Za gospodarje
Maribor, dne 11. decembra 1935.
Zakaj gnije sadje in zakaj je črvivo?
Velikokrat se nam stavi vprašanje, zakaj gnijo sadje? Marsikateri sadjar si je že belil glavo, toda do gotovega zaključka ni mogel priti.
Da sadje gnije, je neki vzrok. In tega vzroka si ne moremo drugače razložiti, kakor da pogledamo nekoliko globlje v okolico, kjer sadje cvete, raste in zori.
Za nas je važno, da poznamo vzroke gnitja in črvivosti, kajti širom Slovenskih goric, Haloz in Slovenske krajine je sadjarstvo zelo dobro in uspevajoče, le kakovost nam dela dostikrat velike skrbi, ker ga ne moremo vnovčiti.
Vzroki gnitja.
Sadje gnije radi tega, ker je okuženo i raznimi drobnimi glivicami, ki se s prostim očesom r.iti ne opazijo. Okuži se navadno tisto sadje, ki je na svoji površini poškodovano in tako imajo okuževalne glivice dovolj prostora za naselitev, odkoder se potem počasi zajedajo v notranjost sadežev.
Včasih povzroči gnitje sadja črv ali ličinka raznih žuželk. Najpogostejše gnitje pa povzročajo glivice kakor: Monika fructlgena, Monika cinerca, siva plesen, Botrytis cinerca, razne vrste Mu-cor, potem še gliv'ce Trichotrecium ro-seum. Pri nas je navadna in najnevarnejša Monika, ki ne okužuje samo sadja, temveč tudi veje in vejice, ki petem vsled okuženja počasi odmirajo. Na sadju napravi ta glivica nekoliko privzdignjene plesnate prevleke. Barva te prevleke je rjava ali sivkasto-bela. Tako okuženo sadje je veliko zlo za celokupno sadjarstvo. Če tako sadje ostane na drevesu do spomladi, včasih tudi še dalje, se spore ali klice, ki nastanejo na površini takega sadja, raznašajo poleni z vetrom na drugo sadje, na sadna drevesa in povzročajo okuženje. Ista glivica povzroča tudi pri jabolkom so-
rodnih sadežih pod gotovimi okolnost* mi takozvano črno gnitje. Razume so pa, da ne povzroča gnitja sadja samo ono okuženo sadje, ki je ostalo na dre* vesih, temveč tudi ono, ki' je padlo ža kot okuženo na zemljo. Večkrat opazimo pri natančnejšem ogledovanju sadja, nekako sivkasto-rjavo prevlako. To jo plesen. Povzročiteljica te plesni je glivica Botrytis cinerca, ki se pa ne naseli samo na sadju, temveč tudi na drugem zelenju, zato je njena opasnost tema večja. Ena najbližjih sorodnic te glivice se naseli celo na grozdju in povzroča takozvano plemenito gnitje grozdja. Ta glivica ima lastnost, da jemlje grozdju vso vodo. Tako se grozdne jagode začnejo sušiti in zgube gotovo množino kisline in sladkorja. Nekateri celo trdijo, da je grozdje s takimi jagodami zelo dobro za vino, ker ga popravljajo. Res je, da se take glivice sicer obnesejo na grozdju, ki raste na kameni te m svetu, toda tem škodljivejše pa so za peščena tla, posebno takrat, ko je vlažno leto. Isto je tudi s sadjem. Tista sadna drevesa, ki imajo gosto krono in polno, sadja in če so obkrožena še z višjimi sadnimi drevesi, da pride do njih le; malo solnčnih žarkov, potem trpe sadna drevesa na teh glivicah. Zato je razumljivo, da ta glivica povzroča sadju toliko škode, kakor glivica Monilia. Proti tem škodljivim glivicam pa druge' pomoči ni kakor ta, da se gnilo sadje pobere na drevesu in po tleh in ga je treba brezpogojno zakopati v gnoj. Paziti moramo, posebno pozimi1, da nir ostalo kako zgrbančeno sadje na drevesu. Kolikokrat se na žalost to opaža po vseh naših sadovnjakih. Zato je pa. nujno, če ga opazimo na drevesu, da’ ga brezpogojno utrgamo in zakopamo v gnoj. Tudi je treba v jeseni dobro očistiti tla pod drevesom tako, da ne bode ostalo prav ničesar na zemlji teh glivic. oziroma njihovih gnezd. Suhe veje je treba odrezati že v jeseni, preden je
100 —
listje odpadlo, ati spomladi, preden je listje pognalo. Tudi je zelo umestno, da veje, hi so bile polne gnilega sadja, v spomladi pred ozelenjeni in sicer v lepih in solncnih "dneh škropimo z 2—3% bordijsko vodo. (To je raztopina na 100 1 vode 2—3 kg apna in 2—3 kg modre galice.) S to raztopino uničimo klice glivic, preden sadje odcvete. Treba je tudi pregosto sadno krono razredčiti, da pride do sadja več solnca. Pri spravljanju sadja je treba posebno paziti na zdravo sadje in č;st prostor, kjer ga hranimo. Prostor naj ima v jeseni 8—10 stopinj C, pozimi 2—5 stopinj C. Vsekakor je pa potrebno, te kleti razkužiti pred shranjenjem sadja in sicer z žveplenim plinom, to je, da vžgemo žveplo V tem prostoru. Ob gorenju žvepla se morajo okna in vrata dobro zapreti.
Črvivost.
. črvivost sadja povzročata najčešće jabolčni molj (Car.pocapsa pomonella L) in jabolčni cvetoder. Jabolčni molj je najčešći in najnevarnejši škodljivec jabolk. Majhen metuljček odlaga svoja jajčeca sredi junija na drobna jabolka. Ličinke, ki se izležejo iz teh jajčec, se zajedo v nezrele plodove in delajo škodo z ritjem in izgrizovanjem jabolčnega jedra. Ko je dovršila svoje delo v enem sadežu, preide na drugega in to tem lažje, če so jabolka skupaj. Tako ge hrani in uničuje plodove vso do jeseni. V jeseni se potegne iz ploda in se Zabubi kje v zemji, ali pa, če smo tako sadje spravili v sadne shrambe, se potegne tukaj iz jabolka in si poišče kako ugodno mesto za zabubenje. Jabolčni cvetoder se pojavlja v krajih, kjer se gojijo jablane in slive v večji meri. Jabolčni cvetoder prihaja na sadne plodove, ko so že orehove velikosti. Pri peoljih, zlasti če je več sadežev skupaj, Vbode majhne luknjice, kakor šivanka tanke. V te vbodljaje potem od la ga svoja jajčeca. Kakor so dognali, ima včasih lahko eno jabolko do 37 takih vbod-Ijajev, v vsakem po eno jajčece, iz katerega se potem izleže majhna bledo-rumena ličinka ali črv. Toda plod raste vseeno dalje, ker je rana na njem še majhna. Dostikrat se zgodi, da ličinka kaj kmalu zapusti notranjost jabolka radi nagle rasti in se zabubi v zem-
lji. Na takem sadju ni vidna nobena škoda. Kdino majhna votlinica se vidi še na jabolku. To mesto je sicer posušeno, vendar pa sad popolnoma dozori. Toda v večini slučajev se sad okuži in propade. Kakor vidimo, jabolčni molj in jabolčni cvetoder povzročata, da je plod črviv, lahko sta pa tudi vzrok, da taki plodovi- gnijejo, ker se odprte rane na sadežu zelo lahko okužijo s klicami raznih glivic, ki Smo jih že preje omenili. Vbodljaj jabolčnega cvetodera povzroča navadno gnitje. Gnitje se začenja navadno tam, kjer je ličinka iz-grizla votlinico. Nič bolje ni z jabolčnim moljem. Ako ličinka ali črv še ni dovršila svojega razvoja, zapusti plod in preide v drugega, noseča seboj na ta način tudi klice okuženja, ki povzroča gnitje. Posledica tega je, da začne tudi ta sad gniti. To gre tako dalje, dokler ličinka popolnoma ne doraste in za vedno ne zapusti plodu.
Kakor je iz tega razvidno, ni potrebno boriti se samo proti glivicam, temveč tudi moramo enako paziti na razne žuželke. Ne smemo torej dopuščati, da nam po sadovnjakih leže taki črvivi sadeži, da se vsaj za prihodnje leto prepreči mogoče še večje zlo. Pobiranje takih slabih plodov se ne dela mogoče vsak teden samo enkrat, temveč vsak dan, kvečjemu vsak drugi dan, in te moramo takoj uničiti. Ako je sadje še predrobno in nezrelo, se ga mora zakopati globoko v gnoj. Ko so sadeži že uporabljivi, služijo kot hrana svinjam. Isto velja tudi za nagnito sadje, česar se pa na žalost ne drže samo nepouče ni naši gospodarji, temveč tudi oni, ki se smatrajo za pametnejše in puščajo tako sadje pod sadnim drevjem, ne bri-gajoč se za nje, in tako «e glivice in žuželke v naslednjem letu razmnožijo še v veliko večji množini.
Da pa preprečimo preveliko črvivost sadja, moramo v jeseni in v teku zimo škropiti sadna drevesa s kakim sadnim karbolinejem, a spomladi, ko začno odpadati cvetni listi, s kako arzenskospojino kot je n. pr. Nospresen. Z istim preparatom je treba škropiti še enkrat po treh ali štirih tednih, ko je plod postal velik kot mali oreh.
Če bomo upoštevali vrše le načine pri zatiranju sadno črvivosti, bomo dosegli
—; IDI —
s svojo pridnostjo ne samo dobro koli-kost, temveč v prvi vrsti kakovost, e katero boamo lahko preplavili svetovni trg in tako povečali dohodke v našem narodnem gospodarstvu. Stremeti moramo v prvi vrsti, da dosežemo dobro kakovost in s lem obenem za vsakega umnega sadjarja dobre dohodke ob malem dolu.
*
Rud. Cvahte:
S kakšnim dobičkom o-bralujemo kmetje pri živinoreji?
Poskusimo ugotoviti, koliko^ neki stane vzreja 3—4 leta starega vola. Stroški za vzrejo teleta so: pripustitev 20 Din; radi bližnje telitve krmi kmet kravo približno dva meseca pred porodom, kar stane 360 Din; tele povžije prva dva meseca dnevno po 6 1 mleka, je 180 Din; tri leta daje kmet teletu za približno C Din razne krme dnevno, je 6570 Din. S sem doseže povprečno GOO kg teže. Prelen ga pa proda, mora plačati takso za potni list, občinske užitnine, tehtnico itd., skupno približno 50 Din, Torej stane vzreja 3—i leta starega teleta (vola) približno 600 kg, skupaj 7860 Din. Ako proda kmetovalec po približno 4 Din 1 kg, prejme za živinče vsega skupaj Din 2400. Iz tega se vidi, da je zastonj delal in da ga je stvar še stala celih 4780 D, ali 1 kg žive teže Din 12.21, odnosno je pri 1 kg imel kar Din 8.26 izgube. Pri lern še niso vračunjene obresti obratnega kapitala, amortizacija hleva, krave, orodja itd. Gnoj je itak komaj vreden toliko, kolikor stane potrebno nastelje.
Nič boljši ne bi izgleda! račun pri prašičjereji; saj jo treba boljše krme in akrbnejše nege.
Iz zgoraj navedenih podatkov je jasno razvidno, da naša zemlja v sedajnih razmerah nič ne nese, namreč se njeno obdelovanje dozdeva precej drag šport. Kjer posestnik nima drugih rezerv, pokriva to stalno izgubo na račun svoje zemlje, iz katere molze hranilne snovi in jo na ta način izrablja, on sam pa občudovanja vredno skromno živi z vso svojo družino. Saj vsi od šibkega šolnr-čka pa do sivega starčka garajo ves dan, včasih globoko v noč ali proden napoči
dan. — Tako torej danes stoji kmeti. Pomoč je nujno potrebna. Ce bo šlo po tej poti naprej, je propad neizogiben.
Gospodarske zanimivosti
V blagovni izmenjavi z Italijo je padel jugoslovanski izvoz v letošnjem oktobru od 76.8 milijonov Din lani na 63.3 milijonov Din, in uvoz od 53.5 na 32.7 milijonov Din. Ta padec je samo posledica izvajanja sankcij nap ram Italiji. Naš izvoz v Nemčijo je narasel od 52 milijonov Din v septembru t. 1. in 62.2 v oktobru lani na 100.5 milijonov. Istotako se je dvignil uvoz iz Nemčije od 43.7 na 69.3 milijonov Din. V prometu s Čehoslovaško je porastel jugoslovanski izvoz od 67.9 na 77.8 in uvoz od 39.5 na 57.9 milijonov Din.
Izvoz avtomobilov Nemčije narašča. Od januarja do oktobra 1935 je izvozila Nemčija 19.500 avtomobilov, na-pram 11.400 leta 1934 in 9500 1. 1933 v istem času. Letošnji avtomobilski izvoz znaša vrednost 38 milijonov mark, to se pravi za 11 milijonov mark več nego lani.
Velik blagovni prevoz iz Madžarske v Italijo preko Jugoslavije. Zadnje dni ee je zelo dvignil promet med Madžarsko in Italijo na progi Budimpešta—Trst preko Čakovca. Na omenjeni progi izvažajo največ govejo živino, konje, žito in krompir. Začel je že tudi prevoz premoga. Vsaki dan je najavljenih 300—400 vagonov, ki so naloženi s premogom. Dognano je, da prevažajo preko Čakovca v Italijo živo živino, blago, ki se naglo pokvari, in premog; med tem ko romajo preko Št. Gotarda po avstrijski železnici napol dogotovljeni fabriški izdelki, razne kovftie in vojni materijal. Avstrijski trgovci javljajo, da se je promet preko št. Gotarda močno dvignil od IS. XI. t. 1., ko so stopile v veljavo prve sankcije in da se dnevno veča.
Razna obvestila.
Potvorb« uaš>h kovancev. Po Mariboru so izsledili potvorbe 20- in 50-dinar-t-kih novcev, v Ptuju 20-dinnrske srebrnike, ki so potvorjeni.
«-> 102	——
Gornja Ponikva pri Žalcu. Pri nas se
je v nedeljo dne 1. decembra v šoli zaključil trimesečni banovinski kmetijski gospodinjski tečaj. Tečaj je obiskovalo iz tukajšnje župnije 16 kmetskih deklet. Vodila ga je gospa Sittig Olga. Uspehi tečaja so bili povoljni.
Trgovina s hmeljem.
Savinjska coUna: V kupčiji je prišlo do zastoja ter je povpraševanje skoraj docela ponehalo. Sicer pa je od strani kupcev kljub temu še vedno nekaj zanimanja, vendar predvsem le za cenejše blago. Zato le bolj nominalno notira sedaj letošnji pridelek prvovrstni 25—28 Din, drugovrstni 17—25 Din iin tretje-.vrstni do 16 Din za kg. Računa se, da je neprodanega v prvi roki še nekaj nad 1000 stotov letošnjega pridelka.
Vojvodina: V hmeljski kupčiji je povpraševanje in zanimanje skoro docela ponehalo in pride le semtertje še do kakega zaključka predvsem le cenejšega blaga,
čchoslovaška: Na hmeljskem tržišču je razpoloženje prejkoslej izredno mirno, prometa je razmeroma zelo malo in še tu se trži v prvi vrsti le cenejše blago. Zato le bolj nominalno notira letošnji žateški pridelek 47—58 Din za 1 kg. Nekaj več se trguje iz prve roke, vendar le po najmžji ceni 47 Din ali tudi še manj za kg. Znamkovanih je doslej v Žatcu 29.757 stotov letošnjega pridelka. V drugih okoliših je v hmeljski kupčiji še bolj mirno razpoloženje. Tako le nominalno notira letošnji pridelek iz Ušteka in Roudnic 28—10 Din, oni iz Dube pa 21—27 Din za kg, vse le boljše in najboljše blago.
Najvišje cene, dejansko plačane zadnji čas za 1 kg najboljšega hmelja raznih provenienc, so bile na&lednje: Nemčija Tettnang 81 Din, Nemčija za izvoz 46 D, Češkoslovaška Žatec 58 Din, Francija alzaški 32 Din, Jugoslavija savinjski 30 Din, Poljska wolinjski 24 Din, Belgija Alost 16 Din in Severna Amerika Oregon 15 Din .
Cene in sejmska poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg 7. XII. so pripeljali 94 komadov zaklanih
svinj. Svinjsko meso je bilo po 10—12, slanina 12—13 Din. Kmetje so pripeljali 1 voz sena po 60, 1 otave 60 in 1 slame po 45, 3 voze krompirja 0.75—1, čebula 2—2.50, česen 8—10, zelje 0.50—3, kislo zelje 4 Din. Jabolk e 3—5, hruške 5—8, suhe slive 9—11, grozdje, 8—10, celi ore-hi 8—11, luščeni orehi 28 Din. Na trgu je bilo 7 vreč pšenice 1.50, 4 rži 1.25, 5 ječmena 1.25, 9 koruze 1—1.50, 5 ajde 1—1.25, 3 ajdovega pšena 3—3.50, 19 fižola 2—3 Din. Smetana 6—8, sirovo maslo 18—25. Prinesli so na trg 32 kokoši 18—25, 218 piščancev 18—50, 26 gosi 25— 35, 116 puranov 28—55, 24 rac 18—25, 33 domačih zajcev 5—25 Din.
Cene vinu. Vinske cene se gibljejo pri šibkejših vinih od 2 Din naprej. Vina mešanih vrst in srednje kakovosti so na prodaj od 2.25 do 2.75 Din, dobra: od 3 do 3.50 Din. Posebno izbrana od 4 do 5 Din.
Sejmi v Ptuju. Ptujski konjski in goveji se j,m, ki je bil v torek dne 3. t. m, je bil razmeroma dobro založen, kupčija pa je bila srednja. Prignati so 110 volov, 249 krav, 16 bikov, 39 juncev, 45 telic, 6 telet in 183 konjev, skupaj 657 glav živine. Od teh so prodali 155 komadov. Cene za 1 kg žive teže sO bile naslednje: voli 2—3.50 Din, krave 1— 2.40, biki 2—2.80, junci 2—2.50, telice 2— 3. Konji so se prodajali po kakovosti od 250 do 3800 Din, žrebeta pa od 500 do 1100 Din. Kakor je razvidno, so cene zopet nekoliko padle. — Ptujski prašičji sejem je bil dne 4. decembra radi skrajno neugodnega vremena slabo zatožen in tudi kupčija je bila slaba. Pri gnali so 87 svinj, prodali pa 24. Cene za 1 kg žive teže so bile naslednje: pr-šutarjl 4—5 Din, mastne svinje 5—5.50, ptomene 4—4.25, prasci stari do 12 teci nov, so se prodajali po kakovosti in sicer od 40 do 100 Din eden.
Mesno cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 8—10 Din, II. vrste 6—8 Din, meso od bikov, krav in telic 4—6 Din, telečje meso I. vrste 8—01 D II. vrste 4—6 Din, svinjsko meso sveže 8—12 Din.
Zahtevajte povsod
»Slovenskega gospodarja«!