petek  15. maja 2020 Kultura   13
Ste že brali / Alojz Rebula:
V Sibilinem vetru
»Petovija, njena okolica, dišeča po lipah in po vodah, 
moja sobica z razgledom na črni Dravus in čez na 
vinograde in še čez na sinjkasto ravnino tja v smeri 
panonskih širjav – tudi to je že za mano. Nerad sem 
se odselil iz teh zemeljskih širin, nagnetenih s sadov-
njaki, kjer sta doma masten prašič in vino, svetlo in 
iskro kakor ogenj.« (Alojz Rebula: V Sibilinem vetru, 
str. 175.)
S temi besedami je pisatelj Alojz 
Rebula v svojem romanu V Sibili-
nem vetru opisal rimski Ptuj, Pe-
toviono (oziroma, kot piše Rebula, 
Petovija, kot so Ptuj imenovali še 
pred nekaj leti, v času manjše zme-
de pri slovenjenju latinskega ime-
na za Ptuj. Latinsko ime za Ptuj, 
Poetovio, je namreč samostalnik 
ženskega spola in se v latinščini 
pri sklanjanju podajša z -n-, kot na 
primer ime boginje Juno: Juno – 
Junone; Poetovio – Poetovione; o 
tistem 'oe', ki je postal 'e', pa kdaj 
drugič). Ja, še en roman iz časov 
slavne zgodovine našega mesta (čeprav ne v glavni vlogi, kot je 
to bilo pri nedavno prebranem romanu Sonce Petovione Branka 
Cestnika, ampak se vseeno bralcu s teh koncev nekaj zgane v duši, 
ko najde v nekem romanu 'svoje' mesto).
Roman opisuje usodo Nemeziana, ki izhaja iz plemena Jacigov, 
od otroških let do pozne starosti. Jacigi so živeli na delu območja 
današnje Madžarske, med Donavo in Tiso, in ker je bila Donava v 
tistem času mejna reka rimskega imperija, je med Rimljani in Jaci-
gi večkrat prišlo do spopadov. V enem takih spopadov so mladega 
Nemeziana prodali za sužnja uglednemu rimskemu vojskovodji 
in senatorju, v romanu pa spremljamo fantovo usodo od sužnja 
prek študenta do vojaka, ki ga je v tistem času življenjska pot kot 
še marsikoga drugega vodila po širnem rimskem imperiju (ob tem 
se velja spomniti, da je območje rimskega imperija obsegalo sko-
raj celotno sedanjo Evropo, njegove meje so sekale tudi britanski 
otok, na severu je segal do Nemčije, na jugu daleč v Azijo in se-
verno Afriko, na vzhodu do Donave ...). Velikansko območje, ki 
ga je obvladoval en sam mogočni Rim, območje, na katerem se je 
nenehno kaj dogajalo, ljudje so popotovali, vojske so se selile z ene 
meje na drugo, vojne so se vrstile druga za drugo ... Nemezian je 
živel v času vojskovodje in cesarja Marka Avrelija (živel med leto-
ma 121 in 180), v letih, ko je rimski imperij bil na vrhuncu svoje 
moči, hkrati pa v nenehnih vojnah z 'barbari', ki so vanj vdirali na 
vseh njegovih koncih.
Pisatelj Alojz Rebula (rojen 1924 v Šempolaju pri Trstu, umrl 
2018)je sodil med tiste, danes že redke predstavnike slovenske 
književnosti v Italiji, ki so ustvarjali vse povojno obdobje. V slo-
vensko kulturno, literarno in politično zgodovino se je zapisal z 
večdesetletno nenehno ustvarjalnostjo, katere rezultat je cela knji-
žnica knjig.Za svoje delo je prejel vrsto nagrad: leta 1969 nag-
rado Prešernovega sklada za roman V Sibilinem vetru, leta 1995 
pa Prešernovo nagrado za svoj literarni opus. Leta 1997 je prejel 
mednarodno nagrado Acerbi za italijanski prevod svojega romana 
V Sibilinem vetru in leta 2005 Delovo nagrado kresnik za roman 
Nokturno za Primorsko. Za italijanski prevod istega dela je leta 
2012 prejel ugledno literarno nagrado Mario Rigoni Stern. Leta 
2014 je prejel priznanje Evropskega parlamenta državljan Evrope. 
V Sloveniji je ob devetdesetletnici leta 2014 prejel zlati red za zas-
luge Republike Slovenije. Od leta 2009 je bil redni član Sloven-
ske akademije znanosti in umetnosti. Roman V Sibilinem vetru 
(1968) je najvišji dosežek njegovega opusa; v ponatisu je izšel leta 
2014.
Posledice, ki jih bo zaprtje imelo 
na poslovanje, bodo ogromne. Di-
rektor Pokrajinskega muzeja Ptuj-
-Ormož (PMPO) Aleksander Loren-
čič meni, da bo minilo veliko časa, 
preden se bo vzpostavil normalen 
ritem in se bodo ljudje znebili stra-
hu pred okužbo. Izguba, nastala 
zaradi izpada obiskovalcev, s tem 
pa tudi prihodkov, je že zdaj velika. 
V prvem tednu po odprtju, po 5. 
maju, je bilo izdanih 23 vstopnic, 
zbirke si je ogledalo 40 obiskoval-
cev.
Kazalo je dobro ...
V primerjavi z letom 2018 se je 
lani obisk precej povečal, tudi le-
tošnje leto je kazalo izjemno dob-
ro. „Šolske skupine so v našem 
muzeju ena od ključnih ciljnih sku-
pin, zlasti še maja in junija. Poleg 
šol v tem trenutku ne moremo 
računati tudi na drugo izjemno 
pomembno ciljno skupino – tuje 
goste in vprašanje je, kdaj se bo to 
spremenilo,“ pravi Lorenčič in do-
daja, da bo kriza poleg zdravstve-
nega področja povzročila velike 
posledice tudi na ekonomskem in 
mentalnem področju. PMPO kot 
eden najbolje obiskanih muzejev 
v Sloveniji bo utrpel veliko škodo, 
saj ga vsako leto obiščejo števil-
ne šolske skupine in obiskovalci z 
domala celega sveta. „Z naslova 
prihodkov od vstopnine in tržne 
dejavnosti je muzej skrbel za števil-
na vzdrževalna dela v okviru graj-
skega kompleksa, ki je v državni 
lasti, vlagal v dejavnost in reševal 
tudi kadrovske potrebe,“ še poja-
snjuje direktor.
Kdo in na kak način 
lahko vstopa v muzeje
Način dela v muzeju so prilago-
dili in organizirali v skladu z navo-
dili stroke, spremenjen pa je tudi 
odpiralni čas muzeja. Prvi pogoj 
za obisk je, da obiskovalec ne kaže 
bolezenskih znakov. Kot drugje pa 
si mora tudi v teh ustanovah ob 
vstopu razkužiti roke in uporabljati 
zaščitno masko. 
Vstop v razstavne prostore je 
možen le za posameznike, družine 
in manjše skupine (do tri osebe). 
Plačilo vstopnine in nakupa v mu-
zejski trgovini je mogoče le bre-
zgotovinsko, strokovnih vodstev 
po muzejskih zbirkah do nadaljnje-
ga ne bo, prav tako ne pedagoško/
andragoških programov, posveto-
vanj, okroglih miz, odprtij razstav 
ter drugih dogodkov, ki vključujejo 
tesnejše druženje ...
Ptuj, Podravje  Delo v muzeju po »koronakrizi«
Lorenčič: „Udarila nas bo tudi ekonomska 
in mentalna kriza!“
Po skoraj dveh mesecih so muzeji po vsej državi ponovno odprli svoja vrata. Očitno pa bo moralo preteči kar nekaj časa, 
da se bodo stvari vrnile v normalo. Marca in aprila lani so v ptujsko-ormoškem muzeju zabeležili 4.564 obiskovalcev, 
letos v prvi polovici marca le 600. Ker tudi v prihodnje ne morejo računati ne na šolske skupine ne na tuje obiskovalce, 
bo upad še naprej občuten. V prvem tednu po odprtju je bilo izdanih le 23 vstopnic za oglede zbirk.
Foto: ČG 
V prvih nekaj dneh je muzej zabeležil le enega obiskovalca, nekaj več jih je 
bilo ob koncu tedna.
Ormož  Prvi dan našteli 114 obiskovalcev
Za najbolj zaželene knjige daljše čakalne vrste
Po skoraj dveh mesecih je vrata za uporabnike ob določenih pogojih minuli teden odprla osrednja knjižnica Franca 
Ksavra Meška Ormož. Kljub temu da so bile tudi v tem času omogočene številne druge poti do knjig, saj so jih med dru-
gim dostavljali na dom po pošti, so prvi dan našteli kar 114 obiskovalcev.
»Prvi dan smo bili presenečeni 
nad odzivom. Kar 114 uporabni-
kov je prišlo v knjižnico, kjer so si 
izposodili ali vrnili gradivo. Bili so 
enakomerno razporejeni čez ves 
dan, tako da večje gneče ni bilo. 
Naslednje dni pa je bilo po občut-
ku nekoliko manj obiskovalcev,« 
je povedala direktorica Milica Ša-
vora. Obisk knjižničnega hrama je, 
kot kaže, najbolj pogrešala delov-
no aktivna populacija, ti so namreč 
prevladovali.
Po besedah direktorice so upo-
rabniki dobro seznanjeni z ome-
jitvami, ki veljajo ob obisku knji-
žnice in jih dosledno upoštevajo: 
»Uporabnikom smo hvaležni, saj 
so zelo disciplinirani. Upoštevajo 
varnostno razdaljo, razkužujejo 
roke ob vstopu, vstopajo z zašči-
tno masko. Vedo, da ne morejo 
sami samostojno brskati za knjiga-
mi na knjižnih policah in si poiskati 
gradiva, kakor tudi ne zahajati v 
druge prostore knjižnice. Veliko jih 
tako pred obiskom knjižnice pok-
liče in po telefonu ali elektronski 
pošti rezervira gradivo, spet drugi 
uporabljajo spletne storitve preko 
portala Moja knjižnica, mCobiss. 
Nekoliko težje pa je, ko pridejo 
bralci, ki bi radi nekaj brali, a ne 
vedo, kaj točno. Zato bomo prip-
ravili knjižno polico s knjigami iz 
različnih tematskih sklopov ter za 
različne starosti.«
Po vrnitvi knjiga 
v sedemdnevno 
karanteno
Zaradi upoštevanja vseh ukre-
pov za preprečevanje okužb ima-
jo tudi knjižničarji več dela, saj je 
veliko iskanja gradiva, razkuževa-
nja odlagalnih površin in kljuk, ne 
nazadnje pa je težko zdržati pod 
masko več ur. Sicer pa jim največ 
preglavic povzroča sedemdnevna 
karantena gradiva. To velja še zlas-
ti za nove knjige, ki so med bralci 
najbolj zaželene. »Želja marsikoga 
je, da čim prej pride do teh novej-
ših knjig. Rezervacij za določene 
knjige je tako precej, a gradivo 
mora biti sedem dni v karanteni in 
je v sistemu Cobiss zavedeno kot 
zadržano, ta status je izpisan tudi 
na zadolžnicah. Bralci si ga lahko 
rezervirajo in izposodijo, ko pote-
če ta čas. Dodeli pa se tistemu, ki 
je gradivo rezerviral prej,« še po-
jasni in nadaljuje, da se še vedno 
najbolje bere leposlovje, manj pa 
strokovna gradiva. 
Virtualne pravljične 
urice
Sicer pa se je večina zaposlenih 
tako že vrnila na delo, razen knji-
žničarjev v krajevnih knjižnicah. 
Te odpirajo vrata v ponedeljek. 
Knjižničarji pa najbolj pogrešajo 
raznorazne dogodke, s katerimi 
so pogosto vabili v svoje prostore, 
med njimi so tudi četrtkovi zeli-
ščarski popoldnevi in priljubljene 
pravljične urice. Slednje kljub ka-
ranteni niso povsem zamrle. Za 
vse otroke, ki pogrešajo prijetni 
čas v družbi pravljičark in njihovih 
pripovedi, namreč berejo pravljice 
virtualno. Te dni načrtujejo objavo 
druge video pravljice na svoji sple-
tni strani. Foto: MH
Uporabniki ob vseh omejitvah pridno obiskujejo knjižnico.
Prilagojen delovni čas
Ptujski grad 
-ponedeljek: zaprto
-torek–petek: 10.00–16.00
-sobota in nedelja: 10.00–18.00
Grad in grajska pristava 
Ormož ter grad Velika Nedelja:
-ponedeljek–petek: 9.00–17.00
-sobota: 9.00–15.00
-nedelja in prazniki zaprto
Miheličeva galerija, 
odprto od petka, 15. 5., dalje:
-ponedeljek in torek: zaprto
-sreda–nedelja: 12.00–16.00
Salon umetnosti: zaprto
Miheličeva galerija in grad 
bosta odprta tudi na mednarodni 
dan muzejev, v ponedeljek, 18. 
maja. 
Štajerski TEDNIK petek, 15. 5. 2020     COLOR CMYK stran 14
česar oprijemljivega. Za zdaj še 
ne obstaja objektivni diagnostični 
test, ki bi bolezen stoodstotno 
dokazal. Imajo pa bolniki pogosto 
objektivno potrjene številne druge 
motnje, kot so hormonske mo-
tnje (zlasti avtoimunsko obolenje 
ščitnice), različne alergije in preob-
čutljivosti (npr. na hrano) ter avto-
imunska obolenja ... Potek bolezni 
je povsem nepredvidljiv. Fibromi-
algija se lahko pojavi ne glede na 
starost, običajno pa po 40. letu. 
Lahko je bolj ali manj izrazita, zna-
čilno je tudi nihanje, saj obdobjem 
poslabšanja sledijo obdobja izbolj-
šanja. Bolezenski znaki včasih za 
nekaj časa celo povsem izginejo, 
nato se spet pojavijo.
Zdravljenje zgolj 
simptomatsko
Ker še vedno niso pojasnjeni 
vzroki za nastanek bolezni, je tudi 
zdravljenje zgolj simptomatsko. 
Terapija, ki obsega zdravljenje z 
zdravili in fi zikalno terapijo, ne 
obljublja ozdravitve, temveč zgolj 
blaži simptome in pomaga bolniku 
do znosnejšega življenja. Farmako-
loško zdravljenje običajno vključuje 
protibolečinska zdravila, ki jih bol-
petek  15. maja 2020Zdravstveni globus14
Značilna bolečina in zbadanje 
se pojavita nenadoma, običajno 
najprej na vratu ali ramenih, po-
zneje pa bolečina postane bolj 
splošna. Za fi bromialgijo sta zna-
čilni tudi nenehna utrujenost in 
neprespanost, zato to bolezen po-
gosto celo strokovnjaki zamenjuje-
jo za sindrom kronične utrujenosti. 
V nekaterih primerih se pri bolniku 
lahko pojavita tudi obe obolenji 
hkrati.
Nepredvidljiva in težko 
dokazljiva
Največja težava pri fi bromialgiji 
je pravzaprav pomanjkanje »doka-
zov«, saj bolniki tožijo o bolečinah, 
izvidi preiskav pa so po navadi ne-
gativni. To povzroča še dodatno 
zmedo pri zdravnikih, ki zato pri 
postavljanju diagnoze nimajo ni-
Foto: cs/M24
Fibromialgija - nepredvidljiva 
in precej nepojasnjena bolezen
Svetovna zdravstvena organizacija je fi bromialgijo v začetku 90. 
let prejšnjega stoletja uradno priznala kot sindrom in jo uvrstila 
med »prava« obolenja, vendar ta bolezen ostaja uganka.  Vzroki 
za fi bromialgijo niso povsem pojasnjeni. Na nastanek bolezni naj 
bi vplivalo več dejavnikov, med njimi hormoni, infekcije, čustveni 
ali telesni stres, kemične spremembe v delovanju možganov 
(znižana raven serotonina) in celo pomanjkanje gibanja. Večina 
strokovnjakov pa se strinja, da neznosne bolečine sploh ne 
izvirajo v mišicah, temveč v centralnem živčnem sistemu.
Pomagajmo si
»Nevidna« bolezen, ki ohromi življenje bolnika
Fibromialgija je precej slabo poznano obolenje revmatičnega izvora, natančneje kronični mišično-skeletni 
bolečinski sindrom, ki bolniku povzroča hude bolečine po vsem telesu. Poleg bolečin se bolniki spopadajo še 
s številnimi drugimi simptomi. 
niki zaradi neželenih stranskih učin-
kov ne smejo jemati prepogosto. 
Pomagajo pa tudi antidepresivi, ki 
delujejo tako, da povečajo količino 
serotonina v centralnem živčevju in 
zmanjšujejo občutek bolečine v mi-
šicah in sklepih, s čimer pripomore-
jo tudi k boljšemu spancu in lajšajo 
depresivno anksiozne motnje. Fizi-
kalna terapija vključuje vsakodnev-
no prhanje s toplo vodo in kopanje 
v kadi s toplo vodo ali v bazenu, 
kar sprošča spastično mišičje in 
običajno zmanjša bolečino. Bolniki 
naj bi izvajali tudi vaje za gibljivost 
in povečanje telesne moči, ki vklju-
čujejo raztezanje, kondicijske vaje 
in vaje za moč. Najbolj priporočljivi 
vadbi za bolnike s fi bromialgijo sta 
hoja in vaje v vodi. Pri tem pa je 
pomembno poudariti, da mora biti 
vadba zmerna, sicer ima lahko rav-
no nasproten učinek. Koristi lahko 
prinese tudi alternativno zdravlje-
nje, kot so denimo akupunktura, 
akupresura, kiropraktika, masaže, 
homeopatija, avtogeni trening ... 
Karkoli, kar pomaga bolniku lajša-
ti simptome. Zelo pomembno je 
tudi, da se bolnik izogiba stresu, 
se zdravo prehranjuje in na sploš-
no živi čim bolj zdravo in razmišlja 
pozitivno.
Nastanek glasu v grlu imenuje-
mo fonacija. Da glas lahko nasta-
ne, potrebujemo dovolj močan in 
dobro kontroliran tok zraka, ki pri-
de iz pljuč do glasilk. Vse bolezni in 
stanja, ki zmanjšujejo vitalno kapa-
citeto pljuč ali vplivajo na natančno 
kontrolo izdiha (npr. astma, zlom 
ali samo udarec prsnega koša, no-
sečnost, oslabljene trebušne miši-
ce po bolezni ali operaciji), zmanj-
šujejo glasovne zmogljivosti.
Glas je longitudinalno valovanje, 
to pomeni, da se zgoščine zraka 
(ko tok zraka teče med glasilkama) 
izmenjujejo z razredčinami (ko se 
glasilki dotikata in toka ni). Hripav 
glas nastane, če nihanje obeh gla-
silk ni usklajeno glede na časovni 
potek ali velikost nihanja, če je ni-
hanje nepravilno, če med nihanjem 
ni popolnega zapiranja glasilk ali če 
prihaja do primikanja struktur nad 
glasilkama.
Glasovne motnje se delijo v dve 
skupini: na organske in funkcio-
nalne. Pri organski motnji lahko z 
otorinolaringološkim pregledom 
odkrijemo strukturno okvaro, ki je 
vzrok hripavosti. Pri vseh funkcio-
nalnih glasovnih motnjah najdemo 
nenormalno, praviloma preveliko 
aktivnost grlnih mišic, ki so med 
seboj tudi slabo usklajene. Pogos-
to je motena koordinacija med di-
hanjem, položajem in napetostjo 
glasilk. 
Glasovna motnja je med odra-
slimi prisotna v 3–9 %. Delež gla-
sovnih motenj pri otrocih je višji. 
Otroške glasilke namreč nihajo 
skoraj dvakrat hitreje kot ženske 
in trikrat hitreje kot moške, zraven 
tega pri otroku glasilki še nista 
razviti v celoti in je zato grlo bolj 
občutljivo na obremenitve. Pogo-
stost glasovnih motenj je odvisna 
tudi od okolja. Otroci so večinoma 
kmalu po 1. letu starosti vključeni 
v vrtce. Skupine z večjim številom 
otrok so posledično razlog za pre-
našanje okužb med otroki, pogos-
to pa so povezane tudi z glasnim 
sporazumevanjem. Podobno kot v 
vrtcu tudi v velikih družinah prihaja 
do slabih govornih navad, kjer se 
sporazumeva z glasnim govorom. 
Najpogostejši razlog za glasov-
no motnjo pri otrocih je funkcio-
nalna disfonjia – mišično tenzijska 
disfonija brez sprememb na gla-
silkah ali z njimi. Spremembe na 
glasilkah se kažejo kot vozliči, ki so 
preprosto povedano žulji na glasil-
ki. V manjši meri je razlog za hripa-
vost okužba zgornjih dihal, tj. larin-
gitis. Redko se pri hripavih otrocih 
ugotovi rast virusnih bradavic na 
glasilkah, ki so posledica okužbe s 
humanim papiloma virusom.
V proces diagnosticiranja gla-
sovnih motenj so vključeni otori-
nolaringolog, foniater, logoped 
in psiholog. Naloga otorinolarin-
gologa je, da ugotovi morebitne 
organske spremembe v grlu (tj. 
vnetje, vozlički, cista, negibljiva 
glasilka, papilomi) ali postavi sum 
na funkcionalno disfonijo. Ob tem 
pregleda še status ušes, nosu, ust 
in žrela. 
Foniater z videoendostrobosko-
pijo potrdi funkcionalno glasovno 
motnjo.
Logoped ocenjuje pri pacientu 
glas, govorno dihanje in govorne 
navade, izreko in usklajenost di-
hanja, fonacije in artikulacije (tj. 
oblikovanje glasov z govorili, torej 
z jezikom, usti, ličnicami). 
Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj 
GLASOVNE MOTNJE PRI 
OTROCIH – 1. del
Glasovna motnja je vsaka neugodna sprememba v glasu, ki jo zaznamo s sluhom. Iz-
raz »disfonija« predstavlja vse vrste glasovnih motenj: odstopanje višine, glasnosti, 
kakovosti glasu, ritma ali prozodije (slednje predstavlja variacije višine glasu, ritma 
in poudarke izgovarjave). Medtem ko se izraz »hripavost« nanaša le na odstopanje v 
kakovosti glasu. V Sloveniji prihaja do pogostega enačenja obeh pojmov.
Foto: dreamstime/M24
Človeško oko namreč ni prila-
gojeno za (pre)dolgo gledanje v 
računalniški ali televizijski zaslon 
in ostale elektronske naprave, ki 
vsebujejo zaslone, kot sta denimo 
tudi tablični računalnik in mobilni 
telefon. Kadar se človeško oko 
osredotoča na določeno stvar 
ali delo, ki ga želi človek opraviti, 
takrat ne mežika dovolj pogosto. 
Posledično se naše oči izsušijo 
in hitro utrudijo. S staranjem pa 
postaja delo z računalnikom še 
težje, saj očesne leče postajajo 
manj prožne.
Simptomi sindroma računal-
niškega vida so utrujene, suhe 
in pekoče oči, občutljivost na 
svetlobo, zamegljen vid, glavo-
boli in bolečine v ramenih, vratu 
in hrbtu. Če glede teh težav ne 
ukrepate, lahko to vpliva tudi na 
kaj drugega, ne samo na vaš vid, 
ampak tudi na vašo delovno spo-
sobnost.
Preprečimo težave
Nekaj enostavnih sprememb 
na delovnem mestu lahko ublaži 
simptome in prepreči nastanek 
novih. Redno obiskujte zdravni-
ka in mu opišite svoje težave z 
vidom. Morda vam bo predpisal 
očala ali leče. Zdravnik vam bo 
povedal, ali lahko med delom 
z računalnikom nosite običajna 
očala ali pa potrebujete posebna. 
Predpiše vam lahko monofokalne 
ali bifokalne leče ali zgolj nekoli-
ko niansiran material, ki poveča 
kontrast in odpravi bleščanje. Na 
preglede naročajte tudi otroke.
Preuredite delovno 
mizo
Najboljši položaj za vaš zaslon 
je malo nad ravnjo oči, približno 
od 50 do 70 centimetrov proč 
od vašega obraza. Ob gledanju v 
zaslon ne bi smeli naprezati vra-
tu ali oči. Tiskana gradiva, ki jih 
potrebujete pri delu, postavite 
navpično ob zaslon. Tako vam 
med delom ne bo treba ves čas 
spreminjati položaja oči navzgor 
in navzdol.
Foto: Dreamstime/ M24
Tedenski mikroskop
Sindrom računalniškega vida
Po podatkih ameriškega združenja optometristov (AOA) je največ zdravstvenih 
težav ljudi, ki delajo z računalnikom, povezanih z vidom. Raziskave navajajo, 
da od 50 do 90 odstotkov uporabnikov računalnikov trpi za simptomi sindroma 
računalniškega vida. 
SVETLOBA 
Spremenite svetlobo v prostoru, da zmanjšate njen učinek 
na zaslon. Če svetloba od okna v bližini povzroča bleščanje, 
zaslon premaknite drugam. Na zaslon lahko namestite tudi 
poseben fi lter.
NASTAVITVE
Če niste zadovoljni s tovarniškimi nastavitvami na raču-
nalniku, jih spremenite. Nastavljajte svetlobo, kontrast in 
velikost črk, dokler ne odkrijete, kaj vam najbolj ustreza.
POČITEK 
Upoštevajte pravilo 20-20-20: pogled umaknite od zaslona 
vsakih 20 minut in 20 sekund glejte nekaj, kar je oddaljeno 
20 čevljev (približno 6 metrov). Pogosto mežikajte, da navla-
žite oči.
Štajerski TEDNIK petek, 15. 5. 2020    COLOR CMYK stran 15
pa polovica vzorcev vsebovala 
merljivo količino živega srebra, a 
kljub vsemu nobena od vrednosti 
ni presegla dovoljene meje 1 mg/
kg, ki jo določa zakonodaja.  
Vrsta tune redko 
označena
Kakovost konzervirane ribe je 
očem potrošnika skrita, pogosto 
potrošnik niti ne izve, katera vrsta 
tune je v konzervi. Na ZPS pa so v 
okviru testa z analizo DNK prever-
petek  15. maja 2020 Za kratek čas   15
Za utrujene, razdražene in napete oči 
je priporočljivo, da delate vaje za spro-
stitev napetosti očesnih mišic. Eno oko 
si pokrijte, z drugim pa se osredotočite 
na dlan druge roke. Premikajte roko 
stran od oči in bližje. To ponovite deset-
krat. Priporočljivo je, da uporabite pal-
ca. Enega držite 15 centimetrov pred 
nosom, drugega pa 15 centimetrov za 
drugim palcem. Izmenjavajte pogled 
najprej na prvega, nato na drugega. 
CANO, Melhior - teolog tridentinskega koncila, zagovornik inkvizicije, KIELCE - poljsko mesto med Varšavo in Krakovom, 
SIROS - otok v Kikladih z upravnim središčem Kikladov
Dnevi, ki so vas obremenjevali, 
so že za vami. Pred vami je 
obdobje razbremenitve in 
ponovno boste lahko hiteli 
v objem novih boljših časov. 
Bodo pa dnevi, ki so pred vami, 
dinamični, zato se le potrudite 
za fi nančno korist – pomemben 
dan za to je torek.
Veselo bo skoraj ves teden, 
posebej še od petka naprej, saj 
si boste z drugimi sodelavci ali 
pa prijatelji živahno izmenjali 
mnenja. Zvezde vam bodo 
naklonjene tudi pri romantiki 
in prijetnih srečanjih. Najboljša 
dneva v vašem osebnem 
življenju sta sreda in sobota.
Sreča vas še ne bo zapustila, 
zato se le podvizajte in 
izkoristite pozitivne vibracije. 
S silno močjo, ki jo imate, 
lahko veliko dosežete, zato le 
ne odlašajte. Pred vami je še 
ves teden, za reševanje osebnih 
težav pa je najbolj ugodna 
sobota.
Pred vami je dinamičen, 
strasten in adrenalinski teden. 
Pri vsem, kar boste počeli, vas 
bodo vodila intenzivna čustva. 
Tudi kar se tiče osebnega 
življenja in ljubezni, bodo 
dnevi zelo odlični, predvsem za 
Rakice, saj bodo imele veliko 
osvajalcev.
Še malo potrpite, pa bo 
dolgčasa konec in začelo se 
vam bo dogajati marsikaj 
zanimivega. Če imate še 
kakšen problem iz preteklosti, 
ki je povezan s fi nancami ali 
ljubeznijo, se mu boste morali 
kmalu posvetiti.
Dinamičen teden, ki vam 
kaj lahko prinese zanimivo 
razkritje. Nekaj se vam bo 
začelo premikati v službi, toda 
vprašanje je, v katero smer. 
Tehtnica sreče ni ravno na 
vaši strani, stresna situacija pa 
preti tudi v vašem partnerskem 
odnosu.
Tudi v teh dneh vas bo 
zaposlovalo postavljanje takih 
ali drugačnih temeljev. V 
službi bo živahno predvsem v 
četrtek in petek. V petek boste 
pomagali tam, kjer bo drugim 
»zmanjkalo«. V ljubezni še 
vedno bolj kot ne negotovo.
Na dveh stolčkih se pač ne da 
sedeti, pa če sta še tako srčkana. 
Slej ko prej se eden sesuje in na 
žalost se bo to zgodilo tudi vam. 
Vaša plavolaska namreč že zelo 
intenzivno razmišlja o tem. Za 
vas je bolje, če se bolj posvetite 
poslovnim nalogam.
Dinamičen stresen in naporen 
teden, toda samo, če boste hoteli 
vse narediti naenkrat. Imeli 
boste zelo veliko energije, zato 
se vam bo tudi zelo mudilo. Za 
vas je najboljše, da se umirite. 
Naredite si natančen urnik in 
dosegli boste veliko.
Poslovni projekti najbrž ne 
bodo potekali po načrtih, toda 
kriva bo višja sila. Najboljše 
obdobje za dogovarjanje o 
poslovnih zadevah je druga 
polovica tedna. Za sprostitev 
se posvetite podrobnostim 
– lahko je to čiščenje ali pa 
pospravljanje.
V teh dneh boste zelo uspešno 
dokazovali svoje intelektualne 
sposobnosti in strokovno 
znanje. Pred vami so dnevi, ko 
boste imeli zelo veliko živahnih 
stikov in izmenjave mnenj. V 
ljubezenski zvezi boste pogrešali 
romantiko.
Čeprav bo teden, ki je pred 
vami, zelo živahen, bo tudi 
zelo napet in stresen. V službi 
vas bodo priganjali, češ da ste 
počasni in neučinkoviti. Vse se 
bo umirilo proti koncu tedna. 
Manjši prepir v ljubezenski 
zvezi.
BIK
(21. 4. – 20. 5.)
OVEN
(21. 3. – 20. 4.)
DVOJČKA
(21. 5. – 20. 6.)
RAK
(21. 6. – 22. 7.)
LEV
(23. 7. – 22. 8.)
DEVICA
(23. 8. – 22. 9.)
TEHTNICA
(23. 9. – 23. 10.)
ŠKORPIJON
(24. 10. – 22. 11.)
STRELEC
(23. 11. – 21. 12.)
KOZOROG
(22. 12. – 20. 1.)
VODNAR
(21. 1. – 18. 2.)
RIBI
(19. 2. – 20. 3.)
Tedenski horoskop do 21. maja
Ribe so pomemben del uravno-
težene prehrane, a jih Slovenci za-
užijemo premalo. Le četrtina nas 
uživa ribe vsak teden, a bolj kot 
sveže ribe so predvsem pri mladih 
in moških priljubljene ribje konzer-
ve ter paštete (42 odstotkov Slo-
vencev te uživa enkrat do trikrat 
na mesec). 
Ker je tunina v oljčnem olju pri-
ljubljena izbira potrošnikov, so na 
Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) 
preverili kakovost tunine v konzer-
vi, prav tako pa kakovost olja.
Slovenija  O kakovosti tunine in oljčnega olja v konzervah
Kako zdrava je tuna iz konzerve
Tunina v oljčnem olju iz konzerve je odlična malica, ki hitro poteši lakoto, obenem pa telo oskrbi s pomembnimi 
maščobnimi kislinami, ki jih samo ne more proizvesti. 
Foto: Dreamstime/M24
jali, katera vrsta ribe je v kon-
zervi in ali ustreza navedbi na 
embalaži (če ta navedba obsta-
ja). Pri treh vzorcih vrste niso 
mogli določiti, rezultati analize 
pri ostalih vzorcih pa so po-
kazali, da je konzervirana riba 
skladna z navedbo na embala-
ži. V šestih vzorcih je bilo meso 
črtastega tuna, v treh pa rume-
noplavuti tun. Z izjemo enega 
vzorca od dvanajstih testiranih 
so se v tem delu testa preostali 
vzorci dobro odrezali.  
Tunina v oljčnem olju ima v primerjavi s svežo nekoliko slabši 
prehranski profi l zaradi dodanega oljčnega olja. In tu se izdelki med 
seboj razlikujejo. Pri uživanju nekaterih lahko denimo potrošnik 
zaužije 8 %, pri drugih pa kar 34 % olja. Temu primerna je tudi razlika 
v energijski vrednosti; pri prvem izdelku je ta za polovico nižja. 
Velike so tudi razlike v vsebnosti soli. Pri 100 gramih izdelka se 
izmerjene vrednosti gibljejo od 0,4 do kar 1,25 grama, opozarjajo na 
ZPS, zato potrošnikom svetujejo, naj s pomočjo aplikacije Veškajješ 
preverijo prehranski profi l tunine, ki pogosto pristane v njihovi 
nakupovalni košari.
Vrednosti nevarnih 
kovin v mejah normale 
Na kilogram tunine so odšteli 
od malo manj kot devet pa vse do 
27 evrov. A rezultati testa kažejo, 
da pri izbiri tunine cena ni najboljši 
kazalnik kakovosti. Drži, da se je 
najslabše odrezal vzorec, ki je med 
cenejšimi, a za zmagovalno tunino 
boste odšteli manj od povprečja. 
Obetavni so rezultati glede vseb-
nosti kadmija in kositra, teh namreč 
niso zaznali v nobenem vzorcu, je 
Štajerski TEDNIK petek, 15. 5. 2020     COLOR CMYK stran 16
petek  15. maja 2020Poslovna in druga sporočila16
ZAUPANJA VREDNA TRGOVINA!
BLUE SHARP
18,90 €29,90 € 11,90 €
24,90 € 22,49 €
19,90 €
PRODAJNI HIT!
39,90 €
080 6116GARANTIRANA
KAKOVOST
@najnakupi
-60%
-10%
9,90 €
ENOSTAVNA NAMESTITEV V 3 KORAKIH!
IZDELANO
V ITALIJI
trak, 1+1 GRATIS
29,90 € 24,90 €
-17%
OBVESTILO
 
 
ponovno odprto tudi  
Stranke prosimo, da upoštevajo vse previdnostne ukrepe:
• obvezno si razkužite roke
• ob vstopu v tajništvo si namestite zaščitno masko 
• vstopajte eden po eden
Male oglase, čestitke, obvestila in osmrtnice na Radiu Ptuj in v Štajerskem tedniku 
lahko še vedno oddate tudi preko elektronske pošte: 
marjana.pihler@radio-tednik.si
majda.segula@radio-tednik.si
ali telefon: 02 749 34 10 ali 02 749 34 16.
Hvala za razumevanje. 
Uredništvo Radia-Tednika Ptuj Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu 
Novice Svet24, za samo 2,99 EUR.
VSAK
petek
VEDNO
POLNA 
DOBRIH 
IDEJ
LIZA MAJA TA TEDEN
Za posladek pa recepti 
za peresno lahke sladice
DR. PETER KOZMUS
Štajerski TEDNIK petek, 15. 5. 2020     COLOR CMYK stran 17
Burgić je za Ekipo SN poudaril, da 
je popolnoma jasno, da s tekme-
cem v dodatnih kvalifi kacijah ne 
bodo v enakovrednem položaju. 
„Ekipa, ki bo na drugi strani, bo v 
tekmovalnem ritmu, mi pa bomo v 
osmih mesecih pri eni uradni preiz-
kušnji za spopad za biti ali ne biti. 
S tega stališča nedvomno ne mo-
remo biti zadovoljni, hkrati pa ne 
smemo zanemariti, da bodo vsaj 
štirim igralcem, ki jih lahko šteje-
mo med ključne, potekle pogod-
be. Bodo hoteli igrati?« se sprašuje 
Burgić.
IO NZS bo v skladu s predpisi 
sicer odločal tudi o popolnjevanju 
in sestavi vseh lig pod okriljem 
NZS za sezono 2020/21. Podlaga 
bodo prav tako športni rezultati in 
licenčni postopki.
»Odločitev 
sprejemamo, 
usmerjamo se k 
naslednji sezoni«
Pri NK Drava na odločitev o 
zaključku tekmovanja nimajo po-
sebnih pripomb. „Kakšnega vpli-
va na to odločitev nismo imeli, je 
pa bila dokaj pričakovana. Pre-
ventivne ukrepe za omejitev širje-
nja koronavirusa bi drugoligaši na 
treningih in še posebej na tekmah 
težko izpolnjevali, šlo bi za kar ve-
lik zalogaj,“ je dejal trener Drave 
Viktor Trenevski, ki je igralce v 
torek zbral na zadnjem sestanku: 
„Želeli smo tudi uradno zaključi-
ti sezono in sporočiti igralcem, 
kakšno je trenutno stanje. Dej-
stvo je, da se že v tem trenutku 
obračamo proti naslednji sezoni. 
Italijanski vlagatelji imajo sedaj na 
voljo dovolj časa za popolno kon-
solidacijo kluba in za postavitev 
novih temeljev.“
Podobnega mnenja je tudi igra-
lec Mitja Rešek: „Res smo v torek 
z zaključnim sestankom predčas-
no zaključili sezono, občutki so bili 
mešani. Igralci bi si zagotovo želeli 
igrati, a morajo biti za to izpolnjeni 
drugi pogoji, kar pa trenutno oči-
tno ni mogoče. Želim si le, da bi se 
je jeseni vrnili v normalne tirnice, 
da bi lahko znova trenirali in igrali 
tekme pred publiko.“
Jože Mohorič
no napredovanja iz 3. lige)?
S. Glažar: “O popolnjevanju in 
sestavi vseh lig pod okriljem NZS 
za tekmovalno sezono 2020/21 bo, 
tako kot je predvideno s predpisi 
NZS, odločal IO NZS na podlagi 
športnih rezultatov in rezultatov 
licenčnih postopkov.”
Kakšne so trenutno možnosti, 
da se prvenstvo v 1. ligi nadaljuje?
S. Glažar: “Izvršni  odbor NZS je 
sprejel  sklep o podaljšanju tekmo-
valne sezone 2019/20, o nadaljeva-
nju tekmovanj v tekmovalni sezoni 
2019/20 v 1. ligi in zaključku tekmo-
vanja za Pokal Slovenije. Predlog 
upošteva dejstvo, da v 1. SNL in v 
preostalem delu tekmovanja za 
Pokal Slovenije nastopajo klubi, ki 
so zmožni zagotoviti priporočila 
NIJZ in NZS glede varovanja zdrav-
ja udeležencev na nogometnih 
tekmah. Na ta način se prav tako 
zagotovi dokončanje sezone na 
nogometnih igriščih in napredova-
nje v evropska klubska tekmovanja 
v naslednji sezoni. Predlagana od-
ločitev sledi tudi navodilom UEFA, 
da se tekmovanja najvišjega ranga 
zaključijo na nogometnih igriščih, 
razen če odločitve državnih or-
ganov izrecno ne dovoljujejo do-
končanja in izvedbe tekmovanj. 
Predlog podrobnega koledarja 
obeh tekmovanj v preostanku se-
zone 2019/20 bo podan v sprejem 
na naslednji seji IO NZS, takoj po 
dovoljenju državnih organov za iz-
vedbo tekmovanj (je že v pripravi, 
op. a.). Predviden pričetek nada-
ljevanja prvenstva je prvi teden v 
juniju.”
JM
Negotove razmere glede 
koronavirusa so botrovale 
naslednji v množici odpovedi 
tekmovanj oz. njenemu 
predčasnemu zaključku. 
Takšno usodo so tokrat 
doživeli slovenski nogometni 
drugoligaši.
Izvršni odbor Nogometne zve-
ze Slovenije je na korespondenčni 
seji sprejel odločitev, da se konča 
tekmovanje v 2. SNL in 1. ženski 
ligi. Kar zadeva 2. SNL, se prvaka 
za potrebe nogometne statistike 
ne razglasi. Bodo pa napredovanje 
v 1. ligo izvedli po veljavnih sklepih 
za tekmovanja v organizaciji NZS v 
članski kategoriji. „Za namen nap-
redovanja se šteje, da sta prvo- in 
drugouvrščeni nogometni klub ob 
zaključku prvenstva tista nogo-
metna kluba, ki sta zasedala 1. in 
2. mesto na tekmovalni lestvici na 
dan prekinitve tekmovanja zaradi 
ukrepov v zvezi z zajezitvijo covi-
da-19,“ so sporočili z NZS.
To pomeni, da bo v 1. ligo napre-
doval Koper, v dodatne kvalifi kaci-
je z devetouvrščenim klubom prve 
lige, trenutno so to Domžale, pa 
se uvrsti Gorica. Koprčani so s tem 
razpletom razumljivo zadovoljni, 
saj se po treh letih vračajo v elitni 
slovenski razred, kar je bil pred se-
zono njihov edini cilj. 
Nekoliko drugačno je stanje v 
Novi Gorici. Športni direktor Miran 
Pojasnila glede odločitve NZS 
o prekinitvi tekmovanja v 2. 
ligi je podal podpredsednik 
in član izvršnega odbora NZS 
Stanko Glažar.
Katera so bila glavna vodila IO 
NZS pri odločitvi o zaključku 2. 
lige?
S. Glažar: “Vlada Republike Slo-
venije je 6. maja 2020 sprejela Od-
lok o začasnih pogojih za izvaja-
nje športnih dejavnosti, ki je omo-
gočil izvajanje procesa športne 
vadbe registriranim športnikom. 
Prav tako je Nacionalni inštitut 
za varovanje zdravja izdal pripo-
ročila za registrirane športnike 
in strokovne delavce v športu za 
izvajanje organizirane vadbe v 
času epidemije covid-19, ki pod 
določenimi pogoji omogočajo 
opravljanje trenažnih aktivnosti 
nogometnih klubov.
Zgoraj navedeni pogoji in pripo-
ročila narekujejo strogo izvajanje 
navodil in dosledno upoštevanje 
še veljavnih ukrepov, zato je tudi 
Nogometna zveza Slovenije no-
gometnim klubom izdala ustrezna 
priporočila glede organizirane 
vadbe v času, ko o nadaljevanju pr-
venstva še ni mogoče z gotovostjo 
trditi.
Navedena priporočila vsebujejo 
stroga navodila in ukrepe, ki jih lah-
ko izpolnjujejo zgolj profesionalni 
klubi, zato se ne zdi smiselno, da 
se nadaljevanje tekmovanja, v ka-
terem nastopa 16 klubov, ki imajo 
zelo različne organizacijske struk-
ture in infrastrukturne pogoje, 
nadaljuje v času, ko ukrepi države 
za zajezitev epidemije še vedno 
veljajo. 
Na osnovi razgovora s klubi 
in opravljene analize je 
bilo ugotovljeno, da večina 
klubov 2. slovenske lige 
težko zagotavlja pogoje 
za treninge in tekme v 
teh razmerah. Odločitev 
o zaključku lige je samo 
logična posledica omenjenih 
dejstev.”
Je bila odločitev o potrditvi de-
janskega stanja na lestvici glede 
napredovanja v 1. ligo in doda-
tne kvalifi kacije enotna ali so bili 
kakšni pomisleki?
S. Glažar: “V izogib nadaljnji 
negotovosti in nepotrebnim bre-
menom, s katerimi bi se lahko 
soočali klubi glede morebitnega 
nadaljevanja tekmovanja v 2. SNL, 
se je tekmovanje v tekmovalni se-
zoni 2019/20 predčasno zaključilo. 
Zaradi neizvedbe zadnje tretjine 
tekmovanja se zmagovalca 2. SNL 
ne razglasi za namene nogometne 
statistike. Ne glede na predčasen 
zaključek tekmovanja pa še vedno 
velja, da se napredovanje v 1. ligo 
za tekmovalno sezono 2020/21 iz-
vede po veljavnih Sklepih za tek-
movanja v organizaciji NZS v član-
ski kategoriji.”
Iz NK Gorica pravijo, da bodo v 
neenakopravnem položaju glede 
na 9. ekipo 1. lige, ker ne bodo v 
tekmovalnem ritmu.
S. Glažar: “Glede tekmovalnega 
ritma je NK Gorica dejansko hen-
dikepirana, vendar je potrebno 
upoštevati vse okoliščine in pogle-
dati na omenjeno zadevo iz širšega 
zornega kota. Tekmovanje je bilo 
prekinjeno in upoštevajo se veljav-
ni sklepi za tekmovanja v organiza-
ciji NZS. V kolikor bi se tekmovanje 
nadaljevalo in dokončno zaključilo 
tudi ni nujno, da bi se NK Gorica 
uvrstila na 2. mesto na lestvici. 
Splet okoliščin pa je takšen, da se 
bo lahko kvalifi kacijska tekma za 
napredovanje v 1. ligo odigrala šele 
po zaključenem prvenstvu v 1. ligi.”
Kakšno odločitev pričakujete 
glede izpada iz 2. lige (in posledič-
Strelstvo
Ormožani Kovinarja do 
osmega naslova pokalnih 
prvakov
Stran 18
Kolesarstvo
Poli maraton bo!
Stran 19
1. SNL in Pokal ostajata v koledarju
Vlada je na sredini seji sklenila, da s 23. majem sprosti večino špor-
tnih aktivnosti. Ob upoštevanju zdravstvenih priporočil bodo dovo-
ljeni treningi in tudi rekreativna vadba v zaprtih prostorih, v kar pa še 
niso vključeni fi tnes centri in podobni objekti. Po tem datumu bodo 
možni treningi in tekmovanja tudi v ekipnih športih. 
Predsednik nogometne zveze Slovenije (NZS) Radenko Mijatović 
se je na novico odzval z besedami, da je to »veliko olajšanje za no-
gomet in šport nasploh«. Prve tekme NZS, ki med ekipnimi športi 
pri nas edina še ni zaključila s tekmovanji na najvišji ravni, načrtuje v 
prvi polovici junija. 
Preostale tekme Pokala Slovenije bi bile brez prisotnosti gledal-
cev odigrane v Nacionalnem nogometnem centru na Brdu pri Kra-
nju. Polfi nalna para sta Aluminij – Mura in Kalcer Radomlje – Nafta 
1903.
2. SNL
1. KOPER 20 13 5 2 42:13 44
2. GORICA 20 13 2 5 40:22 41
3. KALCER RADOMLJE 20 12 4 4 48:23 40
4. NAFTA 1903 20 11 4 5 45:24 37
5. FUŽINAR 20 11 4 5 35:22 37
6. KRŠKO 20 9 4 7 37:25 31
7. KRKA 20 8 7 5 31:32 31
8. VITANEST BILJE 20 8 5 7 28:25 29
9. ROLTEK DOB 20 7 8 5 37:35 29
10. JADRAN DEKANI 20 7 3 10 29:40 24
11. DRAVA PTUJ 20 6 3 11 28:34 21
12. BELTINCI 20 5 5 10 20:36 20
13. BRDA 20 4 7 9 22:38 19
14. BREŽICE ČATEŽ 20 3 7 10 13:29 16
15. ROGAŠKA 20 4 2 14 16:47 14
16. DRAVOGRAD 20 2 4 14 23:49 10
Najboljši strelci: 
14 zadetkov: Žan Medved (Fuži-
nar Vzajemci), Lovre Čirjak (Koper, 
Krško); 
13 zadetkov: Sacha Varga (Kal-
cer Radomlje), Jaka Bizjak (Nafta 
1903); 
10 zadetkov: Edi Baša (Koper); 
9 zadetkov: Nermin Haljeta 
(Drava Ptuj), Tadej Trdina (Fužinar 
Vzajemci), Anže Pišek (Kalcer Ra-
domlje), Peter Kogelnik (Koroška 
Dravograd), Matej Potokar (Krka).
Rokomet
Ormožani podprli zadnji 
predlog, ker si za obstanek 
ne želijo boja 'z noži in 
bajoneti'
Stran 18
Urednik športnih strani: 
Jože Mohorič
Sodelavci: 
David Breznik, Uroš Krstič, 
Niko Šoštarič, Simeon Gönc, 
Franc Slodnjak, 
Silva Razlag,
Črtomir Goznik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet  2. SNL
Nasvidenje jeseni
Nogomet  Stanko Glažar, podpredsednik NZS
»Pogoje lahko izpolnjujejo 
zgolj profesionalni klubi«
Foto: Črtomir Goznik
Igralci v 2. SNL so odigrali 20 od predvidenih 30 krogov sezone 2019/20 (utrinek je s tekme 4. kroga med Dravo in Gorico). Prvak letos 
ne bo razglašen.
Štajerski TEDNIK petek, 15  5. 2020     COLOR CMYK stran 18
Po več kot dveurni burni razpra-
vi so predstavniki klubov na pone-
deljkovi osmi izredni seji Združenja 
Lige NLB (1. A-liga) potrdili sklep, s 
katerim so Ligo 12 povečali na Ligo 
14. Za potrditev sklepa je bila pot-
rebna dvotretjinska večina. S to 
odločitvijo sta se Maribor in Izola 
rešila izpada v 1. B-ligo, v NLB ligo 
pa sta napredovala Slovan in Lju-
bljana. 
Skozi celotno razpravo je bilo 
jasno, da predstavniki številnih klu-
bov, tudi dveh najmočnejših (Celje, 
Gorenje), igrajo igro s figo v žepu, v 
želji po rešitvi Maribora pred izpa-
dom. Tudi predstavnik Maribora se 
je odločil spregovoriti le tedaj, ko 
je bilo treba podati glas oz. tiho pri-
kimati. Tako bo vsaj naslednji dve 
sezoni – 2020/21 in 2021/22 – Liga 
NLB štela 14 ekip, kjer se bo tek-
movalo po dvokrožnem sistemu 
(26 krogov), v ligo nižje pa bosta 
izpadli dve zadnji ekipi neposred-
no brez kvalifikacij. Iz 1. B DRL bos-
ta napredovali dve najboljši ekipi. 
Tako bo igralni sistem spremenjen 
in v naslednji sezoni ne bo več lige 
za prvaka in lige za obstanek. 
Liga 14 dobesedno 
vsiljena
Novi tekmovalni sistem je pod-
prlo osem klubov, in sicer Celje, 
Gorenje, Krka, Koper, Slovenj Gra-
dec, Maribor, Izola in kot zadnji 
odločilni glas ormoški Jeruzalem. 
Proti novemu tekmovalnemu sis-
temu so bili Riko, Trimo, Dobova in 
Loka. »Razprava glede širitve lige 
je bila bolj podobna kupčkanju po-
litikov, kot pa je imela kakršnokoli 
zvezo s športom. Zgleda, da brez 
politike ne gre več niti v rokome-
tu. V Ormožu nismo ne koalicija ne 
opozicija, mi smo zase. Vedno smo 
gledali na interes našega kluba 
in naše videnje tega, kaj je dobro 
za slovenski rokomet. Ta predlog 
smo podprli zato, ker dokler bo v 
naši moči, ne bomo dopustili, da 
skoraj tretjina lige izpade. Vemo, 
da je bila želja nekaterih klubov 
Liga 14 in da v novi sezoni izpadejo 
kar štiri ekipe. Ne želimo, da se pol 
lige bori za obstanek, ker to prina-
ša dodatne pritiske na sodnike, do-
mače dvorane bi bile vse kaj druge-
ga kot gostoljubne. Ne razumem 
nekaterih, ki si želijo Ligo 10. Mi v 
Ormožu si ne želimo lige, v kateri 
bi se 'z noži in bajoneti' borili, kdo 
bo izpadel,« je povedal predsednik 
Jeruzalema Martin Hebar. 
Rešitev je končnica na 
izpadanje
Ob tem je Hebar podal zanimi-
vo videnje rešitve, kot jo vidijo v 
Ormožu: »Imamo pripravljen tek-
movalni sistem, kjer bi liga štela 14 
ekip in bi imela končnico, ampak 
ga niti ne želimo izpostaviti, saj se 
vodilna kluba – Celje in Gorenje – v 
strahu po kakšnem presenečenju 
po izpadu v končnici nista prip-
ravljena pogovarjati o spremembi 
končnice. Mi smo vsa leta za konč-
nico na izpadanje, kar bi bilo zelo 
zanimivo tudi medijem. Ob tem bi 
dvorane v maju in juniju pokale po 
šivih in ne kot zdaj, ko so v zaključ-
ku sezone skoraj prazne.«
Zaradi koronavirusne bolezni 
(covid-19) se je po sklepu pred-
sedstva Strelske zveze Slovenije 
predčasno končalo tudi tekmo-
vanje državne mladinske lige, v 
kateri je bilo izvedenih pet od šest 
turnirjev. Največ uspehov so med 
spodnjepodravskimi strelskimi klu-
bi poželi Ormožani Kovinarja, ki so 
osvojili tri posamična in tri ekipna 
odličja, sledijo jim miklavški strelci 
Jožeta Kerenčiča, ki so osvojili dve 
posamični in eno ekipno odličje, 
z ekipno in posamezno kolajno 
pa so sezono sklenili mladi juršin-
ski strelci. Ptujčanom se tokrat ni 
izšlo, saj so ostali brez osvojenega 
odličja v skupnem seštevku.
Ormožanka Nuša 
Žnidarič do skupnega 
brona s puško
Med najbolj izkušenimi mladin-
kami je skupno tretje mesto in s 
tem bronasto odličje s puško osvo-
jila perspektivna Ormožanka Nuša 
Žnidarič, ki je na uvodnih treh tur-
nirjih v sezoni osvojila tri posamič-
na odličja in srečno, za eno točko, 
premagala Konjičanko Katarino 
Fevžer. Zmagala je suverena Teja 
Medved iz Trzina pred Najo Pre-
zelj iz Železnikov. Dobro sezono 
je imela tudi Ljutomerčanka Brina 
Stajnko, ki je osvojila 5. mesto. 
Ormožanki Ina in Brina Voljč sta 
osvojili 9. in 15. mesto ter prispe-
vali pomemben delež k 3. mestu v 
skupnem seštevku ekipe Kovinarja 
– za zmagovalci iz Trzina in Olim-
pijo. Ljutomerčani so osvojili 8. in 
Kidričani 9. mesto. Kidričanka Zoja 
Šprah je osvojila 25. mesto.
Med mladinci s puško je zmagal 
Trzinčan Luka Lukić, uspešen pa je 
bil tudi perspektivni Ormožan An-
drej Majhen, ki je osvojil 11. mesto 
v skupnem seštevku. Med Kidri-
čani se je najvišje, na 20. mesto, 
uvrstil Ivo Cicmanovič Zimet, ki je 
sicer izpustil uvodne tri turnirje, 
29. Jan Soto Vargas, 31. Tilen Vuk.  
Mladinski državni prvak 
ostal brez odličja
Med mladinci s pištolo je skupno 
zmago in naslov ligaškega prvaka 
osvojil Grosupeljčan Amadej Slak, 
ki je za dve točki ugnal Domžalča-
na Matijo Keclja in Aleša Mitjo 
Janca iz Sevnice. Najboljši Ptujčan 
in aktualni mladinski državni prvak 
Marsel Krajnc je v svoji prvi mladin-
ski sezoni izpustil uvodni turnir in 
v skupnem seštevku osvojil 6. mes-
to. Miklavški strelec Žan Habjanič 
je bil skupno enajsti.
Miklavžani med kadeti 
do treh srebrnih odličij
Največ uspehov v sezoni so 
miklavški strelci osvojili med kade-
ti s pištolo, kjer sta drugi mesti in 
s tem naslov ligaških podprvakov 
osvojila Timotej Plahut in Nina 
Bogša, Miklavžčani so srebrno 
odličje osvojili tudi v ekipni konku-
renci, kjer so zmagale Brežičanke. 
Med kadetinjami je skupno zma-
go dosegla Brežičanka Sara Ščuri, 
med kadeti pa je enako uspelo Ti-
monu Lukežu iz Rečice pri Laškem. 
Le tri točke pa so do odličja zmanj-
kale drugemu miklavškemu strelcu 
Blažu Serdtu, ki je v zelo izenačeni 
Hebar kritičen do 
Mariborčanov
»Je pa jasno, da je največji ka-
men spotike v iskanju primerne-
ga epiloga predčasno zaključene 
sezone NLB lige in tekmovalnega 
sistema za naslednjo sezono mari-
borski klub. Če smo določili prvaka 
in ostala mesta, potem bi morali 
določili tudi ekipi, ki bi morali iz-
pasti iz lige. Za razliko od Mari-
borčanov, ki so bili na obeh vide-
okonferencah 'tiho kot miši', so se, 
kot se za svoj klub spodobi, borili 
Izolčani, ki so imeli v svojem pred-
stavniku Borutu Hrenu odličnega 
sogovornika. Izola je še enkrat več 
dokazala, kaj pomeni pripadnost 
sezoni osvojil skupno 6. mesto. 
Ptujčan Jan Miklošič je bil skupno 
trinajsti.
Ormožani do skupnih 
odličij tudi med kadeti s 
puško
Velik uspeh je v svoji prvi kadet-
ski sezoni dosegel Ormožan Nino 
Benjamin Kovačec, ki je v sezoni 
ter srčnost svojemu, pa čeprav 
po finančnem vložku majhnemu 
klubu,« nam je zaupal predsednik 
Jeruzalema.
Poleg Ormožanov so si glede 
reševanja Maribora na glas upali 
razmišljati le še nekateri klubi. »Z 
novim tekmovalnim sistemom nis-
mo zadovoljni. Če se bo igral samo 
redni del prvenstva brez končnice, 
s tem tvegamo nelegalnost prven-
stva, predvsem ob koncu lige, ko 
za nekatere točke več ne bodo šte-
le. Brez končnice za prvaka bodo 
veliki poraženci širitve lige najbolj-
ši klubi. Izpad prihodkov, medijska 
odsotnost in tako dalje bodo ligo 
privedli na rob eksistence. Če je to 
vredno davka, ki ga bomo plačali 
zaradi reševanja Maribora, preso-
dite sami,« je povedal predsednik 
Rika iz Ribnice Marko Obrstar, ki je 
še dodal, da je tak kompromis, kot 
so ga zdaj sprejeli klubi za Ligo 14, 
škodljiv, celo nevaren. 
Tudi v Škoi Loki razmišljajo po-
dobno. »Odločitev je salomonska, 
vidi se, da rešujejo Maribor pod 
pretvezo, da se prilagajajo odlo-
čitvam v drugih evropskih ligah. 
Cel čas smo bili za Ligo 12 in se 
nismo želeli iti nobenih političnih 
iger, preračunavanj, vplivov dru-
gih klubov,« je zgodbo o reševanju 
Maribora pojasnil še Gorazd Bajič, 
predsednik Loke. 
Maribor Branik: »Ni 
najboljša možna rešitev, 
je pa najpravičnejša«
V Mariboru so zgodbo opisali na 
naslednji način. »Ko smo spremljali 
preostale lige po Evropi, smo vi-
deli, da nikjer ni prišlo do izpadov 
ekip. Tako smo že pred časom ve-
deli, da je to prava odločitev. Ne 
pravimo, da je najboljša možna za 
slovenski rokomet, ampak glede 
na okoliščine najpravičnejša. Glede 
očitkov, ki se pojavljajo po medijih, 
pa je tako: ne vem, od kod nekate-
rim ideja, da gre za vojno dobičkar-
stvo, zaradi katerega se glasuje za 
nas. Nekateri klubi so se obnašali, 
kot da ni višje sile, ter so želeli Izo-
lo in nas kar potunkati,« je še svojo 
plat zgodbe opisal poslovni direk-
tor Maribora Mihael Pisanec.
Riba smrdi pri glavi
Po vsem zapisanem in slišanem 
na koncu z odločitvijo za Ligo 14 
ni zadovoljen prav noben klub, 
razen seveda Maribora in Izole, ki 
sta obstala. Roko na srce je obema 
kluboma prav koronavirus prinesel 
obstanek. Po prikazanih igrah v tej 
sezoni si noben od omenjenih klu-
bov ne bi priigral obstanka.
Slovenski rokomet iz leta v leto 
tone vse nižje, čeprav gre za kolek-
tivni šport, kjer imamo Slovenci naj-
več kolajn iz največjih tekmovanj. 
Škoda, saj gre za prelep šport, ki 
daje možnost za uspeh tudi manj-
šim sredinam, kot je npr. majhno 
mesto ob Dravi – Ormož. A riba 
smrdi pri glavi in to si na glas, kljub 
kasnejšemu kaznovanju celo preko 
najmlajših selekcij, upajo povedati 
le v nekaterih klubih. Eden izmed 
njih je zagotovo Jeruzalem Ormož.
Uroš Krstič
petek  15. maja 2020Šport, šport mladih18
Rokomet  NLB liga
Ormožani podprli zadnji predlog, ker si za 
obstanek ne želijo boja 'z noži in bajoneti'
Strelstvo  Zaključek državne mladinske lige
Ormožani Kovinarja do osmega naslova pokalnih prvakov
Foto: Črtomir Goznik
V naslednji sezoni bo v elitni slovenski rokometni druščini nastopalo 14 ekip, med njimi tudi Jeruzalem 
Ormož in Celje Pivovarna Laško. 
Foto: Strelsko društvo Kovinar Ormož
Ormožani Kovinarja so znova imenitno zaključili letošnjo ligaško-pokalno sezono in slavili svoj osmi 
naslov pokalnih prvakov Slovenije (puška-pištola). Nov velik uspeh so Ormožu pristreljali (z leve) 
Brina in Ina Voljč, Jan Dogša, Urška Kuharič, Tina Prejac, Nika Zidarič, Lucas in Olivia Vočanec, Eva 
Petek in Nino Verlek. Na svojo ekipo in njene dosežke sta zelo ponosna glavni strateg Ormožanov Stiven 
Vočanec in trener mlajših selekcij Matjaž Habjanič.
V NLB ligo dve 
ljubljanski ekipi
V sezoni 2020/21 bo v ligi 
NLB nastopala ista dvanajste-
rica klubov kot v zadnji sezoni 
(Celje Pivovarna Laško, Rib-
nica, Trimo Trebnje, Gorenje 
Velenje, Dobova, Jeruzalem 
Ormož, Krka, Koper, Slovenj 
Gradec 2011, Urbanscape 
Loka, Maribor Branik, Butan 
plin Izola), pridružili pa se jim 
bosta še najboljši ekipi zadnje 
sezone 1. B državne lige. To 
sta ekipi LL Grosist Slovan in 
Ljubljana.
osvojil dve srebrni odličji in se na 
2. mesto zavihtel tudi v skupnem 
seštevku. Zmagal je nepremagljivi 
Jeseničan Anton Korbar. Drugi Or-
možan Jan Dogša je izpustil zadnja 
dva turnirja v sezoni in v skupnem 
seštevku osvojil 18. mesto. 38. 
Kidričan Tadej Kamenšek. 
Med ormoškimi kadetinjami se 
je najvišje uvrstila Tina Prejac, ki je 
osvojila 8. mesto in za devetnajst 
točk zaostala za odličjem, Nika Zi-
darič in Urška Pleger sta osvojili 12. 
in 23. mesto.
Ormožani Kovinarja so v ekipni 
konkurenci osvojili odličja na vseh 
turnirjih, dosegli so skupno zmago 
in osvojili naslov ligaških prvakov 
ter imeli tri točke prednosti pred 
Celjani iz Male Breze in petnajst 
pred Jeseničani.
Juršinčani podprvaki, 
skupna zmaga za 
Valterja Drašlerja
Med starejšimi dečki je skupno 
zmago in s tem naslov ligaškega 
prvaka osvojil juršinski državni re-
korder – Valter Drašler, ki je v se-
zoni dosegel tri posamične zmage 
in eno drugo mesto. Drugi najboljši 
Juršinčan je bil Matic Kuhar, ki je v 
skupnem seštevku osvojil 6. mesto. 
Med Ptujčani se je najvišje na sed-
mo mesto uvrstil Lan Breznik, 10. 
Žiga Tomasino, 13. Timotej Miklošič 
in 14. David Jurgec. Preostali trije 
juršinski strelci Jan Brmež Čeligo, 
Jernej Bec in Milan Kvas so izpustili 
nekaj uvodnih turnirjev v sezoni in 
osvojili skupno 16., 18. in 19. mesto. 
Med starejšimi deklicami je Ptu-
jčanka Nika Sitar osvojila 5. mesto. 
V ekipni konkurenci so Juršinčani 
osvojili štiri odličja v sezoni, dosegli 
skupno 2. mesto ter osvojili naslov 
ligaških podprvakov. Štiri točke 
več so zbrali zmagovalci iz Grosu-
plja. Ptujčanom je po izostanku 
Štajerski TEDNIK petek, 15. 5. 2020     COLOR CMYK stran 19
Iz Tednikovega arhiva, 10. junij 2005
Free Kick Master Ptuj 2005 YouTube – premiera, petek, 15. maja 2020, ob 19.00https://youtu.be/J3HUqwAL2Uw
petek  15. maja 2020 Šport, zanimivosti   19
Foto: Črtomir Goznik
Lanski Poli maraton je v 17. izvedbi še omogočal množičnost, letošn-
ja, 18. izvedba bo posebna, korona času primerna.
na uvodnem turnirju do skupne-
ga brona zmanjkalo osem točk, 
osvojili so nehvaležno 4. mesto in 
imeli izmed vseh ekip drugi najvišji 
povprečni rezultat, kar bo dobra 
vzpodbuda za novo sezono. 
Ormožani ligaški 
podprvaki, skupna 
zmaga za Evo Petek 
Med starejšimi deklicami s pu-
ško je odlično sezono z naslovom 
ligaške prvakinje kronala Ormo-
žanka Eva Petek, ki je v sezoni 
dosegla štiri zmage in eno drugo 
mesto. Med starejšimi dečki s pu-
ško je zmagal Lendavčan Tine Mi-
hajlovič Krpan, Ormožani Gregor 
Majhen, Nino Verlek in Adam Ci-
glar so osvojili 8., 12. in 15. mesto. 
V ekipni tekmi so Ormožani v 
sezoni dosegli tri bronasta odličja 
in se v skupnem seštevku zavihteli 
na skupno drugo mesto. Zmagala 
je Olimpija, kar štiri različne ekipa 
pa so v sezoni osvojile prva mesta. 
Kovinar še osmič do 
naslova
V pokalnem tekmovanju, ki 
predstavlja skupni ekipni seštevek 
vseh starostnih kategorij, so naj-
večji uspeh znova dosegli ormoš-
ki strelci Kovinarja, ki so že osmič 
postali zmagovalci velikega pokala 
– združeni seštevek obeh disciplin 
puške in pištole, obenem pa so 
zmago slavili tudi v malem pokalu s 
puško. Ptujčani so kot druga naju-
spešnejša spodnjepodravska ekipa 
v velikem pokalu osvojili 10. mesto, 
Miklavž 14., Ljutomer 17., Juršinci 
18. in Kidričevo 24. V malem pokalu 
s pištolo so Ptujčani po petih lovo-
rikah najboljše ekipe do leta 2018, 
zdaj še drugič zapored tesno ostali 
brez odličja na 4. mestu. 
Simeon Gönc
Skupni rezultati 2019/20:
Veliki pokal Slovenije
1. SD Kovinar Ormož 100
2. SD Grosuplje 80
3. SD Olimpija 79
4. SD Trzin 72
5. SD Dušana Poženela Rečica 69
6. SD Lotrič Železniki 64
7. SD Štefana Kovača Turnišče 51
8. SD Kolomana Flisarja Tišina 47
9. SK Brežice 41
10. SK Ptuj 39
14. SD Jožeta Kerenčiča Miklavž  32
17. SD Mesto Ljutomer 31
18. SD Juršinci 28
24. SD Kidričevo 25
Mali pokal Slovenije pištola
1. SD Lotrič Železniki 48
2. SD Dušana Poženela Rečica 41
3. SK Brežice 41
4. SK Ptuj  39
5. SD Jožeta Kerenčiča Miklavž 32
8. SD Juršinci 28 
12. SD Kovinar Ormož 13
17. SD Kidričevo 8
Mali pokal Slovenije puška
1. SD Kovinar Ormož 87
2. SD Olimpija 68
3. SD Trzin 56
4. SD Grosuplje 50
5. SD Koloman Flisar Tišina 47
10. SD Mesto Ljutomer 31
19. SD I. Pohorski bataljon Ruše  20
21. SD Kidričevo 17
Po sprostitvi nekaterih ukrepov na področju športa se športniki počasi 
vračajo na treninge. Glede na različnost športov in s tem povezanih ome-
jitev se vsakdo znajde po svoje … Posebna novica je, da bo Poli maraton 
tudi letos izveden! Seveda v posebni obliki …
Franjo Rozman, PK Terme Ptuj: »Upam, da bodo Terme Ptuj 1. junija odpr-
le zunanje bazene, čeprav tega podatka za zdaj še nimamo potrjenega. Ta-
koj bomo začeli vadbo v skladu s priporočili NIJZ, najprej s perspektivnimi 
tekmovalci in v manjših skupinah. Na začetku sploh ne pričakujem velike 
gneče na treningih, saj so ljudje vendarle še previdni. Tudi težav z ustreznimi 
vrednostmi klora v vodi ne pričakujemo, to bo še najmanjši problem.«
Marjan Kelner, KK Perutnina Ptuj: »Naši kolesarji se že dlje časa pri-
pravljajo doma, individualno, v tem tednu pa so prvič v skupini začeli 
mladinci – seveda v skladu z navodili glede preprečevanja širjenja korona-
virusa. Postopoma bomo vključili še vse druge starostne skupine. 
Je pa sveža novica, da bo tudi letos izveden Poli maraton! Datum za 
18. izvedbo je 20. junij, izveden pa bo v drugačni, časom prilagojeni obliki. 
Vsak udeleženec bo lahko odpeljal 18 km na svoji lokaciji in nato to delil 
na družabnih omrežjih. Informacije so že na spletni strani www.poli.si.«
Luka Hazdovac, TK Terme Ptuj: »Tenis je res eden izmed športov, 
kjer so med prvimi napovedali vrnitev k tekmovalnemu delu. Glede na 
dogovore s Teniško zvezo Slovenije bodo najprej konec maja in v začetku 
junija na sporedu pripravljalni turnirji v vseh kategorijah, nato pa se bo 
postopoma začelo z ligaškimi tekmovanji in državnimi prvenstvi v vseh 
starostnih skupinah. Naš klub bo letos v ligaškem tekmovanju nastopal z 
ekipami mladincev, članov in članic ter veteranov.«
Boris Šegula, NTK Ptuj: »Zagon treningov načrtujemo v kratkem. Začeli 
bomo v mali dvorani v zgornjem nadstropju dvorane Mladika, saj spodnji 
del za potrebe pouka uporablja OŠ Mladika, zato ga klubi in društva ne 
moremo. Glede nadaljevanja ligaškega tekmovanja še prav tako nismo 
prejeli nobenih odločitev, zato sploh še ni jasno, kdaj in pod kakšnimi 
pogoji naj bi se prvenstvo nadaljevalo.«
JM
Šport
Poli maraton bo!
Štajerski TEDNIK petek, 15. 5. 2020     COLOR CMYK stran 20
V preteklih dneh je bila 
Bolnišnica Ptuj deležna hudih 
obtožb, ker je zavrnila nastanitev 
ostarelih iz Ljutomera, ki so 
bili pozitivni na koronavirus, 
vendar brez izrazitih simptomov. 
Grobe obtožbe so bile povsem 
neutemeljene. Glavni krivec za 
»upor« v Bolnišnici Ptuj je bila 
aktualna vlada oz. trenutni minister 
za zdravje. Odločitev ministra, da 
bi ostarele iz Ljutomera preselili 
v ptujsko bolnišnico, je bila 
nestrokovna. 
Način, kako je to storil, je bil 
povsem nesprejemljiv. V enem od 
televizijskih nastopov je s patetičnim 
glasom pojasnjeval, da je vodstvo 
ptujske bolnišnice vljudno prosil, 
da sprejmejo ostarele iz Ljutomera. 
Laž, predstavnikom ptujske 
bolnišnice je kratko malo ukazal, 
da jo izpraznijo in jo spremenijo v 
negovalno ustanovo. Da je odločitev 
bila nestrokovna, je posredno 
priznal v še enem od televizijskih 
nastopov po »uporu« na Ptuju, ko je 
izjavil, da je za ostarele iz Ljutomera 
brez izrazitih simptomov bolezni 
bolje, da ostanejo v domačem 
okolju. Povsem razumem zdravnike 
in ostalo zdravstveno osebje v 
bolnišnici, da so se diktatu uprli.  
Zahtevo je postavil ljudem, ki so 
mu po izobrazbi in strokovnem 
znanju enaki ali boljši. Ne drži, 
da so v ptujski bolnišnici v celoti 
zavrnili ostarele iz Ljutomera. 
Bolnišnica je kljub prostorskim 
problemom bila pripravljena sprejeti 
40 ostarelih, ampak minister je 
njihovo ponudbo užaljeno zavrnil z 
izjavo, da bodo iskali druge rešitve. 
Odločil se je za opcijo, da ostareli 
ostanejo v Ljutomeru, v domačem 
okolju. Ni pozabil opozoriti na 
politično ozadje »upora«, namignil 
je, da je v ozadju dogajanja stranka 
socialnih demokratov z županjo 
ptujske občine gospo Nuško Gajšek. 
Tipično za aktualno vlado, če ni 
strokovnih argumentov, se pač 
privleče politična motiviranost. 
Morebiti pa je tudi njegov odnos 
politično motiviran! Negativni, 
pristranski odnos je minister kazal 
že v prejšnjem mandatu, ki ga je 
klavrno končal. Vsemu osebju 
Bolnišnice Ptuj, vodstvu bolnišnic 
in seveda županji gospe Nuški 
Gajšek globok poklon za pokončno 
držo. Glede na to, da bolnišnica 
»pokriva« obsežno območje z 
velikim številom prebivalstva, » 
zajema« precej občin, bi pričakoval, 
da bodo župani teh občin ne glede 
na politično pripadnost podprli 
»boj« Bolnišnice Ptuj za ohranitev 
sedanjega statusa, ki si ga več 
kot zasluži. Gospod minister, ste 
prepričani, da bodo ptujska in 
ostale občine svojo bolnišnico 
pustile na cedilu, da v primeru 
vašega vztrajanja, da bistveno 
spremenite njen status, ne bo prišlo 
do nepokorščine širših razsežnosti? 
Tudi v tem primeru lahko pride do 
gibanja Vsi smo ptujska bolnišnica. 
Ljudje ne bodo v nedogled 
tolerirali oblasti, katere ministri so 
arogantni, širijo laži in polresnice, 
grozijo ljudem, kršijo svoje odloke, 
strahopetno prelagajo odgovornost 
in še bi lahko našteval. Še Ostržek 
bi jim zavidal dolžino nosu, ve se, 
zakaj.
V gonji proti Bolnišnici Ptuj 
je večkrat bilo izpostavljeno 
vprašanje, kako so se počutili 
ostareli iz Ljutomera. Dvomim, 
da bi lahko kdo dal odgovor, saj 
jih nihče ni vprašal. Tudi njih so 
od danes na jutri postavili pred 
dejstvo, da jih bodo preselili na 
Ptuj brez vprašanja, ali si to sploh 
želijo. K sreči je po »uporu« le 
prevladal kanček zdrave pameti, ko 
so starostnike pustili v domačem 
okolju, morebiti je k tej odločitvi 
nekoliko prispevala tudi užaljenost.
Obsojam žaljive in sramotne 
izjave posameznikov ob načrtovani 
selitvi starostnikov, upravičeno 
dvomim, da so takšne izjave prišle 
iz Bolnišnice Ptuj. Prav tako pa 
obsojam brutalne napade na 
ptujsko bolnišnico. Vidno vlogo 
v teh napadih so imeli nekateri 
mediji oz. nekaj senzacionalističnih 
novinarjev, k sreči jih je malo, 
ki so prepričani v svoj prav, ne 
da bi preverili vse možne vire in 
informacije. Bolnišnica Ptuj je 
večini medijev v sporočilu pojasnila 
»upor«, ampak je očitno ostalo 
nekje v predalu. Očitno je njihov 
interes, da Bolnišnica Ptuj obdrži 
»sloves« grdega in hudobnega 
račka. Tako kot v preteklosti so 
očitno tudi danes prepričani, da 
je »grešnika« potrebno pribiti na 
križ, ga povsem diskreditirati. 
V nedavni preteklosti nekateri 
neznosnega pritiska in pribijanja 
na križ niso mogli prenesti in so se 
odločili za smrt. Žalostni dogodek 
na eni od mariborskih šol še kako 
živi. Dvomim, da so prizadeti 
bili deležni kakšnega opravičila, 
prav tako bi bil presenečen, če 
bi opravičila bila deležna ptujska 
bolnišnica.
V povezavi z napadi na 
bolnišnico je večkrat bil izpostavljen 
problem Hipokratove prisege. 
Upam si trditi, da je Bolnišnica Ptuj 
tako v preteklosti kot tudi tokrat 
spoštovala prisego. Ni odrekla 
pomoči, bila je pripravljena sprejeti 
40 starostnikov, kljub kadrovski 
podhranjenosti je bila pripravljena 
pomagati z medicinskim osebjem, 
zdravniki in medicinske sestre so 
bile pripravljene oditi v Ljutomer 
in pomagati starostnikom. 
Epilog je znan, minister je vse 
užaljeno odklonil. Na drugi 
strani dvomim, da je minister z 
nestrokovno odločitvijo o preselitvi 
starostnikov deloval v duhu 
Hipokratove prisege. Ministru in 
senzacionalističnim novinarjem 
priporočam, da si prisego morda še 
enkrat preberejo in oboji presodijo, 
kdo je bil bližje duhu Hipokratove 
prisege.
Predsednik sveta javnega zavoda 
Bolnišnice Ptuj je s precejšnjo 
časovno distanco od dogodkov 
na Ptuju izpostavil problem 
komunikacije. Po bitki je marsikdo 
lahko general. Morda z današnjega 
vidika ni bila najboljša. Je bila 
komunikacija s strani ministra, ki se 
je poslužil politike izvršenih dejstev, 
ustreznejša, boljša? Prepričan sem, 
da ne. Kar je sejal, to je požel.
Pisma bralcev
Bolnišnica Ptuj - grdi raček?
petek  15. maja 2020Naši bralci pišejo20
Spoštovana gospa ministrica 
Simona Kustec, spoštovani gospod 
ravnatelj,
odločitev je torej padla, 18. 
maja gredo obvezno v šolo učenci 
prve triade. S kakšnim namenom? 
Da se bodo več naučili? Da 
ne bodo prikrajšani za znanje? 
Socializacija (če se temu lahko tako 
reče)? Da jih psihično »zlomite« 
z neživljenjskimi ukrepi? Da si 
bodo zadnji mesec šolskega leta 
2019/2020 za vselej zapomnili 
po tem, da so se morali drug 
drugega »bati«? Da so se gibali 
po označenih koridorjih, držali 
varnostno razdaljo …? Pa ste 
prepričani, da je to pri tako 
majhnih otrocih sploh izvedljivo? 
A bo učitelj redar, varnostnik? Če 
bo učitelj striktno upošteval vaša 
priporočila in varnostne ukrepe, 
potem kaj več kot to ne bo mogel 
biti. Otroci niso roboti in tudi 
učitelji so le ljudje. Kaj pa pravijo 
razvojni psihologi?
V šolo bodo lahko vstopili 
otroci, za katere starši podpišejo 
izjavo, da ne kažejo znakov 
obolelosti s covid-19. Kaj pa tisti, 
ki bi morebiti virus vseeno imeli 
in kljub temu ne kažejo znakov? 
Kaj pa tisti, ki imajo npr. vročino 
in jih starši v stiski, ker potrebujejo 
varstvo, vseeno pošljejo v šolo po 
zaužiti dozi antipieretika?
Pri bistveno pomembnejših 
zadevah nas zdravstveni 
strokovnjaki nikoli ne vprašajo 
za mnenje, s pojasnilom, da 
nismo kompetentni. A zdaj 
pa smo postali kar naenkrat 
strokovnjaki, ki lahko presodimo 
in s pisno izjavo celo prevzamemo 
odgovornost? Presodimo ustrezno 
zdravstveno stanje v danih 
okoliščinah? In presodimo, da je 
(ali pa ni) otrokov upokojeni stari 
starš, morda tudi kdo drug od 
družinskih članov, ki živi v istem 
gospodinjstvu in se bori s kronično 
boleznijo, dovolj varen tudi, če je 
otrok vsakodnevno izpostavljen 
(večji) skupini oseb? Sicer so 
zdravstvene omejitve zapisane v 
dokumentu »8. korespondenčne 
seje v letu 2020«, a tam navedena 
bolezenska stanja so veliko hujša 
od tega, kar je stroka do sedaj 
opisovala kot rizična stanja. 
Bolnike z opisanimi bolezenskimi 
stanji namreč ogroža že sezonska 
gripa! Torej hočete povedati, 
da je bila stvar do zdaj umetno 
prenapihnjena?
Vsa otroška igrišča so zaprta, 
omejeno je druženje oz. 
prepovedano druženje večjih 
skupin. A to pa ni sporno, da bo 
približno 15 otrok + učitelj/ica, ki 
se bo trudil/a otrokom dopovedati, 
da ne smejo stikati glav, vsaj polne 
4 ure sede zaprtih v razredu? Ob 
dejstvu, da se bo mnogo razredov 
tudi delilo v manjše skupine, bo 
zadnjih 6 tednov mnoge otroke 
poučeval tudi čisto drug učitelj, 
ki otrokovega dela do sedaj sploh 
ni poznal. Da niti ne preidem na 
temo WC, ki je pri manjših lahko 
velikokrat izgovor, da se sprehodijo 
po šoli … Ali bo učiteljica šla za 
otrokom na WC, da bo preverila, 
ali ravna po predpisih? Ali mu bo 
omejila število obiskov stranišča? 
Ali je bo pol ostalo v razredu, da 
bo imela pod budnim očesom 
preostanek razreda – ali naj se 
preprosto raztrga? Ali pa bodo 
učenci morda dobili plenice, da ne 
bodo odhajali iz razreda?
Jutranje varstvo in podaljšano 
bivanje: starši, ki gredo v službo 
zgodaj zjutraj, bodo morali otroka 
pripeljati v jutranje varstvo. Ali 
bodo vsi učitelji prisotni tako 
zgodaj zjutraj, da bodo vsi zgodnji 
otroci lahko že od jutra pri svojem 
učitelju, ali se bodo pač malo 
premešali do takrat, ko se pouk 
začne zares po urniku? Starši, ki 
delajo od doma, bodo prav tako 
v okviru svojega delovnega časa 
dostavljali otroke v šolo. Prav 
tako podaljšano bivanje … Ali 
bo z učenci, ki bodo potrebovali 
ta način varstva, ostala njihova 
učiteljica, ali se bodo po rednem 
pouku spet pač malo pomešali do 
skupine 15 učencev? Ali zahtevate, 
da bodo učitelji prisotni s svojim 
razredom od npr. 6.30 do 16. ure, 
da se učenci ne bodo mešali med 
seboj?
Prehrana v šoli: bodo tudi 
zaposleni v šoli, od učiteljev do 
kuharjev, hišnikov, čistilk itd., 
podali pisno izjavo, da ne kažejo 
znakov okužbe, čeprav se bodo po 
priporočilih ves delovnik kuhali 
pod masko? Kaj pa, če je npr. 
kuhar/ica, ki bo 3x kihnil/a ob 
pripravi malice, okužen/a brez 
simptomov? Banalno, ampak še 
zdaleč ne toliko kot vsi vaši ukrepi, 
ki ste jih postavili glede zadnjega 
meseca šolanja za prvo triado.
Če je cilj socializacija, naj gredo 
v šolo vsi otroci, po običajnem 
starem sistemu, ker le tako bodo 
deležni normalne socializacije. 
To, kar pa je v planu od 18. maja 
naprej, pa še zdaleč ni socializacija, 
temveč psihično nasilje nad 
najmlajšimi in njihovimi starši!
Razumem, da so mnogi starši 
v stiski, ker nujno potrebujejo 
varstvo za svoje otroke. Takšni 
najbrž tudi ne živijo skupaj s 
starimi starši oz. nimajo možnosti 
varstva pri starih starših. Moramo 
pa se zavedati, da v mnogih 
družinah živijo pod isto streho 
tri generacije, a ne zato, ker bi 
jim bilo tako ljubo, temveč zato, 
ker je tako »ceneje«, lažje … 
Ob tem naj spomnim na izjavo 
gospe Beović, ki je dejala, da 
pred začetkom šolanja priporoča 
razselitev v primeru, kjer v istem 
gospodinjstvu živijo tri generacije. 
SRAMOTA! Kam naj pa gredo, 
morda v kak dom upokojencev? 
V katerega od tistih, ki jih je virus 
nekoliko izpraznil? Torej tisti stari 
starši, ki se po priporočilu še niso 
razselili, ker jim gospa Beović 
še ni plačala najemnine za novo 
bivališče, bodo zdaj dodatno/
ponovno ogroženi, saj so rizična 
skupina! Če bi malčki ostali doma, 
bi lahko bili brez težav v varstvu 
starih staršev, saj ob upoštevanju 
predpisov niso imeli stika z 
drugimi ljudmi in niso morebitni 
vir okužbe, zdaj pa … Zdaj pa se 
lahko zgodi, da bodo starši delali 
v popoldanski izmeni, otrok bo 
moral dopoldne v šolo, popoldne 
pa bo v varstvu pri – starih starših, 
ki so rizična skupina. Bravo!
Pa še eno vprašanje se mi poraja 
ob vsem tem. Ali bodo ti najmlajši 
res zamudili toliko učne snovi, 
če zadnjega meseca ne preživijo 
v šoli? Ali to pomeni, da bodo 
zdaj delali s polnim zagonom (no, 
smo že ugotovili, da učitelj ob 
redarski dejavnosti verjetno ne bo 
zmogel kakovostno nadaljevati 
učne snovi), da bodo nadoknadili 
vse zamujeno? Sicer pa, koliko 
so zamudili, saj starši menda po 
programu nadaljujemo učno 
snov na daljavo? Ali bo zdaj tako, 
da se bo morebitno zamujeno 
snov poskušalo »spraviti not« v 
dopoldanskem času v šoli, kar bo 
ostalo, pa bo popoldne za domačo 
nalogo in bomo starši doma še 
naprej učitelji, otrok pa cel dan v 
šoli in »v šoli«?
In če se del otrok ne bo vrnil v 
šolske klopi, kakšna bo podpora 
učiteljev? Ali jih boste raztrgali in 
bodo sočasno delali z obojimi – s 
tistimi doma in tistimi v klopeh?
Prosim, odprite oči in ne 
poskušajte na vsak način, z vso 
silo uničiti otrok, če vam je sploh 
kaj mar zanje in njihove družine. 
Nujno varstvo za otroke, ki ga res 
potrebujejo, se da urediti veliko 
manj stresno za učitelje, za tiste, 
ki bodo potrebovali varstvo, in 
tudi za tiste, ki bi šolanje brez 
težav do konca tega šolskega leta 
zaključili na način, ki smo ga sedaj 
že vsi dobro usvojili. Gre za otroke 
1. in 2. razreda, pri katerih je 
ocenjevanje le opisno in po prvih 
priporočilih v teh časih niti ne 
obvezno, ter 3. razreda, za katere 
je bilo priporočilo ocenjevanja že 
podano, podobno kot za tiste, ki 
bodo šolanje lahko zaključili na 
daljavo. Tudi učitelji prve triade bi 
lažje opravili še ta zadnji mesec na 
daljavo, saj bi opravljali svoje delo 
in ne bi v zadnjem mesecu postali 
še policaji.
Mnogi otroci se veselijo, da se 
bodo lahko vrnili v vrtce, šole, 
da se bodo lahko spet družili s 
svojimi prijatelji. Glede na vsebino 
dokumenta »Higienska priporočila 
za izvajanje pouka v osnovni šoli (za 
učence prve triade in devetošolce) v 
času epidemije covid-19« to sploh 
ne bo druženje in igra, ampak 
dresura. Zdi se, kot da je osnovni 
namen poneumljanje otrok in 
priprava bodoče družbe, ki bo po 
vsaki podobni izkušnji bolj krotka 
in lažje vodljiva.
Iz vsega doslej zapisanega 
lahko torej sklepam le dvoje: 
ali se poskuša izvajati socialni 
eksperiment na najmlajših ali pa 
preprosto z virusom še nismo tako 
daleč, da bi bilo varno, da se otroci 
vrnejo v šole. A zakaj najmlajši? Če 
smo po mnenju stroke epidemijo 
premagali, naj se v šole vrnejo vsi 
učenci, in to na enak način, kot se 
je to počelo pred zaprtjem – torej 
brez nesmiselnih omejitev. Če pa 
je še nismo, pa naj tudi prva triada 
nadaljuje šolanje na daljavo.
Doslej smo v vseh medijih 
slišali le pozitivne besede, da je 
sistem šolanja na daljavo dobro 
stekel, čeprav so bili prvi tedni kar 
zahtevni. Vsi skupaj, tako učenci 
kot učitelji in starši, smo vložili 
veliko truda, da je sistem stekel. 
In po vsega 7 tednih ‚odkrivate 
Ameriko‘ in za naslednjih 6 tednov, 
kolikor manjka do poletnih 
počitnic, forsirate nov način. Da 
trenutni način očitno ni tako slab, 
potrjujete s tem, ko ga ohranjate 
za otroke od četrtega do osmega 
razreda. V poznih nočnih urah 
smo tudi prejeli obvestilo vodstva 
šole s pripetima izjavama in 
vprašalnikom. Vodstvo šole nam 
ob tem tudi sporoča, da se na »šoli 
/…/ zaveda/jo/, da bo ponovni 
prihod v šolo tako za /starše in 
otroke/ kot za /šolnike/ stresen in 
negotov«. Starši smo ob navedenih 
priporočilih, ukrepih in sistemu, 
ki se obeta, že sedaj v veliki 
negotovosti. In vi, ministrstvo za 
izobraževanje, forsirate ta »novi 
projekt«, čeprav veste in tudi 
šolniki se zavedajo, da lahko na 
mnogih otrocih pusti več škode kot 
koristi!
Za vse nas, ki ne živimo v 
mehurčku in se poskušamo držati 
zdrave kmečke logike, pač obstajata 
samo dve opciji: šola tako kot pred 
pandemijo ali pa poučevanje na 
daljavo tudi naslednjih šest tednov.
Pisma bralcev
Odprto pismo šolski ministrici in ravnatelju 
Štajerski TEDNIK petek, 15. 5. 2020    COLOR CMYK stran 21
petek  15. maja 2020 Naši bralci pišejo   21
Ampak je. Nisem mogla verjeti 
groznim žaljivkam, namenjenim 
medicinskim sestram dialize Ptuj. 
Napisali so jih verjetno tisti, ki 
ne delajo ob praznikih (tudi za 
1. maj - praznik dela ne). Včasih 
od jutra do večera na nogah, za 
malo plačo, a še vedno strokovno, 
poleg tega pa prijazno, nasmejano, 
ustrežljivo... Žaljive besede so 
verjetno napisali tisti, ki zaenkrat 
še ne potrebujejo dialize, da 
ostanejo živi, a nikoli se ne ve, kdaj 
si na vrsti…
Zato pa naj iz »prve roke« na 
kratko orišem življenje na dializi 
Ptuj - po novem osovražene 
bolnice Ptuj.
Vsi, ki sem jih videla na dializo 
priti za mano, so mi bili podobni: 
prišli smo obupani, prestrašeni, v 
zelo slabem fi zičnem in psihičnem 
stanju. Prvi obiski dialize so bili 
groza in strah. Iz dneva v dan pa... 
obrazi bolnikov postajajo čisto 
drugačni!
Prideš navsezgodaj čisto ponižno 
in tiho, a medicinske sestre te 
sprejmejo nasmejane, prijazne, 
nekatere se že »hecajo«. Ni jim 
težko nič: ne njihovo strokovno 
delo, ne prinesti zajtrka, namazati 
kosa kruha, ki si ga z eno roko ne 
moreš sam, ne prinesti še dodatne 
odeje, če te zebe, ne priskrbeti 
napotnic, zdravil, ti prinesti celo 
kavo, te poslušati in kramljati o 
domačem življenju... Dobro se 
počutimo. Iz dneva v dan si bolje, 
prihajaš k sebi. Lepe besede delajo 
čudeže. 
In včasih jih slišimo, kako se 
med seboj razumejo, si pomagajo, 
se skupaj nasmejejo, čeprav so med 
seboj različnih karakterjev.
Pa kako nam pričarajo praznike! 
Marsikateri od naših dializnih 
bolnikov tega ni doživel doma 
nikoli: za vsak praznik pričarajo 
neverjetno vzdušje, da preženejo 
monotonost: za Novo leto 
okrasitev, jelka, voščila, ob dnevu 
žena dobimo cvetlico, pust v 
našem mestu ne gre mimo nas -  
takrat je še posebej  super!!  Tudi za 
letošnji 1. maj je bilo veselo! Tudi 
one so srečne, ko vidijo te bolne, 
mnoge že precej zgubane obraze 
videti ZADOVOLJNE. Ko imaš 
pa Abrahama, lepo priklopijo na 
aparate ves oddelek, »porihtajo« 
papirje, razkužijo vse naokoli 
in bi imeli par minut odmora, 
pridejo okrog tvoje postelje in ti 
nasmejane iz srca zapojejo Vse 
najboljše za te... Tečejo ti solze - 
solze sreče od ganjenosti. Meni so. 
Tako nam te sestre lepšajo 
dneve, ko prihajamo na dializo 
Ptuj - vsem bolnikom enako. 
Vzdušje je do sedaj bilo enkratno. 
Upam, da nam ga nekdo, ki tega 
ne doživlja, ne bo pokvaril, saj 
bomo tja dializni bolniki hodili 
do svoje smrti. Če pa mi slučajno 
uspe priti do nove ledvice, jih 
bom ( težko verjameš), zelo 
pogrešala. 100%. Tako prijaznih 
in dobrih ljudi nisem srečala v celi 
delovni dobi službe. Poleg tega še 
oba zdravnika ter šoferje, ki nas 
prevažajo od doma do tja in nazaj.
Res je tako kot pravijo: v  
vsakem slabem je nekaj dobrega . 
Zame si zaslužijo jabolko navdiha, 
ki ga podeljuje predsednik Pahor, 
saj od s sebe dajejo dosti več kot 
bi bilo treba. Saj ima tudi on rad 
slovensko zastavo, kajne?
P.s.
Bila sem tudi v dveh drugih 
dializnih centrih v Sloveniji. Bilo 
je vse korektno, ni kaj, a daleč od 
dialize na Ptuju, ki je zame ČISTA 
DESETKA.
Pisma bralcev
Pa saj to ni res! 
Nekateri Ptujčani me poznajo 
kot kontroverznega odvetnika, ki 
se v vsakodnevnem življenju zna 
obnašati tudi povsem pobalinsko.
Svoje delo pravnika pa jemljem 
zelo resno. V to sem prepričan, 
to lahko potrdijo vsi, kateri so 
na vsakodnevnem (pravnem 
področju) sodelovali z mano. 
Povsem nekaj drugega je, kako 
reagiramo in ravnamo kot eden 
izmed nas in kako ravnamo kot 
osebe s pridobljenim, večkrat 
prigaranim znanjem.
Z izdano sodbo Vrhovnega 
sodišča RS v zadevi novinarke 
Mojce Šetinc Pašek, s katero je 
le to odpravilo sodbo okrajnega 
in višjega sodišča ter odločilo, da 
ni žalitev, če neki osebi (v tem 
primeru novinarki) rečeš, da 
javna hiša ponuja njene usluge, 
da je odslužena prostitutka in da 
storitev stane 30 evrov.
Izdana sodba Vrhovnega 
sodišča me kot pravnika žali. Ni 
problem v tem, da to objaviš in 
da nekoga mogoče na tak način 
užališ, mogoče bi v dani zadevi 
to storil tudi jaz povsem enako. 
Problem je v tem, da nekdo, ki 
je bil užaljen, sme zahtevati in 
dobiti pravno zaščito. Tako je 
tudi odločilo tako okrajno kot 
višje sodišče.
Prebral sem sodbo Vrhovnega 
sodišča. Gre za opravičilo 
Vrhovnega sodišča, spisano 
na desetih straneh, zakaj je 
tako odločilo. Verjemite, tu ni 
pravnih argumentacij. Gre za 
opravičevanje pred samim seboj 
in pravno stroko.
Žalostno je, da se je odločitev 
senata vedela že v trenutku, ko je 
bil ta imenovan.
S tako sodbo Vrhovnega 
sodišča si pravniki kopljemo 
jamo sami. Že sedaj smo skupaj s 
sodniki kategorija ljudi, katere je 
»za postrelit in obesit«. Ljudje ne 
zaupajo v pravni sistem in v to jih 
silimo sami s takimi odločitvami.
Javno pozivam sodnike, ki so 
sestavljali senat, ki je v predmetni 
zadevi odločal, da vrnejo svoje 
nazive in diplomo. Člani senata 
niso popljuvali sebe in njihove 
diplome, popljuvali so  celotno 
pravno stroko.
V dani zadevi bi odločitev 
sodišča lahko primerjal z zavestno 
slabo operacijo zdravnika, po 
kateri bi operiranec umrl.
Na koncu navajam, da nimam 
problema, da pravniki, sodniki, 
odvetniki, preferirajo katero od 
desnih ali levih strank. Vendar 
pravniki moramo ostati pravniki. 
Pravo mora ostati pravo, drugače 
ima pisec twitta popolnoma 
prav – postali bomo odsluženi 
prostituti, ki se prodajamo za 
mali denar zvodnikom, ki se 
imenujejo politika.
Pisma bralcev
Ob rob sodbe Vrhovnega 
sodišča v primeru novinarke 
Mojce Šetinc Pašek
Poletje 2020 na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj 
in turistične agencije ATP
POSTATI NAROČNIK 
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA 
SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski 
tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.
Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in 
obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli.
Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na 
slovensko morje.
Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja.
Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika 
pa velja nižja cena, 15,00 EUR.
Vabljeni – uživajte poletje z nami!
Simonov zaliv
NOVI NAROČNIKI POZOR!
Posebno ponudbo smo pripravili za tiste,
 ki se boste 
od 31. 3. do 24. 6. 2020 naročili na Štajers
ki tednik.
Brezplačno boste na morju lahko uživali 
vse poletne sobote (od 27. 6.  do 29. 8. 20
20).
Če torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na 
morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika.
Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v 
soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem 
zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji 
Radia-Tednika Ptuj.
Informacije in rezervacije: 
Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150.
Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje.
Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja.
Štajerski TEDNIK petek, 15. 5. 2020     COLOR CMYK stran 22
petek  15. maja 2020Poslovna in druga sporočila22
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj 
Direktor: Drago Slameršak
Odgovorna urednica: Simona Meznarič
Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, 
Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik 
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič  
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16  
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.  
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si 
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si 
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, 
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:  
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 
749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega 
tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 
1948. Izhaja vsak torek in petek. 
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. 
Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 
EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. 
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in 
se obračunava v skladu z  41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
PARKETNOTRANJA VRATA
Okna
info@vrata-tuning.si
031 688 777
OSOJNIKOVA 12, PTUJ
Vhodna
Senčila
Na podlagi  Zakona o glasbenih šolah 
– Ur. list RS, št. 29/00, 60/06 (20., 21., 
RAZPIS PROSTIH UČNIH MEST
za šolsko leto 2020/2021
SPREJEMNI PREIZKUSI SE BODO IZVAJALI SAMO  
PO PREDHODNI NAJAVI  
NA TELEFON: 02 749 24 10.
TERMINI LOKACIJA
 
PREDMET STAROST ŠT. PROSTIH MEST
KLAVIR
ORGLE 1
VIOLINA 10
VIOLA 1
2
5
9–11
9–11 2
SAKSOFON 9–11 2
11
2
PLESNA PRIPRAVNICA 1 6 13
PLESNA PRIPRAVNICA 2
PLESNA PRIPRAVNICA 3 3
9
10 2
11
12 2
13
5 13
6 20
PROSIMO STARŠE, DA UPOŠTEVAJO STAROSTNE OMEJITVE.
Za vpis na programe: Predšolska glasbena vzgoja, Glasbena pripravnica, 
Plesna pripravnica 1, 2 in 3 NI SPREJEMNIH PREIZKUSOV – starši izpolnijo 
JAZZ ODDELEK,
PREDMET ŠT. PROSTIH MEST
5
5
5
5
5
5
5
• 
• 
• big band,
• 
-
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo 
je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 
Lepi spomini    
ne bledijo!
Štajerski TEDNIK petek, 15. 5. 2020     COLOR CMYK stran 23
petek  15. maja 2020 Oglasi in objave   23
Nisi odšla in nikoli ne boš,
ujeta si v naša srca, draga mama,
živiš še vedno z nami,
nikoli te ne bomo pozabili.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, 
babice, prababice, svakinje in tete
Anice Sitar, 
rojene Plajnšek
IZ TRŽCA 49
1940–2020
Zahvaljujeva se vsem sorodnikom, sosedom, ki ste našo mamo 
pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje in za svete maše. 
Hvala vsem, ki ste nam izrekli pisna in ustna sožalja. Hvala p. 
Jožetu Petku za opravljen cerkveni pogreb in poslovilne besede 
ob grobu. Hvala pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči hčerki Anica in Marjana z družinama
FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo-
ra – volne. V prednaročilu popusti. 
Barvanje fasad, zaključni ometi, 
pomoč pri subvencijah, vsa not-
ranja slikopleskarska dela. Jože 
Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 
041 226 204.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste 
hlodovine, tudi embalažno – topol, 
lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. 
Nudi žagan les, letve, morale, dr-
va za kurjavo, izdelavo in prodajo 
peletov plus in sekancev. Tel. 041 
403 713.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, 
ugodne cene. Janez Belec, s. p., 
Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; 
janez.belec@gmail.com.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje – 
deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, 
dimniki, litoželezni kamini, gorilni-
ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., 
Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 
99 26, www.ramainox.si.
Obnavljamo stanovanja in kopal-
nice, izvajamo storitve elektroinšta-
lacije, izdelamo manjše kovinske 
ograje ter nadstreške. Telefon 
041 778 432. MMT MEHANIKA, 
d. o. o., Hra stovec 5d, Zavrč.
Če ste upokojenec in bi želeli ob-
časno dostavljati pice na območju 
Ptuja. Informacije 031 301 116. 
Picerija Slonček iz Prešernove 19. 
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva 
vseh dimenzij in bukovo hlodovino 
ter zelo kakovostne smrekove pelete, 
brezplačna dostava, ugodna cena. Dani-
lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 
667 170.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo 
vse vrste hlodovine, predvsem hrast in 
bukev. Možnost odkupa tudi na panju. 
Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Ro-
gaška Slatina. Tel. 041 785 318.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 
33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305. www.
lesgrad.si.
16. in 17. maja 2020, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: V 
vetru poje stari mlin – dokumentarni fi lm; Novo postavljen mlin 
na veter na Stari Gori v Slovenskih goricah je največji mlin na veter, kar jih je kdaj stalo 
na slovenskih tleh; Življenje siničke na pragu rojstnega doma; Predstavljamo nanizanko 
Ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije – MI ZNAMO – mladim za lažjo odločitev 
poklicev kulinaričnih in gastronomskih različnosti, kuhar in natakar; Na gradu Borl gle-
dališka igra Celjski grofje, v spomin režiserju Lojzetu Matjašiču; Doživite usodo Veronike 
Deseniške v kostumih priznane gledališke skupine iz Velike Nedelje; Slovenska vojska 
v službi domovine, fi lm Ministrstva za obrambo Republike Slovenije; Vojna zgodovina 
je temelj samozavesti vsakega naroda – prihodnost pripada pogumnim; S polko in z 
valčkom, z ansamblom Hinka Krčka; Istrska ljudska glasbena skupina Šavrinski godci se 
predstavlja prvič na Ptuju. Naj viže stoletja z narodno-zabavnimi ansambli vseh vetrov. 
Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
IZPOSOJA in prodaja medicinskih 
pripomočkov na naročilnico ZZZS 
(postelje, vozički, toaletni stol ...). 
NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, 
tel. 02 782 01 06.
www.novareha.si
www.re-max.si/Poetovio
PRODAMO - dve ravni, sončni gradbeni 
parceli v Tržcu (Videm), površine  839 in 
778 m2, mirna ulica.  
Cena: 35 EUR/m2,  
tel.: 041 933 151,  
02 620 88 16.
Vsak 
drugi 
petek
POLNA 
IDEJ
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis-
terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik 
za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. 
Telefon 041 923 197.
NESNICE mlade hisex, v začetku nesno-
sti, opravljena vsa cepljenja, prodajajo 
vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo-
že 1, Ptujska Gora. 
PRODA se enoosna prikolica Tehnostroj, 
nosilnosti 4,1 tone, generalno obnovlje-
na. Tel. 031 503 142.
PRODAM koruzo, ječmen in slamo v 
oglatih balah. Možnost dostave. Tel. 041 
394 258.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, leghorn 
in bele kokoši, 3,5 kg, prodajamo. Tel. 
040 531 246. Rešek, Starše 23.
PRODAM okrogle bale sena, 16 kosov, in 
poni žrebico višine 125 cm, staro 2 leti, 
ter prikolico za prevoz živine. Tel. 031 
313 227.
PRODAM dve lisasti pašni kravi, stari 4 
leta, s teletoma-bikcema, starima 2 me-
seca. Tel. 031 532 785.
DELO
VOZILA
PRODAM seat toledo, letnik 2003, 1,9, 
81 kW, registriran do avgusta 2020, dru-
gi lastnik. Tel. 041 485 754.
NEPREMIČNINE
NA PTUJU damo v najem garsonjero. Te-
lefon 041 676 994.
ZAHVALA
Zahvaljujem se predsedniku društva upokojencev Gorišnica gospodu Viliju 
Horvatu in upravnemu odboru za ganljiv članek v Štajerskem tedniku v 
spomin mojemu možu Francu Mešku.
Žena Ivanka
ŽE V 
PRODAJI!
POSEBNA IZDAJA
Zakaj ne bi prejemali 
svoje najljubše 
ugankarske revije 
kar na dom?
Za naročnino 
pokličite telefonsko 
številko 080 43 21.
KMETIJSTVO
KUPIM bikce simentalce. Tel. 041 825 
057.
Štajerski TEDNIK petek, 15. 5. 2020     COLOR CMYK stran 24
petek  15. maja 2020Tednikov mozaik24
Mednarodni turizem naj bi se po nekih ocenah zmanjšal za 60 do 80 
odstotkov po najbolj črnem scenariju. Podatki za prvo četrtletje leta 2020 
kažejo 22-odstotni upad. Tudi v Slovenski turistični organizaciji se skupaj 
z vsemi ključnimi deležniki v slovenskem turizmu prizadevajo spodbuditi 
prebivalce Slovenije za odkrivanje naše dežele, da bi se slika vsaj nekoliko 
izboljšala. Tako bo do konca maja izvedla tudi več spletnih srečanj na temo 
slovenskega turizma med covidom-19 in po njem. Prav tako tudi webinarje 
za nemške, madžarske in avstrijske organizatorje potovalnih in turističnih 
agencij. Vlada je pripravila tudi ukrepe za blažitev negativnih vplivov koro-
navirusa ter stanja na italijanskem, nemškem in avstrijskem trgu.
Letos bo v Sloveniji, ki slovi kot zelena, varna in zdrava dežela, dopust 
preživljalo manj tujih obiskovalcev. Toliko bolj bo zato pomembno, kako 
bodo ta čas preživeli pri nas. Od tega, kako kakovostno ga bodo preži-
veli, bo v prihodnjih letih še kako odvisen slovenski turizem. Kampanjo 
s povabilom domačim gostom, da letošnji dopust preživijo doma, da od-
krijejo manj znane in neznane kotičke Slovenije, bodo v STO predstavili v 
teh dneh. Izvedla jo bo v sodelovanju s turističnim gospodarstvom, turi-
stičnimi destinacijami, vplivnimi in vidnimi osebnostmi ter drugimi institu-
cijami. Povabilu so se že odzvali v Turistično-gostinski zbornici, Sekciji za 
gostinstvo in turizem pri OZ Slovenije, Turistični zvezi Slovenije, Skupnos-
ti naravnih zdravilišč Slovenije, Združenju turističnih vodnikov Slovenije, 
Združenju zgodovinskih mest Slovenije, Planinski zvezi Slovenije, tudi zna-
ni kuharski mojstri ipd.
Turizem, ki je ena od paradnih gospodarskih panog tudi v Sloveniji, do-
življa izjemno težke čase. Tudi zato bodo ukrepi za turizem in gostinstvo 
trajali do konca leta. Med pomembnimi ukrepi za ohranitev kakovostnih 
in dobrih kadrov v gostinstvu oz. turizmu je ukrep skrajšanega delovnega 
časa, podaljšanje nekaterih za turizem še posebej primernih ukrepov iz 
I. in II. protikorona zakona, zagotavljanje dodatnih virov za likvidnostne 
kredite za mala in mikro podjetja. V ministrstvu za gospodarstvo in teh-
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
V katerih letih je na Ptuju in v okolici morila črna kuga?
…..............................................................................................
Ime in priimek:.........................................................................
Naslov: ….................................................................................
Davčna številka:.......................................................................
Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.Foto: Črtomir Goznik
K ogledu vabijo tudi slovenski gradovi, na fotografi ji grad Velika Nedelja.
Nagradno turistično vprašanje
distance med potniki na letalu in posledično manj prodanih sedežev pa 
naj bi se cene letalskih vozovnic, da bi se zgolj ohranila rentabilnost iz leta 
2019, morale zvišati med 33 in 58 odstotkov.
V slovenskih turističnih regijah se tudi v obdobju koronavirusa zelo tru-
dijo, da bi lepote svojih območij približali čim širšemu krogu prebivalcev 
Slovenije in tujim turistom. Tako med drugim vabi tudi digitalni turistično-
-prodajni katalog doživetij v Šaleški dolini. Na voljo je v slovenskem, angle-
škem, nemškem in srbskem jeziku.
Skupaj z nami se v obdobju koronavirusa lepote Ptuja, njegove zanimi-
vosti ter znamenitosti trudijo spoznati tudi naši bralci, še posebej vsi redni 
sodelavci rubrike Nagradno turistično vprašanje. Za pravilen odgovor o 
tem, katerega leta ima mesto izpričan mestni grb: rdeč Jurijev križ na sre-
dini srebrnega grbovnega polja, da od leta 1551, bo nagrado prejel Niko 
Horvat. Danes sprašujemo, v katerih letih je na Ptuju in okolici morila črna 
kuga. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj, 
ki jo boste lahko izkoristili po prenehanju ukrepov koronavirusa v sloven-
skih termah oz. zdraviliščih. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajer-
skega tednika, Osojnikova 3, do 22. maja.  
nologijo pa kot enega od zelo pomembnih ukrepov za blažitev negativ-
nih posledic v slovenskem turizmu navajajo še zagotavljanje nepovratnih 
evropskih sredstev za pokrivanje stroškov obratovanja v gostinstvu in na-
stanitveni dejavnosti.
V svetovnem potovalnem in turističnem svetu so objavili, da bodo med 
prvimi letalskimi potniki mlajši popotniki, stari od 18 do 35 let, ki so tudi 
najmanj izpostavljeni covidu-19. Mednarodno združenje letalskih prevo-
znikov podpira nošenje zaščitnih mask potnikov in članov posadke, merje-
nje temperature za potnike in letališke delavce, omejeno gibanje znotraj 
letala med letom in druge ukrepe za zagotavljanje varnosti. Sicer pa naj bi 
raziskave pokazale, da je možnost okužbe na letalu nizka. Zaradi ukrepov 
Kampanja za odkrivanje lepot Slovenije
Tisočkrat so me 
nasmolili, a se m
e še vedno nič n
e prime.
* * *
Resnična človeko
va načelnost se p
okaže šele, ko m
u prislonijo pišto
lo na 
čelo.
* * *
Ženina postava 
je med izolacijo o
svojila osupljive 
nove geografske 
širine.
* * *
Kako se naj post
avim na svoje, k
o pa mi nenehno
 podstavljajo svo
je 
noge?!?
* * *
Matildo med gle
danjem TV najb
olj motijo oddaje
 v živo.
* * *
Sem mar jaz kri
v, če se maligani
 včeraj v gostilni
 niso  zmenili za
 ustrezno 
varnostno razda
ljo?!?
AFORIZMI BY
 FREDI
                                 Slovenija  Podoknica za mamo v domu upokojencev
Tanja Ribič je zapela
Tanja Ribič je ponosna Zasavka iz Trbovelj. Rada pove, da je zelo navezana na svoja starša, 
očeta Edija in mamo Jožico. 
Foto: Osebni arhiv
Slovenija  Po 30 letih sem v roke spet vzel kitaro
Werner v času koronakrize
Kitaro se je naučil igrati v vojski, zdaj pa je z njo lepšal dneve karantene svojim oboževalkam 
in oboževalcem. Najbolj pa je vesel, da je njegova pesem sprejeta na CMC festival Vodice 2020.
»Ni bilo lahko biti v karanteni in 
ves čas doma, to moram priznati. 
A sem se odločil, da bodo to moje 
življenjske počitnice, saj sem bil 
zadnjih 30 let na odrih in sem ves 
čas delal, zdaj pa sem dobil prilož-
nost, da sem lahko doma s svojo 
družino. Seveda pa je težko, glas-
bena panoga je zelo prizadeta, 
prvi smo prenehali delati in zadnji 
bomo spet začeli delati. Res smo 
ob eno celo leto, a v tem času je 
treba vseeno plačati položnice, 
kupiti hrano in poskrbeti za otro-
ke. Pri meni je stanje takšno, da 
vsa moja družina živi od glasbe, od 
mojega zaslužka, zato je še toliko 
težje,« je občutke o času karante-
ne strnil Werner. 
Foto: Osebni arhiv
Ptuj  Evropark letos brez prazničnega pridiha
Simbolični dvig evropske zastave  
V Evroparku, ki ga je TD Ptuj uredilo ob vstopu Slovenije v EU, 1. maja pred 16 leti, so 8. maja 
opravili simbolični dvig evropske zastave. Hkrati s tem je mesto obeležilo tudi dan osvoboditve 
Ptuja ter 9. maj, dan Evrope in dan zmage. 
Zaradi koronavirusa pa TD Ptuj 
skupaj z MO Ptuj in v sodelovanju 
s ptujskimi osnovnimi in srednjimi 
šolami ni izvedlo projekta Spoz-
navajmo države EU. Letos so se 
mladi pripravljali na ptujsko Evro-
vizijo v malem, v okviru zastavlje-
ne teme: najboljše popevke Evro-
vizije. Simbolični dvig evropske 
zastave sta opravila županja MO 
Ptuj Nuška Gajšek in predsednik 
TD Ptuj Peter Pribožič ob priso-
tnosti članov upravnega odbora 
društva. 
Evropark je prvi maj 2020 skla-
dno s tradicijo pričakal z zastavami 
držav EU, med katerimi pa ni več 
zastave Velike Britanije, ter novo 
cvetlično zasaditvijo v obliki zasta-
ve EU, slovenskega in ptujskega 
grba. Delavci Javnih služb Ptuj so 
zasadili 1.500 kosov ageratuma, 
1.800 trskov in 450 tagetesov, kar 
je skupaj stalo dobrih 1.400 evrov. 
Zalivanje novo zasajenih cvetlic 
tako v Evroparku kot v Mestnem 
parku bo odslej poenostavljeno, 
saj so namestili razpršilnike. Tudi 
to delo so opravili zaposleni v Jav-
nih službah po naročilu MO Ptuj. 
Namestitev sedmih razpršilnikov 
je skupno stala dobrih 1.150 evrov.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski Evropark z zastavami držav EU in novo zasaditvijo
Werner v tem času svoje števil-
ne oboževalke in oboževalce raz-
veseljuje s petjem prek družbenih 
omrežij, zraven pa igra na belo ki-
taro. Te pri njem nismo vajeni – in 
kot nam je povedal, je to posebna 
zgodba. »Že na začetku karantene 
sem kupil novo kitaro, bele barve. 
Poslali so mi jo po pošti. Moram 
povedati, da kitare nisem v rokah 
držal 30 let! V glasbeni šoli sem se 
sicer učil igrati klavir, kitaro pa sem 
se naučil igrati, ko sem bil v vojski 
v Beogradu. Zdaj sem jo po treh 
desetletjih vzel v roke in sem nav-
dušen – razmišljam celo, da bi jo 
igral na mojih koncertih, ko bodo 
spet možni.« 
Na stara leta sta se Tanjina star-
ša preselila v dom za starejše v 
Šmarju pri Jelšah – najprej oče, po-
zneje pa še mama. Lani je sporoči-
la, da je oče odšel v mirnejši svet, 
mama Jožica pa je ostala v domu 
za upokojence, kjer so jo redno 
obiskovali. 
Kot vsi med časom karantene je 
bila tudi Tanja najbolj žalostna, da 
ni mogla objeti in pozdraviti svoje 
mame. Zato je vsa družina – Tanja, 
soprog Branko Đurić in obe hčer-
ki, Zala in Ela – Jožico obiskala v 
domu in ji zapela pod oknom ter 
razveselila tako njo kot tudi vse 
druge stanovalce in osebje. Zara-
di koronavirusa je bil ravno dom 
starejših v Šmarju pri Jelšah eden 
najbolj prizadetih, zato so obiske 
prepovedali, pred domom pa so 
stanovalce razveselili tudi drugi 
glasbeniki. Ob strogem upošte-
vanju ukrepov so obiski trenutno 
ponovno dovoljeni, sicer le pod 
balkoni in na terasah; torej na 
prostem – podobno, kot je druži-
na Ribič Đurić obiskala Jožico.