Štajerski TEDNIK torek, 24. 3. 2020  COLOR CMYK stran 1 Podravje Ptuj  Namesto gostilne bo mestna blagajna  Stran 4 Aktualno Ptuj  Tudi ZD z vstopno točko za potencialno okužene  Stran 3 Aktualno Ljubljana  Štajersko podjetje dostavilo 300.000 zaščitnih mask  Stran 2 Politika Ormož  »Kontejnerji ne sodijo v center mesta!«  Stran 17 Kultura Ptuj  Za grad Turnišče idej na pretek, denarja nobenega  Stran 16 Ptuj, torek, 24. marca 2020 Foto: osebni arhivi anketirancev to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 24  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Politika Slovenija  Laris Gaiser: kako premagati krizo in preživeti  Stran 17 Črna kronika Hrvaška  Nedeljsko jutro groze za Zagrebčane  Stran 24 Aktualno  Stroške plač naj začasno v celoti za vse delavce prevzame država  Stran 3  Stran 11 Gorišnica  Koliko otrok bo letos ostalo pred vrati vrtca  Stran 5 Aktualno  Podravje - število brezposelnih bo naraščalo  Stran 2 Dom upokojencev Ptuj  Stanovalcem nikakor ne nosite hrane!  Stran 5 Koronavirus po svetu – resnične zgodbe ljudi »Bogati se izolirajo, reveži nimajo niti mila ...« Pandemija koronavirusa je zajela večino držav po vsem svetu. Ponekod so ukrepi vlad za omejitev širjenja virusa enaki ali podobni kot pri nas, spet drugod se v teh dneh še komaj zavedajo, kakšen davek zahteva virus Covid-19. Predstavljamo vam neverjetne, a resnične in ekskluzivne izpovedi malih ljudi iz najrazličnejših držav po svetu. Več na straneh od 6 do 11. Kronika Ormož  Dva moška okužena s koronavirusom  Stran 24 Štajerski TEDNIK torek, 24. 3. 2020  COLOR CMYK stran 2 torek  24. marca 20202 Aktualno Vodja ptujske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) Tomaž Žirovnik je povedal, da že opažajo večje število prijav, pred- vsem pa beležijo več klicev ljudi, ki potrebujejo njihov nasvet ali storitev. »Na območni službi Ptuj se srečujemo s povečanim števi- lom prijav v evidenco brezposelnih oseb, ki so delale v tujini, veliko je odpovedi pogodb pri manjših delo- dajalcih, zlasti s panog gostinstva, turizma, storitvenih dejavnosti, ki v tem trenutku beležijo največji upad poslovanja. Za prihodnje pri- čakujemo postopno zaustavitev tega trenda, predvsem zaradi učin- kovanja izvajanja Zakona o inter- ventnih ukrepih, s katerim naj bi se ohranilo čim več delovnih mest. Če le omejevalni ukrepi ne bodo trajali zelo dolgo.« »Ne odpuščajte prehitro« Žirovnik je dodal, da med delo- dajalci in tudi zaposlenimi, katerih delovna mesta so zaradi razgla- šene epidemije oz. pandemije po- tencialno ogrožena, nastaja veliko nejasnosti v zvezi z možnostmi izvajanja ukrepov čakanja na delo doma, dela od doma, koriščenja dopusta v času, ko ni dela, in ta- kojšnjih odpuščanj. »Slednje se velikokrat pojavlja brez prave pot- rebe. Zlasti manjšim delodajalcem priporočamo, da dobro premislijo skrajne ukrepe (odpuščanja in za- prtje podjetij oz. ukinitve dejavno- sti), saj so strokovno usposobljen kader težko pridobili in tudi po kriznih razmerah bo usposobljen kader lahko kos novim izzivom, s katerimi se bodo soočala podjetja v času povečevanja proizvodnih kapacitet.« Čakanje na delo na domu Številna podjetja se ta čas poslu- žujejo ukrepa čakanja na delo na domu. »Ukrep čakanja na delo na domu je po eni strani preventiv- ni ukrep, ki zmanjšuje možnosti okužb pri prebivalstvu (omejitev stikov), po drugi strani pa ohranja delovna mesta, ki bi bila brez te pomoči močno ogrožena. Deloda- jalci, ki se bodo odločili za izvajanje tega ukrepa, lahko na podlagi in- terventnega zakona in pod pogoji, ki jih zakon predpisuje, računajo na začasno pomoč države. Višina delnega povračila izplačanih na- domestil plače s strani Republike Slovenije znaša 40 % nadomestila plače in je omejena z višino najviš- jega zneska denarnega nadomesti- la za primer brezposelnosti, to je 892 evrov. Delodajalci bodo vloge lahko oddajali elektronsko ali po pošti pri Zavodu RS za zaposlova- nje. Priporočamo elektronsko od- dajo vlog, saj so tudi storitve javnih institucij močno okrnjene. Delavci, ki jih delodajalec napoti na čakanje na delo doma, ohranijo vse temelj- ne pravice iz delovnega razmerja, prejemajo pa nadomestilo plače, kot je določeno z Zakonom o de- lovnih razmerjih (80 %) in imajo ob- veznost, da se na zahtevo deloda- jalca nemudoma vrnejo na delo,« je pojasnil vodja ptujske območne službe ZRSZ Tomaž Žirovnik. Spodnje Podravje  Trg dela v času epidemije Število brezposelnih bo naraščalo Dogajanje v gospodarstvu, povezano z epidemijo korona virusa, se bo prej ali slej začelo odražati v sta- tistiki zavoda za zaposlovanje. Glede na aktualne razmere je pričakovati rast števila brezposelnih. Foto: M24 Poslovanje podjetij je ustavljeno, delavci so na čakanju na delo ali pa že prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. (Fotografi ja je simbolična.) Slovenska Bistrica  Najvarnejše je ostati doma Najprej klic v zdravstveni dom, šele nato obisk Zdravstveni dom Slovenska Bistrica ne bo postal vstopna točka za COVID-19. Kljub temu se spreminja način dela. Za bolnike z znaki novega virusa se zapirajo okoliške (tudi za- sebne) ambulante, pregled pri izbranem osebnem zdravniku ne bo mogoč. V petek dopoldan je bilo vse pripravljeno, da s ponedeljkom, 23. marcem, ZD Slovenska Bistrica postane tudi uradno vstopna točka za COVID-19. Postavljeni so bili zabojniki, zdravstveni dom se je ogradil z ograjo. A v večernih urah so bili obveščeni, da so iz mreže vstopnih točk izpuščeni. To pomeni, da bodo bolniki, ki bodo kazali znake okuž- be z novim koronavirusom, napoteni v Maribor, kjer bodo pregledani, in ne bodo sprejeti v Slovenski Bistrici, kot je bilo sprva načrtovano. »Očitno pravila veljajo ravno tri dni,« je v ponedeljek dejala direktorica Jožefa Lešnik Hren. Čeprav ZD Slovenska Bistrica ni postal vstopna točka, pa spreminja način dela in izvaja vse ukrepe za zaščito zdra- vstvenih delavcev in uporabnikov. »Zdravstveni dom ne želi postati žarišče okužbe,« pravi. Tako se s tem tednom uvaja triažna točka, kjer bo vsakemu, ki se bo napotil v zdravstveni dom, najprej izmerjena temperatura ter postavljeno vprašanje po vzroku prihoda. Nato bo uporabnik napoten na pregled v ambulanto glede na njegove potre- be. Sicer pa velja: »Bolniki naj najprej pokličejo v zdravstveni dom, kjer jim bo zd ravnik svetoval, ali je potreben obisk v ambulanti ali zados- tuje bolniški dopust in torej mirovanje. Na tem mestu k upoštevanju novega načina dela posebej pozivam mlade starše. Razumem njihovo stisko, a največja napaka bi bila, če bi zdrave otroke nosili v zdravstve- ni dom. Naj pokličejo po telefonu in jim bomo svetovali.« Na vprašanje glede cepljenja malčkov, ki je sicer priporočljivo, da se izvede v določe- nih starostnih obdobjih, pa odgovarja: »Otroci niso v vrtcih, so doma, torej so možnosti za okužbe z boleznimi, proti katerim jih cepimo, mi- nimalne. V tem trenutku je varneje, da jih ne izpostavljamo možnosti za okužbo in da torej ostanejo doma.« Na Bistriškem bo predvidoma zbolela petina ljudi Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je na Bistriškem šest potrjenih okužb s koronavirusom. A ta številka se bo z dnevi, glede na naravo virusa, povišala, je prepričana direktorica. »Na območju Upravne enote Slovenska Bistrica živi 36.000 prebivalcev, zbolela jih bo zagotovo petina. Večina ljudi ne more dojeti, ne more verjeti, da se bo to zgodilo. Ni luštno razmišljati o tem, ampak sprva tudi nismo verjeli, da se bo virus iz Kitajske ter nato Italije prenesel tudi k nam. Lahko pa širjenje virusa omejimo, tako da ga ne trosimo drugim in ostanemo doma, a žal še ljudje vedno ne verjamejo, da bi lahko bili okuženi.« Foto: MV Zdravstveni dom Slovenska Bistrica spreminja način dela tako, da bo to varnejše za zaposlene in uporabnike. Foto: Mojca Vtič »Obiske kroničnih bolnikov in bolnikov zaradi zdravstvenih stanj, ki niso sumljivi na COVID-19, bomo zmanjšali na najpotrebnejši minimum,« je dejala direktorica ZD Slovenska Bistrica Jožefa Lešnik Hren. V ZD Slovenska Bistrica lahko bolniki pokličejo med tednom od 7. do 20. ure na telefonsko številko centrale (02) 843 27 00 in bodo ustrezno preusmerjeni. V času dežurstva od 20. do 7. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa lahko bolniki za nujno potreben posvet glede koronavirusa pokličejo na številko 041 345 659. „34 ur smo potrebovali, da smo nujno potrebne zaščitne maske pripeljali v Slovenijo, a k sreči nam je uspelo. Imeli smo ogromno ovir pred seboj, zadnjo še v petek zjut- raj, na nemško-avstrijski meji, saj naših voznikov niso želeli spustiti v Avstrijo. Razlog naj bi bilo dej- stvo, da naši vozniki niso slovenski državljani. Čeprav so pri nas redno zaposleni in imajo urejeno vso do- kumentacijo, jih niso spustili v dr- žavo s kombiji. Direktor in Damjan, disponent našega podjetja, sta se v petek zjutraj, ko sta izvedela za zaplet, usedla v avto in odpeljal tja. K sreči so zadeve uspešno uredili, prevzela sta kombija, v katerih so bile naložene maske in jih v petek pripeljala v Ljubljano. Vsi smo iz- jemno veseli, da nam je uspelo,“ je povedal Martin Greif iz podjetja GA+GR transport. Ker mask močno primanjkuje, meje pa se vedno bolj zapirajo, je bilo takoj na začetku te nevarne poti odprto vprašanje, ali bo blago sploh možno dostaviti v Slovenijo. Čeprav se je Čeferin s svojim prija- teljem, lastnikom podjetja Alibaba Jackom Majem, dogovoril, da Slo- veniji nameni 300.000 mask, je bila dejanska predaja vprašljiva. Ves čas je namreč v zraku visela pomembna logistična ovira – prevoz. A tega se v družinskem podjetju GA+GR tran- sport iz Trnič niso ustrašili. »Pošta Slovenije nas je zaprosila za pomoč pri prevozu, saj z njimi veliko sode- lujemo. Nismo kolebali, čeprav smo se zavedali odgovornosti, ki smo jo s tem prevzeli. Ponudili so nam plačilo za opravljeno storitev, a se je naš direktor odločil, da bo ta sto- ritev opravljena brezplačno. Ne mi, ne Pošta ne bomo prejeli nikakršne- ga plačila za to. To je bilo opravljeno za dobro naše države,« še dodaja Greif. Velik angažma podjetja in želja, da se zadeve uredijo v dob- robit vseh državljanov, predvsem pa tistih, ki za svoje delo trenutno nujno potrebujejo zaščitne maske, sta poplačana. Kot pravijo v pod- jetju, so si oddahnili tisti trenutek, ko so maske prispele čez slovensko mejo. Družinsko podjetje iz Šta- jerske, v katerem je zaposlenih 35 ljudi, je dokazalo, da složni zmorejo veliko. Posebno zahvalo si zaslužijo prav vsi zaposleni, ki so zaslužni, da so maske končno v Sloveniji, v prvi vrsti so to: direktor podjetja Renato Greif, Martin Greif, Damijan Nežmah, Milan Blagojevič in Nenad Strojmanovski. Slovenija, Podravje  V petek dostavili 300.000 zaščitnih mask Štajerci pripeljali zaščitne maske iz Belgije Po številnih zapletih je bilo v petek v Slovenijo dostavljenih 300.000 zaščitnih mask. Gre za pomembno poši- ljko, ki jo je zagotovil Aleksander Čeferin, predsednik Uefe. V podjetju GA+GR transport, d. o. o., iz Štajerske, ki je opravilo prevoz tega blaga, je bila to ena najzahtevnejših nalog, kar so jih opravili. Povsem upravičeno so ponosni, da jim je kljub številnim težavam na poti vendar uspelo. Foto: arhiv podjetja GA+GR transport Štajerski TEDNIK torek, 24. 3. 2020  COLOR CMYK stran 3 torek  24. marca 2020 3Aktualno Kratkoročno je na varni strani celotna veriga v prehrambni indu- striji, od pridelovalcev do trgov- cev, a tudi ta bo na koncu, tako kot vsi ostali brez izjem, plačala krizni davek. Večina gospodarskih dejavnosti krizne razmere že čuti ali pa jih bo v roku nekaj tednov. V podjetjih, kjer danes še imajo delo, ni nujno, da ga bodo imeli tudi pri- hodnji mesec. Delovnih mest, ki so že danes na prepihu, pa tudi tistih, za katera menimo, da so varna, morda čez mesec dni več ne bo. Še bolj boleče bo, ko bomo bolezen premagali in bo treba na pogorišču začeti znova. Zato bi bilo do vseh, delodajalcev in delavcev, najbolj pošteno, da bi država v celoti za- časno prevzela stroške dela za vse – delavce v javnem sektorju in go- spodarstvu! Za vzgled bi nam lahko bila Avstrija »Od kod bo delodajalec vzel denar za plače, če ne sme delati in nima prihodkov? Zato mora dr- žava prevzeti celotno breme stro- škov plač za vse, ki jim ni dovoljeno poslovati. Enako velja za samoza- poslene, ti morajo ob oprostitvi plačila davkov in prispevkov dobiti tudi neko nadomestilo za čas, ko svoje dejavnosti ne smejo opravlja- ti,« je poudaril direktor Območne obrtne zbornice (OOZ) Ptuj Boris Repič. Dodal je, da v Obrtni zborni- ci Slovenije (OZS) predlagajo usta- novitev kriznega sklada, iz katere- ga bi se črpalo sredstva za pomoč vsem skupinam gospodarstveni- kov, ki jim je onemogočena dejav- nost. »Tovrstne ukrepe nekatere države uspešno sprejemajo, za vzgled bi nam lahko bila sosednja Avstrija. Želimo, da vlada prisluhne obrtnikom in podjetnikom, ki so se v tem času znašli v zares težkem položaju.« Situacija iz dneva v dan slabša »Obrt beleži močan upad naro- čil in padec prodaje. Situacija se iz dneva v dan slabša, v mnogih pa- nogah prometa praktično ni več, odpovedane so tudi rezervacije na- ročil za mesece vnaprej. Nujno je potrebno začeti reševati likvidno- stne težave, ki so posledica niž- jega povpraševanja, izpada proi- zvodnje in težav v dobaviteljskih verigah. Vsem segmentom podje- tništva, od mikro do velikih pod- jetij, bo morala pomagati država. Pri tem se je treba zavedati, da so prav mikro podjetja in samozapos- leni najbolj ranljiv del. Državni zbor je sprejel prve ukrepe, med njimi je Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kredito- jemalcev za 12 mesecev, ki ga na obrtni zbornici pozdravljamo, saj obrtniki in podjetniki obrokov kre- ditov ne bodo zmogli pravočasno odplačevati. Sprejet je tudi inter- ventni zakon o delnem povračilu nadomestila plače med čakanjem na domu. Delavcu, ki čaka na delo, pripada 80 odstotkov plače; od tega 40 odstotkov fi nancira drža- va, 60 odstotkov pa delodajalec.« Zamik plačil davkov in socialnih prispevkov – strel v prazno »Z interventnim zakonom je omogočen zamik plačil davč- nih obveznosti in socialnih prispev- kov za april, maj in junij. Ob tem se seveda lahko samo čudimo tem ro- kom, saj prispevki za februar zapa- dejo ravno sedaj, nato pa bodo še prispevki za marec zapadli v aprilu in že to bo povzročalo likvidnostne težave,« je razložil Repič in ponov- no opozoril, da bi morala vlada pri ukrepih za pomoč gospodarstvu najprej ukrepati na področju zaš- čite – nabavi zaščitnih sredstev (mask, rokavic, očal, razkužil …). »Vendar vidimo, kakšno je stanje in sedaj celo gospodarstvo in obrt pomagata zdravstvu in ostalim ustanovam tako, da jim odstopajo svoja zaščitna sredstva.« Ptuj  Kriza v gospodarstvu se širi kot rakave metastaze Stroške plač naj začasno za vse delavce prevzame država V tednu dni, odkar so se začeli uvajati ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa, so se v gospodarstvu že pokazale rane. Te bodo iz dneva v dan globlje, širile se bodo kot metastaze po bolnikovem telesu. Na kolena so padli tudi veliki industrialci in izvozniki. Foto: sta/M24 Ustavila se je večina storitvenih dejavnosti, z vse bolj zasoplimi pljuči dihajo tudi proizvodne dejavnosti. »Nobenega razloga ni za pani- ko ali preplah. Kontejnerja sta na- menjena temu, da fi zično ločimo bolnike, ki sumijo, da so oboleli za koronavirusom, od preostalih. Eden je namenjen odraslim, drugi otrokom, na ta način smo dosegli to, da potencialni okuženi ne vsto- pajo več v prostore zdravstvenega doma,« pojasnjuje direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan. Bolnikom ni več treba v Maribor S tem, ko je bilo vzpostavljeno delovanje v zunanjih COVID-19 am- bulantah, ki sta na parkirišču za ZD Ptuj, v njih opravljajo tako testira- nja kot preglede. To pomeni, da ni več potrebno na vstopno točko v Maribor. Način pristopa do teh pacientov se je namreč v zadnjih dneh povsem spremenil. Še vedno velja, da je pred prihodom nujno poklicati osebnega ali nadome- stnega zdravnika, če se ne oglasi- ta, pa v ptujski ZD. Petek Uhanova ob tem poudarja, da trenutno šte- vilo primerov v Podravju ne raste občutno, tudi zaradi spoštovanja navodil, smernic in priporočil drža- ve in občine, za kar se vsem iskre- no zahvaljuje: „Posebno zahvalo pa si nedvomno zaslužijo tudi vsi naši zaposleni, ki v teh dneh delajo v posebej težkih razmerah.“ Zunanji ambulanti za obolele s koronavirusom sta na Ptuju pos- tavljeni na pobudo direktorice ZD Ptuj. Pravi, da je bil odziv Ministr- stva za zdravje izjemno hiter. Le dan po podanem predlogu so jim dostavili kontejnerje. »Država je spremenila način pristopa do obolelih, ni več le 16 vstopnih točk kot na začetku, zdaj jih lahko testiramo tudi drugi,« pravi Petek Uhanova. Če sumite na okužbo, pa še vedno velja navo- dilo, da kličete svojega osebnega zdravnika / nadomestnega zdrav- nika / v primeru nedosegljivosti pa ZD Ptuj 02 787 1691. Ptuj, Podravje Vsakodnevne spremembe v načinu zdravstva zaradi koronavirusa Kontejnerja pred ZD Ptuj za testiranje potencialno okuženih V četrtek sta bila pred ptujski Zdravstveni dom pripeljana dva kontejnerja. To sta tako imenovani COVID-19 ambulanti, namenjeni testiranju in pregledu pacien- tov, ki sumijo, da so oboleli za koronavirusom. Foto: ČG Pričakujejo celovitejše ukrepe, kot je trenutni interventni zakon »Zavedamo se, da je najprej treba poskrbeti, da zdravstvo in infrastruktura lahko delujeta, ob tem pa je ključno, da se gospodarstvu zagotovi nujno potrebna pomoč. Od njegove kondicije bo odvisno, kako hitro si bomo po koncu epidemije opomogli in vrnili življenje v normalne okvire. Zato mora država pripraviti bistveno celovitejše ukrepe, kot so trenutni interventni zakoni. Ključen bo krovni protikrizni zakon, ki bo po napovedi predsednika vlade Janeza Janše vseboval različne ukrepe. Ti morajo biti enostavni, brez nepotrebne administracije in pravični za vse od samozaposlenih do velikih družb kot tudi društev, zavodov in organizacij,« je pojasnil direktor OOZ Ptuj Boris Repič. Zaenkrat so v ptujskem ZD dokaj dobro preskrbljeni z za- ščitno opremo, izjemno veseli so tudi donacije, ki so jo prejeli minuli teden. Helena Murko in Rado Stropnik sta donirala rokavice, razkužila …. Za to gesto so jima zelo hvaležni vsi zdravstveni delavci, ki bodo veseli tudi vseh novih donacij. Če kdo, potem so oni tisti, ki morajo imeti ustrezno zaščito pri svojem delu. Spoštovana vlada Republike Slovenije, kot avstrijsko podjetje na slovenskem tržišču smo zelo zaskrbljeni glede razmer in odločitev, ki jih sprejemate v tem času. Glede sprejetja interventnega zakona, ki naj bi pomagal gospodarstvu, smo bili vsi nestrpni in čakali na odločitev vlade ter na spremembe, vendar zakon ni sprejet v obliki, kot bi ga pričakovali. Za primerjavo navajam naše matično podjetje v Avstriji, kjer so tako prevzeli tako imenovan Corona- Kurzarbeit-Modell. V Avstriji prejemajo vsi zaposleni za krajši delovni čas 80 % neto plače, ki jo zagotavlja država, neodvisno od tega, ali delajo 10 % ali 80 %. Podjetja morajo zaposlenim plačevati samo delež za dejansko opravljeno delo. To je varnost, ki bo zaposlenim zagotovila življenje, po drugi strani pa bodo vsi dobili denar, ki ga potrebujejo, in hkrati ohranili kupno moč, ki je nujna za normalno gospodarstvo. To so potrebni ukrepi, ki lahko tudi Slovenijo ohranijo pri življenju. To so pričakovanja, ki jih imamo tudi do slovenske vlade. Podjetje, kot smo mi – in prepričani smo, da nismo edini – ne razume, kako naj ostanemo likvidni v teh razmerah in kako dolgo lahko s to malo podpore slovenske vlade zagotovimo delovna mesta in podjetja v Sloveniji. Trenutna kriza je primer izrednih razmer, ki lahko podjetju povzročijo znatno škodo, vključno s stečajem in zaprtjem. Zato je treba to težavo obravnavati prednostno, podobno kot triažni princip v nujni medicinski oskrbi. Zdaj je pomemben cilj kratkotrajno preživetje in ne zagotavljanje dolgoročne kakovosti življenja. P ro te st n o p is m o Štajerski TEDNIK torek, 24. 3. 2020  COLOR CMYK stran 4 torek  24. marca 20204 Podravje Podravje  Kako te dni delajo redarji Kazni le za največje prekrškarje Kljub strogim ukrepom, katerih namen je zajeziti širjenje virusa, del občanov mora v službo. Med njimi je tudi nekaj zaposlenih v redarski službi SOU Spodnjega Podravja. Na ptujski občini so sicer glede dela redarjev v času karantene spre- jeli »nepisano« pravilo: redarji občanov za neplačilo parkirnine ne kaz- nujejo, opozarjajo pa tiste, ki parkirajo na nedovoljenih mestih. Še nekaj dni nazaj so imeli opravka z voznikom, ki je svoj jekleni ko- njiček postavil direktno pred dovoz v Zdravstveni dom in otežil vstop zdravstvenemu osebju. »V takih primerih imajo redarji seveda navodi- lo, da lahko napišejo globo. Bolj pa so te dni osredotočeni tudi na to, da se ljudje držijo navodil, odredb, da se denimo otroci ne igrajo na igriščih in podobno,« so jasni na ptujski občini. Tako kot številni drugi pa tudi zaposleni v Medobčinskem redarstvu Spodnjega Podravja te dni koristijo dopuste, presežne ure in ostale ponujene ukrepe, vezane na preprečevanje širjenja koronavirusa. Foto: ČG Ptuj  Javne službe selijo mestno blagajno Namesto gostilne bo blagajna Eden lepših poslovnih prostorov v centru Ptuja bo odslej uporabljalo podjetje Javne službe Ptuj. Gre za prostor v Ulici heroja Lacka, na Mestnem trgu, v katerem je eden izmed ptu- jskih gostincev nameraval odpreti lokal. Po številnih zapletih so zadeve z občino uspešno uredili, ker gostinska dejavnost tam ni možna, pa v prenovljene prostore selijo mestno bla- gajno. Mestna občina Ptuj je na spletni strani 21. januarja objavila javno zbi- ranje ponudb za oddajo poslovnega prostora v najem. Gre za prostore v Ulici heroja Lacka, ki so bili v celoti obnovljeni, a kljub trudu prvega najemnika mu želene dejavnosti tam ni uspelo nikoli zagnati. Občina mu je, takrat še pod vodstvom Mirana Senčarja, lokal oddala v najem, čeprav se v njem gostinska dejavnost ne more izvajati. Po namenski rabi gre za poslovni prostor; kar pomeni, da se v njem ne more izva- jati gostinska dejavnost. Sprememba namembnosti je mogoča le ob 100 % soglasju vseh etažnih lastnikov, večina jih pa spremembi ostro nasprotuje. Da vendar tako urejen prostor ne bi ostal prazen, je občina intere- sente pozvala k oddaji ponudb. Izbrano je bilo podjetje Javne službe Ptuj, s katerimi so že podpisali pogodbo, ki začne veljati 1. aprila. Ome- njeno podjetje je bilo edino prijavljeno na razpis, najemnina pa bo 750 evrov mesečno. Na tej zelo frekventni lokaciji bo mestna blagajna. Pogodba sicer začne veljati 1. aprila, a se bodo novi najemniki zaradi trenutnih raz- mer selili kasneje. Do nadaljnjega so namreč za stranke zaprti tako uprava JS Ptuj in mestna blagajna kot tudi zbirni center Cero Gajke. Uporabnike svojih storitev so pozvali, da zadeve urejajo preko tele- fona ali elektronske pošte in uporabljajo sodobne elektronske poti za opravljanje storitev. Spremenjen je tudi protokol izvajanja pogrebov. Foto: ČG Prostor je bil od prenove naprej prazen, pogodba sicer začne veljati 1. aprila, a se bodo novi najemniki zaradi trenutnih razmer selili kasneje. »V tem trenutku so vsa naša prizadevanja usmerjena v to, da se prepreči nadaljnje širjenje ko- ronavirusa ter v pomoč starejšim in vsem tistim, ki v tem trenutku potrebujejo pomoč lokalne skup- nosti. Glede na to, da gre za epide- mijo, ki ni lokalnega značaja, in je vlada tista, ki odreja ukrepanje ter upoštevajoč dejstvo, da je v spre- jemanju več interventnih zakonov, pričakujemo, da bo to urejeno na nacionalni ravni za vse kategorije prizadetih zaradi ukrepov vlade.« Če ne bo tako, ptujska županja Nuška Gajšek zagotavlja, da bodo ljudem šli na roko, kolikor se bo le dalo. Tako kot vse drugo je prazna tudi ptujska tržnica, branjevke pa se skušajo znajti po svoje in na raz- lične načine, tudi preko spleta poi- skati kupce v teh težkih razmerah. Že pred tem je bil zaradi zapletov s selitvijo na novo tržnico sprejet dogovor med ptujsko občino in upravljavcem, Javnimi službami Ptuj, da se jih do maja oprosti pla- čila. Foto: ČG Lokali te dni samevajo … Jim bo občina šla vsaj malo na roko? Kar nekaj dilem je o tem, kako najbolj smiselno urediti promet v centru Ptuja. Prejšnja občinska ob- last je močno zagovarjala zapiranje mestnega jedra za promet, a so pri tem naleteli na številne ovire in od- por prebivalcev, tudi zato, ker so ponujali rešitve brez alternative. Delno so sicer svojo namero ures- ničili in ukinili kar nekaj parkirnih mest. Novih, ki so jih obljubljali v sklopu ureditve garažne hiše pri Blagovnici na Novem trgu, pa še danes ni. S prometnega vidika kakšnih velikih sprememb, razen včasih povsem nepremišljenega ukinjanja parkirnih mest v centru, v zadnjih letih na Ptuju nismo bili deležni. Vozimo se lahko, parkirati ne smemo Po prenovi tržnice se je za pro- met odprla tudi Slomškova ulica, ki je bila decembra eno glavnih prizo- rišč dogajanja v mestu in sprehaja- lišče obenem. Mnenja o tem, kaj je bolje, omogočiti promet ali urediti sprehajališče, so deljena. Končna odločitev pa je v rokah občinskih odločevalcev, kjer smo preveri- li, kakšni so načrti in ali je v planu sprememba prometne ureditve. Eden izmed predlogov je bil, da se dostop do Slomškove stanoval- cem in drugim, ki imajo poslovno dejavnost tam, uredi iz Cankarjeve in Prešernove ulice ter da se v do- poldanskih urah omogoči le dosta- va po Slomškovi. »Glede na situacijo, na katero so opozarjali predvsem ponudniki v času zaprtja ob obnovi tržnice, smo se odločili, da se bomo zapi- ranja prometa v starem mestnem jedru lotili sistematično in v dalj- šem časovnem obdobju. Želimo si, da se najprej v staro mestno jedro vrne ponudba, potem pa bomo pri- lagali tudi vse drugo; nujen pogoj so tudi nove parkirne površine za obiskovalce in stanovalce. Od 6. januarja je Slomškova ulica odprta za promet kot območje umirjenega prometa, v katerem je hitrost ome- jena do 10 km/h, parkiranje v obmo- čju novo urejenega tlakovanja ni dovoljeno. Promet je urejen, kot je bil predviden v sklopu projekta ure- ditve mestne tržnice,« so pojasnili iz MO Ptuj. Mestni redarji so sicer dosledni pri preverjanju napačnega parkiranja na tem območju. Glede na sedanjo ureditev pa je logično vprašanje; če je po Slom- škovi promet omogočen, in zakaj je prepovedano parkiranje na mes- tih, kjer je bilo doslej dovoljeno, pod cerkvijo. Na občini trdijo, da je razlog za to v razširitvi cestišča. Območje ob zidu naj bi bilo po sa- naciji preozko in ne zadostuje stan- dardom. Na račun širšega pločnika je namreč ožje cestišče. V enem delu pa se predvideva tudi postavi- tev terase gostinskega lokala. Ptuj  Slomškova ulica po obnovi tržnice Kaj vse se bo še spreminjalo na tržnici in ob njej Od začetka januarja naprej je po Slomškovi ulici na Ptuju dovoljen promet. Ta del mesta je bil do zaključka obnove tr- žnice namenjen le pešcem in marsikdo je mnenja, da je bilo tako bolje. Pločnik je sicer širši, a je nevaren, ker je višinska razlika v primerjavi s cesto zelo majhna. Foto: ČG Marsikdo se sprašuje, zakaj je parkiranje v Slomškovi prepovedano, promet pa omogočen. Ptuj  Bodo gostinci morali plačati uporabnino za prazne vrtove? Občina čaka na ukrepe države Čeprav gostinski lokali ne obratujejo, bi po odloku morali plačevati uporabnino za gostinske terase oziroma vrtove. Na ptujski občini smo preverili, ali nameravajo tiste, ki bi jim sicer morali plačati uporabnino, pa v teh dneh sploh ne obratujejo, oprostiti plačila. Vodni element bo, pa fi ksni stoli … Kar nekaj vprašanj se navezuje tudi na namembnosti zgornje ploščadi nad tržnico, ki ponuja veliko možnosti za uporabo. »V osnovi je ploščad oz. streha mišljena kot razgledna ploščad,« pojasnjujejo na občini. Fiksnih otroških igral ni v planu, kar pa ne pomeni, da jih sploh ne bo. Na občini pojasnjujejo, da ima občinsko podjetje Javne službe Ptuj namen zagotoviti premične elemente. Postavljen bo tudi vodni element, ki je delno že pripravljen, v izdelavi so še pipe, lociran pa bo ob paviljonu. Na območje celotne tržnice pa naj bi v prihodnje montirali tudi fiksne stole. Kot je znano, pa strehe, ki je bila predvidena, ne bo. Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 24. 3. 2020  COLOR CMYK stran 5 torek  24. marca 2020 5Podravje Podravje  Stanje v domovih upokojencev Nikakor ne nosite hrane! Izredne okoliščine zadnje tedne veljajo tudi v vseh enotah Doma upokojencev Ptuj. Stanje je resno, saj je okužba s ko- ronavirusom za starejše in kronične bolnike najbolj nevarna. Možnih posledic pa očitno ne dojemajo posamezniki, ki so sta- novalcem preko ograje nosili hrano in pijačo. Dobra namera bi lahko postala smrtonosna poteza. »Nihče še ni v izolaciji, testirali smo že nekaj stanovalcev z respira- tornimi infekti in se je k sreči v vseh primerih pokazalo, da gre za obi- čajne infekte, ki jih lahko zdravijo z znanimi zdravili. Tako stanovalci kot zaposleni smo dobro, upoštevaje izredne okoliščine. Maksimalne napore vlagamo tudi v psihosocialno podporo stanovalcem, posebej tistim, ki so bili vajeni vsakodnevnih obiskov in sedaj najbolj čutijo omejitve. V vseh enotah je omogočen tudi kontakt s svojci po tele- fonu in po skypu, ker pa potrebujejo pri tem sodelovanje zaposlenih, prosimo za uporabo v razumnih mejah,« o stanju v petih enotah Doma upokojencev Ptuj pravi direktorica Jožica Šemnički. Kar nekaj težav so imeli v preteklih dneh s prinašanjem hrane in dru- gih nepotrebnih stvari stanovalcem. Ker je v vseh enotah še vedno omogočeno gibanje stanovalcev na svežem zraku v ograjenih vrtovih, so jim svojci tja nosili vse možno. Direktorica pa opozarja: tudi to je lahko vir okužbe (plastenka ali zavoj). K sreči se je po številnih opo- zorilih stanje na tem področju zadnjih nekaj dni izboljšalo, zaposleni v domu pa naprošajo vse, naj se vedejo razumno in zavedajo, da imajo njihovi svojci, kljub dejstvu, da je ustanova zaprta, vse, kar potrebuje- jo: »Imajo tako kakovostno prehrano kot tudi zdravila, ki jih je treba doplačati ali kupiti – dobavo smo organizirali v sodelovanju z lekarno. Zaposleni so maksimalno razumevajoči in angažirani, česar sem pose- bej vesela in se jim zahvaljujem.« Za zdaj imajo zaščitnih sredstev na zalogi za nekaj dni, v primer okužbe pa samo za en dan. Kot številni drugi si tudi oni prizadevajo za dobavo novih zaščitnih mask, razkužil in podobno, a morajo tako kot drugi počakati na dostavo. Foto: ČG Svojci so stanovalcem čez ograjo nosili vse možno. Starše  Tehnične težave v šoli V šoli brez tople vode Za marješko osnovno šolo bi lahko rekli, da ima usoda slab smisel za humor. Medtem ko krajani in vodstvo občine išče- jo skupni jezik glede izgradnje nove šole, se razmere v stari zgradbi iz dneva v dan poslabšujejo. Tako je v preteklem obdobju prišlo do neljubega dogodka, da v celotni zgradbi ni bilo tekoče tople vode. Po besedah župana Bojana Kirbiša naj bi šlo za okvaro, ki pa je že bila sanirana. „Topla voda je bila in bo, stvar je tehnične narave. Za trajno rešitev bi bilo treba napeljati nov toplovod,“ je dejal Kirbiš, ki pa rešitev vidi predvsem v izgradnji nove šole. Tik pred podiranjem stavbe pa vanjo ni smiselno vlagati. „Dovod tople vode je urejen v razdelilni kuhinji in v toaletnih prostorih za zaposlene. Dve leti nazaj je bila z umestitvijo bojler- ja priskrbljena topla voda tudi v učilnici, kjer je umeščen vrtec. Sicer pa v učilnicah tople vode ni vse od gradnje šole – od leta 1972,“ je pojasnil Kirbiš. Pri tem pa poudaril, da z ogrevanjem prostorov ni bilo težav. Zagotovil je, da so bili učenci vse do zaprtja šole na toplem in varnem, posle- dic okvare pa naj ne bi čutili. Foto: KG „Šola je stara, potrebna je nova.“ Vrtec poka po šivih. Trenutno ga obiskuje 182 otrok, kar predstavlja maksimum glede na kadrovske in prostorske pogoje, pojasnjuje rav- natelj OŠ Gorišnica Milan Šilak. Že tretje leto zapored zaradi prostor- ske stiske trije oddelki gostujejo v učilnicah tamkajšnje osnovne šole. O resnosti problematike pa priča še podatek, da je brez vrtca sep- tembra lani ostalo 17 otrok. Koliko otrok bodo povsem na novo lahko sprejeli v prihajajočem šolskem letu in ali bodo kakšnega malčka morali odkloniti, v tem trenutku še ni jasno. »V skupini predšolskih otrok jih je v tekočem šolskem letu 49. Če lahko sklepamo po tem in če bodo ostale vse številke glede števila otrok v ostalih oddelkih enake letošnjim, bomo tako lah- ko povsem na novo sprejeli (vsaj) 49 otrok. Preigravamo namreč še možnost, da bi v krajšem času uredili dodatno igralnico, seveda, če bodo za to doseženi ustrezni prostorski pogoji. O tem bo odlo- čila lokalna skupnost. Ko bomo op- ravili vpis otrok v vrtec, bo občina sprejela sklep o določitvi vrste in števila oddelkov ter števila otrok v posameznem oddelku vrtca. Je pa tako, da bi že v tem šolskem letu po številu vpisanih otrok lahko ob- likovali še en oddelek, a nam pro- storski pogoji tega ne omogoča- jo,« dodaja. Vpis otrok sicer poteka še vse do konca meseca. Ravnatelj: »Dežurni učenec skrbi, da noben otrok brez spremstva ne zapusti šole« Kot nam je sicer ravnatelj že pred kratkim razkazal, tri vrtčevske skupine že tretje leto za- pored gostujejo v pritličju osnovne šole, ki ga z vrtcem povezuje ho- dnik. Pred približno tremi leti so namreč ravno zaradi prostorske stiske v sklopu nadgradnje šole zgradili omenjeni povezovalni ho- dnik. Na nas pa so se obrnili neka- teri starši in opozorili, da je v šoli pomanjkljiva varnost vrtčevskih otrok v smislu, da si otrok lahko sam odpre vhodna vrata, ker so kljuke prenizko. »Igralnice, ki so v šoli, so povezane s hodnikom do vrtca. Vzgojiteljice imajo navodilo, da v primeru sprehodov in drugih aktivnosti uporabljajo izhode skozi vrtec. Pri šolskem izhodu imamo dežurnega učenca, ki skrbi med drugim za to, da noben otrok vrt- ca brez spremstva ne zapusti avle šole. Vsako leto imamo preglede raznih inšpektorjev, ki nepravilnos- ti v zvezi z vašimi navedbami niso ugotovili,« pa na pomisleke odgo- varja Šilak. Kot je sicer še povedal, število vrtčevskih otrok narašča že od leta 2011. Igralnice so se tako počasi širile v poslopje šole. Prostorske potrebe pa sicer tudi v prihodnje kažejo v smeri, da je širitev vrtca nujno potrebna, prikima ravnatelj. Gorišnica  V vrtcu še naprej prostorska stiska Lani pred vrati ostalo 17 otrok, koliko jih bo letos V vrtcu pri OŠ Gorišnici tako kot drugod poteka vpis otrok v predšolsko vzgojo. Vprašanje pa je, ali bodo tokrat lahko prosto mesto dobili vsi. S povečanjem števila otrok in prostorsko stisko se namreč ukvarjajo že leta. Otrok je vse več, prostora za sprejetje vseh pa premalo. Foto: MH Gorišniški vrtec je že dolgo premajhen za vse otroke. Spremembe in dopolnitve ob- činskega prostorskega načrta v Podlehniku so v postopku pripra- ve že skoraj šest let. Potem ko jim je uspelo predlog akta uskladiti s kmetijskim ministrstvom, ki je prisluhnilo številnim pobudam, pa je sedaj postopek zastal na di- rekciji za vode, ki sodi pod okrilje Ministrstva za okolje in prostor (MOP). Na slednjem so dejali, da je v oktobru 2018 občina na njihovo ministrstvo, direktorat za prostor (kot tudi na ostala pristojna mini- strstva in lokalne nosilce urejanja prostora) posredovala predlog sprememb in dopolnitev OPN v drugo mnenje. Drugo mnenje s področja razvoja poselitve je MOP izdal 21. 12. lani, in sicer negativno, z ugotovitvijo, da občina pri pripra- vi predloga ni v celoti upoštevala njegovih usmeritev iz prvega mne- nja. Ob tem so na MOP zapisali, da do konca januarja še niso prejeli dopolnjenega gradiva in vloge ob- čine za drugo mnenje. Ali leva roka ve, kaj dela desna? Župan je ob seznanitvi z odgo- vorom, ki nam ga je poslal MOP, dejal, da bo občina ponovno zapro- sila za drugo mnenje takrat, ko bo uskladila OPN tudi s pristojnimi za varstvo voda, ob tem pa dodal, da so njihove pripombe žal prejeli šele v začetku februarja letos.Toplak je še povedal, da ni pričakoval toliko pripomb direkcije za vode v tej zaključni fazi postopka. »Šest let že poteka priprava sprememb in dopolnitev OPN, sedaj pa smo pre- jeli pripombe tudi na predlagane posege, ki smo jih med tem uspeli uskladiti z ostalimi ministrstvi. Naši pripravljavci intenzivno pripravlja- jo odgovore, ki bodo podlaga za nadaljnje usklajevanje.« Toplak se nadeja, da jim bo čim prej uspelo postopek pripeljati do sprejema in pozitivno rešiti predlagane spre- membe prostorskega načrta. Podlehnik  Po šestih letih usklajevanj nove dopolnitve Obljubljenega prostorskega načrta še ni Podlehniški župan Sebastian Toplak je lani napovedal sprejem prvih sprememb in dopolnitev občinskega pro- storskega načrta do konca leta 2019 ali takoj v začetku letošnjega leta. Marec se bliža koncu, vendar bo do sprejema prostorskega akta minilo še nekaj časa, koliko, še ni mogoče napovedati, saj potekajo uskladitve z Direkcijo RS za vode. Foto: Mojca Vtič Direkcija za vode je podala pripombe na že usklajene spremembe občinske- ga prostorskega načrta. Foto: KG Na občini se situacije zavedajo, kljub temu zadeve stojijo Župan Jožef Kokot pa na drugi strani odgovarja, da je sicer dobro seznanjen s situacijo, a da hitrih rešitev ne gre pričakovati. Je pa dejal, da se bodo lotili reševanja problematike ter začeli s potrebnimi postopki: »Najprej bodo na vrsto prišli projektanti, da vidijo, kje so sploh možnosti in kam bi lahko prizidek umestili.« Kdaj konkretno bi lahko prišlo do širitve vrtca, ni želel napovedati. Foto: MH Štajerski TEDNIK torek, 24. 3. 2020  COLOR CMYK stran 6 torek  24. marca 20206 Koronavirus po svetu - resnične zgodbe ljudi Urška Markovič, Lyon (Francija): »Za vsak odhod od doma poseben obrazec« Čeprav število okuženih s koronavirusom v Franciji blisko- vito narašča in jih je že več tisoč, vedno višje je tudi število smrti, pozivov vlade k socialni osamitvi doslej ljudje očitno niso vzeli resno, saj se še naprej družijo, kot da se jih dogaja- nje po svetu in doma ne tiče. »V Lyonu za zdaj še ni veliko okuženih, najbrž tudi zato v mestu do nedavnega še ni bilo čutiti posebne zaskrbljenosti, kljub temu da družabno življenje počasi, a vztrajno ugaša,« pripoveduje Urška Mar- kovič, ki je pred nekaj leti Lyon, francosko prestolnico kuhinje, izbrala za svoj dom. »Najprej so bile odpovedane prireditve, potem so zaprli šole in vrtce, sledili so bari in restavracije, mnogi so navalili na trgovi- ne in si naredili zaloge vsega, kot da se bliža tretja svetovna vojna in se bodo za mesece evakuirali v bunkerje. Ko sem morala tudi sama v trgovino, na policah ni bilo ne testenin, mesa, konzerv ne toaletnega papirja.« Kot jezikoslovka dela v mednarodni jezikovni šoli, kjer so delo takoj prilagodili trenutni situaciji in tako večina zaposlenih že nekaj časa dela od doma. »Šola je do nadaljnjega zaprta, s slušatelji komunici- ramo online. Bodo pa mnogi naši profesorji prikrajšani za delo, ker ne bodo mogli poučevati, saj je online učenje 'priključeno' na našo centralo in poteka od tam, kar lahko teoretično pomeni, da bodo v času epidemije slušatelji iz Lyona imeli profesorja iz Izraela.« Druženje – francoski smisel življenja Francozom odvzeti druženje, ki je pravzaprav njihov način in smisel življenja, pa je po Urškinem prepričanju nekaj, česar se bodo najtežje držali. »Še pred nekaj dnevi sva bili na obisku pri prijateljih in priznam, da nismo upoštevali nobenih preventivnih nasvetov, le objemov in sicer obveznih cmokov na lica ni bilo. Vidim, da se nekateri po novem pozdravljajo s komolci ali celo z nogami, kot da bi žonglirali.« Foto: Osebni arhiv Foto: Osebni arhiv Poseben izziv je bil za mamo samohranilko tudi organiziranje varstva za njeno štiriletno Mayo. »V Franciji je tako, da ob sredah ni vrtca niti šole za otroke v nižjih razredih osnovne šole. Starši za tisti dan angažirajo dedke in babice, plačajo varuškam ali pa mame, ker je francoski trg delovne sile bolj fl eksibilen kot v Sloveniji, ob sredah ostanejo doma, česar pa si jaz ne morem privoščiti. Mayina varuška se je sama ponudila, da jo prevzame za vse dni v tednu, povsem jasno pa je bilo, da ta možnost ob zaostrovanju preventivnih ukrepov ne bo dolgo veljala, saj je obenem čuvala še svojega in dva druga otroka.« Naval na spletni obrazec za odhod od doma In res ni trajalo, kajti zaradi neupoštevanja navodil in podvojitve števila okužb na vsake tri dni ter spiralne rasti smrtnih žrtev je pred- sednik Macron zaostril ukrepe in izjavil, da je država v vojni zoper koronavirus. Za dva tedna je uvedel strogo omejitev gibanja, ki ga nadzoruje 100.000 policistov in žandarjev, za vsak odhod od doma pa morajo ljudje po novem izpolniti poseben obrazec, dostopen na sple- tni strani notranjega ministrstva. Med upravičenimi izhodi so delo, medicinska pomoč, nakup špecerije, rekreacija ali sprehod s psom. Kogar policisti zalotijo brez izpolnjenega obrazca, bo denarno kazno- van. »Obrazec za vsak izhod? Kaj pa, če nimaš tiskalnika, kaj potem ne smeš niti v trgovino po hrano? Neumnost. Poleg tega je zdaj naval na spletno stran, s katere si naložiš obrazec, takšen, da se sistem sesuva in ljudje norijo zaradi tega. Znova se je pokazala tudi dvoličnost po- litikov: po eni strani ljudi pozivajo k socialni osamitvi, po drugi pa so jih nagovarjali, da se v čim večjem številu udeležijo županskih volitev. Ker se je nanje vsul plaz očitkov, so zdaj odpovedali vsaj drugi krog volitev.« Odprte so zgolj trgovine z živili in lekarne,« je dejal in ocenil, da ljudje sodeč po objavah na družbe- nih omrežjih navodila države o iz- vajanju karantene v večini upošte- vajo. Meni, da je Španija, podobno kot Italija, ukrepe za zajezitev širjenja virusa sprejela prepozno, ko se je ta že precej razširil. »Še pred dobrim tednom ljudje virusa niso jemali resno. Nekateri so se opozorilom zdravstvenih delavcev posmehovali, češ da je virus podo- ben gripi. Trenutno zaradi okužbe s koronavirusom vsak dan umre okrog 200 ljudi, zdravstveni sistem je na robu zmogljivosti, oblasti pa svarijo, da najhuje prihaja v nasled- njem tednu. Preprosto povedano nas je strah, da bo umrlo še veliko več ljudi in da bo smrtnost zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema še večja. Upam, da se ljud- je v Sloveniji vedejo bolj odgovor- no. Skrbi me tudi za mojo družino v Sloveniji in upam, da upoštevajo samoizolacijo.« Aljoša Slameršak, Barcelona (Španija): »Dnevno ugasne 200 življenj, zdravstvo na robu« Ptujčan Aljoša Slameršak ta čas živi v Španiji. Kot večina se tudi on drži v samoizolaciji. »Zapovedana je splošna karan- tena. Zaprti so vsi hoteli, restavracije, bari in izobraževalne ustanove. Foto: splet Janja Juterša, Dunaj (Avstrija): »Ljudje se dobesedno bojijo drug drugega« Podobno kot v Sloveniji je tudi Avstrija v boju proti širjenju koronavirusa sprejela vrsto ukrepov. Kot pripoveduje Alonso Rivera Ruvalcaba, plastični kirurg iz Gua- dalajare, so namreč odpovedane vse hotelske rezervacije, letalske linije in križarjenja, kar bo povzro- čilo ogromno gospodarsko škodo. »Doslej je v Mehiki okuženih 82, v Jaliscu pa dve osebi, ki sta se vrnili iz potovanja po Španiji in Italiji. Dva tedna ne bo predavanj na univerzi, prav tako ne koncertov in dogod- kov, na katerih bi se zbralo več kot 500 ljudi. V Guadalajari je odpove- dan celo znameniti mednarodni fi lmski festival, kar se je mnogim vse do zadnjega zdelo povsem ne- mogoče. Zdaj se ljudje pač še bolj družijo v kavarnah, restavracijah, parkih. Tisti, ki so se pravkar vrnili iz Kitajske, Južne Koreje, Japon- ske, Irana in Evrope, morajo za dva tedna v samokaranteno, četudi ni- majo simptomov, kar se večini zdi pretirano.« Informacija o skrivanju okuženih Da o koronavirusu kroži veliko povsem nasprotujočih si informa- cij, pravi Alonso. »Pred dnevi je odjeknila novica, da je število oku- ženih v resnici že bistveno večje, kot pravijo uradni podatki, ampak da jih oblasti skrivajo v posebej za- nje prirejenih bolnišnicah. Takrat je bilo med ljudmi zaznati nekaj vzne- mirjenosti, zato jih je sekretar za zdravje v Jaliscu pozval, naj osta- nejo mirni, naj ne podležejo paniki in naj se izogibajo nepotrebnemu kopičenju hrane, hkrati pa sveto- val, da se preventivno socialno izolirajo.« Kljub drugačnim priporočilom so ulice Guadalajare še naprej ži- vahne, družabno življenje ni niti zastalo, kaj šele zamrlo. »Koro- navirus sploh ni posebna tema vsakdanjih pogovorov. Niti med zdravstvenimi delavci ni čutiti, da se kaj dogaja ali da se napoveduje kakšna epidemija, vsaj tako lahko rečem za bolnišnico, v kateri de- lam, enako velja za moje paciente. Skratka, nobene zaskrbljenosti, posebnih priprav ali ukrepov.« Alonso Rivera Ruvalcaba, Guadalajara (Mehika): »Koronavirus sploh ni tema pogovorov« Za večino Mehičanov je koronavirus še vedno nekaj, kar se dogaja daleč proč, zato se okužbe ne bojijo, skrbi pa jih za turizem, posebej v zvezni državi Jalisco na zahodu Mehike, ki leži ob Pacifi ku in se ponaša s čudovitimi plažami z zna- menito Puerto Vallarto na čelu. Foto: ARR Na živahnih ulicah Guadalajare koronavirus ni tema pogovorov. Foto: ARR Alonso Rivera Ruvalcaba: »Niti med zdravstvenimi delavci ni čutiti, da se kaj dogaja.« Kako je v tem času na Dunaju, je spregovorila mlada Slovenka, ki prihaja iz Prlekije, Janja Juterša: »Življenje se nam je dobesedno obrnilo na glavo. Med ljudmi vlada- ta strah in panika. Ulice, ki so bile še pred kratkim polne življenja, danes samevajo. Še tisti redki posamezni- ki pa nosijo zaščitne maske. Ljudje so se začeli zapirati v lastne do- move, na eni strani zato, ker je vse zaprto, na drugi pa, ker jih je strah. Vlada vsak dan sprejema nove od- ločitve, s katerimi se javno življenje ustavlja. Zaprli so restavracije, šole, vrtce, prepovedane so javne prire- ditve – tako rekoč vse, kjer bi bilo možno zbiranje večje množice ljudi. Preprosto moramo ostati doma. Za zdaj ostajajo odprte le živilske trgo- vine ter trgovine za živali, lekarne, bencinske črpalke in banke.“ „Razmere se zaostrujejo. Napo- vedali so, da bo oblast kaznovala starše v znesku od 2.000 do 3.600 evrov, če se bodo z otroki zadr- ževali na igralih ali igrišču. Enako bo veljalo v primerih večjih skupin ljudi na ulicah. Osebni stiki so se močno spremenili, pravzaprav bi lahko rekli, da se jim vsi izogibamo. Povezujemo se le preko družabnih omrežij, sicer se izoliramo,“ je je še povedala Janja in zaključila: „Pred dnevi je nekdo na družabnem omrežju zgolj navrgel, da voda ni pitna. V mestu je zavladala panika in ljudje so množično nakupovali vodo v plastenkah. Res se je razširi- lo veliko lažnih informacij. Nekateri gredo v skrajnosti, trgovine so do- besedno izropane. Pri starejših pa je v ospredju skrb, da se bodo ban- ke zaprle in dvigujejo višje zneske denarja. V zraku je strah pred okuž- bo, ljudje se bojijo drug drugega.“ Foto: JJ „Na tej ulici sicer mrgoli ljudi, sedaj je prazna. Nič več ni odprto, prisoten je strah pred okužbo, sedaj pa so zagrožene še denarne kazni,“ je dejala Juterševa. Foto: JJ „V mestu je panika do neba!“ je po- vedala Janja Juterša. Štajerski TEDNIK torek, 24. 3. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  24. marca 2020 7Koronavirus po svetu - resnične zgodbe ljudi Maja Šmon, Budimpešta (Madžarska): »Vsak upa, da mu ne bo treba v bolnico« V naši vzhodni sosedi je vlada vzpostavila izredno stanje, omejuje se javno življenje, a kar najbolj skrbi Majo Šmon, je po njeni oceni slab madžarski zdravstveni sistem in pomanj- kanje informacij. »Kot študentka na izmenjavi imam sedaj dve možnosti – da ostanem v Budimpešti in nada- ljujem študij, ali da se vrnem v Nemčijo. Odločila sem se osta- ti,« je dejala Šmonova. Priča je zapiranju lokalov, ukinjanju jav- nih prireditev. »Najhujše pa je, da ni nobene informacije, kako dolgo naj bi to stanje trajalo. Ob tem je znano, da je madžarski zdravstveni sistem zelo slab in vsak upa, da mu ne bo treba v bolnico. Stanujem namreč z dvema Madžarkama in najbolj ju je strah, da bosta morala starša v zdravniško oskrbo, kar bi pomenilo, da bi najverjetne- je bila deležna slabše nege, kot če bi ostala doma.« Tako kot druge države je tudi Madžarska zaprla vrata šol, vrtcev, univerz. »Moja univerza Elte je premaknila velikonočne počitnice na ta teden, kar pomeni, da se profesorji sedaj pripravljajo na predavanja in seminarje preko spleta. Zelo me zanima, kako bo to izobraževanje na daljavo potekalo, saj gre za nov način. Država je sicer zadnja leta veli- ko vlagala v digitalizacijo šolstva, vendar še ji ni uspelo zaključiti poso- dobitve šolskega sistema.« Sicer pa, kot pravi Šmonova, ki prebiva v Budimpešti, se madžarski premier zaveda, da bo situacija verjetno še hujša in da jih čaka težak čas glede na razmere na trgu in brezposel- nost. »Konkretne informacije, kako in v kakšnem obsegu bo država podprla gospodarstvo in zaposlene, pa za zdaj še niso znane.« Foto: Maja Šmon Terry Mcmonagle, Dublin (Irska): »Že misel na trgovino me spravlja ob živce« Terry Monagle je upokojenka iz irskega glavnega mesta Dublin. Pojasnila je, da večina ljudi pri njih virus jemlje zelo resno. So pa tudi izjeme, ki se v situaciji vedejo brezbrižno in zelo neodgovorno. Irska je za zajezitev virusa, podobno kot Slovenija, zaprla vse šole, urade, gledališča, galerije ... »Večina ljudi upošteva izdane ukrepe. Zelo so zaskrbljeni, saj še nismo nikoli doživeli česa tako resnega. Ljud- je, ki pri sebi opazijo znake bolezni, so pozvani, naj se samoizolirajo in ne hodijo v bolnišnice,« je razložila sogovornica. Dodala je, da so njeni občutki ob spremljanju epidemije nejasni, nedoločni. Razsajanje virusa zelo vpliva na njeno vsakdanje življenje. »Že sama misel, da mo- ramo iti v trgovino, nas spravlja ob živce. Ljudje so tako prestrašeni, da se na cesti izogibajo drug drugega. V vseh pogovorih beseda teče samo o virusu. Počutim se čudno, prestrašeno, zaskrbljeno in zmede- no. Menim, da se oblast trudi po svojih najboljših močeh, ko se spo- pada s to težko situacijo. Pred kratkim smo imeli volitve, tako da je iz političnega vidika nova vlada vse prej kot v zavidljivi situaciji.« Kim Wilmshurst, Canberra (Avstralija): »Toaletni papir in razkužilo razprodana« 41-letna Kim Wilmshurst živi v avstralski Canberri. Poveda- la je, da ljudje v popolni paniki kopičijo ogromne zaloge hra- ne, kot so testenine, riž, konzervirani in vloženi proizvodi … Toaletni papir in razkužilo sta razprodana. »Vsi veliki dogodki, na katerih bi se lahko zbralo 500 ljudi ali več, so odpovedani. Šolam je prepovedano prirejati kakršnakoli organizirana srečanja (treningi, zbori …). Večina ljudi svoje delo opravlja od doma. Svetovali so nam, da v primeru znakov okužbe v samoizolaciji preživimo vsaj sedem dni. V Canberri smo imeli do sedaj dva primera okužbe, zato se veliko ljudi do problema vede še precej ležerno. So pa številni, ki so odpovedali počitnice in skupinske aktivnosti,« je razložila Wilmshurstova, ki dela kot organizatorka dogodkov. »Glede na to, da se dogodki odpovedu- jejo kot po tekočem traku, bom najverjetneje v kratkem brezposel- na,« je bridko dodala. Vse šole na vseh nivojih bodo najmanj do 3. aprila ostale zaprte, mnogi uspešno nadaljujejo šolanje oz. študij preko interneta. „Smo v vojni z nevidnim napadalcem, toda izobraževanje se ne ustavlja. Mno- gi opravljajo delo od doma, žal to za večino ni mogoče. TV-programi so prilagojeni situaciji. Informacij je veliko: programi za otroke, tok šovi brez ljudi v studiu in s pove- zavo preko skypa. Vse je naenkrat postalo drugače! Vrtci so zaprti, vsi parki so nedostopni, otroška igrala pokrita. Vsi smo zaprti doma. Vsak prekršek se kaznuje z visoko kazni- jo, tudi z zaporom. Po ena oseba iz družine lahko gre po hrano v bližnjo trgovino ali v lekarno z do- kumentom – dovolilnico, v kateri točno piše, kam gre. Pokazati ga mora, ko jo ustavijo na blokadah kontrole. Vsi imamo manjše zalo- ge hrane za kakšen dan. Mnogi prehrambne izdelke in toplo hra- no naročajo preko spleta. Mask ni dovolj in jih tudi ni mogoče kupiti. Mnoge tovarne zdaj svojo proizvo- dnjo preusmerjajo v proizvodnjo zaščitnih sredstev za potrebe bolnišnic in ostalih. Mi pa se znaj- demo, kot vemo in znamo. Usta pokrivamo z različnimi šali in ruta- mi. Gumijaste rokavice so obvezne. Prodajalci imajo maske in rokavice. Police se hitro praznijo. Svežega kruha ni, ker so pekarne zaprte. Za ostalo, kar potrebujemo, je bolj ali manj poskrbljeno. Kupiš to, kar je, in se prilagodiš. Sem pa zaskrblje- na, kako se bo vse skupaj razvijalo v prihodnjih dneh,« na kratko strne življenje Trude. Pod kontrolo vojske in policije Zelo je težko, toda mnogo težje je zdravnikom in bolniškemu ka- dru, delajo ure in ure in ne vedno v optimalnih pogojih. »Mnogi so že umrli. Karantena je samo poiz- kus vsaj malo zajeziti okužbo. V tej nesrečni situaciji sem med privile- giranimi, ki imajo zelenico, lahko grem ven in urejam moje vrtnice, cvetočo češnjo in se igram z muca- mi,“ svoje življenje v rdeči coni ali kot so jo poimenovali Vahun Italije in Evrope, kjer imata vojska in po- licija kontrolo od zunaj in znotraj, opiše Trude. Reševalna vozila vozijo nepre- stano. Vsak, ki sumi na okužbo, pokliče na določeno številko, da pridejo ponj. Dogaja se, da bolnike odpeljejo, in če ne preživijo, jih po- kopljejo, ne da bi se svojci lahko od njih še poslednjič poslovili. „V Ber- gamu je pogreb vsako uro. Mrtva- šnice so polne, polna je cerkev na pokopališču. Ob 12. uri zvonijo cerkveni zvonovi za zdravniško osebje! Vsak večer ob 18. uri akti- virajo družbena omrežja. Vsa Italija poje ob isti uri, vsakokrat je motiv drugačen. Frecce tre Colori preleti- jo Italijo z italijansko zastavo. Vsi se počutimo zelo blizu drug drugega, čeravno smo zelo oddaljeni!“ še pove Trude Gaiser, ki dela v modni industriji v Milanu, kjer se je delo v show roomu prav tako povsem zaustavilo. Ostaja pa v kontaktih s poslovnimi partnerji v Evropi, da človek ostane pozitiven in ne pod- leže apatiji. „V teh težkih trenut- kih, v katerih smo na preizkušnji vsi, pa so najpomembnejši stiki s si- nom Larisom, vnukom Kazimirjem Otmarjem, snaho Emo in bratom Patijem z družino,“ še doda. Foto: Trude Gaiser Območje hotelov in barov ob plaži, kjer se sicer ob vsaki uri sprehajajo množice ljudi, je povsem opustelo. »Ljudi so sicer prosili, naj ne potujejo, če to ni potrebno. Če so potovali v države, kjer je tve- ganje za okužbo veliko, ali da pri sebi opazijo simptome bolezni, je potrebna samoizolacija. Poseb- nih ukrepov, kot so zaprtje šol in ustanov, nimamo. Nam pa vlada in zdravstveni strokovnjaki vsa- kodnevno posredujejo informaci- je, v kateri fazi smo trenutno ter kakšne so omejitve pri potovanju v druge države in iz njih. Čeprav nimamo uvedene karantene, se je ljudje zelo bojijo. Zajela jih je pa- nika, kopičijo si velike zaloge hra- ne in drugih stvari. V mestu, kjer živim, so pošle skoraj vse zaloge toaletnega papirja. Prav tako se je na policah zdesetkalo število kon- zervirane in nepokvarljive hrane. Trgovci so razprodali ogromno razkužila in mila. O nevarnosti vi- rusa sicer menim, da predstavlja resno grožnjo ogroženim skupi- nam, kot so starejši in kronični bolniki.« Jacqui Wiilmshurst, Beverly (Anglija): »Karantene ne bo, šole in uradi odprti« Jacqui Wilmshurst prihaja iz Združenega kraljestva (Anglija), živi v mestu Beverly na severnem delu otoka, blizu vzhodne obale. Poudarila je, da njihova vlada na virus zavestno reagira z zamudo in da širjenja virusa ne nameravajo omejevati s karanteno. Foto: ČG Življenje v Angliji je (še) skoraj povsem normalno, karantene ni. Trude Gaiser, Lombardija (Italija): »Trpljenje je nepopisno, pogreb je vsako uro« Ptujčanka Trude Gaiser že 36 let živi v Desenzanu Lago di Garda, provinci Brescia v Lombardiji, katere glavno mesto je Milano. Območje Lombardije je najbolj prizadeto, število okuženih in umrlih vsak dan narašča. Trpljenje je nepopisno. Bolnišnice so prepolne, bolnike z drugimi boleznimi prestavljajo v manjše zdravstvene ustanove po vsej regiji, pa še to več ne zadostuje glede na stalno naraščanje števila obolelih. Foto: zasebni arhiv Trude Gaiser: „Vse je naenkrat pos- talo drugače.“ Foto: zasebni arhiv Jacqui Wilmshurst Štajerski TEDNIK torek, 24. 3. 2020  COLOR CMYK stran 8 „Večina je do torka, 17. marca, še poslovala normalno, saj je bilo še vse odprto. Tudi v našem baru, ki lahko sprejme okrog 450 ljudi, smo delali normalno. Ob koncu tedna, 14. in 15. marca, smo bili kompletno polni. 18. marca pa smo tudi v našem baru sprejeli sporočilo, da več ne poslujemo. Tako se je Velika Britanija z manjšim zamikom odločila, da uvede podobne ukrepe, kot so jih že v drugih evropskih državah oz. EU. V kratkem pričakujemo ka- ranteno, ki se je v veliki večini dru- god po Evropi že držijo. Ljudje so začeli ostajati doma zaradi strahu oz. vsega, kar se dogaja po svetu. London je sedaj že precej prazen, tudi nobenih turistov ni videti,“ je povedal Ptujčan Timotej Vrabl, ki že dobri dve leti živi in dela v Lon- donu. Od 18. marca je tudi sam v popolni karanteni. Želi si, da bi ta kriza čim prej minila. torek  24. marca 20208 Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Koronavirus po svetu - resnične zgodbe ljudi Dijana Žganjer, Cestica (Hrvaška): »V trgovinah je težko dobiti kvas ...« Koronavirus je drastično spremenil tudi življenje v sosednji Hrvaški. Javno življenje se je praktično ustavilo, ukrepi se iz dneva v dan zaostrujejo. Kot je povedala Dijana Žganjer, ki živi tik čez mejo, v Jarkih, so vse šole in vrtci do nadaljnjega zaprti. V vrtcih organizirajo nujno varstvo le za otroke, katerih starša sta oba v službah in nimata nikogar, ki bi lahko nanje pazil. V šolah poteka pouk preko spleta. Pred dnevi so zaprli še vse lokale in restavracije, razen trgovin z živilskimi izdelki, lekarne, pa bencinske servise, pe- karne in kioske, nekatere speciali- zirane trgovine ter veledrogerije. Zaprti so športni in rekreacijski centri ter avtošole. Prekinjeni so tudi vsi javni dogodki – kulturni, špor- tni, verski itd. Med ljudmi se širi preplah, trgovine so izpraznjene. »Tr- govine so skoraj opustošene. V manjših središčih se še da kupiti precej stvari, medtem ko so trgovine v mestu prazne. Zelo težko je dobiti kvas. Iskala sem ga v treh trgovinah in ni ga bilo nikjer. V Varaždinu naj bi primanjkovalo moke. Tudi lekarne v manjših središčih imajo za zdaj še skoraj vse, razen dezinfekcijskih sredstev in mask.« Maske za vse zaposlene Počasi se zapirajo tudi velike tovarne. »Naša fi rma s 590 zaposlenimi v Varaždinu dela, med zaposlenimi ni bilo še nobene potrjene okužbe s koronavirusom. Ko so zabeležili prvi primer okužbe v Varaždinu, smo takoj dobili dezinfekcijska sredstva za celotno fi rmo. Vsak dan se s čistili pobrišejo kljuke in mize. Čisto vsi zaposleni smo takoj dobili maske. Trenutno jih sicer ni nujno nositi, če pa bo, jih ima vsak delavec. Odpovedani so razgovori za zaposlitve. V fi rmo nima vstopa nihče, razen dostave. Zaposlenim pred vstopom merijo telesno temperaturo. Tisti, ki ima temperaturo več kot 37,1 stopinje, nima vstopa,« je povedala in nadaljevala, da bi se v naslednjih dneh v podjetju lahko zgodile težave z dobavo sestavnih delov oz. surovin: »Za zdaj še imamo dovolj zalog, a sčasoma jih bo vse manj, saj uvažamo precej surovin iz Avstrije in Italije. Po drugi strani pa izdelkov tudi ne moremo odvažati v nekatere države zaradi zaprtih mej.« Za kršitelje do 8.000 kun kazni in/ali celo zapor Na mejnih prehodih ustavljajo tudi vsa vozila, ki prihajajo iz Avstrije. »Tisti, ki delajo v Avstriji in so konec tedna hoteli domov, so se morali odločiti, ali se bodo vrnili v Avstrijo, ali pa gredo na Hrvaško v 14-dnevno karanteno. Pojavile naj bi se že kršitve samoizolacije. Kazen znaša do 8.000 kun ali celo do treh let zapora. Policija te ljudi, ki jim je bila odrejena samoizolacija, namreč preverja vsak dan.« Foto: Osebni arhiv Foto: Osebni arhiv Šole in vrtci obratujejo normalno, pogosteje pa je slišati pozive k upoštevanju higiene rok in upo- rabi razkužil, ki pa jih v trgovinah že nekaj časa ni mogoče dobiti, je opozorila. »Trgovine niso tako prazne kot v Evropi. Bilo je slišati, da je kak večji supermarket v Aucklandu ostal brez živil z dolgim rokom uporabe, ampak na južnem otoku, kjer sem trenutno, tega ni. Zaznati je le pomanjkanje toaletnega papirja, a se ga da dobiti.« Sicer pa tudi Nova Zelandija sprejema omejevalne ukrepe, med drugim je omejila vstop v državo oziroma je za vse, ki se odločijo obiskati ali vrniti na to zeleno otoško državo, odredila obvezno izolacijo za 14 dni. »Sicer pa razen poudarjanja pomena higiene rok in drugih zdravorazumskih dejanj ni opaziti sprememb,« je še dejala Stoparjeva. Živa Stopar, Nova Zelandija: »Zaznati je le pomanjkanje toaletnega papirja« Nova Zelandija je imela v začetka tedna uradno potrjenih 11 primerov, in kot pravi Slovenjebistričanka Živa Stopar, ki je leto dni preživela na južni polobli, koronavirus med Novozelandci še ni povzročil panike. Foto: Živa Stopar Rebeka Fakin, Porsgrunn (Norveška): »‘Hrčkajo‘ tudi Norvežani, ne le Slovenci« Enako kot v Sloveniji so tudi na Norveškem zaprte šole in vrtci, pouk poteka od doma. Rebeka Fakin, rojena Makolčanka, je z Norveško povezana zadnjih šest let. Gašper Smogavec, Bydgosczc (Poljska): »Dobro meso v sekundi poide« Koronavirus je korenito posegel v življenje študentov na izmenjavi v tujini. Med njimi je tudi Gašper Smogavec iz Poljčan, ki trenutno študira na Poljskem, ujet v študentski sobi in se sprašuje, kako bo opravil vse zahtevane študijske obveznosti in kako preživljati dneve, če ne smeš in nimaš kaj početi. V tej severni državi si je ustvari- la družino in te dni, podobno kot drugi državljani, dneve preživlja v varnem zavetju doma. Zaprta so vsa kopališča, fi tnesi, smučišča, masažni saloni, frizerji, torej stori- tve, ki niso življenjsko pomembne. »Tisti, ki lahko, delajo od doma, najbolj pa so, podobno kot dru- god, izpostavljeni zdravstveni delavci. Zanje se je tudi organizi- ralo varovanje otrok,« je dejala. In čeprav je bilo zadnje dni slišati obi- lo kritik nad nakupovalno mrzlico Slovencev, se lahko potolažimo, da Norvežani počno enako. »Po trgovinah se je začelo tako imeno- vano “hrčkanje”, ljudje kupujejo vse, kar jim pride pod roke, največ WC-papirja, čeprav nam isto kot v Sloveniji svetujejo, da to ni potreb- no.« Omejeno je tudi druženje, a se omejitve razlikujejo od občine do občine. »So pa zaprta nekatera letališča, ljudem se odsvetuje, da gredo v svoje počitniške hišice, ker po navadi te občine nimajo ka- pacitet za sprejem večjega števila ljudi. Vsi, ki pridejo na Norveško iz tujine, pa morajo iti v karanteno, če imajo znake okužbe ali ne,« je še dejala Fakinova, ki živi v prista- niškem mestu Porsgrunn v južnem delu te severne države. Foto: Rebeka Fakin Timotej Vrabl, London (Anglija): »Ljudje ostajajo doma« London in v bistvu celotna Velika Britanija so ubrali malo drugačen način soočanja z virusom. Celo tako, da naj bi se čim več Britancev okužilo, ker naj bi bila rešitev čredna imunost. Trenutno biva v mestu Bydgos- czc, v severnem delu Poljske. Dejal je, da je država že v začetku marca pozvala ljudi, ki so prišli iz Italije, Irana, Iraka, Južne Koreje in Kitaj- ske, da naj bodo vsaj en teden v samoizolaciji, čeprav še takrat na Poljskem ni bilo nobenega prime- ra okužbe. »Kakšen teden po tem ukrepu je prišlo do prve okužbe osebe, ki je prišla iz Nemčije. V treh dneh se je število povečalo na pet oseb, zato so takoj uvedli merjenje temperature na mejah, prepovedali vstop ljudem iz držav, kjer je bilo število obolelih najvišje, a se je do 13. marca število okuže- nih kljub vsem ukrepom povzpe- lo na 93. Sledilo je zaprtje mej za tuje državljane, za vse Poljake, ki se vračajo iz tujine, pa je obvezna 14-dnevna karantena, dovoljen je le prestop meje delavcem, ki dela- jo do 20 kilometrov od meje, prav tako so do 25. marca prepovedali mednarodni letalski in železniški promet.« Gašper je dodal, da so zaprti tudi vsi nakupovalni centri, gledališče, opera, kina, restavracije ipd. – delujejo le še trgovine s hra- no ter kozmetiko, lekarne, pekarne ter dostava na dom in ponudniki, kjer lahko hrano vzameš s sabo. Za- prti so tudi vrtci, šole in fakultete. Strogo so prepovedani obiski v štu- dentskih domovih, ob vstopu jim merijo temperaturo. A kar je najhu- je: »Sem na izmenjavi in trenutno ne opravljam izpitov, tako se bodo ti nakopičili ob koncu študijskega leta. Ob tem sem dejansko ujet v svoji sobi, ker so odsvetovani izleti po državi, izven nje pa prepoveda- ni. Na srečo dostava hrane dela, da lahko vsaj solidno jem, ker v trgo- vinah je težko dobiti dobro meso, saj ga takoj pokupijo. Najhujše pa je vsekakor preživeti dan, ker praktič- no nimam ničesar početi.« Dodal je še, da je Poljska začela ukrepe sprejemati prej kot Slove- nija, tudi bolj intenzivno in omeje- valno. »Tudi ljudje se zapovedi, ki jih je odredila država, držijo, saj so mestni avtobusi in mesta prazni.« Foto: Gašper Smogavec Štajerski TEDNIK torek, 24. 3. 2020  COLOR CMYK stran 9 »Kako tudi ne bi, ko pa je na eni od tiskovnih konferenc, na kateri je bil tudi predsednik Vučić, celo strokovnjak, kot je pulmolog Ne- storović, koronavirus označil za 'najbolj smešen virus, ki obstaja samo na facebooku'. Zato seveda ne preseneča, da Srbi nevarnosti, ki jo prinaša pandemija koronaviru- sa, nismo vzeli najbolj resno. Ljudje so še naprej hodili v službe, šole in vrtci so bili odprti. Res je sicer, da je vlada priporočala več higienskih ukrepov, a kako, ko pa ne v šolah ne v vrtcih nimajo osnovnih higi- enskih potrebščin niti tople vode. Lahko govorijo, kar hočejo, a saj imam dva otroka, ki mi povesta, kakšno je stanje v resnici.« Polno šal o koronavirusu Tudi družabno življenje, ki je v Srbiji intenzivno, je potekalo nemoteno, koronavirus je sicer postal tema pogovorov v lokalih, a predvsem v obliki številnih novo- nastalih šal. »Po začetnem ignori- ranju resnosti položaja je predse- dnik države obrnil ploščo in začel ljudi vsak večer pozivati k previd- nosti. Prepovedal je prireditve, na katerih je več kot sto udeležencev, družabno življenje pa sicer ni bilo ovirano. Po 50 okuženih pa na- enkrat šok in brez posebnih opo- zoril razglasitev izrednega stanja ter zaprtje meja, šol, vrtcev, bolni- šnice po novem varuje celo vojska. Zaradi varnosti naj bi doma ostajali predvsem starejši od 65 let, ostali pa naj bi se samoizolirali, ker nam bojda zaradi demokracije in svobo- de gibanja ne morejo prepovedati, da bi šli ven. Nekaj dni bodo pre- verjali, ali se držimo samoizolaci- je, če se ne bomo, bodo ustrezno ukrepali. Ni mi čisto jasno, zakaj nekaj velja za eno starostno struk- turo in nekaj za drugo, če pa ljudje živijo skupaj; še en nesmisel pač.« Večja skrb begunci Da Srbija niti slučajno ni priprav- ljena na epidemijo koronavirusa, po njegovem mnenju dokazuje tudi izmikanje pri posredovanju konkretnih podatkov o zdravstve- nih kapacitetah, kadru in razpo- ložljivem medicinskem materialu. »Stanje v našem zdravstvu je verje- tno najbolje predstavila prva dama naše vlade, ko je nedavno izjavila, da je število respiratorjev, ki so na voljo srbskemu javnemu zdravstvu, državna skrivnost. V Somboru nas za zdaj bolj skrbi begunska kriza, saj je pri nas obtičalo veliko begun- cev. Če se bomo morali zapreti v hiše, pa bo zares naporno, tega si ne znam niti predstavljati.« torek  24. marca 2020 9Koronavirus po svetu - resnične zgodbe ljudi Ernest Veselovski, Sombor (Srbija): »Izmišljotina, ki obstaja samo na spletu ...« »Po naši stari srbski navadi se je država tudi zadeve koronavirus lotila 'malo zbrda malo zdola', kot temu pri nas reče- mo, torej brez pravega premisleka in načrtovanja, posledično pa smo na to podobno odreagirali tudi državljani: neresno in neodgovorno,« pravi Ernest Veselovski iz Sombora. Andrej Horvat, Kijev (Ukrajina): »Življenje se je malce upočasnilo« Ukrajinske oblasti se sicer že pripravljajo na izbruh epidemije in izvajajo preventivne ukrepe, možnost okužbe pa se ljudem še ni zares vtisnila v zavest. Življenje v ukrajinski prestolnici Kijevu se je po besedah Pomurca Andreja Horvata, ki tam živi s petčlansko družino in dela že nekaj let, le malce upočasnilo, sicer pa teče dokaj normalno po ustaljenih tirnicah naprej. Foto: EV Po razglasitvi izrednega stanja so bile somborske ulice nenavadno prazne. Foto: EV Ernest Veselovski: »Znova smo se odzvali neresno in neodgovorno.« »No, malo drugače že je, saj je oblast do začetka aprila zaprla šole, vrtce in univerze, velike prireditve so do konca marca odpovedane, zapirajo se meje, stvari se stopnju- jejo in zaostrujejo. Kar se služb tiče, je različno od podjetja do podje- tja, vendar se jih že veliko odloča za delo od doma, mobilno delo in teleworking. Karantene za zdaj ni- mamo, priporočeno je samoome- jevanje, kar pomeni, da smo pač več skupaj doma, najini otroci tudi ne hodijo več v mednarodno šolo in vrtec. Sicer si še privoščimo dru- žinske sprehode, ne obiskujemo pa več gostiln. Po uradih so povsod nameščena mila za umivanje rok, ko se srečajo, pa se ljudje ne obje- majo in poljubljajo več, ampak se bolj pozdravljajo v slogu indijskega namasteja s sklenjenimi dlanmi in priklonom. Doslej tudi nisem opazil kakšnega posebnega navala na tr- govine ali kopičenja zalog, za zdaj ne primanjkuje ničesar.« Andrej Horvat dela kot projek- tni vodja nemškega združenja za mednarodno sodelovanje GIZ. »V službi smo že trenirali krizno komuniciranje, saj imamo po vsej Ukrajini v okviru projekta približno 180, v okviru celotne fi rme pa 450 zaposlenih. Domov smo k sreči še pravi čas uspešno poslali vse tuje eksperte, ki občasno delajo pri nas, vsem, ki naj bi še prišli, pa smo sve- tovali, da do konca aprila delajo od doma. Do takrat smo odpovedali tudi vse dogodke in druge aktivno- sti, ki smo jih načrtovali po lokalnih skupnostih.« V Ukrajini je bilo doslej potrje- nih sedem okužb s COVID-19, od tega dve v Kijevu, zabeležili pa so tudi prvo smrtno žrtev. Predsednik Zelenski se je sestal z ukrajinskimi oligarhi in poslovneži, da bi državi pomagali pri preprečevanju »koro- navirusne krize« ter predvsem pos- krbeli za dobavo zaščitnih mask, medicinske opreme in razkužil, skratka, opreme, ki je bo najbolj primanjkovalo v primeru ekspanzi- je bolezni. Foto: AH Običajen nedeljski utrip v Kijevu Foto: AH Andrej Horvat Irma Pavlovič, Sarajevo (Bosna in Hercegovina): »Prepovedali so dvig cen izdelkov, nujnih za življenje« Koronavirus se neustavljivo širi tudi po Bosni in Hercegovini. Stvari so še sicer obvladljive, a se bojijo, kaj bodo prinesli naslednji dnevi, tudi zato, ker ogromno Bosancev dela v tujini in so razsežnosti lahko zelo resne. Ljudem je enako kot marsikje drugje svetovana samoizolacija. Tamkajšnji zdravstveni sistem je v velikih težavah, epidemija pa bi ga lahko povsem sesula. »Že od začetka marca so zapr- ti veliki centri, manjše trgovine še obratujejo in so precej dobro založene, ljudje pa si množično delajo zalogo, saj se bojijo, da bo nekaterih izdelkov zmanjka- lo. Kupujejo osnovne sestavine; moko, olje, kvas, riž … Posnetki iz drugih držav so ljudem nagnali strah v kosti, še vedno pa je pre- več tistih, ki se navodil ne držijo. Tudi ukrepi države niso bili pra- vočasni. Polna letala ljudi iz tujine so prihajala še nekaj dni nazaj, pa jim ni bila odrejena obvezna sa- moizolacija. Zdaj je končno uvede- na za vse, ki pripotujejo iz tujine, Foto: IP Foto: IP Irma Pavlović Michale Bolaños, Bogota (Kolumbija): »Kazen za škodljive odločitve človeka« Michael Bolaños prihaja iz Kolumbije. Pravi, da so ljudje pri njih zaradi širjenja virusa zelo prestrašeni in da so si v glavnem mestu Bogota številni že naredili velike zaloge razkužila, predvsem alkohola, zaščitnih mask, toaletnega papirja in hrane. Po državi so zaprli vrtce in šole, naravne parke in turistične desti- nacije, prepovedali so druženja, kjer bi se zbralo več kot deset ljudi. Za zdaj je zaprta meja z Venezuelo, z drugimi državami še ne. Na letali- ščih se nad potniki izvaja poostren nadzor zdravstvenega stanja, vla- da je ljudem priporočala ukrep sa- moizolacije in delo od doma – če je možno. »Ljudje se odzivajo popol- noma različno, odvisno od njihove- ga ekonomskega statusa in vrste službe. V večini se trudimo upošte- vati navodila in ukrepe, seveda pa se najdejo izjeme, ki se do situacije obnašajo ignorantsko. Na splošno opažam, da so ljudje zaradi širjenja virusa zaskrbljeni. Menim, da je vi- rus del človeške evolucije in kazen za vse slabe ter škodljive odločit- ve človeka proti naravi in okolju. Mojega službenega in zasebnega življenja pandemija ni prizadela, saj pretežni del dela opravljam preko spleta, tudi družabne stike ohra- njam na spletu,« je povedal 50-le- tni Bolaños. Foto: MB Foto: MB Michale Bolaños vprašanje pa je, kaj se je lahko raz- širilo do zdaj,« pravi Irma Pavlovič iz Sarajeva. Tudi pri njih so šole, vrtci in fa- kultete zaprli svoja vrata, enako velja za kulturne in druge ustano- ve. Težave so tudi zaradi pomanj- kanja zaščitnih mask, rokavic in druge opreme za mejno policijo. Popolna prepoved vstopa v državo že nekaj časa velja za dr- žavljane Italije, Irana, Južne Koreje in Kitajske. Država pa je sprejela tudi nekatere pohval- ne ukrepe, prepovedali so dvig cen nekaterih artiklov, nujnih za življenje. Štajerski TEDNIK torek, 24. 3. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  24. marca 202010 Indira Peixoto, Porto (Portugalska): »Kolone pred lekarnami in trgovinami« Karantene na Portugalskem oblasti sicer še niso razglasile, so pa uvedle številne preventivne ukrepe. Veliko prepozno, po mnenju naše sogovornice Indire Peixoto, 26-letnice iz Porta, obalnega mesta na severu Portugalske. Koronavirus, v času najinega pogovora je bilo z njim okuženih 169 ljudi, je tudi v tradicionalno ležerni državi načel vsakdanji utrip. »Po eni strani smo država prve- ga, po drugi strani pa država tretje- ga sveta. Iz pogleda prvega sveta reagiramo podobno kot evropske države. Pandemija je strašljiva, ampak se čim bolj trudimo sprejeti in upoštevati nasvete zdravniških strokovnjakov. Lahko si privošči- mo, da kupimo nekaj živeža na zalogo, obdržimo otroke doma, ne potujemo, poslovne sestanke op- ravljamo preko video konferenc. Torej, lahko si privoščimo samoizo- lacijo za določen čas. Večina od nas ima službe, ki jih lahko opravljamo na daljavo, otroci šolske obvezno- sti izpolnjujejo preko spleta.« Deset ljudi v kolibi, samoizolacija nemogoča »V revnejših skupnostih je si- tuacija na žalost popolnoma dru- gačna. Ne zavedajo se resnosti pandemije in okužb. Virus je zanje še vedno nekaj imaginarnega, nanj reagirajo samo s skomiganjem ra- men. Pri revnejših skupinah prebi- valstva samoizolacija sploh ni mo- žna, saj jih po deset skupaj živi v hi- ški oziroma baraki velikosti garaže za en avtomobil. Revščina je tako velika, da so osnovne higienske potrebščine, kot so milo in razkuži- la, razkošje, ki si ga nihče ne more privoščiti. Večina od njih je brez- poselnih, tisti, ki pa službo imajo, živijo iz meseca v mesec. Mogoče se nekateri resnosti situacije za- vedajo, ampak raje skomignejo z rameni, saj bi jim odsotnost z dela prinesla odpoved in bi posledično ostali brez dohodka.« Zboleli samo bogati, ki so potovali »Z okužbami zaostajamo za os- talim razvitim delom sveta. Doslej smo jih zabeležili 50, vse so bile posledica mednarodnih potovanj. Interne okužbe znotraj države nismo imeli. Tako so doslej zaradi virusa zboleli samo tisti, ki so bo- gati in veliko potujejo,« je poudari- la Selbova in dodala, da je država prebivalcem podala podobna na- vodila, kot veljajo v Evropi. Predsednik razglasil nacionalno katastrofo Predsednik JAR je za zajezitev širjenja virusa odredil stroge uk- repe. Razglasil je tudi stanje na- cionalne katastrofe. Med drugim so tujcem iz držav z visokim tve- ganjem po 18. marcu prepovedali vstop v državo, omejena so poto- vanja državljanov JAR. Ljudje, ki se vračajo v državo, se morajo glede na tveganje, v kateri državi so bili, testirati ali samoizolirati. Zaprli so polovico vstopnih mest v državo, od tega dve pristanišči. Prepove- dali so zbiranje več kot sto ljudi na enem mestu, za organizacijo manj- ših prireditev morajo organizatorji predložiti varnostni načrt. Od 18. marca do konca velikonočnih po- čitnic bodo šole zaprte, fi zični stiki so omejeni na najmanjšo možno raven, v podjetjih in trgovskih cen- trih veljajo strogi higienski stan- dardi. Trikrat tedensko se sestaja državni poveljniški odbor. Med ljudmi strah in panika Zaradi ukrepov sta se po bese- dah Selbove med ljudmi zasejala strah in panika. »Vsi se pozdravlja- mo samo od daleč, rokovanje ne pride v poštev. Skoraj vse trgovine, trgovski centri in lokali imajo pov- sod nastavljena razkužila. Podjetja so uvedla svoje ukrepe in omejitve – delo od doma, če je to izvedljivo. Mislim, da je to virus, ki hkrati je in ni podoben gripi. Nemogoče ga je ustaviti čez noč, ampak lahko ga zajezimo s tem, da upoštevamo zapovedane ukrepe. S tem bomo zdravstvu omogočili, da bo lahko normalno delovalo v mejah svojih zmožnosti in se lažje dokopalo do cepiva.« Kontrola potnikov že dva meseca, skupina iz Wuhana v strogi karanteni V JAR že od druge polovice ja- nuarja preverjajo vse potnike, ki se vračajo z mednarodnih potovanj. 14. marca se je v strogi karanteni v državo iz Wuhana vrnilo več kot sto ljudi, ki so jim oblasti dovolile vrni- tev. »Bili so člani letalskih posadk, obrambnih sil ali zaposleni v hote- lih. Naslednjih 21 dni bodo preživeli izolirani v letovišču Ranch Resort v mestu Polokwane, čeprav so bili po več tednih že pretekle izolacije na testu vsi negativni.« Judy Selb, Cape Town (Južnoafriška republika): »Bogati se izolirajo, reveži nimajo niti mila« 45-letna Judy Selb živi v Cape Townu, enem od treh glavnih mest Južnoafriške republike (JAR). Tudi njihovo državo je pandemija že zajela. Zaradi razlik v ekonomskem statusu se del prebivalcev lahko drži preventivnih varnostnih ukre- pov, drugi žal ne. Foto: osebni arhiv »Zaprte so šole, vrtci, fakultete, lokali. V lekarne spuščajo samo po enega kupca naenkrat, vsak si mora pred vstopom razkužiti roke, potem pa lahko kupi le po eno škatlico vsakega zdravila. Pred vrati se vijejo dolge kolone, prav tako nastajajo vrste pred Lidlovi- mi trgovinami, ki so doslej edine uvedle pravilo, da vanje spuščajo samo po nekaj kupcev hkrati. Vse druge, tudi priljubljeni Continente, zaenkrat delajo, kot da je vse nor- malno,« pripoveduje mlada arhi- tektka, ki dela od doma. »Priporočilo vlade, naj nas čim več dela od doma, če je to le mogo- če, zame ne velja, ker to počnem že ves čas, saj naš arhitekturni stu- dio še nima svoje pisarne. Kar se dela tiče, torej zame ni sprememb, povsem drugače pa je pri moji mami, ki je učiteljica in se zdaj prip- ravlja na online poučevanje, kar je nekaj povsem novega zanjo.« Zmanjkuje cenejše hrane Zobozdravstvene in veterinar- ske ambulante delajo le v nujnih primerih, vlada jih je pozvala, da svoje medicinske potrebščine, še posebej maske in alkohol, predajo bolnišnicam, kjer tega primanjkuje. Študentom zadnjega letnika me- dicine bodo omogočili zaključek študija po hitrem postopku in jih takoj poslali na delo v bolnišnice, ki že imajo dodatne kapacitete tudi pod šotori. Portugalci, ki morajo ostati doma zaradi otrok, mlajših od 12 let, bodo prejeli 66 odstot- kov plače, od tega bo 33 odstot- kov »padlo« na pleča delodajalcev, samozaposlenim pa preko social- nega zavarovanja pripada tretjina njihove povprečne plače. »Življenje se je dobesedno ustavilo. Ni gleda- lišča, ni kina, porok, celo pogrebi so omejeni na najožje družinske člane. Ulice Porta samevajo, plaže, po katerih se še posebej ob koncu tedna sprehajajo množice, so stra- šljivo prazne; takoj je jasno, da je nekaj narobe. Čutiti je nelagodje in strah, ljudi grabi panika, zato si kopičijo zaloge in praznijo police; v trgovinah tako pogosto zmanjka riža, testenin in konzervirane hra- ne, na voljo pa ostajajo predvsem dražji, uvoženi izdelki. Ljudje nosijo rokavice, razkužila so razprodana.« Slovo od potovanj »Tudi sama sem v stresu, ker ne morem več početi običajnih stvari: da grem ven, na jogo, se družim s prijatelji. Do nadaljnjega je ko- nec tudi s portugalskim načinom pozdravljanja s poljubom na vsako stran lica. V kratkem bi morala k zobozdravniku in zdravniku, a to zdaj odpade, saj ni nič nujnega in bo moralo pač počakati, da se situ- acija umiri. Kot veliki popotnici mi je hudo, ker bom morala spreme- niti svoje potovalne načrte. Sredi aprila sem namreč nameravala obiskati Gruzijo, Armenijo in na koncu še Azerbajdžan, kjer bi se mi pridružila tudi moja slovenska pri- jateljica Lara, a bo treba zdaj to pot skoraj gotovo preložiti, zdravje je seveda na prvem mestu.« Indira meni, da bi morala vlada že zdavnaj zapreti meje, saj meji na Španijo, ki je druga najbolj prizade- ta evropska država. »Pred dnevi so komaj začeli testirati ljudi, ki pride- jo v državo z avtomobili, na letali- ščih potnikom še vedno ne merijo temperature, križarke šele zdaj nimajo več vstopa v državo, bojim se, da je že prepozno. Ljudje se počasi zavedamo, da bo epidemija pošteno načela našo državljansko svobodo. Po drugi strani pa bomo morda zdaj le doumeli, da se kata- strofe dogajajo v različnih oblikah in ne prizadenejo le tistih na drugi strani sveta, ampak tudi Evropo. Upam, da nas bo situacija streznila in nas naredila bolj razumevajoče za druge težave, s katerimi se da- nes sooča svet, kot so na primer begunci in lakota.« Foto: IP Prazne plaže Porta Foto: IP »Epidemija bo pošteno načela našo državljansko svobodo.« Koronavirus po svetu - resnične zgodbe ljudi Foto: osebni arhiv Foto: IP V Lidlove trgovine spustijo le nekaj kupcev hkrati. Štajerski TEDNIK torek, 24. 3. 2020  COLOR CMYK stran 11 torek  24. marca 2020 11 Alexander Severny, Calgary (Kanada): »Amazon ruši rekorde v spletni prodaji« Kanadčani so se za svoja življenja in prihodnost nazadnje tako bali ob veliki depresiji v tridesetih letih prejšnjega sto- letja. Številna vodstva podjetij so zaradi strahu pred okužbo poslala svoje delavce domov in do nadaljnjega zaprla tovar- ne, obrate, pisarne, nekatera so zaenkrat le zmanjšala šte- vilo zaposlenih in jih obdržala toliko, kot je najnujnejše za preživetje posla, ali pa poslujejo prek spleta. »Sam še hodim v službo, delam na majhnem radiu, ka- mor zdaj gostje sicer ne priha- jajo, poslušalci pa so še naprej deležni programa, ki so ga vajeni poslušati,« pripoveduje Alexander Severny iz Calgaryja v zahodni kanadski provinci Al- berti. Alexander je priseljenec iz Rusije, ki od leta 2013 vodi Samovar show, prvo in edino radijsko oddajo v Alberti, ki oddaja v ruščini. Spomnimo, da se je Calgary v slovenska srca zapisal leta 1988, ko smo bili na zimski olimpijadi, takrat še pod zastavo Jugoslavije, dvakrat srebrni, in sicer z Matejo Svet v slalomu in ekipno v smučarskih skokih z Miranom Tepešem, Matjažem Zupanom, Primožem Ulago in Matjažem Debelakom. Varne niso niti kronane glave »Za razliko od nekaterih drugih, ki jih je strah pred okužbo dobese- dno ohromil, pri nas doma ne delamo panike, sva se pa z ženo Natalyo pogovorila z otroki Nikito, Ivanom in Alexandrom Jr. o nekaterih pre- ventivnih ukrepih, ki jih je smiselno upoštevati. Vedeti je tudi treba, da imamo po več letih v Kanadi izredno mrzlo zimo, še nekaj dni nazaj smo izmerili kar 21 stopinj pod ničlo, tako da je življenje zaradi izjemno nizkih temperatur že tako oteženo, zdaj pa se je v ta mraz zajedel še ta nesrečni virus.« V času najinega pogovora je bilo v Alberti 74, v vsej Kanadi pa 342 potrjenih primerov okužb s koronavirusom, štirje so umrli, Alexander pa poudarja, da so se ljudje resnosti situacije najbrž zares zavedeli šele, ko so izvedeli, da je med obolelimi tudi soproga premierja Sophie Gregoire Trudeau, ki se je okužila na nedavnem obisku Londona, zara- di tega pa je v izolaciji tudi Justin Trudeau. »Ta novica je bila nekakšen streznitveni alarm in dokaz, da virus ne izbira in da se lahko okuži prav vsak, tudi tako rekoč kronane glave.« Služijo dostave na dom Za vse, ki so se vrnili iz tujine v Kanado, velja domača dvotedenska karantena, vlada Alberte je za dva tedna zaprla šole in vrtce, podobno pa so storile nekatere druge province, a ne še vse. Odpovedane so prireditve, na katerih se zbere več kot 250 ljudi, zanimivo pa je, pravi Alexander, da študentski campusi še ostajajo odprti. »Sicer pa je Cal- gary prazen, to je najbolj nenavadno. Zaprte so številne restavracije, ki hrano samo še dostavljajo na dom, prazne oziroma še bolje izropane so tudi trgovine. Ena največjih kanadskih trgovin z živili Real Canadian Super Store je v enem samem dnevu razprodala ogromne zaloge toa- letnega papirja, ljudje pa so se neumno spraševali, kako je to mogoče. Veliki trgovski centri so kot mesta duhov, Amazon pa posledično ruši rekorde v spletni prodaji. Ljudi je, kot rečeno, strah, starejši pravijo, da je bilo takšno vzdušje nazadnje čutiti med veliko gospodarsko krizo v tridesetih letih 20. stoletja, a tako kot takrat bomo tudi to epidemijo skupaj prebrodili,« je optimističen Alexander. Foto: AS »Ob novici, da je zbolela tudi sop- roga našega premierja, smo se za- vedeli, da virus ne izbira in da se lahko okuži prav vsak od nas.« Foto: AS Kako je mogoče, da v enem dnevu poidejo zaloge toaletnega papirja, se sprašujejo Kanadčani. Podravje, svet  Zgodbe popotnikov, ki ne morejo domov Ujeti na drugem koncu sveta Omejitev socialnih stikov in začasna ustavitev družabnega življenja za veliko večino Slovencev ni ukrep, ki bi se ga veselili. Je pa nujen in zato lažje sprejemljiv. Še bistveno težja je situacija za tiste, ki so v po- dobnih razmerah, a na drugem koncu sveta. Natančnega podatka o tem, koliko Slovencev je še v tujini, pa zaradi trenutnih razmer ne morejo domov, pristojni nimajo, okvirna ocena je, da jih je več sto. Veliko je takšnih, ki so dalj časa v tujini in jim v kratkem potečejo delovne ali turistične vize. Kaj lahko storijo, kako se počutijo in kako naj z Nove Zelandije ali iz Kanade pridejo do Slovenije? »Že tri leta s fantom prebivava v Vancouvru. Planirala sva vrnitev v Slovenijo, kupljeno sva imela tudi letalsko karto z Lufthanso, in sicer 15. maja do Zagreba. Če se stanje poslabša, pa preko Hrvaške meje ne bova mogla domov. Zaenkrat se še ne ve niti, ali bo Lufthansa še sploh letela iz Kanade v Evropo. Kanada zapira meje, našteli so več kot 400 primerov obolelih, šole se zapirajo, trgovine se praznijo. Ljud- je so zaskrbljeni, tudi restavracije se dan za dnem zapirajo. Najina viza sicer poteče 22. maja, tako da bova v najslabšem primeru v Van- couvru ostala, dokler bo potrebno, bova pa skušala spremeniti let in priti domov predčasno. Še vedno ne veva, ali bo to možno,« pravi 27-letna Manuela Forštnerič, sicer doma iz Tržca. Kaj bo storila v primeru, da ji viza poteče, pa domov ne bo mogla, ne ve. Kot pravi, se s tem politika v Kanadi še ne ukvarja, posvetili so se drugim ukrepom za zajezitev vi- rusa, kot so preklici letov in zaprtje meje z ZDA. Vprašanja okrog tega, kako naj zadeve uredi, je že pos- redovala na pristojne institucije, a odgovorov še nima. Manuela in njen fant Žan Pražni- kar v Kanadi živita že tri leta. Ona je kuharica v restavraciji Boulevard Kitchen@ Oyster bar, ki velja za top 30 v Kanadi, Žan pa je zapo- slen v Pacifi c Car Rental, kjer ureja zavarovanja in renta avtomobile. Opažata, da se tudi Kanadčani vedno bolj zavedajo nevarnosti koronavirusa: »Ljudje so se vedno manj začeli družiti, čeprav jim je tudi zelo težko. Na ulicah je veliko manj ljudi kot sicer, utrip mesta se zelo umirja. Edino trgovine z živili so še polne ljudi.« Nova Zelandija: zaprti v raju Za številne popotnike je Nova Zelandija pravljična dežela. Gre za otoško državo, ki je sicer pre- cej oddaljena od drugih, a zaradi množičnega turizma obstaja veli- ko tveganje, da se bo kmalu tudi pri njih stanje, povezano s korona- virusom, poslabšalo. Ta hip sicer ni primerljivo našemu, evropske- mu, imajo pa kljub temu tisti, ki so tam obtičali, precej logističnih težav. Na Novi Zelandiji je bilo po- trjenih le nekaj primerov virusa, so pa v zadnjih dneh že zaostrili pravila. »Vsem, ki so prileteli ali pripluli, se je odredila 14-dnevna samoizo- lacija, enako je storila tudi Avstrali- ja, kjer je okuženih veliko več ljudi, nekaj sto. Največji problem Nove Zelandije je, da popotniki, ki so pri- hajali v državo, ne spoštujejo ukre- pov o samoizolaciji. Nekaj takšnih so celo deportirali iz države. So pa zaradi navedenega morali sprejeti konkretnejše ukrepe in v četrtek, 19. marca, so tujcem popolnoma omejili vstop v državo. V primerja- vi s stanjem v Evropi je tukaj vse- eno veliko bolj mirno. V trgovini sicer težko najdeš toaletni papir, razkužil in mask praktično ni, vse drugo pa poteka in obratuje nor- malno. Nova Zelandija se sicer že nekaj časa spopada z velikim pad- cem turizma, kar je takoj za kme- tijstvom najbolj dobičkonosna pa- noga. Azijskim turistom je vstop v državo onemogočen že več kot mesec dni in to pomeni velik pa- dec prihodka,« pravi Vida Božičko iz Vidma pri Ptuju. Njej in njenemu fantu Boštjanu Štajnbergerju je tako kot številnim drugim Slovencem po svetu za- radi trenutnih razmer vrnitev do- mov onemogočena: »Želela sva se vrniti v začetku aprila, a glede na trenutno situacijo to ni mogoče. Karte sva kupila že pred časom, vendar nama je letalska družba sporočila, da je let odpovedan.« Na Novi Zelandiji so povsem zaprli svoje meje, Novozelandce pa te dni s čarterskimi leti sprav- ljajo domov. Vida in Boštjan sta bila sicer seznanjena, da morata priti domov najpozneje ta teden, a kot pravita, je bilo nemogoče v 42 urah, kolikor so jih imeli, da se or- ganizirajo, zagotoviti varen prihod domov. Obstajala je namreč boja- zen, da bosta v tem času obtičala v Singapurju ali Dohi, kjer bi morala prestopiti na druga letala. »Za pot domov potrebuješ vsaj dva, če ne več dni. Enostavno je bilo preveč tvegano, zato bova ostala še ne- kaj časa na Novi Zelandiji, kjer je zdravstveni sistem dober in je tre- nutno glede na razmere drugje še vedno bolj varno,« pravita. Takšnih zgodb, čakajočih po- potnikov, ki le upajo, da se bo stanje čim prej umirilo in da se bodo lahko vrnili domov, je veliko. Skupni cilji večine pa enaki: ohra- niti zdravje in čimprejšnja vrnitev domov. Foto: arhiv popotnikov Vida in Boštjan bosta še nekaj mesecev ostala na Novi Zelandiji, pot domov trenutno ni možna. Koronavirus po svetu - resnične zgodbe ljudi Foto: arhiv popotnikov Manuela Forštnerič in njen fant Žan Pražnikar do nadaljnjega ostajata v Kanadi. Štajerski TEDNIK torek, 24. 3. 2020  COLOR CMYK stran 12 torek  24. marca 2020Kultura12 Ptuj  Priprave na 12. Mednarodni festival Arsana Pomembni domači obiskovalci Priprave na 12. Mednarodni festival Arsana so se začele že lani septembra. “Objavili smo že precej vrhuncev, tako kot počno vsi večji festivali v Sloveniji in tujini. V tem trenutku pa je vse obstalo in se obrnilo na glavo tudi pri nas, zato ni mogoče dajati nobenih napovedi,” je v teh dneh povedal Mla- den Delin, umetniški vodja in direktor festivala Arsana. Lanski festival je s 60 do- godki, 400 umetniki in 30.000 obiskovalci dosegel svoj vrhu- nec.V Arsani želijo obdržati mesto enega največjih nevlad- nih festivalov v državi. Na Ptuj se tako ponovno vračajo kralji a-capella glasbe – Naturally 7, ki veljajo za najpomembnej- šo vokalno skupino na svetu. Prvič pa bo nastopil svetovni trio Balkan Fever v zasedbi Vlatko Stefanovski, Miroslav Tadić in Teodosy Spasov, prvič na našem odru tudi legendarni Maček Muri za najmlajše. V programu ostajata oder mladih in otroški festival, ki dajeta mestu utrip, prav tako Odprta kuhna ter glasba v mestu. Trenutno je čisto vse vprašljivo Konec junija je planirana Opera na Panorami in še precej drugih vrhuncev, ki pa so zaradi trenutne situacije vprašljivi. Prav tako je v tem trenutku še nemogoče govoriti o fi nančni konstrukciji festivala, čeprav bi morala biti jasna že lani jeseni. “To je začaran krog, iz kate- rega se že leta ne premaknemo. Zdaj pa je situacija sploh nejasna. Na kulturnem ministrstvu smo bili prvič, odkar delujemo, dogovorjeni za resno podporo, pa je, kot vsi vemo, spet prišlo do menjave. Tako smo ponovno na točki 0. Trenutno so ustno zagotovljena samo fe- stivalska sredstva MO Ptuj, ki ostajajo enaka kot prejšnja leta, ter del sponzorskih sredstev,” o zagotavljanju potrebnih fi nančnih sredstev za izpeljavo 12. festivala Arsana pove Mladen Delin. Še vedno se zatika tudi pri sami promociji ptujskih festivalskih do- godkov. Programske knjižnice, ki bi že pol leta in več vabila na ptujske festivalske dogodke, še vedno ni. Vsi vemo, da je za resen festivalski in kulturni turizem treba promovirati, vabiti in objavljati vsebine vsaj pol leta prej. “Tu smo še daleč od profesionalizacije. Če so stvari namenjene same sebi, mesto od njih nima pravega učinka, s tem pa tudi ne vsi tisti, ki od turizma živijo. Prepričan sem, da bo Zavod za turizem Ptuj v kratkem začel tudi na tem področju premikati zadeve v pravo smer. Srčno si želim, da bo trenutna situacija čimprej mimo, se pa bojim, da bodo posledice hude. Kritično stanje bo treba takoj reševati, med drugim tudi mestno jedro ter vse, kar je povezano in odvisno od tu- rizma. Ne vem, če bomo lahko v veliki meri računali na tuje turiste, zato bodo pomembni domači oz. slovenski obiskovalci. Festivali pa bomo morali prispevati k vsesplošnemu dvigu pozitivne klime ter organizaciji zanimivih in kakovostnih vsebin za vse generacije. V teh težkih časih vsem želim zdravja in pozitivnega duha,” je še povedal Mladen Delin. Foto: Črtomir Goznik Mladen Delin Slovenija  Evrovizije letos ne bo Ana ostaja doma Po vrsti alternativnih scenarijev, kako bi kljub restrikci- jam zaradi koronavirusa letos že 65. tekmovanje za Pesem Evrovizije v Rotterdamu konec maja vendarle izpeljali, je televizijski izvršni direktor in izvršni nadzornik pri Evrop- ski radiodifuzni zvezi jan Oland sporočil, da letošnjo izvedbo priljubljenega glasbenega tekmovanja odpovedo. Ostaja pa precej nejasnosti; poleg tega, kje bi prihodnje leto potekala Evrovizija, ni jas- no niti, ali bodo letos izbrani predstavniki sploh nastopili na naslednjem tekmovanju. Jasno je le to, da tekmovanja letos zagotovo ne bo. Ana Soklič, slovenska predstavnica, je po- vedala: »Kakšna bo usoda mo- jega evrovizijskega sodelovanja in skladbe Voda, so zdaj lahko zgolj predvidevanja.« Dodala je, da bo evrovizijsko različico skladbe Voda izdala v naslednjih dneh, kot je načrtovala. Foto: M24 Zaradi sprememb pri večletnem fi nanciranju ministrstva za kulturo, ki se je povrnilo na višino iz predlan- skega leta, so nekoliko spremenili že utečeno festivalsko dogajanje. Festivalske dneve so skrajšali na štiri dni, razstave pa bodo trajale še dlje kot v preteklih letih, preko sre- dine septembra. „Takšno odločitev smo sprejeli zaradi različnih razlo- gov. Eden je zmeraj bolj nestano- vitno vreme, ki nam povzroča obilo težav pri izpeljevanju dogodkov skozi vse festivalske dneve, drugo pa je, da želimo strniti vse otvoritve in dogodke v podaljšan konec te- dna ter tako omogočiti, predvsem obiskovalcem iz bolj oddaljenih krajev, da v krajšem obdobju doži- vijo res vse dogodke. Pripravljamo tudi dogovore s ptujskimi hoteli o ponudbi podaljšanega vikend pa- keta, polnega sodobne umetnosti, predvsem gre pri tem za obisko- valce iz tujine. Ni jih malo, zanje je bila prejšnja formula osmih dni resnično nekoliko predolga. Tretji razlog pa je, da so razstavni projek- ti, skupaj jih je več kot deset, glavni del festivala. Da se to ne bi pozabi- lo skozi poletje in z željo, da na to opominjamo skozi celo obdobje razstav, smo pripravili program, ki bo tudi izkoristil novi pokriti oder na Slovenskem trgu. Za vsak konec tedna v juliju, avgustu in v začetku septembra bomo pripravili dogo- dek na festivalskem odru ter niz delavnic in vodenih ogledov. S tem želimo tudi preko tega programa vabiti v galerije in razstavišča,“ je o strnjenem festivalskem dogajanju v letu 2020 povedal Jernej Forbici. Letošnji naslov: Brez tišine Priznava pa, da jih je izbruh pandemije mogoče malce zama- jal, tako so tudi razmišljali o spre- membah, a so se odločili, da bodo vztrajali pri zastavljenem progra- mu in naslovu 18. festivala Brez tišine / No more silence, ki zajema predvsem zvok v sodobni umetno- sti. To so tudi že napovedali preko lanske instalacije singapurskega umetnika Zula Mahmoda v domi- nikanskem samostanu. „Gostili bomo zvočne instalacije umetni- kov iz vsega sveta in tako ptujski veduti dodali še eno dimenzijo. Ker pa naslov Brez tišine kliče tudi po malce uporniški drži, bomo seveda izpostavili tudi aktualne globalne probleme. Tudi trenutni krizi, po- vezani s pandemijo, se ne bomo mogli izogniti. V skladu s smernica- mi priprav na EPK 2025 bomo okre- pili tudi program poletne akademi- je Art Stays, v okviru katere bomo problematikam dali večjo težo,“ izpostavlja Forbici. Ptuj  18. festival sodobne umetnosti Art Stays 2020 Letos bo, če bo, le štiridnevni festival Priprave na 18. festival sodobne umetnosti, ki bo predvidoma potekal od 9. do 12. julija, za zdaj potekajo po načrtu, kar pomeni, da poteka komunikacija z izbranimi umetniki, selekcija likovnih del in dogodkov, priprava urnikov za izvedbe in zbiranje materiala za promocijo in pripravo vseh publikacij, je te dni po- vedal Jernej Forbici, umetniški vodja festivala in predsednik društva Art Stays. Foto: Črtomir Goznik Jernej Forbici, umetniški vodja festivala Art Stays in društva Art Stays Delo čebelarjev zahteva veliko znanja in neprestano dodatno izo- braževanje, zato je knjižnica s svo- jimi gradivi pravi hram modrosti, prostor druženja in medsebojnega učenja. Dogodku se je pridružila Li- dija Ruška, dipl. inženirka kemijske tehnologije in mednarodno prizna- na enologinja, ki je imela kratko predavanje o lastnostih medu in njegovih zdravilnih učinkih. Na- men druženja s čebelarji je bil tudi poziv k nadaljnjemu sodelovanju, saj kot ena izmed Zelenih knjižnic v prihodnje načrtujemo postavitev čebelnjaka, pri čemer bi nam stro- kovna pomoč še kako prišla prav. Druženje s čebelarskim dru- štvom nam je ostalo v lepem spo- minu. Zainteresirana društva s sedežem v vseh treh občinah na- šega delovanja (Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž) vabimo, da nas obiščete, saj si želimo nave- zati tesnejše sodelovanje, za vaše potrebe lahko pripravimo izbor strokovne in poljudnoznanstvene literature, organiziramo strokovna predavanja in vas gostimo v pro- storih knjižnice. Ormož  Novice iz knjižnice Popoldne v družbi čebelarjev Pred kratkim smo v Knjižnici Ormož gostili Čebelarsko društvo Ormož. Zbrane čebelarje smo popeljali po knji- žnici in jim pokazali bogato zbirko knjig, namenjeno čebelarjenju ter uporabi medu v kulinarične namene. Foto: Arhiv knjižnice Čakajo na poziv MO Ptuj za poletne festivale Nekaj strahu imajo organizatorji tudi glede fi nanciranja, predvsem zaradi trenutne krize. Čakajo na poziv MO Ptuj za poletne festivale, saj je ta poleg ministrstva za kulturo njihov največji vir fi nanciranja. Del, ki ga predstavljajo sponzorska sredstva, je že tako zelo majhen, verjetno pa ga bo ta kriza še oklestila. „Zato smo se tudi odločili, da dokler se trenutno sta- nje ne umiri, ne bomo začeli večjega oglaševanja in sklepanja zavezujočih pogodb. Močno razmišljamo tudi o drugih mož- nostih, če zaradi pandemije julija festivala ne bi mogli izvesti. Tudi o virtualnih variantah, na katerih že delamo, a želimo ostati optimistični. Za umetnike moram reči, da so pozitivno razpoloženi. Vsi skupaj upamo, da se bo ta res težka situa- cija obrnila na bolje. Ko bo vsega konec, pa bomo seveda vsi potrebovali nov elan. Vsi skupaj verjamemo, da je umetnost tista, ki lahko pri tem zelo veliko naredi,“ je pogovor pred 18. festivalom sodobne umetnosti sklenil Jernej Forbici. Štajerski TEDNIK torek, 24. 3. 2020  COLOR CMYK stran 13 Ivan Kontek »Potres je bil šok, ki ga nikoli več ne bi rad doživel« Stran 14 Rekreacija Odrasli aktivni 150 minut na teden, otroci 60 na dan Stran 14 Rokomet V četrtek odločitev o nada- ljevanju sezone, klubi pred velikimi problemi Stran 15 Zoran Krajnc Indian Wells je raj na zemlji Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si zdravi, upoštevajte navodila in priporočila, hkrati pa si skušajte čim bolj urediti in napolniti svoj dan z različnimi aktivnostmi, ki vas veselijo. Vzemite si čas zase in za svoje bližnje, lahko tudi s klicem preko telefona. Ob tem pa poskrbite za fi zično aktivnost ter zadihajte svež zrak. Sprostitev in gibanje namreč krepita tako naš imunski kot tudi notranji, čustveni svet. Vse dobro!« JM, UK, DB Strokovnjaki že lep čas krize zaradi koronavirusa opozarjajo na pomen reka »Ostanite doma«. Z zmanjševanjem stikov na minimum lahko sami največ pripomoremo k zajezitvi širjenja virusa, ki je ohromil svet. Tudi številni športniki so se pridružili tej pobudi, obenem pa so nam zaupali še nekaj zanimivosti iz svojih izkušenj zadnjih dni. Franjo Rozman, predsednik Športne zveze MO Ptuj in vodja regijske pisarne OKS: »Tudi Olim- pijski komite Slovenije je v stalnem stiku s pristojnimi organi in sprem- lja dogajanja v Sloveniji in po svetu. Apeliramo na ljudi, da naj upošte- vajo navodila najvišjih državnih in občinskih organov. Športniki so se navajeni prilagajati težkim situ- acijam, skozi šport velikokrat pre- magujejo tudi na videz nemogoče izzive. Verjamem v to, da bomo s tem zavedanjem tudi iz te krize izšli kot zmagovalci! V tem trenut- ku so sicer v državi stvari, ki imajo veliko višje prioritete, a delamo na tem, da bodo tudi športni klubi in društva deležni delnih nadomestil za izpade svojih prihodkov.« Nika Milošič, odbojka, ŽOK G.S.V. Ptuj: »Zaradi trenutnih raz- mer v Sloveniji imamo športniki prav poseben izziv, kako vzdrže- vati telesno pripravljenost doma. Kljub zaprtju športnih objektov se moramo v tej situaciji nekako znajti. Ker smo trenutno prepuš- čene same sebi, sem si sestavila tedenski načrt, ki vsebuje vaje za roke, noge, odriv in trebušne ter hrbtne mišice. S sestro Klaro trenirava skupaj vsako popoldne, občasno greva še na kakšen spre- hod. Ne zahajava na stadione, ampak treninge opraviva zunaj na dvorišču. Trenirava najmanj eno uro dnevno, saj se nama zdi zelo pomembno vzdrževati moč in kon- dicijo. Lahko pa sva veseli, da obe igrava odbojko, ker je v športu, kot je odbojka, pomemben kontakt z žogo – tako se večkrat ogrejeva v paru na dvorišču.« Mitja Rešek, nogomet, Drava Ptuj: »Vsem bi položil na srce, osta- nite doma in bodite strpni. Pazite nase in na druge, da se bomo lahko čim prej vrnili v vsakodnevne tirni- ce. Pomembno se mi zdi, da se v tem času ne ustavimo; mi smo od kluba prejeli individualni program treningov, sam pa kondicijo dodat- no ohranjam še s tekom v naravi.« Bojan Čudič, rokomet, RK Jeru- zalem Ormož: »Kot večina drugih sem tudi sam v teh kaotičnih časih prisiljen veliko večino dneva preži- veti doma. Na to gledam pozitiv- no, saj lahko zdaj ves čas posve- tim svoji družini. Igramo se razne družabne igre in si krajšamo čas z vsemi možnimi stvarmi. Seveda z otroki in ženo odidemo na kakšen sprehod v naravo, pri čemer pazi- mo, da nimamo stika z nikomer. Tudi za trening se najde čas, tako doma kot tudi zunaj. Bralkam in bralcem Štajerskega tednika želim, da ostanejo zdravi, ter jih prosim, naj situacijo jemljejo skrajno resno. Samo tako bomo zaščitili sebe in druge ter življenje spet vrnili v sta- re tirnice.« Jure Matjašič, nogomet, NK Aluminij: »Ker želim ravnati odgo- vorno, ostajam doma. K temu po- zivam tudi vse druge, vsi skupaj se držimo ukrepov, saj lahko le tako preprečimo hitro širjenje virusa in tako zaščitimo najbolj rizične sku- pine. Bolje preprečiti kot zdraviti! Ta čas raje izkoristimo za stvari, za katere imamo v siceršnjem vsako- dnevnem ritmu premalo časa.« Urška Kuharič, strelka, SD Ko- vinar Ormož: »Trenutna situacija je za vse, tudi za športnike, pre- cej neugodna. Vsa tekmovanja v marcu so odpovedana ali presta- vljena, prav tako pa ni še nič do- rečeno glede izvedbe tekmovanj in priprav v prihodnjih mesecih. Ker sem primorana ostati doma, strelski treningi potekajo kar v dnevni sobi. Trening sicer glede na dane možnosti ni optimalen, ga pa z elektronskim strelskim simu- latorjem lahko zelo približam tre- ningu iz strelišča. Seveda pri tem ne uporabljam streliva, zadetek in rezultat pa je kljub temu viden na računalniku. Ker si tudi jaz želim, da bi se situacija čimprej izboljšala, ne pazim le nase, ampak tudi na ljudi okrog sebe. Če je le mogoče, ostanimo doma.« Kristjan Čeh, atletika, Atletski klub Ptuj: »V preteklem tednu ni- sem opravil nobenega treninga, ampak sem v glavnem pomagal doma na kmetiji in sem se ob tem tudi malo spočil od napornih tre- ningov. V tem tednu bom nada- ljeval treninge, ki bodo usmerjeni k vzdrževanju fi zične priprave. Glede na pojav koronavirusa so se moji vadbeni in tekmovalni načrti kar precej spremenili. V nasled- njem obdobju so odpovedana tek- movanja, in če bomo imeli srečo, se bodo atletska tekmovanja nada- ljevala v juniju. Do takrat si želim, da bi čimprej lahko spet normalno treniral in prišel v pravo formo.« Mina Markovič, športno plezanje: »Vsako jutro naredim kratke joga vaje, nato pa grem na web-fax. Vsem želim, da ostanete Šport  #ostanitedoma Sprostitev in gibanje krepita tako naš imunski kot tudi notranji, čustveni svet Foto: Črtomir Goznik Nika Milošič Foto: Črtomir Goznik Franjo Rozman Foto: Črtomir Goznik Jure Matjašič Foto: Črtomir Goznik Bojan Čudič Foto: Črtomir Goznik Mitja Rešek Foto: Jurij Kodrun / m24.si Mina Markovič Foto: Jurij Kodrun / m24.si Kristjan Čeh Foto: Črtomir Goznik Urška Kuharič Štajerski TEDNIK torek, 24. 3. 2020  COLOR CMYK stran 14 Začnete s hojo po stanovanju, vedno hitreje, lahko vključite tudi hojo po stopnicah. Vsak korak je boljši od sedenja ali ležanja, zato tudi doma naredimo toliko korakov, kot trenutno zmoremo. Za nadzor intenzivnosti lahko uporabite za- pestno uro ali aplikacijo na telefo- nu – predlagano je 10.000 korakov dnevno. Priporočilo je, da naj bo od- rasla oseba zmerno telesno dejavna vsaj 150 minut na teden, otroci pa najmanj 60 minut vsak dan, da se globoko zadihajo in spotijo. Vaje za ogrevanje: - gibanje z glavo naprej, nazaj, levo in desno (10-krat) - kroženje z rokami naprej in na- zaj (10-krat) - kroženje z rokami v levo in des- no (10-krat) - odkloni (10-krat) - kroženje z boki (10-krat) - zamah z levo in desno nogo (10-krat) - izpadni korak naprej in poziba- vanje (10-krat) - izpadni korak v stran in poziba- vanje (10-krat) - počepi (10-krat) - skleci (10-krat) - poskoki (10-krat) - kroženje z zapestji in koleni (10- krat) Glavni del Na YouTube portalu poiščete vajo Popolna postava – six pack manija – 4 vaje za izklesane trebu- šne mišice. Vse vaje se ponovijo trikrat. Po končani vadbi se raztegujte vsaj 5 do 10 minut, ob poznavanju lahko naredite vaje za stabilnost iz joge: - drevo - lastovica - orel Na obeh nogah vztrajajte 30 se- kund. Sledijo asane (telesni položaj, v katerem nekaj časa sproščeno vztrajate, op. ur.) za gibljivost te- lesa: - razkrečeni sedeči položaj - metulj - sede, glava h kolenu, druga noga je pokrčena - ležeči junak Stopite narazen v širini ramen, nekoliko pokrčite noge v kolenih in enkrat vdihnete visoko skozi nos in trikrat izdihnete skozi usta – pono- vite trikrat. Telesno dejavnost izvajajte sami ali skupaj s člani vašega gospodinj- stva, najbolje v naravi. Prijetno vadbo! Andrej Cafuta »Ljudje so v strahu in paniki bežali na ulice« Za nameček je Zagreb doživel močan potres. Kako si ga ti doži- vel? I. Kontek: »To je bil šok, ki ga ni- koli več ne bi rad doživel. Zgradbe so se okoli pol sedmih zjutraj moč- no zatresle, kar nas je seveda pre- budilo. Ljudje so v strahu in paniki bežali na ulice … Hvala bogu se je situacija nato hitro pomirila. Osta- le pa so vidne posledice, nekateri ljudje so ostali celo brez strehe nad glavo. Sedaj je najpomembnejše, da cel Zagreb in Hrvaška ostaneta enotna. Iz tega moramo priti še močnejši, Zagreb je treba čim prej narediti takšen, kot je bil prej.« Kakšno je sicer stanje v Zagre- bu? I. Kontek: »Tukaj so sedaj vsi zdravniki, gasilci, policisti, vojaki 'na terenu' – res smo jim lahko vsi hvaležni, kako se 'borijo' za nas, še posebej pa za bolne in os- tarele. Vsa čast tudi Sloveniji, ki je tudi nemudoma poslala pomoč v obliki šotorov za ljudi, ki so ostali brez streh nad glavo. Tudi Italija, Srbija in druge sosednje države so se odzvale, čeprav so tudi same v težkem položaju. To so zelo lepe geste, ki države zbližujejo in še močneje povezujejo. Vidi se, da smo v težkih situacijah vsi enotni in da nam je mar za sočloveka. To je pomembno spoznanje.« »Takšno statistiko si želim tudi na koncu sezone« Če se vrnemo k nogometu: v letošnji sezoni ste igrali v navezi z Martinovičem, Pantalonom in Petkom. Ste ponosni na to, da ste prejeli najmanj zadetkov izmed vseh ekip v ligi? I. Kontek: »Že pred začetkom sezone smo se dogovorili za vi- soke cilje, saj smo se zavedali, da imamo odlično moštvo ter odlič- nega trenerja in celoten strokovni štab, ki nas je v vsakem segmentu sestavil v odlično celoto. Ker sem jaz obrambni igralec, je moj glavni cilj preprečiti gole tekmecem, kar nam gre v tem trenutku zelo dobro od nog. Zelo sem ponosen nase in na moje soigralce, ker je omenjena statistika plod igre celotnega mo- štva. Obramba nismo samo štirje igralci v zadnji vrsti, ampak se zač- ne pri napadalcih in konča pri vra- tarju. Želim si, da bi tudi na koncu sezone ostali na vrhu lestvice ekip z najmanj prejetimi goli, saj bi to bil odličen pokazatelj tudi za nasled- nje sezone.« Kakšne so želje v tej sezoni? I. Kontek: »Trenutno smo na 3. mestu lestvice, imamo svoje cilje, gledamo sami nase in smo tudi od- visni sami od sebe. Uvrstitev nas trenutno pelje v evropska tekmo- vanja in na takšni poti želimo os- tati tudi po krizi, ki jo je povzročil virus.« Kdaj se vračate v Slovenijo? I. Kontek: »Kdaj se bom vrnil v Slovenijo je sedaj težko napove- dovati, najraje bi to naredil že jutri zjutraj in se skupaj s soigralci ne- mudoma priključil treningom ter se začel pripravljati na tekme. Ko smo z ekipo, je najlažje, saj se kljub trdemu delu veliko smejemo, smo prava klapa.« Jože Mohorič Ivan Kontek je 23-letni Zagrebčan, ki že leto in pol nosi dres Aluminija. Ob nogometnih temah nas je tokrat zanimalo tudi to, kako preživlja karanteno zaradi virusa ter seveda, kako je v živo doživel potres v Zagrebu. »Najprej naj povem, da sem dobro in da sem na varnem,« je v uvodu povedal Kontek in se nato najprej obrnil h karanteni. »Nor- malno je, da na začetku ni bilo prijetno, ko je bilo odločeno, da bomo igrali pred praznimi tribu- nami, saj nogomet igramo zaradi navijačev, zaradi atmosfere, zaradi celovitega doživetja na stadionih … Treba je bilo strniti glave; ob pomoči vseh v klubu smo se osre- dotočili na to, da sledimo svojim ci- ljem in da moramo to zdržati. Tudi v tem primeru moramo dati vse od sebe, ne glede na situacijo. S časom je bila situacija vse slabša in slabša, kmalu je prišlo obvestilo o prekinitvi prvenstva. Bili smo razo- čarani, a smo ostali profesionalci in smo se s tem sprijaznili, saj je v tem trenutku najpomembnejše zdravje ljudi. Sedaj je vsak doma, delamo po individualnih programih, ki nam jih pošiljajo naši trenerji in komaj čakamo, da se vse to konča ter da se vrnemo na igrišča. Sicer smo vsi ves čas aktivni, zato se težko znaj- demo v teh trenutkih prisilnega mirovanja.« Kdaj ste zapustili Kidričevo in odšli domov? I. Kontek: »Po dogovoru s špor- tnim direktorjem in trenerjem smo odšli domov v ponedeljek, 16. 3., kjer sedaj spremljamo situacijo in čakamo na nadaljnje odločitve. Vsak trenira po najboljših močeh, pazimo na zdravje …« Kako preživljate prosti čas? I. Kontek: »Odigram kakšen play station, preberem kakšno knjigo, pogledam kakšen fi lm ali serijo … Ostati moramo predvsem psiholo- ško trdni, to je najtežje.« Luka Krušič, namizni tenis, NTK Ptuj): »Čas izkoriščam za gibanje v naravi, branje knjig in ogled ka- kšnega fi lma. Ostanite doma tudi vi in s tem zaščitite sebe in tudi druge.« Nina Potočnik, tenis, TK Goya: »V tem težkem obdobju prebijam čas s sprehodi in tekom v naravi. Sicer po navodilih prebijam več časa doma, kar je zame osebno zelo težko, saj je moj stil življenja zelo aktiven. Si pa vzamem čas za stvari, za katere v hitrem življenj- skem tempu nimam časa: prebe- rem kakšno knjigo, pogledam kak fi lm … Bodimo strpni in ostanimo doma, saj se bomo le tako čim hit- reje vrnili v stalne tirnice našega življenja.« JM torek  24. marca 2020Šport14 Nogomet  Ivan Kontek, Aluminij »Potres je bil šok, ki ga nikoli več ne bi rad doživel« Šport  #ostanitedoma Sprostitev in gibanje krepita tako naš imunski kot tudi notranji, čustveni svet Foto: Črtomir Goznik Ivan Kontek (rdeči dres, desno): »V Slovenijo bi se najraje vrnil že jutri zjutraj in se skupaj s soigralci nemudoma priključil treningom ter se začel pripravljati na tekme. Ko smo z ekipo, je najlažje, saj se kljub trdemu delu veliko smejemo, prava smo klapa.« Rekreacija  Telovadba “z domačega kavča” Odrasli zmerno aktivni 150 minut na teden, otroci najmanj 60 minut na dan Foto: Črtomir Goznik Nina Potočnik Foto: Črtomir Goznik Luka Krušič Štajerski TEDNIK torek, 24. 3. 2020  COLOR CMYK stran 15 V marcu sta običajno na spore- du dva izjemno zanimiva teniška turnirja, skupaj imenovana »sončni dvojček«. Gre za turnirja v Indian Welssu na zahodu in Miamiju na vzhodu ZDA. Letos ju zaradi koro- navirusa ne bomo videli … Kljub temu je bilo pred odpo- vedjo prvega (na sporedu bi moral biti med 11. in 22. marcem) v Indian Wellsu že zbranih večina igralcev in njihovih ekip. Tam so izkoriščali odlične pogoje za trening in blago klimo. Med prisotnimi so bili tudi štirje slovenski igralci, Tamara Zi- danšek, Kaja Juvan, Blaž Rola in Aljaž Bedene. »Odlično je, da je nova genera- cija slovenskih igralcev in igralk presegla rivalstvo, ki je bilo nekoč prisotno v slovenskem tenisu. Se- daj je sodelovanje zgledno, poteka izmenjava izkušenj in dobrih pra- ks, vse se dogaja v smer napredka vseh. Smo majhna država, z zelo omejenimi sredstvi za šport, kar seveda velja tudi za tenis, zato je nujno potrebno združiti vse vire znanja, da lahko naredimo korak naprej. Nekatere države namenja- jo razvoju ogromna sredstva, za nas domala nepredstavljive vsote, a kljub temu lahko igralke in igralce iz teh držav na samih igriščih 'jezi- mo' in jim tudi dokaj enakovredno pariramo, v določenih primerih pa tudi premagujemo. Lahko smo po- nosni na to,« je dejal Zoran Krajnc, trener aktualne športnice leta v MO Ptuj Tamare Zidanšek. Zoran in Tamara sta na vzhod ZDA pripotovala iz Mehike, kjer je Tami pred pohodom koronavirusa igrala v Acapulcu in Monterreyu, v Indian Wellsu pa sta se jima pridru- žila tudi Urh Krajnc Domiter in Mar- jan Čuk, prvi kot sparing partner, drugi pa v vlogi menedžerja. »Urh lahko zelo pomaga na treningih, razbremeni me lahko v številnih vlogah. Njegova prisotnost vedno zelo pozitivno vpliva tudi na Tama- ro, ki jo lahko zelo pohvalim za pri- zadevnost v zadnjem času. Čeprav rezultati tega še ne odražajo v pol- ni meri, pa sem sam z napredkom v sami igri zadovoljen,« je dejal Krajnc. O tem smo se lahko nazadnje prepričali v dvoboju 2. kroga v Monterreyu, ko je Zidanškova v dvoboju proti vzhajajoči ruski zvezdnici Anastasii Potapovi do rezultata 6:2, 5:3 domala blestela in prikazovala številne udarce in točke kot iz teniškega učbenika. Zakaj tega na koncu ni unovčila za zmago je že drugo vprašanje, a oči- tno je, da se je krivulja igre obrnila navzgor … »S Tamaro sva lahko še pravi čas ujela ugodne letalske povezave« Tamarina ekipa je v Indian Well- su trenirala približno teden dni, po odpovedi turnirja so se že tik pred zdajci (beri: zaprtjem mej) vrnili v domovino. »V tem času smo tam v polni meri izkoristili domala ide- alne pogoje za delo, tudi Blaž Rola se nam je pridružil za nekaj časa. Vedno smo vsi skupaj veseli takšnih srečanj. Potem so se naše poti zno- va razšle, midva s Tamaro sva lahko še pravi čas ujela takšne letalske povezave, da sva se z zahoda ZDA v enem dnevu vrnila v Slovenijo, Urh je imel dva dni kasneje že veli- ko večje težave, tako da je njegova pot s postankom v Londonu trajala kar tri dni,« pove Krajnc. Združenje rokometnih klubov Lige NLB (1. A državna rokometna liga) je za četrtek, 26. marca, sklica- lo korespondenčno 7. izredno sejo Konference Združenja Lige NLB. Predlog dnevnega reda ob teh težkih časih boja s koronavirusom je več kot jasen: potrditev pred- časnega zaključka sezone 2019/20 za moško Ligo NLB z dnem 26. marec 2020. Pod drugo točko se bo obravnaval oz. sprejemal tek- movalni sistem za sezono 2020/21. Kot tretja in hkrati zadnja točka dnevnega reda bo oblikovanje in potrditev priporočil Združenja ro- kometnih klubov Lige NLB glede prevzema fi nančnih posledic pred- časne prekinitve tekmovanja. O mnenju, kako izpeljati sezono 2019/20 do konca, smo povprašali ormoškega športnega direktorja Mladena Grabovca. »Vsem špor- tnim kolektivom in športnikom posameznikom je v danih trenut- kih težko. Marsikdo se še prav ne zaveda, pred kakšnimi problemi, predvsem fi nančnimi, smo se klubi znašli. V našem klubu še iščemo re- šitve, kako uspešno zaključiti sezo- no. Rezultatsko nam je to uspelo, a zdaj bo treba zavihati rokave in klub obdržati na površju, da eno- stavno preživi. Če ne bomo dali glav skupaj prav vsi v klubu, kot pred nekaj leti, ko smo bili tik pred izstopom iz elitne lige, se nam hitro lahko zgodi, da klub ugasne. Praktično se skoraj vsa leta, lahko rečem dve desetletji, borimo s podobnimi težavami fi nančne narave, a zmeraj zaradi naše trme ter predanosti preživimo. Danes je kriza še hujša in treba bo še bolj pljuniti v roke in strniti vrste. Seveda igralci sprašujejo za pla- če, a bo na njih nekaj časa treba po- čakati. Upamo, da bo ta čas v dob- ro igralcev ter kluba čim krajši,« je v uvodu o stanju v klubu povedal Grabovac. Vse ormoške selekcije so v pe- tek, 13. marca, končale s treningi in tako bo do preklica. Igralci članske vrste so dobili individualne progra- me za treninge in v klubu verjame- jo, da jih bodo spoštovali ter odde- lali na pošten način. »V tem času je vsak svoje sreče kovač. Časa je dovolj za treninge, pa čeprav brez žoge. Vem, da se bodo nekateri vrnili odlično pripravljeni in neka- teri manj. Upam, da bo teh zadnjih čim manj. Vsi igralci pa upajo na čimprejšnjo vrnitev na rokometna igrišča, a kot kaže, se to ne bo zgo- dilo tako hitro. Kako se bo sezona nadaljevala, bomo izvedeli že v četrtek, ko bo jasno, ali se bo liga s 26. marcem zaključila ali pa bo odločitev o zaključku ali preložitvi prvenstva prestavljena na kakšen drugi datum. Dobro vemo, da če se liga s četrtkom zaključi, bo to voda na mlin vsaj devetim, če ne celo desetim klubom, predvsem pa torek  24. marca 2020 Šport 15 Rokomet  RK Jeruzalem Ormož V četrtek odločitev o nadaljevanju sezone, klubi pred velikimi finančnimi problemi Foto: Črtomir Goznik Vprašanje je, ali je bila zadnja tekma sezone 2019/20 v NLB ligi že odigrana. Foto: osebni arhiv Zoran Krajnc, Tamara Zidanšek in Urh Krajnc Domiter med treningom v Indian Wellsu. Tenis  Zoran Krajnc Indian Wells je raj na zemlji Slovenj Gradcu, Loki, Mariboru in Izoli, ki bi se tako rešili zasluženega ali nezasluženega izpada iz lige,« je zaključil Grabovac, ki upa, da bodo v Ormožu še enkrat več dokazali, zakaj spadajo v elitno druščino slo- venskega rokometa. RZS po liniji najmanjšega odpora? Kalkulacij glede četrtkove kore- spondenčne seje je veliko, vse pa je odvisno od želja klubov, ki bodo itak vsak po svojih najboljših mo- čeh ščitili svoje interese. Teh in- teresov – tudi v škodo rokometa – pa bo »mali milijon«. Glede na dokaj dobro poznavanje dela na Rokometni zvezi Slovenij bo le-ta stvari uredila po liniji najmanjše- ga odpora in se bo predvidoma zgodilo naslednje: s 26. marcem se bo sezona v Ligi NLB zaključila, končni vrstni red bo ostal tak, kot je bil pred prekinitvijo, iz lige pa ne bo izpadla nobena ekipa. V 1. A-ligo se bosta v naslednji sezoni uvrsti- li prvo- in drugouvrščena ekipa 1. B-lige, tako da bo liga NLB v sezoni 2020/21 štela 14 članov. Iz lige bodo v naslednji sezoni izpadla štiri mo- štva. Dokaj zanesljivo je, da bo vsaj pet od teh šestih predpostavk ob- veljalo. Če jih bo manj, pa sta koro- navirus in potres prišla do živega tudi ljudem na krovni rokometni organizaciji v Ljubljani … Uroš Krstič Ob tem se je še enkrat z mislimi vrnil v Indian Wells. »To je mesto, ki je približno dve uri oddaljeno od zahodne obale ZDA, od Los Angelesa, gre pa za pravi 'raj na zemlji', ustvarjen po meri ameriš- kih bogatašev. Leži v dolini, kjer so pod zemljo bogata nahajališča vode, zato je mesto v celoti oze- lenjeno. Gospodarstvo deluje na vsakem koraku, avtomobili naj- višjih cenovnih razredov se npr. na vsakem koraku prodajajo 'za med', v okolici so brezštevilna golf igrišča … Tudi glede samega teniškega turnirja je vse poskr- bljeno na najvišjem nivoju, števil- ni vedo povedati, da celo boljše kot na grand slam turnirjih. Vsaka ekipa npr. ob tem, da je že poskr- bljeno za uradni prevoz iz hotelov do igrišč, dobi v uporabo še svoj avtomobil. Sam sem bil v Indian Wellsu prvič, se pa pridružujem tistim ki pravijo, da gre za neu- radni 'peti grand slam' sezone,« je bil o samem mestu navdušen Krajnc. Sedanje stanje izoliranosti po- skušata s Tamaro izkoristiti na naj- boljši možni način. »Smo športniki, ki bomo morali po koncu te krize s koronavirusom znova na delo, na igrišča, zato je nujno potrebno ohranjati določen nivo pripravlje- nosti. Delamo, kar v teh razmerah pač lahko, ne preostane nam dru- gega, kot da počakamo na umiritev razmer in se nato znova podamo na turnirje. Jasno pa je, da so se vsi pripravljeni načrti glede udeležbe na turnirjih sedaj porušili in jih bo potrebno znova sproti sestavljati. Sedaj še ne vemo niti tega, kako bo npr. z olimpijskimi igrami, niti tega, kako bo s terminom prestavljenega Roland Garrosa. Trenutno je aktual- no osnovno vprašanje, kako pa naj se športniki v teh razmerah sploh enakovredno pripravljajo na olim- pijske igre,« je s perečo problema- tiko, s katero se ukvarjajo domala vsi vrhunski športniki, kandidati za nastop na največjem svetovnem zboru, zaključil Zoran Krajnc. Jože Mohorič Foto: osebni arhiv Ekipe štirih slovenskih teniških igralcev – Tamare Zidanšek, Kaje Juvan, Blaža Role in Aljaža Bedeneta – za isto mizo. Prizor, ki je bil pred izbruhom koronavirusa še mogoč … Štajerski TEDNIK torek, 24. 3. 2020  COLOR CMYK stran 16 torek  17. marca 2020Podravje16 Stanje objekta in posestva Tur- nišče se že leta in leta le poslabšu- je. Nekaj tisoč evrov, kolikor jih je občina v vseh teh letih vložila, je za resne posege bistveno premalo (leta 2018 10.000 evrov, lani in letos po 3.000 evrov). Ta denar komaj zadostuje za materialne stroške in delno vzdrževanje. A kaj več bi, kot pravi županja MO Ptuj Nuška Gajšek, bila nesmiselna poraba denarja. Za temeljito prenovo bi občina morala po nekaterih izračunih nameniti kar polovico letnega proračuna, torej dobrih 15 milijonov evrov. Ker tega sami ne zmorejo, je konec lanskega leta Gajškova dejala, da razmišlja celo o vrnitvi objekt državi. V obeh primerih je najverjetnejši scenarij najbrž enak: nadaljnje propadanje. Zdaj občina skrbi vsaj za vzdrževanje posestva, ZRS Bistra Ptuj pa je pripe- ljala tja še nekaj sredstev za ureditev zunanje podobe in okolice gradu, ki je sicer zaščiten kot spomenik držav- nega pomena. Idej na pretek, denarja nobenega Strokovna sodelavka ZRS Bistra Mirjana Nenad je po delavnicah, ki so potekale v sklopu projekta Hi- caps, dejala, da je idej za grad Tur- nišče veliko: „Namen delavnice je bil zbrati potencialne vsebine, ki bi se lahko izvajale v kompleksu gradu Turnišče. Ena izmed aktivnosti v pro- jektu HICAPS je priprava Lokalnega akcijskega načrta (LAN) za grajski kompleks Turnišče, katerega cilj je potrditev vsebine na Mestnem sve- tu MO Ptuj. Ideje so bile povzete v enoten koncept, ki je skladen z izde- lanim konservatorskim načrtom in bo upošteval vse smernice zaščite kulturne dediščine.“ V naslednjih dneh bodo koncept predstavili MO Ptuj in nato nadaljevali izdelavo vse- bine. Turniški grad je od leta 2017 na- mreč vključen v mednarodni projekt Interreg Hicaps, v katerem sodeluje- ta še Mestna občina Velenje in Fakul- teta za arhitekturo Univerze v Lju- bljani, dve poljski mesti, trije hrvaški partnerji in dve mesti iz Italije. „To so mesta z gradovi in skupna nam je revitalizacija grajskih kompleksov,“ poudarja Nenadova. Za debate, študije in razprave se denar najde Da bi se katerakoli izmed idej za oživitev gradu Turnišče realizirala, bo najprej treba seči globoko v žep in zadeve urediti prostorsko. Grad je v katastrofalnem stanju, zaradi ne- varnosti je za obiskovalce zaprt. Kaj bo v prihodnje z njim, očitno ne ve nihče. Ptujska županja poudarja, da računati zgolj na občino pri obnovi nikakor ne gre. O tem, ali bodo de- jansko lastništvo vrnili ali ne, pa še ni sprejeta končna odločitev: „O tem se bomo morali odločiti. Za zdaj ve- lja, da denarja v to ne bomo vlagali, ker je nesmiselno.“ Na vprašanje, ali je obnovo gra- du možno prijaviti na kak razpis in si zagotoviti državna ali evropska sredstva, pa: „Ta perspektiva je za- ključena, za naslednjo se sicer še ne ve točno, ampak se bodo najbrž fi - nancirale bolj mehke vsebine.“ Namesto za konkretna vlaganja bo denar torej najverjetneje name- njen za študije, seminarje, razprave ipd., za tisto, kar bi bilo nujno treba obnoviti, pa sredstev ne bo. Po letu 2023 bi občina sicer grad lahko prodala, a vprašanje je, ali bi sploh kdo bil vanj pripravljen in- vestirati. Nekateri sicer ponovno s prstom kažejo tudi na zahteve kon- servatorjev Zavoda za varstvo kul- turne dediščine Slovenije (ZVKDS), a v tem primeru je to najbrž le priročen izgovor. Dejstvo je, da ključni razlog za propadanje gradu niso njihove zahteve, pač pa dejstvo, da denarja za tako drago obnovo ni. Čelan: »Vračanje premoženja državi je nespametno« S kakšnimi pričakovanji in načrti je občina leta 2013 prevzela grad, smo vprašali tudi Štefana Čelana, ki je bil v času prenosa lastništva ptujski župan, danes pa je mestni svetnik in direktor ZRS Bistra: „V naši razvojni strategiji smo z izgradnjo avtoceste načrtovali gradnjo medobčinske industrijske cone (Hajdina, Ptuj, Videm) in logističnega centra, ki bi bila umeščena na levo in desno stran povezovalne ceste z avtocesto proti Puhovemu mostu. Grajski kompleks na Turniščah bi uporabili kot lokacijo, kamor bi preselili večino podpornih institucij, ki delujejo za potrebe pospeševanja podjetništva in izobraževanja (Medpodjetniški izobraževalni center, ZRS Bistra Ptuj, Karierno središče, OO zbornico itd.). Hkrati pa bi širili dejavnost izobraževanja Šolskega centra Ptuj. Del prostorov smo nameravali ponuditi Javnim službam Ptuj, ki bi bile hkrati tudi vzdrževalec parkovnih površin. Zakaj se novo izvoljena oblast ni odločila za ta korak, mi seveda ni znano.“ Čelan je sicer prepričan, da bi lahko gradič obnovili za 3 do 4 milijone evrov, kar je sicer nekoliko utopično. Meni pa, da je vračanje tega premoženja državi nespametno: »Podobno neumnost so pod prejšnjim vodstvom naredili z vračanjem objektov vojašnice državi. Država pa je potem lani prodala objekt zasebnemu podjetju.“ S tem je bil oškodovan občinski, obogatil pa se je državni proračun. Foto: ČG Štefana Čelana, mestni svetnik in direktor ZRS Bistra Ptuj  Veliki načrti z gradom, a objekt le propada Koliko bi stala obnova gradu Turnišče Čeprav je ob prenosu lastništva gradu Turnišče z države na občino vladalo navdušenje, se v sedmih letih od spremembe lastnika ni spremenilo nič. Še več: grad še vedno propada. Ker bi bila obnova draga, se ga otepajo vsi; prejšnja (država) in sedanja lastnica (občina), ki pod novim vodstvom razmišlja celo o vrnitvi „darila“. Na- bor najnovejših idej, kaj bi se v tem čudovitem grajskem kompleksu lahko uredilo, bo v naslednjih dneh pred- stavljen občini. Da bi papirnati predlogi postali realnost, pa je skorajda neverjetno, kar priznava tudi županja Nuška Gajšek. Občina sama enostavno tako velikega zalogaja ne bo zmogla. Štefan Čelan pa meni, da vlaganja sploh ne bi bila tako velika, kot se predstavljajo ... Foto: ČG Enega najlepših gradov na Slovenskem očitno čaka nadaljnje propadanje. Zavrč  O problematičnih cestah Sanacija asfalta še pod vprašajem V zadnjem času smo iz Zavrča poročali o dveh problematič- nih cestnih točkah. Zgodba uničene gozdne poti že dobiva svoj epilog, na cesti mimo hiše Martina Vesenjaka pa bo ve- ljal nov prometni režim. Na občini se z odsekoma cest ukvarja odbor za gospodarstvo pod predsedstvom podžupana Roberta Vuzma. Vuzem se je posebej zavzel za ureditev gozdne poti in napredek na tem odseku je že viden. Trenutno ostaja odprto vprašanje sanacije asfaltnega dela poti na prehodu na ma- kadam. „Zadnjih 150 metrov asfaltnega dela ceste je uničenih. Treba bo opraviti izkop, ker je tako uničen, da se ne more narediti zgolj prevleka. To bom od SiDG tudi zahteval,“ je bil odločen Vuzem. Na družbi Slovenski državi gozdovi (SiDG) pa zaenkrat odgovornosti ne prevzemajo. „Cesta je bila že pred odvozom lesa v slabem stanju,“ so zatrdili. „Opravili smo drugi pregled ceste proti Lorbeku. Po trditvah družbe SiDG naj bi pripravljali 100 m³ drobljenca in popravili prepuste. Ugotovili smo, da na nekaterih delih ceste manjka še precej drobljenca. Če bi se to naredilo, bi bil makadam urejen,“ je povedal Vuzem. Na družbi SiDG pa se s tem niso strinjali: „Makadamski del vozišča je bil popravljen in je v boljšem stanju, kot je bil pred začetkom izvajanja sečnje. Za sanacijo smo pripeljali 90 m³ gramoza ter z rovokopačem očistili jarke in poravnali vozišče. Ob sanaciji smo ugotovili, da je zdrobljen cevni propust. Stroški sanacijskih del so znašali 3.345 evrov.“ Dobra novica tudi za Vesenjaka Vuzem je povedal tudi nekaj novic o cesti mimo Vesenjaka: „Glede po- stavitve prometnih znakov na cesti do Martina Vesenjaka pa smo se že pred tremi tedni sestali s Cestnim podjetjem (CP) in jim dali nalogo, da si morajo priti ogledat teren ter izdelati prometne znake za omejitve. Na tem odseku bodo za promet veljale omejitve hitrosti in omejitve za osne obremenitve. Kdaj točno bodo znaki postavljeni, pa je odvisno od CP.“ Vidno zadovoljen z razpletom dogodkov je župan Slavko Pravdič naznanil še: „Ob dežju je voda zamakala tudi Vesenjakovo gospodarsko poslopje. Nadaljnjo škodo želimo preprečiti, zato bomo z muldami vodo preusme- rili, da ne bo več povzročala škode.“ Foto: KG Dornava  Preoblikovanje pošte Pogodbenik izbran Pošta Slovenije je izbrala pogodbenika, ki bo od julija skrbel za izvajanje poštnih storitev v Dornavi. To je podjetje White rider (Beli jezdec), trgovina in storitve, s sedežem v Veliki Nedelji. Podjetje poštne storitve kot pogodbenik že izvaja v Veliki Nedelji, v pri- hodnje poleg pošte Dornava prevzema še pošto Miklavž pri Ormožu. »Za izbor izvajalca za pogodbeno pošto Dornava so bili izpeljani vsi postopki, na objavo za zbiranje nezavezujočih ponudb se je prijavil en ponudnik, ki je bil nato v postopku naročila izbran. Pošta Dornava je predvidena za preoblikovanje v pogodbeno s 1. julijem. Pogodbena pošta bo delovala v istih prostorih, kot deluje sedaj,« so povedali na Pošti Slovenije. Po tem, ko so na Pošti Slovenije konec lanskega leta in v prvi polovici letošnjega dinamiko preoblikovanja poštnih poslovalnic po Sloveniji ne- koliko upočasnili, pa jo bodo v drugi polovici tega leta ponovno zagnali. Pojasnili so, da zapiranje poslovalnic sicer ni predvideno, bodo pa nada- ljevali preoblikovanje v pogodbene. Na spisku za preoblikovanje je za to leto še 15 pošt po Sloveniji. Foto: MZ Pošta Dornava bo ostala v istih prostorih, pogodbenik bo dejavnost prevzel 1. julija. Štajerski TEDNIK torek, 24. 3. 2020  COLOR CMYK stran 17 torek  24. marca 2020 Politika 17 Foto: Arhiv Ormož  Občani so zaskrbljeni ''Kontejnerji ne sodijo v center mesta'' Ormoški župan Danijel Vrbnjak, državni svetnik Branko Šumenjak in državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Franc Kangler so konec prejšnjega tedna v Ormožu razpravljali o problematiki šestih kontejnerjev, ki jih je po- licija 10. marca postavila na območju Policijske postaje Or- mož. Kot so takrat pojasnili na Policijski upravi Maribor, so kontejnerje namestili zaradi učinkovitejše organizacije dela in z vidika zagotavlja- nja zdravja pri delu. Po zagotovilih Policije so namenjeni izključno za obravnavo in policijsko pridržanje večjih skupin tujcev, ki nedovoljeno prestopajo državno mejo, v nobenem primeru pa naj ne bi služili za nastanitev tujcev, saj služijo zgolj obravnavi tujcev, ki lahko traja naj- več 48 ur, stik z lokalnim prebivalstvom pa ni možen. Takšne začasne enote so sicer že postavljene tudi na območju Policijske uprave Novo mesto, v pisnem odgovoru občini Ormož pa so na Policijski upravi Ma- ribor zapisali, da lahko popolnoma zaupajo v aktivnosti Policije, ki so ''usmerjene izključno v zagotavljanje čim večje varnosti policistov in prebivalcev Ormoža, na drugi strani pa gre za željo po hitrem in čim bolj humanem obravnavanju ilegalnih prebežnikov.'' A kot je bilo slišati na srečanju župana in državnega svetnika z dr- žavnim sekretarjem Kanglerjem, so občani zaradi postavitve kontej- nerjev zaskrbljeni, Branko Šumenjak je pojasnil, da je na dan postavi- tve prejel precej klicev občanov, ki so izrazili svoje nestrinjanje. Tudi sam je prepričan, da kontejnerji v center mesta ne sodijo, obravnavo migrantov pa bi morali policisti izvajati čim bliže meji: ''Kontejnerje je treba umakniti iz strnjenega naselja. Lokacij, kamor bi jih lahko posta- vili, je kar nekaj, ta na območju Policijske postaje pa je daleč najslabša od vseh, saj so v bližini tri šole, vrtec in igrišča. Prepričan sem, da tega niso postavili za kratek čas, ampak bodo ostali kar nekaj časa,'' je po- jasnil. Foto: NŠ Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si S tem se je strinjal tudi župan Danijel Vrbnjak: ''Za občino Ormož je postavitev kontejnerjev znotraj Policijske postaje popolnoma ne- sprejemljiva. Zavedamo se, v kakšnem času živimo – zapiramo javne zavode, ljudem zaradi virusa omejujemo dostope in druženja na jav- nih prostorih, po drugi strani pa bi migrante vozili v središče Ormoža. Zato želimo narediti vse, da te kontejnerje preselimo na neko drugo lokacijo, izven mesta.'' Najprimernejša lokacija bi bil po njegovih bese- dah gasilski vadbeni center, kjer je urejena tudi vsa komunalna infra- struktura, občina pa je pripravljena prevzeti tudi samo izvedbo selitve kontejnerjev. Državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler je ocenil, da je z dialogom med občino, Policijo in Ministrstvom problem mogo- če dokaj hitro rešiti: ''Policija in lokalne skupnosti morajo najti skupen jezik in sodelovati in prepričan sem, da iskanje ustrezne rešitve ne bo vprašanje dni, temveč lahko problem rešimo v nekaj urah, praktič- no čez noč. Glede na migrantski val, ki se obeta, je treba dialog med Občino, Policijo in občani okrepiti, tudi s takšnimi potezami, da upo- števamo predloge in želje občanov. S tem ne bomo nikogar prizadeli, občanom pa bomo zagotovili varnost,'' je zaključil Kangler. V naslednjih dneh lahko priča- kujemo, da bodo države zaradi pri- silnega ustavljanja življenja začele nacionalizacijo večjih podjetij, po- novno se utegne uveljaviti državno lastništvo v strateških panogah. Večina naših držav osrednje Evro- pe temelji na majhnih in srednje velikih podjetjih. Tudi Slovenija. Dramatično zmanjšanje gospodar- ske aktivnosti, ki jo zadnji teden občutimo prav vsi, bo povzročilo veliko stečajev, zniževanja plač in odpuščanja delavcev. Države bodo preobremenjene z gospodarskimi, fi nančnimi zahtevami. Padec BDP bo precejšen. Vendar obstaja rešitev, da svet ne pade v najhujšo gospodarsko recesijo in da se mi, državljani svo- bodnega sveta, otresemo strahu pred prihodnostjo ter bolj optimi- stično gledamo na čas okrevanja. Visok delež starejše populacije, premajhne kapacitete na nivoju ustrezne bolnišnične infrastruk- ture (število postelj za intenzivno nego, število respiratorjev in dru- ge opreme, število zdravstvene- ga osebja …) so ključni faktorji, na katerih temelji trenutna kriza držav, ki niso sposobne nuditi to- liko pomoči, kolikor je zahteva iz- bruh virusa. Covid-19 se za razliko od ostalih tipov sezonske gripe pojavi časovno zelo koncentriran. Države, kot je Slovenija, ki vedo, da so nepripravljene na izbruh epi- demije, lahko na začetku nastopijo le s strategijo zajezitve okužbe. Enako, kot je naredila Italija. Neka- tere druge države, kot na primer Tajvan, so ukrepale preventivno že decembra in s pomočjo metapo- datkov izolirale oziroma kontroli- rale morebitne vire okužbe. Tajvan in delno Južna Koreja sta dokaz, da se z virusom da (pre)živeti. Priporočljivo je, da države po prvi fazi nadzorovanja razmnoževanja virusa pristopijo k preoblikovanju lastne strategije tako, da najprej omogočijo istočasno vrnitev k nor- malnemu delovanju gospodarstva in zagotovijo vsem državljanom možnost primerne oskrbe v pri- meru okužbe oz. izbruha bolezni. Dolgoročna blokada ekonomije bi imela neznosne socialne posledice, zato je treba čim prej reaktivirati gospodarstvo. Prioriteta – vzpostavitev proizvodnje vseh nujno potrebnih zdravstvenih pripomočkov in storitev V trenutni situaciji moramo biti osredotočeni na proizvodnjo izdelkov in storitev za potrebe zdravstva. Prioriteta vseh vladnih ukrepov bi morala biti vzpostavi- tev proizvodnje vseh nujno potreb- nih zdravstvenih pripomočkov in instrumentov, ki bodo zdravstve- nemu osebju omogočili nemoteno delovanje ter oblikovanje novih kapacitet za intenzivno nego. Slo- venija je sodobna država, ki lahko v nekaj tednih preoblikuje lastne zmogljivosti v proizvodnjo opreme in ad hoc bolniških prostorov. Nje- na majhnost se tokrat lahko izkaže kot velika prednost pri prilagajanju zunanjim razmeram. Ob upošteva- nju dobre prakse drugih držav, ki so znale izkoristiti big data sisteme in napovedi najsodobnejših algo- ritmov, bi se država lahko vrnila k (skoraj) normalnemu življenju že v relativno kratkem času. Iz pasivne »strategije zajezitve in kontrole okužbe«, ki temelji na defi citu sredstev in struktur, bi bilo nujno preiti na »strategijo zajamčene nege«, ki temelji na prisotnosti potrebnih sredstev, opreme, struk- tur in ustreznih človeški virov. Tiste države, ki bodo to znale izpeljati, ki bodo torej oblikovale kratkoročno gospodarsko strategijo, bodo ob- čutile precej manj gospodarskih posledic v času svetovnega okreva- nja in tako tudi pomagale drugim, da ne padejo v paniko. V času, ko celotno gospodarstvo temelji le na zaupanju, bi panika povzročila sve- tovni zlom. Izbruh virusa oziroma nadzor nad njim bo imel velik vpliv na makroekonomsko sliko države. Javne fi nance dlje časa ne bodo uravnotežene zaradi ukrepov, ki jih bo morala sprejeti država, in zaradi pričakovanega nižanja prihodkov. Država bo morala ukrepati s spod- bujevalnimi proticikličnimi ukrepi. Nujno je, da DZ čim prej umakne fi skalno pravilo iz ustave Republike Slovenije. Države obstajajo zato, da dr- žavljanom omogočajo varnost in razvoj. Svet in gospodarstvo se v preteklosti nista ustavila niti v času kuge. Kmetje in trgovci so morali delovati še naprej, če je človeštvo želelo preživeti. V 21. stoletju ne smemo ukrepati nič drugače. Stra- tegija zajamčene nege bi omogoči- la nov zagon notranjega gospodar- stva, preživetje davčnega sistema, blažitev vseh negativnih posledic trenutne zaustavitve trga dela in dolgoročno prednost pred ostali- mi. Istočasno bi strategija zajam- čene nege zagotovila vso potreb- no nego in oskrbo državljanom, ki bi jih prizadel virus, dokler ne bo izumljeno cepivo. Kakšni so lahko prvi konkretni ukrepi znotraj strategije zajamčene nege - Aktivacija vseh subjektov in usmeritev v proizvodnjo zaščitnih mask, respiratorjev in druge medi- cinske opreme ter pripomočkov za pomoč pri preprečevanju širjenja vi- rusa in reševanju človeških življenj. - Postavitev novih kapacitet in- tenzivne nege na način, da se aktivira in dodatno opremi in- frastrukturo, ki že obstaja in v tem trenutku sameva: to so slovenska termalna zdravilišča. - Takojšen preklic ustavnega pravi- la uravnoteženih fi nanc, ki bo drža- vi omogočilo reševanje akutnih go- spodarskih problemov. Dr. Laris Gaiser  Kako premagati krizo in preživeti Strategija zajamčene nege za ponoven zagon in razvoj države v času pandemije Soočenje z največjim izzivom v novejši zgodovini človeštva zahteva out-of-box razmišljanje in inovativne stra- tegije. Zakaj je pomembna gospodarska obveščevalna dejavnost? Kako se iz strategije nadzora nad okužbo pre- usmeriti v strategijo zajamčene nege? Kako se lahko države, danes ujetnice virusa, preoblikujejo v njegovega upravljavca? Foto: Arhiv ŠT Dr. Laris Gaiser, predsednik Slovenskega panevropskega gibanja, strokov- njak za geopolitiko in geopolitično ekonomijo Zajezitev virusa do pričetka poletja? Po najbolj optimističnem scenariju italijanska vlada ocenjuje, da bo zajezitev širjenja virusa Covid-19 uspela nekje do začetka poletja. Slovenija, tako kot večina ostalih evropskih držav, s časovnim zamikom sledi razvoju dogajanja v Italiji, številne druge države se bodo s krizo začele soočati šele kasneje in predvidevamo lahko, da se bo svet – dokler strokovnjaki ne bodo našli učinkovitega cepiva – kar nekaj mescev moral soočati s težkimi gospodarskimi, socialnimi in političnimi razmerami. Popolno blokiranje življenja za dva ali tri mesce ter kasnejše počasno okrevanje v zahodnih državah bo imelo za posledico globoke socialne spremembe, če naše vlade v najkrajšem možnem času ne bodo izbrale drugačnega načina reševanja krize. Tudi ZDA utegnejo utrpeti hude posledice širjenja virusa, to pa pomeni zelo nepredvidljivo situacijo zaradi nedelovanja trgov in posledično možne ponovne nacionalizacije gospodarstev. Treba bi se bilo izogniti najtemnejšemu scenariju, ki lahko pripelje do znatne izgube človeške blaginje. Foto: Arhiv ŠT Štajerski TEDNIK torek, 24. 3. 2020  COLOR CMYK stran 18 torek  24. marca 2020Na sceni18 Nadvse uspešni narodno-za- bavni ansambel Vikend, ki je večkrat slavil tudi na ptujskem festivalu narodno-zabavne glas- be, je zapustil dolgoletni član Rajko Petek. Bil je njegov vodja, harmonikar, bobnar, klaviatu- rist, humorist in povezovalec. „Verjamem, da bodo fantje ustvarili še ogromno lepih viž in še naprej razvajali poslušalce. Odlo- čitev je bila težka, člani ansambla so me podprli in razumeli, četudi so si želeli, da bi skupaj ostali še naprej. Želja po prostem času z družino je bila odločilna. Življe- nje nas vodi skozi različna obdob- ja, otroštvo, mladost, najstništvo, odraslost. Prav vsako je nekaj po- sebnega. Skozi vse življenje se uči- mo, pomembno pa je, da sledimo srcu. Moje srce je kljub predanosti do slovenske narodno-zabavne glasbe pred enim letom začutilo, da bi rado čas posvetilo svoji dru- žini, ki me je podpirala skozi vsa ta leta. Odločitev ni padla kar čez noč, saj smo morali s člani ansam- bla narediti skupni načrt o tem, kako naprej,“ pove Rajko Petek. Člani ansambla Vikend so odlični glasbeniki, vsak igra po več instrumentov, zato ni bilo pro- blema narediti nov sestav. Gregor Gramc bo sedaj tako poprijel za harmoniko, Miha Lesjak bo zai- gral na basu, na kitari ostaja Miha Volk, Primož Osek bo še naprej razveseljeval s svojim nasmehom in odličnim vokalom. Glede petja se nič ne bo spremenilo, saj fantje še vedno ostajajo prepoznavni po istem štiriglasnem petju. Rajko verjame, da se bo s fanti še veli- kokrat družil, jih obiskal na vajah, saj ostajajo dobri prijatelji. Z ve- seljem jih bo spremljal na njihovi poti in jih maksimalno podpiral. V ansamblu je imel veliko vlog, prav vsako od njih je opravljal z veliko mero odgovornosti in s srcem. „Če delaš tisto, kar te vese- li, ti nikoli ni nič težko. Všeč mi je bilo širiti pozitivno energijo med gledalce, poslušalce in vse ljudi, ki smo jim igrali. Vedno sem po- izkušal s svojim humorjem ljudi sprostiti, jih spraviti v tisto stanje, da so vsaj malo pozabili na svoje probleme v tem hitrem tempu življenja. Verjamem, da bom to pozitivno energijo širil še naprej, ko bom s svojo harmoniko zaigral prijateljem, znancem za svojo in njihovo dušo,“ je povedal Rajko Petek. Glasba mu je bila tako re- koč položena v zibelko. Odraščal je v prijetni vasici Lipje, ki spada pod Vinsko Goro. Že kot mlad fantič je bil prisoten na raznih druženjih na vaseh (godovanja, ličkanje koruze, spravljanje sena s travnikov, različna sosedska po- moč), kjer so s sosedi prepevali ljudske pesmi, poleg pa je vedno bila frajtonarica. Na vasi je bila tudi skupina, Lipnška banda, ki je širila dobro voljo. Od njih se je Rajko naučil ogromno ljudskih pesmi. Že kot otrok je izjemno rad poslušal Lojzeta Slaka, Fante s Praprotna, Fante z vseh vetrov, ansambel Braneta Klavžarja in druge. Za narodno-zabavno glas- bo pa so ga navduševali tudi soro- dniki, glasbeniki: Franc Žerdoner, Jani in Edo Rednak, Jože in David Sredenšek. Na oder je prvič stopil že v osnovni šoli, ko se je udeležil raznih prireditev: Pokaži, kaj znaš, Zlata harmonika Ljubečne, Koz- jak poje in igra ter drugih. Glasba je naše življenje „Glasba je nasploh naše življe- nje. Brez glasbe bi bilo življenje pusto, turobno. Še naprej bom igral harmoniko in ustvaril marsi- katero prelepo vižo. V veliki meri in z veseljem bom spremljal našo domačo narodno-zabavno glasbo še naprej, podpiral vse ansamble, ki se trudijo, da bodo naše sloven- ske korenine ostale močne, da bo naša domača glasba živela še mno- go, mnogo let. Dokler bo le-ta na slovenski zemlji, do takrat bo tudi obstajal slovenski rod. Že mogoče, da se svet ne vrti zaradi glasbe, ven- dar pa se je zaradi nje vredno vrteti z njim,“ je še povedal Rajko Petek. SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Rajko Petek, bivši član ansambla Vikend „Še naprej bom igral harmoniko in ustvarjal viže“ Foto: zasebni arhiv Rajko Petek s harmoniko Na ljubljanski veterinarski fa- kulteti pojasnjujejo, da je »zelo verjetno, da je bil pri prenosu SARS-CoV-2 iz živalskih rezervo- arjev na človeka vključen vmesni gostitelj. Genetske analize virusa kažejo, da njegovi predniki izvi- rajo iz netopirjev, trenutno pa še nimamo podatkov o potencialnem vmesnem gostitelju, so pa to lahko različne živalske vrste, vključno z divjimi živalmi, domačimi živalmi, torej ljubiteljskimi ali rejenimi, in potepuškimi živalmi«. Trenutno je aktualna domneva, da virus izvira iz netopirja, od katerega se je pre- nesel na luskavce in z njih na ljudi. Okuženi brez ljubkovanja svojih ljubljenčkov Kljub temu da glede na doslej zbrane informacije torej ni do- kazov, da bi domače živali lahko prenašale virus ali zbolele zaradi okužb z novim koronavirusom, pa vseeno velja previdnost ob stiku z bolnimi živalmi in pokvarjenimi živalskimi proizvodi ter izogibanje stikov s potepuškimi psi in mačka- mi, glodavci, pticami in netopirji, pravijo. Še posebej pozorne naj bodo osebe, ki prebolevajo akutno okuž- bo dihal, dodajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in jim svetujejo omejitev stikov z domačimi živalmi. To pomeni, da živali ne božajo, objemajo, ljubku- jejo ali si delijo hrano z njo. Živali naj okužene osebe tudi ne ližejo. Če je le mogoče, naj za živali skrbi zdrava oseba v gospodinjstvu, če pa se okužena oseba ne more izo- gniti stiku z domačimi živalmi, naj nosi obrazno masko, pred stikom z živaljo in po njem pa naj si obve- zno umije in razkuži roke. »Lastniki živali, ki so v domači karanteni ozi- roma samoizolaciji, naj svoje ljub- ljenčke seveda obdržijo pri sebi, vendar naj se živali ne oziroma čim manj gibljejo zunaj,« še pravijo na NIJZ. Poboji potepuških psov in mačk Zaradi suma, da se je novi koro- navirus na človeka prenesel z divjih živali, je Kitajska že lani decembra prepovedala uvoz in prodajo div- jačine. Kot rečeno, za glavnega osumljenca za izbruh virusa velja luskavec, ena od številnih ogrože- nih divjih živali, ki jih za hrano in v tradicionalni kitajski medicini pro- dajajo na tržnicah Vuhana, kjer se je pandemija tudi začela. S Kitajske prihajajo tudi žalostna poročila o množičnih pobojih psov. Tamkajšnje oblasti, predvsem va- ške, naj bi namreč že vse od začet- ka leta ljudem naročale, naj pobije- jo svoje domače živali, čeprav vsaj zaenkrat ni nobenih znanstvenih dokazov, da bi se okužba z novim koronavirusom prenašala preko domačih ali hišnih živali ali živil živalskega izvora. Kitajce je še po- sebej prestrašil primer okuženega zakonskega para s psom, ki so ga prav tako testirali, test pa je poka- zal na »nizko pozitivnost«. Vendar strokovnjaki pri tem opozarjajo, da to še ne pomeni, da je tudi pes okužen, kajti rezultat testa je zara- di okuženosti lastnikov bolj verje- tno le posledica kontaminacije iz okolja. Nič kaj bolje pa se ne godi ru- skim potepuškim živalim, saj jih pri- stojne službe tudi tam pobijajo, po- dobno kot so to po številnih mes- tih počele že pred dvema letoma, preden je Rusija gostila olimpijske igre v Sočiju. Voditeljica državne službe za nadzor nad zaščito pra- vic in dobrobiti potrošnikov Elena Andrejeva je celo javno potrdila, da v Moskvi izvajajo »veliko opera- cijo za popolno deratizacijo mesta ter lov na divje in potepuške živa- li«, kar so borci za pravice živali označili kot »neumno, neznanstve- no in kruto«, saj ukrep ni znanstve- no utemeljen. Slovenija  Novi koronavirus in domače živali Doslej nobenih dokazov o prenosu Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE) priporočata ljudem, da tudi v stiku z živalmi upoštevajo splošne higienske ukrepe, obenem pa se izogibajo stikom s potepuškimi živalmi. Foto: zasebni arhiv Rajko Petek z družino Foto: SD Foto: M24 Okuženi z novim koronavirusom naj svoje živali ne božajo, objemajo, ljubkujejo ali si delijo hrano z njo. Štajerski TEDNIK torek, 24. 3. 2020  COLOR CMYK stran 19 torek  24. marca 2020 Nasveti 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: 50 dag sveže svinjine, 1 večja čebula, 2 stroka česna, 1 žlica paradižnikove mezge, 1 žlička mlete rdeče paprike, 2 žlici moke, 1 dl rdečega vina, sol, poper, kumina, lovor, 2 srednje velika krom- pirja, 2 žlici maščobe. Na maščobi pražimo grobo nasekljano čebulo, strt česen in na kocke narezano meso toliko časa, da meso spus sok in spremeni barvo – porjavi. Dodamo moko, jo rahlo popražimo ter dodamo še mezgo in papriko. Zalijemo z vodo in rdečim vinom, začinimo in počasi kuhamo. Nazadnje v juho zakuhamo fino nariban krompir in kuhamo do mehkega. Če juho ponudimo kot samostojno jed, zraven postreže- mo kuhan krompir v kockah ali pražen krompir ali polnozrnate štručke. TOREK SREDA ČETRTEK rdeča kisla juha, pražen krompir, palačinke ocvrti piščančji medaljončki, špinača, pire krompir, puding cvetačna kremna juha, jetra v omaki, pražen krompir, jabolčni kompot PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK prežganka, ocvrte ribje palčke, krompirjeva solata, jogurtove rezine s sadjem goveji golaž, žemljice, kompot iz vloženega sadja kremna juha, puranji zrezki v omaki, kuskus, srbska solata, jabolčna pita krompirjev golaž, kranjska klobasa, rulada z marmelado Rdeča kisla juha Sočna jabolčna pita z orehi Priznam, nikoli si nisem mislila, da bo dala rozetastim solatam prednost pred našo dobro ljubljansko ledenko, glavnato kristalko. A v primeru iskanja največje pomoči narave seveda klorofi l zmaga pred okusom. Žal pa potrebujemo pomoč že danes. Mnogi seveda imate rastlinjake, v njih pa veliko zelenega. A tudi tam še lahko posejete nekatere, manj znane rastline, ki vam bodo hitro lahko v pomoč. In danes bomo govorili samo o teh. Klorofi l vsebuje skoraj vse vitamine, ki jih naše telo potrebuje. V našem telesu je vključen v proizvo- dnjo hemoglobina, s čimer igra ključno vlogo pri delovanju srca, mišic in živcev. Ima veliko železa za slabokrvne, veliko magnezija. Zakaj hitro rastoče zelene rastline Zakaj bi sejali še kaj drugega, če pa je solata tako dobra, pa tudi pridelati jo je dokaj enostavno? Mogo- če zato, ker nekatere rastline dobro naredijo v poletni vročini, ko se solata ne obnese najbolje, druge pa lahko sejemo že zelo zgodaj spomladi in predvsem pozno v jeseni. Posejemo jih, ko toča ali kaj drugega uniči pridelek, da je skleda čim prej spet polna zelenja. Danes, v teh kriznih časih pa potrebujemo čim več vitaminov, mineralov in drugih rastlinskih snovi čim prej. Vse omenjene rastline lahko sejete tudi v lonce na okenske police, ko vzkalijo, pa jih damo na balkone, na svetlo, na prosto. Užitni tolščak (Portulaca oleracea L.) Užitni tolščak je sorodnik dokaj neprijetnega plevela, ki na vrtu naredi velike rozete z okroglimi, temno zelenimi in odebeljenimi listi. Je pa tudi sorodnik cvetoče enoletnice, ki je bila nekoč in je še vedno zelo priljubljena za prekrivanje manjših gredic. Užitni tolščak se od svojega nekoliko nadležnega sorodnika razlikuje po barvi in velikosti listov, predvsem pa ni tako agresiven kakor vrtni. Listi so precej večji in rumeno zelene barve. V njih pa se skriva pravi zaklad vitaminov, mineralov in v rastlinskem svetu redkost – omega-3 maščobne kisline. Rastlina deluje antibiotično, preprečuje skorbut, je diuretik in pospešuje odvajanje vode, čisti telo, kar je prvo, kar moramo storiti vedno spomladi. V teh težkih časih pa je to še posebej pomembno. Listi so tudi bogat vir omega-3 maščobnih kislin, ki so zelo pomembne za preprečevanje infarkta in krepitev imunskega sistema. Uživamo ga v sokovih, v namazih, lahko pa ga tudi toplotno obdelamo, torej kuhamo v zelenjavnih in drugih jedeh. Čaj naj bi pomagal tudi proti bolečinam v želodcu in glavobolu. Vendar, POZOR, nosečnice ga ne smejo piti. Zeleni nasveti Hitri vitamini in minerali Zagotovo je ena izmed pomembnih sestavin rastlinskih delov tudi klorofi l, ki lahko prispeva veliko. Zato so vsi zeleni listi rastlin tisti, ki se jim ne smemo izogibati. Ko govorim o zelenih listih, mislim res zelene, torej dajemo prednost ohrovtu pred zeljem (ima več zelenih listov, pri zelju v bistvu jemo samo obeljene liste brez klorofi la), zele- nemu delu solate pred obeljeno sredico. Foto: Miša Pušenjak Sestavine: za testo: 100 g sladkorja, 500 g moke, 2 jajci, 200 g margarine, 1 pecilni prašek, 1 vanilijin sladkor, sol, limonina lupina, 2 žlici kisle smetane; nadev: 5 jabolk, sladkor po okusu, cimet, orehi. V posodi zmešamo sladkor, moko, jajci, margarino, pecilni prašek, vanilijin sladkor, sol, limonino lupinico in kislo smetano. Testo razdelimo na dve polovici. Polovico ga damo v namaščen pekač in obložimo z nadevom, ki ga naredimo tako, da jabolka olupimo in naribamo. Če so zelo mokra, jih ožamemo. Dodamo sladkor in cimet. Primešamo še sesekljane orehe. Po nadevu razdelimo drugo polovico testa. Pečemo približno 30 minut pri 180 °C. Užitni tolščak sejemo, ko se zemlja segreje vsaj na 10 oC, vrstice naj bodo 20 cm narazen, v vrsti pa je lahko sejan na gosto. Zdaj je za setev na prosto še prezgodaj, lahko pa ga posejete v lončke in kasneje, ko bo toplo, presadite na prosto. V rastlinjake pa se že lahko seje. Že tri tedne po setvi začnemo obirati njegove odebeljene liste, ki jih uporabljamo kot svež, poživljajoč dodatek vsem poletnim solatam, lahko jih jemo tudi kot špinačo ali stisnemo v sok. Imajo osvežilen, kiselkast in nekoliko slan okus. Odlično popestrijo tudi okus različnim namazom. Njegovega sorodnika, zimski portulak, pa še lahko posejete. Zelo hitro bo dal veliko zelene mase, polne svežega, domačega C-vitamina in seveda klorofi la. Rukola in azijske listnate rastline Rukola in azijske listnate rastline so skupina rastlin iz rodu križnic. Tudi te sejemo za uživanje pred- vsem v svežih solatah, pogosto samo kot dodatek že znanim solatam, narezkom, seveda pa jih lahko tudi stisnemo v presne sokove ali uživamo kot špinačo. Križnice pa so na prvem mestu med vrtninami, ki jih uživamo zato, da krepijo naše telo. Gredico za setev azijskih listnatih rastlin in rukole pripravimo plitvo, lahko jo pognojimo z 1–2 l komposta/m2. Sejemo v vrstice 20 cm narazen, v vrsti pa tako kakor vse berivke sejemo dokaj na gosto. Tri tedne po setvi liste že prvič porežemo. Vedno režemo tako, da ne poškodujemo sredic, srčkov rozet. Potem bo pridelek možno porezati večkrat. Ko nam spomladansko setev začnejo napadati bolhači, je edina rešitev zastreti tla s pokošeno travo. V jeseni pa lahko poleg tega setev obdamo še z listi in poganjki paradižnika, saj temu škodljivcu ta vrtnina zelo smrdi. Vendar zastrta tla in paradižnik učinkujeta samo takrat, ko škodljivca ni veliko. Poletni, suhi dnevi so zanj odlični, takrat ga na tako preprost način ne moremo pregnati. Azijske listnate rastline, predvsem pa divja rukola, so lahko tudi v neogrevanem rastlinjaku celo zimo. V najkrajših in najhladnejših dnevih leta se sicer ne obraščajo, režemo pa jih lahko zelo hitro spomladi. Štajerski TEDNIK torek, 24. 3. 2020  COLOR CMYK stran 20 torek  24. marca 2020Križemkražem20 ARAPAJMA - ena največjih rib celinskih voda, ki živi v Amazonki, ENIAC - prvi elektronski računalnik, EREHTEJON - tempelj na Akropo- li, OLEŠA, Jurij - ruski pisatelj, SCHWARZ, Marco - avstrijski alpski smučar KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (45) »Nikoli ne bi verjela, da je lahko življenje na ladji tako mirno,« zapišem v dnevnik, medtem ko srkam sicilijan- ski kapučino. Po sedmih do enajstih mese- cih na morju delavcem pripada približno dvomesečni dopust. Minilo je šele pol leta, a smo za- radi letnega ladijskega servisa (drydock) zaposleni predčasno zaključili pogodbo. Nekateri so bili preusmerjeni na nove ladje, drugi smo lahko odšli domov. Vendar je, še preden bi mama skuhala nedeljsko kosilo, prišlo povabilo za delo na ladji, ki bo zaplula proti Japonski. V poto- valko sem na mesto, kjer so bili debeli puloverji, bunda, kapa, šal, rokavice in zimski škornji, ki sem jih potrebovala na severu, stlačila lahka oblačila – in že sem drvela proti Palermu, od koder bomo kmalu krenili na dolgo pot skozi Sueški prekop. Trenutno smo na suhem. Vzdušje je sproščeno, potnikov še ni. Delavci ladjo še zmeraj popravljajo, čistijo in belijo – mi, fotografi , pa se prekladamo iz kota v kot. »Ta fotoaparat naj bo tu zgoraj,« pravi prvi. »Ne, tu se jo boljše vidi,« odvrne drugi. Sodelavca sta zagreta, kot če bi bila od tega odvisna prihodnost civilizacije. Šef, tokrat Italijan (za Romunom, Indijcem in Bo- sancem), nas po nekaj dnevih le reši pred kronično zdolgoča- senostjo – odpelje nas na pico in limončelo (italijanski liker iz močnega žganja, sladkorja in limonine lupinice). Jutri se na- mreč vkrcajo gostje in skupaj potujemo do pet tisoč navtič- nih milj (približno dvajset dni) oddaljenega Dubaja. Vsak se pripravlja po svoje. Mi tako, da zvrnemo še enega. Fotografi rati brezvoljne in zaspane goste ni mačji kašelj. Foto: M. Toplak Sicilija: Palermo, Italija Kot ugotavljajo slovenski sta- tistiki, so zdravi ljudje veliko bolj zadovoljni s svojim življenjem kot tisti z zdravstvenimi težavami, višje- in visokošolsko izobraženi bolj od manj izobraženih, dijaki, študenti bolj od delovno aktivnih, brezposelnih in upokojencev, med moškimi in ženskami pa v zado- voljstvu ni večjih razlik. Ali se oseba počuti srečna ali ne, je torej odvis- no od veliko dejavnikov. Marsikaj se sicer da pojasniti z ekonomskim stanjem v državi, ne pa vsega, menijo na statističnem uradu. Po- gojev za občutek sreče namreč ne ustvarjajo le blaginja v državi, niti ne fi nančno stanje gospodinjstva oz. posameznika, temveč tudi po- ložaj na trgu dela ter predvsem zdravstveno stanje oseb. Slovenija  Mednarodni dan sreče Sreče ne ustvarja le blaginja, temveč tudi zdravje 20. marca smo obeležili mednarodni dan sreče. V Sloveniji se počuti srečne ves čas ali večino časa več ljudi, kot je povprečje držav Evropske unije. Najverjetneje bi bili v tem obdobju epidemije podatki drugačni, saj mnogi povezujejo srečo ravno z zdravjem. In če povežemo zdravje ter srečo in slogan ‚ostani doma‘, dobimo pregovor: Vsak je svoje sreče kovač. Foto: M24 Slovenija se je glede na delež srečnih oseb v 2013 uvrstila na 12. mesto, gle- de na povprečne ocene zadovoljstva s fi nančnim stanjem v gospodinjstvih pa na 18. mesto. Potrošniki zelo optimistični Statistični urad skuša analizirati tudi zadovoljstvo potrošnikov. Po zadnjih podatkih so prebivalci Slo- venije v zadnjem času precej bolj zadovoljni kot v preteklosti, kajti kazalnik zaupanja potrošnikov je januarja 2018 dosegel rekordno vi- soko vrednost, in sicer vrednost 2; dolgoletno povprečje od leta 2005 naprej je bilo namreč –20 (vred- nost kazalnika pa je lahko od –100 do 100). Zadnji primerljivi podatki o zadovoljstvu z življenjem na rav- ni EU-28, ki so na voljo, pa so iz leta 2013. Slovenija je po teh podatkih dosegla povprečno oceno, ki je bila enaka povprečni oceni celotne EU-28, in sicer 7,0. Z najnižjo pov- prečno oceno so zadovoljstvo z življenjem ocenili v Bolgariji (4,8), z najvišjo pa na Danskem in Finskem (8,0). Tudi podatki o deležu oseb, ki so se počutile srečno, so iz leta 2013. Statistiki so ugotovili, da je bil delež oseb, ki so pred sedmimi leti povedale, da so se v zadnjih štirih tednih (pred anketiranjem) ves čas ali večino časa počutile srečne, nekoliko večji od povprečja držav članic EU-28. V Latviji in Grčiji je bilo takih oseb, ki so se počutile srečne, najmanj (nekaj več kot 30 %), na Islandiji in na Nizozemskem pa največ (več kot 80 % v vsaki). Kaj je sreča Na statističnem uradu so odgo- vorili tudi na vprašanje, kaj je sreča. Menijo, da lahko srečo defi niramo na več načinov. »Ena najsplošnej- ših (fi lozofskih) defi nicij je, da je sreča stanje popolne zadovoljitve in odsotnost vsakršne želje. Slo- var slovenskega knjižnega jezika navaja za pojem sreča več pome- nov; najbližji pojmovanju sreče, kakršno odražajo tu prikazani po- datki, se zdita naslednji razlagi: 1. razmeroma trajno stanje velikega duševnega ugodja in 2. naključje, okoliščine, ki vplivajo na ugoden izid, potek česa.« Seveda pa je zadovoljstvo z živ- ljenjem in s tem sreča posamezni- ka močno odvisna od posamezni- kovih preferenc, tj. od tega, čemu kdo daje prednost, in od njegovih pričakovanj. Kot je že zapisal moj- ster rim Tone Pavček: »Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne pod palcem skrit zaklad. Sreča je, ko se delo op- ravi. In ko imaš nekoga rad.« Štajerski TEDNIK torek, 24. 3. 2020  COLOR CMYK stran 21 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 24. do 30. marca 2020. 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺ €€  Bik  ☺☺ €€€  Dvojcka  ☺☺☺ €  Rak  ☺☺ €€  Lev  ☺☺☺ €  Devica  ☺☺ €  Tehtnica  ☺ €€  Škorpijon  ☺☺☺ €€  Strelec  ☺☺ €€€  Kozorog  ☺☺ €€  Vodnar  ☺☺☺ €  Ribi  ☺☺ €€€  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 30. marca. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s ku- pončkom z izpolnjenimi osebnimi podat- ki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pra- vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade.Podarja jo Knjigarna Bukvica iz Ptuja. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: David Kaučič, Ormož. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Foto: ČG 8 7 5 6 8 1 9 3 1 8 7 3 4 6 2 1 5 1 3 7 1 4 6 4 2 5 torek  24. marca 2020 Za kratek čas 21 Kako ste kaj preživeli minuli teden, dragi moji? Ste ubogali nadrejeno oblast in se osamili? Ali pa vsaj sparili, če so nam že druge veččloveške dejavnosti onemogočene ... Nekateri so seveda množično oblegali trgovine. Ker so se pred tedni posmehovali tistim, ki so se še pred neposredno nevarnostjo oskrbeli z nekaj več živili in sedaj nimajo niti najmanjše potrebe, da bi se drenjali po trgovskih centrih. Takrat smo slišali posmehljive komentarje: »A se boste z makaroni in moko borili proti virusom?« Ne, dragi posmehljivci, bomo pa se zaščitili tako, da ne bomo nikamor šli, ker ne bo potrebe. Res, da ne bomo jedli italijanske đentile ali španske ledenke, bomo pa nabirali domači repincelj in pojedli vloženo rdečo peso, ki smo jo kupili takrat, ko smo lahko mirne duše šli v trgovino trikrat na dan! Zaloga pride prav takrat, ko je kaj narobe. In če kdo še vedno misli, da pri nas ni nič narobe, potem mu ni pomoči ... Spomnim se, da smo se v nekdanji državi enkrat letno šli ‚nič nas ne sme presenetiti‘. In nekoč smo v tem okviru imeli celo predavanja (obvezna za vse občane!) o tem, kaj bi moral človek imeti doma v svoji shrambi za primer, da bi hudič šalo vzel. Malo tega, malo onega – ne preveč, ampak za preživetje v razmerah, ko bi lahko bila oskrba motena. Seveda smo se v sedanji demokraciji od tega anarhično distancirali, ker človek vendar ima pravico s svojim denarjem kupovati 24 ur na dan! Malo morgen! bi se reklo sedaj, ko morajo drugi skrbeti za to, da bodo naše riti na varnem. Na varnem pa bodo doma. In če tega ne razumemo, nas bo pa po žepu udarilo, ko bomo poskušali biti pametnejši od države in trmariti s svojimi demokratičnimi potrošniškimi svoboščinami. Ker če še niste opazili – sedaj so drugačni časi! Kaj torej početi doma? Sprehod do kopalnice, kuhinje, dnevne sobe, po hodniku gor in dol, s praznimi rokami ali z metlo in krpo v rokah. Človek kar verjeti ne more, kje vse pajki naredijo pajčevino! Lahko pa se greste šole: slovenščina: branje Štajerskega tednika; glasbena vzgoja: poslušanje Radia Ptuj; matematika: štetje denarja ‚v nogavici‘ in računanje, koliko smete porabiti do naslednje plače ali penzije; zemljepis: napišite seznam krajev, kamor letos gotovo ne boste šli na dopust; zgodovina: spominjajte se dobrih starih časov, ko ste bili še lepi in mladi ... Pa naj vam tudi drugi osamitveni teden hitro mine! Daleč od šanka Prvi osamitveni teden Strokovnjaki in zdravstvene organizacije tako poudarjajo, da je dovolj, če svoje domove in delovne prostore redno čistimo z doma pripravljenimi čistili, ki niso nevarna za okolje in zdravje. Imajo pa tudi to prednost, da so precej cenejša in jih je precej preprosto pripravi- mo. Po priporočilih je smiselno uporabljati difuzorje, ki prečistijo tudi zrak in ga s pomočjo nekaj kapljic eteričnega olja primerno razkužijo, odišavijo in navlažijo. Kljub uporabi difuzorjev pa ne pozabimo na primerno zračenje prostorov. Če je v vašem gospodinjstvu tudi manjši otrok ali dojen- ček, prostor, v katerem ste imeli difuzor z eteričnim oljem, najprej dobro prezračite. Eterična olja bodo očistila zrak Dovolj bo, če boste površine svojega doma obrisali s krpo, namo- čeno v vročo vodo, ki ste ji dodali nekaj detergenta za ročno pomiva- nje posode in nekaj kapljic izbranega eteričnega olja. Priporočamo eterično olje evkaliptusa, čajevca, poprove mete ali sivke, ki delujejo antibakterijsko in antiglivično, obenem pa zagotavljajo prijeten vonj. V kombinacijo čistil, ki ste jo pripravili z alkoholom ali alkoholnim kisom, ni treba dodajati ničesar drugega, niti eteričnih olj, saj sta al- kohol in kis sama po sebi dovolj močni sestavini za uspešno dezin- fekcijo. A če ste se odločili, da boste dodali nekaj kapljic eteričnega olja sivke, evkalipta ali poprove mete, boste s tem prečistili in osve- žili zrak. Aromaterapevti zagotavljajo, da je kombinacija alkoholne- ga kisa, vode in nekaj kapljic eteričnega olja lahko celo močnejša od trgovinskih sredstev za dezinfekcijo. Zavedati se moramo, da so v komercialnih sredstvih pogosto sintetične sestavine, nerazgradljive kemikalije in alergeni vonji, ki škodujejo tako vašemu zdravju kot oko- lici, saj se akumulirajo v okolje in postanejo eden od glavnih vzrokov onesnaženja. Slovenija  Čiščenje domov in delovnih prostorov Nasveti za varno dezinfekcijo doma Večina trgovinskih sredstev za čiščenje ima v veliki meri antibakterijsko delovanje, a pri tem pozabljamo, da ta čis- tila uničijo tudi bakterije, ki so za človeka koristne. Kot po- udarjajo strokovnjaki, zaradi preveč »čistih« domov in vse pogostejše uporabe čistil, ki gre v številnih domovih izpod nadzora, dezinfi ciranje stanovanja pri otrocih in ljudeh po- gosto povzroča alergije, kožna obolenja in pojav avtoimun- skih bolezni. Foto: Profimedia/M24 Štajerski TEDNIK torek, 24. 3. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  24. marca 2020Poslovna in druga sporočila22 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i ZAUPANJA VREDNA TRGOVINA! Nakupovalni 49,90 € 29,90 € GARANTIRANA @najnakupi -20% IZDELANO V ITALIJI -17% • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 Štajerski TEDNIK torek, 24. 3. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  24. marca 2020 Oglasi in objave 23 Življenje celo si garal, za dom in bližnje vse si dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V SPOMIN 22. marca je minilo 15 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Stanislav Plajnšek IZ ZABOVCEV 6B Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče na njegovem grobu. Njegovi najdražji Od ponedeljka, 16. marca, vas na prodajnih mestih čaka revija samih dobrih novic NE SPREGLEJTE! – edini pravi vodnik za preživetje! Revija samih dobrih novic tokrat predstavlja: Združimo moči za samooskrbo! LEKCIJA VIRUSA Tako majhen virus, pa tako veliko spoznanj! + Do kože prijaznejša domača razkužila VELIKONOČNA POJEDINA za več energije in razstrupljanje Mala šola semenjenja KAR SI SEME ZAPOMNI,TO RASTLINA ZNA Najboljši pripravki ZELIŠČARICE PROTI KLOPOM Znani razkrivajo MOJA POMLADNA SUPERHRANA Oleg Genadijevič Torsunov o harmoničnih odnosih LJUBEZEN JE NAD PRINCIPI Ženska potrebuje nežnost, moški podporo Vem, kaj jem! VEČ KOT 40 OKUSNIH IN ZDRAVIH JEDI Revija v praktičnem formatu - prijazna do vseh okusov in načinov prehranjevanja Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovi- no ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Ro- gaška Slatina. Tel. 041 785 318. Terezija Kostanjevec, roj. Zadravec, Cvetkovci 94, roj. 1934 – umrla 11. marca 2020; Karlo Turin, Ormož, Cvetlična ul. 18a, roj. 1928 – umrl 13. marca 2020; Alojzija Kšela Rakuša, roj. Raušl, Sv. Tomaž, Mezgovci 6, roj. 1931 – umrla 13. marca 2020; Hilda Leopold, roj. Kraner, Ihova 33, roj. 1943 – umrla 13. marca 2020; Karel Šuligoj, Apače 59a, roj. 1944 – umrl 12. marca 2020; Stanko Krajnc, Vareja 58, roj. 1947 – umrl 14. marca 2020; Marija Habjanič, roj. Brumen, Moškanjci 100, roj. 1936 – umrla 15. marca 2020; Anton Čepin, Bratislavci 4a, roj. 1935 – umrl 10. marca 2020; Franc Štrafela, Spuhlja 44, roj. 1937 – umrl 13. marca 2020; Avgust Glavač, Apače 285, roj. 1975 – umrl 14. marca 2020; Sergej Pavličev, Vičava 77, roj. 1940 – umrl 16. marca 2020; Slavko Simonič, Brezovci 7, roj. 1965 – umrl 16. marca 2020; Marija Skledar, roj. Pernek, Ptujska Gora 83, roj. 1946 – umrla 17. marca 2020. Umrli so KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. V BREZPLAČNO obdelavo oddam vinog- rad s hiško na odlični lokaciji nad Vid- mom, Dravinjski Vrh 34. Tel. 041 706 237. Vsako sredo ZA ZVEZDE www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKE INTERVJU Igor Muževič, zdravnik: Še ateisti med nami smo začeli moliti za naslednje dni POLITIKA Prevzem oblasti v času epidemije: kdo so ključni možje Janeza Janše INTERVJU Roman Vodeb, psihoterapevt: Če se ne bi bal okužbe, bi dežural v trgovini DOSJE Slovenci preboleli smrtonosne bolezni: kugo, kolero in špansko gripo VSAKO DRUGO SREDO V MESECU 0 Ekskluzivne zgod w w w .m ed ia 24 .si VSAKO DRUGO SREDO V MESECU 6 x postercena: 2 ,9 9 € m ar ec 20 20 Ekskluzivne zgodbe s Floride v prodaji Štajerski TEDNIK torek, 24. 3. 2020  COLOR CMYK stran 24 Danes bo oblačnost proti vzhodu naraščala, na zahodu bo ostalo precej jasno. Dopoldne bo na Pri- morskem pihala zmerna do moč- na burja, ki bo popoldne oslabe- la, v notranjosti bo pihal okre- pljen severovzhodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do -2, v alpskih dolinah okoli -10, na Primorskem okoli 3, najvišje dnevne od 2 do 6°C. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Rojstva: Adrijana Jevšjak, Žibernik 19, Rogaška Slatina – deklica Lejla; Alenka Vnuk, Polenci 1, Polenšak – deček Patrik in deklica Isabela; Nastja Klanjšek, Župečja vas 5, Lovrenc na Dr. polju – deček Tilen; Barbara Janežič, Veličane 53, Ivanjkovci – deček Val; Andreja Perko, Nasipna ul. 5, Benedikt – deklica Lori; Dragana Popović, Kraigherjeva ul. 27, Ptuj – deček Gavrilo; Ema Rojht – deček Dominik; Polona Žalar – deček Izak; Petra Roj – deklica Hana; Teja Mlinarič – deklica Mia. Nekaj minut za prvim sunkom je bilo jasno; epicenter je bil pri naših južnih sosedih, na Hrvaškem, in si- cer sedem kilometrov od Zagreba. Potresni sunek, ki so ga zabele- žili ob 6.24, je stresel z magnitudo 5,3. Žarišče potresa je bilo deset kilometrov pod zemeljskim površ- jem. Potres, kot javlja Agencija za okolje, so zaznali prebivalci celot- ne Slovenije. Še posebno močno se je premikanje čutilo ob meji s Hr- vaško. Iz Dobove so tako poročali o glasnem bobnenju, tresenju tal, s polic pa so padali razni predmeti. Sprva je kazalo, da potres na Hr- vaškem ni terjal resnih posledic, a ni bilo povsem tako. Po tem, ko je samo okoli pol ure kasneje, okoli sedmih, streslo še enkrat, potres Zagreb, Podravje  Nedeljski potres prestrašil tudi veliko Slovencev Zagreb prizadel najhujši potres v 140 letih Nedeljsko jutro se je za marsikaterega Slovenca začelo precej stresno. Tik pred pol sedmo zjutraj so se namreč po celi državi začela intenzivno majati tla. In to ne le enkrat. Foto: Reuters/M24 Foto: M24 Mlade mamice z novorojenčki na ulici takoj po potresu; Klinika za ženske bolezni in porodništvo Petrova v Zagrebu je hudo poškodovana. Foto: SD Do preklica je prepovedano kurjenje na prostem. Slovenija  Od petka razglašena požarna ogroženost za vso državo Prepoved kurjenja v naravi Poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, je prepovedano tudi kuriti, je odločila Uprava za zaščito in reševanje. Po vsej državi že nekaj mese- cev vlada suša, samo letos je v naravi zagorelo 381-krat, še po- sebej pa je po podatkih centra za obveščanje število požarov naraslo v marcu. Ker se zaradi epidemije koronavirusa ljud- je zadržujejo doma, to hkrati pomeni večjo izpostavljenost gasilcev možnosti okužb. Veli- ko požarno ogroženost narav- nega okolja je zato uprava za zaščito in reševanje razglasila kot enega od ukrepov v boju pred okužbo s covidom-19 in k zmanjšanju ogroženosti gasil- cev. Do nadaljnjega tudi ni dovo- ljeno kuriti kresov ali požigati kjerkoli, kjer bi lahko povzročili požar, prepovedani so ognje- meti, pristojni organi pa bodo, kot zagotavljajo, upoštevanje razglasa poostreno nadzoro- vali. Tako močnega potresa ni bilo že zadnjih 140 let Predsednik države Zoran Milanović, predsednik vlade Andrej Plenković in zagrebški župan Milan Bandić so sporočili, da tako močnega potresa ni bilo že zadnjih 140 let in da je materialna škoda velika. Slovenski premier Janez Janša je po močnem potresu na območju Zagreba že govoril s Plenkovićem in Hrvaški ponudil pomoč. Zagotovil je tudi, da v Nuklearni elektrarni Krško (Nek) potres ni povzročil škode. Prej omenjena trojica je javila, da posledice pomaga odpravljati vojska. Foto: Reuters/M24 je imel ravno tako visoko magnitu- do, in sicer 5,0, so začele javnost dosegati grozljive informacije in fotografi je, ki so sporočale, da je Zagreb z okolico precej prizadet. »Padel je del zvonika, stare stavbe v centru so močno poškodovane. Ulice so prekrite z ruševinami. Ve- čina omar se je prevrnila. Pokala so stekla, lestenci so se majali. Groz- ljivo. Zavladala je panika. Vsi smo stekli na ulice,« je povedal Ivan F., prebivalec Zagreba. Zagrebčani kljub koronavirusu na ulicah »Bili so trije potresi, prvi malo po šesti uri z jakostjo 5,3. Epicenter je bil v Remetah, v Markuševcu. Ob sedmi uri je sledil še en potres jako- sti 5,0, ob 7.41 pa še tretji močnejši, ki je imel moč 3,7 po Rihterjevi le- stvici. Najhuje je v centru Zagreba. Tudi vzhodni del mesta je močno prizadet. V bolnišnicah je kaos. Vsi so pomagali seliti inkubatorje, matere so bežale, saj je bila Klinika za ženske bolezni in porodništvo Petrova v Zagrebu hudo poško- dovana. Vladala je panika, v kateri so ljudje pozabili na koronavirus,« je stanje opisala Zagrebčanka, ki je še povedala, da so bili nekaj časa tudi brez elektrike. Res močno so jo skupili zdravstveni objekti. Že v nedeljo so jih intenzivno pregledo- vali, da bi videli, ali je paciente in osebje spet varno spraviti vanje. Novorojenčke in mamice so na sre- čo hitro premestili drugam. Večina Zagrebčanov je čez dan še dolgo ostala zunaj, saj so jih tako pozvale oblasti in jim pri tem dejale, naj kljub vsemu pazijo na ukrepe zaradi preprečevanja širje- nja virusa in naj zato stojijo dovolj narazen drug od drugega. Del strehe težko poškodoval najstnico Žal se je kmalu pojavila tudi in- formacija o tem, česar so se vsi najbolj bali. Da so ljudje ujeti pod ruševinami in obstajajo žrtve. Sprva so hrvaški mediji javili, da je umrlo 15-letno dekle. Potem se je izkazalo, da je živa, a huje poško- dovana, in da se za njeno življenje še borijo. Nanjo je padel del stre- he. Še več ljudi je lažje in huje po- škodovanih. Seizmolog iz Arsovega urada za seizmologijo Mladen Živčić je po- vedal, da so potres najbolj čutili v krajih bližje Zagrebu. Spomnil je, da smo imeli v Sloveniji leta 1998 še močnejši potres. Šlo je za potres z magnitudo 5,6, ki je takrat na ve- liko noč prizadel Posočje. Vodja službe nujne medicinske pomoči v ZD Ormož Alenka Simonič je povedala, da so okužbo s koronavirusom potrdili pri dveh starejših moških, starih okrog 60 let. Njuno zdravstveno stanje je kljub bolezni dobro. Eden ima blage znake okužbe, drugi pa znakov za zdaj še nima. Prva oseba naj bi se okužila na zborovanju, ki je bilo pred približno dvema tednoma v Ormožu. Druga oseba, pri kateri so odkrili okužbo, pa je bila v kontaktu s prvo. Oba okužena sta v samoizolaciji, epidemi- ologi pa iščejo osebe, ki so bile v kontaktu z okuženima. Ormož  Potrjena dva primera okužbe s koronavirusom Starejša moška že v samoizolaciji Iz Zdravstvenega doma Ormož so v ponedeljek opoldne spo- ročili, da so zabeležili prva dva primera okužbe s koronaviru- som v občini Ormož.