Korun
Korunova (krorapirjeva) stebla nijso visoka kakor dreveaa, faijso nfti Jepa uJti dMitefo, in tudi plod (.*ad) ne krasoti .stpbla, kakor jaljoIJta in hrnškt, ki so največja lepota OTOčnenau drpvjn v jespoi. A vendar sp je konin pri-kupil vsaecmu človeku. Kako to? Grlejte otroci, to je zato, ker je kornn najcpnejša hrana ubožium Ijiulčra, in daje tudi gospodi teSno in oku^no jed, ako se dobro pripravi. Korun se skoraj v vsakej zemlji dobro obnese ter obrodf skoraj vsako leto, da-si zeI6 malo obdelovanja potrebnje.
Koruuovec požene h jednega samega konma, tudi iz jedne njegove po-lovice, ali celrf iz jednega samega oCesa. Korun se redko kedaj seje. da-sf nje-govo seme tudi lehko dobimo. Sem« se uavedi v okroglfh, zelenili, kakor crešaja debelih jagocfali, ki vise ob konitiovnm stebln. Cfetje ima helo, 111-dečkasto ali bledo-vtjolča3to, tedaj zel6 razlifiuo, kakor so tndi podzpmljioe razUčne barve ia debelosfci. Korau saduoo takoj xa pJugom v brazdp, aJi pa narediino jamice, ki so najmanj po i! deciinfltrov aaksebi; v jamice položimo kornn, ter ga potiej %agmeiuo x zemljo. Nato ga pustimo, da raste. Tio ju koruuovec po pždi visok, trtiba je korun okopati in ogrinjati. Meseca jnlija dozori najpred tako imeuovani zgodnji korun, katerpga nij vanio prnvcč in prezgodaj uživati, ker nezre! komn zdravjn zel6 škoduje. 0 sy. Miheli za&o6 tudi drug koruu izkopavati, ker o tem časi je korun zrel^ kar se pozoa na njegOTem zelis^i, ki vsahuje in eriio postaja.
Zdaj hiti vse ua poljt^. Možjo in žeiie izknpavajo pndzpmljice prav ralilo iz zenilje, a otroci jih pohirajo in znažajo na kup. Žc na poiji jih ?o<*ijo ter devljpjo d«bplpjže posebpj. diobnejSe zopet posebej. Otroci narpdč tndi ogenj, fcer v tem fiasa je že mrzJo, in pek6 konm v žrjaviei. Pečan korim prav dobro idišf, Zvečer se korau v koše pobere iu dom<5v izvozi, kjer ga, v zračnej ia ne ^c^orkcj kleti apravijo. Po nekaterih krajih ga Ludi v globoke jame name-čejo ju s slauio ali prstjo zadelajo, kjer sft prav dobro oUrani.               Ć.