Posamezna štev. 60 vin. Poštnina - •S?- - pavšalfrana.
SlBV. 30.	v mm, v som, m i ietouaria m.
Leto XLVin.
»SLOVENEC« V*
k vsa strani Jugo-ta t Lfnb])sal: oetolstorapnj. K 10*-P0t loU . .. M Mrt leU ,	30—
10-—
joeloletnoKMO--
B Sobotna
Izdala: ae
Saaalaleta.....K 20-—
25-—
. p* ks*-,
M aars*H» vA M akta popMt
lilujs1
iibsjs m ht umiifk
n«M|*k la <Ua po pTonlkt •k 5. url sjtfr*.
HT Uredništva Je v XopttsrJa»l bIM it«*. S4B. Bokopisi u na vrač«]«; MiruHdraot pisma m m ■pctanu)«. Dreta. tef»f. Str. 50, sprava, itr. 328.
Pontlčen list za slovenski narod.
Oprava }s v X*pltarjeri al. 6. — Bačoa poštM hran. ^■btluske 5L 650 za naročnina ln št. 349 sa oglasa, •rotr. is 6»3>m 24.79?s ojr. 20.511, bosa.-fe«ro, 7563.
Francosko časopisje o
Zanimivo bo, zasledovati, kakšno sta-zavzema francosko časopisje sedaj ob jugoslovanski - italijanski krizi glede koočnoveljavne rešitve jadranskega problema. Tudi tukaj se kaže, da manjka pri presojanju svetovnih vprašanj pravo stališče pravičnosti in da služi povsem kot podlaga le nacionalni interes te države. Adrija se naj prepusti Italiji zato, ker je (romansko pleme in zato ker jo bomo rabili v bodočnosti. — Adrije naj dobi vsaj nekaj Jugoslavija, zato ker si ne smemo za bodočnost naprtiti njenega sovraštva. To je interesna politika, ki bo po vojski igrala isto vlogo kakor pred vojsko. Prin-ejpielnega in odločnega brezobzirnega pri-jjateljntva z Jugoslovani s stališča pravičnosti in s stališča mednarodnega prava ni veliko v francoskem časopisju. »Temps« je oficiozen list in piše s stališča, ki ga zavzema vlada, včasih zelo ugodno za Jugoslovane, in svetuje Italiji spravljivost. (zmed drugih velikih pariških žurnalov nc bomo našli odkritega prijateljstva razun pri pravičnem in odločnem katoliškem listu »Journal des debatts« in pri socialističnih listih »L* Humanitč« in »Popu-larre«, ki sta principielno proti vsakemu imperijalističnemu nasilstvu.
Konzervativni list »Echo de Pariš* e« naravnost huduje, zakaj da se čaka še x izvršitvijo londonske pogodbe in da dovoljuje-pasivno resistenco majhne države.
»Matin«, »Figaro«, »Le journal« so Stalofili m napadajo francosko vlado, zakaj omahuje in zapušča bratsko romansko pleme ravno ob uri, ko ta potrebuje največje moralične podpore od strani zmagovite Francije.
V ilustracijo bomo podali tukaj mnenje rojalistične »L' Action Fran<;aise« in socialistične »L' Humanitec.
»L' Action Fran<;aise« piše dne 2. februarja o jadranskem vprašanju pod. naslovom: »Sedaj volimo«, približno sledeče: Naše. vnanje ministrstvo je seveda moralo takoj pokazati, da sc nc strinja z menda »preimperialistično« politiko svojega prednika Clcmenceauja, Razglasilo se je celo, da. hoče Millerand posredovati. Italija je razburjena vsled tega, Jugoslavija nezadovoljna: to je torej rezultat politike novega kabineta. Do kakšne rešitve je mogoče priti sedaj, ko si stojijo nasproti revendikacije Italije in zahteve jugoslovanskega naroda. Srbi so voljni in se hočejo pobotati, toda s Hrvati in Slovenci niso mogoča pogajanja. V tem oziru je bilo boljše v stari Avstriji, ker je bila samo ena volja Sedaj se vprašajmo: Ali
je sploh mogoče zečBniti evropejski mir z rešpektiranjem jugoslovanskih zahtev? Ali hočemo svojo vnanjo politiko urediti v italijanskem smislu? Ali se hočemo brigati, da Italije ne vržemo iz zapadne državne zveze? Volimo torej, čim preje tem bolje.« — Tako list in mi čutimo, da vpijejo za njim francoski rojalisti navdušeno v odgovor: Ni evropskega miru, čc rešpektiram© Jugoslavijo, oklenimo se Italije, da ne uide iz ententinega objema! Eno lice!
Socialistični žurnal »L' Humanitč« piše o jadranskem problemu dne 30. jan. sledeče:
»Vrhovni svet jc mislil, da je s svojim predlogom z dne 20. jan. ustvaril nekaj ženiialnega in k prvemu predlogu je dodal šc ultimatum. Ako belgrajski kabinet sprejme, izgubi Reko in dobi v »zameno« severno Dalmacijo, ako ne, ostane severna Dalmacija italijanska in Reko dobi Belgrad.«
Poglejte to čitdodejno rešitev. Mi ne vemo, ali bi pri zaveznikih bolj občudovali hladnokrvnost, s katero so to vpra* šanje rešili, ali le njih naivno lahkomi' šljenost.
Sporazum jc mogoč tedaj, ako v to privolita obe stranki; kakor hitro se d«la »sporazum« nasilno, potem zgubi ta pojm svojo veljavo. To je potem komedija, a mi nismo v dobi komedij, četudi je med zavezniška diplomacija jako komična. Sklicevanje na londonski pakt je škandalozno, zato ker ta pogodba smeši narodno pravo in ker se tiče narodov, ki v to pogodbo niso niti privolili. Zdi se kot hi Srbom, Hrvatom in Slovencem povedali: »Vi niste podpisali, zato ker ne razumete našega stališča. Nas je 125 milijonov, Vas samo 13, torej kapitulirajte!«
Vojska se je baje. vršila za pravice narodov, sedaj pa pridejo na, dan s takimi sklepi. Clemenceau, Lloyd George in Nit ti sc niso vprašali, čc se morda Dalmacija in Reka ne bosta uprli italijanskemu nasilstvu. Pa neprevidnost in kratkovidnost so od nekdaj vladni darovi.
Menda, je en t en ta tudi pozabila, da imamo izza časa Krištofa Kolumba, in sicer tik pred nosom šc Ameriko, ki je londonski pakt zavrgla. Zato imajo Jugoslovani lahko igro, ako se zopcrstavljajo šikanam entente. Zato bo jadranski problem ostal naprej šc problem in zato znajo nekega zimskega ali pomladanskega jutra zopet grmeti topovi med Kvarnerom in med Kotorom. Bolj ko kdaj, kličemo proletarijatu: Pazi! — To jc »mirovna« politika »mirovne« konference.«
To je drugo mnenje in sedaj preso-jajmo, katero je pravično. Bolj ko kdaj bomo pa tudi mi pripoznavali, da ima
proletarijat več smisla za mednarodno
pravičnost, nego kapitalistični krogi in tukaj bomo našli skrivno silo, ki daje boljševiškemu pokretu tako moč in tako privlačnost. Mi bomo pa zahtevali tudi, naj se uveljavijo v mednarodni politiki krščanska načela pravičnosti, in to dosledno in brezobzirno.
Na tej podlagi bo liga narodov vršila svojo nalogo, sicer bo samo sredstvo v rokah velikega imperializma.
J5£
Finančni minister Veljkovič jc naenkrat postal silno živahen in agilen. Dokler ni imel valutne »reforme« pod streho, smo komaj vedeli, da imamo v državi tudi finančnega ministra. Prav redko je dal kako življensko znamenje od sebe. Tako vsakih par mescccv enkrat, ko jc stopnje-ma za 50 v vsakokrat kurz dinarja napram kroni navijal (ta gospod jc nedvomno največji navijalec cen cele Jugoslavije, zato pa tudi v časteh kaJ<or vsi veliki navijal-ci), in končno takrat, ko nas jc o priliki kolkovanja kron za kaki dve miljardi našega denarja olajšal. Odkar pa jc pred tremi tedni ministrski svet sldenil, da moramo, če hočemo ali ne, 4 K dati za. en dinar, je pa ta možakar čudovito oživel. Začelo se mu je strahovito — muditi, Listi se polnijo dolgih naredh glede izmenjave, med tem pa sc je. izmenjava v Srbiji že tudi začela in bi v treh dneh morala biti že končana. Potem pride takoj tudi nas to-stran Save in. Drave ost.rič. Vse to, ljudje božji, kljub cnodušnemu odporu vseh posestnikov kron zlasti v Sloveniji in Hrvaški, in sredi pogajanj za sestavo novega ministrstva, ki ga; regent sam nujno priporoča in želi! Očito je, da se gospodu Veljkoviču zelo mudi, da sam spravi kro-nicc iz žepa še predno se sestavi novo ministrstvo, ki bi znalo njegovo »reformo« reformirati. In celokupno demokratsko-socijalistično ministrstvo nima nc samo najmanjšega spoštovanja pred jasno in določno izraženo voljo ljudstva, ampak niti toliko ustavnega čuta ne, cla hi vsaj v tistem Hipu, ko sc žc na odhod pripravlja, opustilo i/,vRr|ho »reforme«, ki bo državo
v njenih temeljih pretresla. Nc čudimo sc socijalističnim ministrom, kajti nezadovoljnost, zmede in anarhija so najboljši agitatorji njihove stranke, z ogorčenjem pa moramo konstatirati, da tudi dr, Kramer —, molči! In vendar jc sedaj zadnji, ampak prav zadnji trenotek, da hi se zgc-nili vsi tisti, ki pri današnji vladi kaj veljajo. Slovenske in hrvaške opozicijonalne stranke so storile, kar so mogle, da pre-
prečijo to nesrečo, vladne stranke pa s svojim molkom krijejo vratolomno delo svojih ministrov, četudi pošteni in razbori« tejši njihovi pristaši uvidevajo in priznavajo pogubnost te finačne politike. JDS je celo dr. Žerjavu, ki si je s svojim sodelovanjem pri valutni reformi za obubožanje slovenskega naroda pridobil »ncvenljivih« zaslug, v svoji seji od 3. t. m. soglasno izrekla svoje popolno zaupanje in priznanje. Minister dr. Kramer bo po pravici užaljen, da so ob tej priliki nanj pozabili. Slovenski narod pa nikoli nc bo pozabil nc dr, Kramerja, ne dr. Žerjava in ne JDS, ki so gai vladali tedaj, ko jc šc tisto splavalo po Savi, kar mu jc dolgoletna voina pustila.
se je vršil v četrtek 5. februarja v Ljudskem Domu ob za sedanje prometne razmere dovoijni udeležbi. Otvoril ga jc podpredsednik prof. Mazovec ob Iričctrt na 10. uro dopoldne, in po kratkem pozdravu podal v svojem poročilu izčrpno sliko Zve-zinega delovanja od zadnjega občnega zbora 10. septembra 1918 do danes.
Ob nastopu novega odbora jc bila vsa naša organizacija deloma v razsulu, deloma v globokem spanju. S smrtjo dr, Kreka smo biti postali sirote, neposredno pred razsulom bivše monarhije smo izgubili nekatere najboljše delavce, naše nre-moženjc jc bilo raztreseno na vseh straneh. Z delom. jc. prenehala Slov. Straža, ki jo je žc dr. Krek 13. nov. 1916 s posebnim pozivom brez uspeha skušal vzbuditi. Kino Central je od 3. jul. 1917 nehal biti odsek S, K. S, Z., zaspalo jc pevsko društvo »Ljubljana« in enako ludi »Ljudski oder«. Prenehal jc izhajati »Vcstnik S. K. S. Z.*, čigar zadnja številka jc bila v tiskarni v Kranju že postavljena, ko je zasedlo tiskarno nemško vojaštvo in razmetalo stavek. Knjige naše centralne knjižnice so romale po vseh ljubljanskih bolnicah, slednjič so sc omare zabile in se je tako vsaj nekaj rešilo.
Zaspala je cela vrsta izobraževalnih društev po deželi in nekaj tudi v Ljubljani, ponehalo je delo pri Orlu, mnogo njegovih najboljših delavcev jc obležalo na bojiščih, mnogo jih ječi šc sedaj v ujetništvu, tako Terseglav, Kljub temu so sc orlovske vrste prve strnile in orlovska organizacija jc vstala iz, lastnih moči k novemu, še krepkejšemu življenju. S svojim delovanjem so deloma prenehale Podzveze. Naše Pri morje ječj pod tujim jerob-stvom, vojna jc uničila na premnogih krajih domove, odre, knjižnice, z eno besedo vse, in treba bo začeli popolnoma znova,
A, Remec:
Pred štirinajstimi dnevi, nekaj dni po smrti gospoda Izidorja Hrena, smo m-ventarili njegovo zapuščino. Tudi jaz sem bil pri komisiji, ki je v zapuščenem stanovanju pokojnega rentirja sestavljala zapisnik njegovega imetja.
Precenjena in popisana je bila že njegova sprejemna soba s težkimi, z rdečim baržunom prevlečenimi fotelji, in dragocenim mahagonijevim pohištvom, s tremi pristnimi Kaulbachovimi tihožitji v težkih masivnih okvirjih« z mizico s srebrno ka-dilno garnituro za obiske in drugo igralno mizico za šah. Precenjena in popisana je bila njegova jedilnica s staronemško opravo in vitrino, polno japonskih servisov za čaj, pristnih skodelic z znamko starega Dunaja in natrpana drobnjarij iz sevreškega porcelana. Precenjena in popisana je bila njegova spalna soba z antično rokoko-opremo, težkimi zavesami in preprogami ter z nežnimi gobelini davnih dob. Precenjena in popisana je bila njegova dclavnica, kjer jc stala tudi Wcrt-heimcrica pokojnega Hrena in nam bila odprla svoje jeklene predale in izročila vse svoje bogastvo bančnih knjižic, vrednostnih nauiriev in akcij.
Gospod notar Ribič je s svojim zapisnikarjem pregledoval račune, sešteval m odšteval, množil in delil in se vsak hip čudil: »Nepopisno! Toliko bogastva in tak red, taka pedantnost v računih! Hren je bil ženij med ljudmi, ki sem jih v svojih petindvajsetih letih inventaril po smrti!«
Dolgčas mi je postalo med. tem delom, pri katerem nisem imel pravzaprav nič opraviti, kakor da sem bil priča, da jc res vse prišlo v zapisnik.
Listal sem po knjigah, ki jih je otar jemal iz blagajne in jih polagal na pisalno mizo, ko jih jc bil pregledal. .Listal sem po teh knjigah in se dolgočasil, dolgočasil .. , Kdor šc ni sestavljal zapuščinskega inventarja po samcih brez vsakega sorodstva in tako veliko zapuščuio, kakor jo je imel pokojni gospod Hren, ta ne ve, kaj jc dolgčas.
Med knjigami, polnimi številk in knjigovodstva, s kolonami in vodoravnimi črtami in vsotami, mi jc prišla v roke tudi drobna v mehko usnje vezana knjižica, ki jo jc notar vrgel predme z besedami: »Dnevnik gospoda Hrena . Brei vrednosti. Privatissimum ,,, pjgl/te in razsodite, ali naj ga vržemt> v peč, ali damo v arhiv!«
In računal in sešteval jc dalje. Jaz pa sem sedel k oknu, v rdečo luč zahajajočega solnca in začel prebirati dnevnik pokojnega gospoda Hrena.
Vlalo strani ie bilo popisanih, mož ie
začel, pisati te zapiske par mescccv pred smrtjo, zadnja bolezen mu jc par tednov prej vzela pero iz rok.
28. 6. 1913.
»Včasih me muči vprašanje, kaj naj naredim z bogastvom, ki sta mi ga sreča in pridnost natrosili v naročje. Sedaj, ko sem 68 let star, me nadleguje to vprašanje kakor sitna muha. Prej, v lepših, mlajših letih, ko sem delal in znašal svoje bogastvo kakor čebela, mi kaj takega ni prišlo na misel. Zdaj pa,,,
AH nisem napravil testamenta in v njem zapisal, da volim vse svoje imetje za zavetišče osamljenim starcem brez svojcev in brez premoženja Na fasadi naj stoje kamenite črke »Izidor Hrenov dom«.
Ali nisem prav storil in nc bom li prav obrnil po smrti, kar sem si med življenjem pridobil?
Ali naj grem in na. ulici ustavljam ljudi, ki se mi zde potrebni, naj jih vprašam, koliko bi potrebovali, da bi bili rešeni skrbi, ki jim delaio temne oči in gube na čelu? Ali naj jim potem s prijaznim pogledom naštejem bankovcev iz listnice na roko in se z naglimi koraki umaknem njih hvaležnosti in sreči?
Čc bi to delal, sc bojim, da bi me dragi dan spravili v opazovalnico ali mi poškili kakega znamenitega psihijatra na vrat, Ivi bi me do smrti obiskoval. Hvala lepa!
Raiši živim mirno do konca, hodim
vsak prcdpoldan na izprebod dve uri, krmim ptiče v parku in sem sam svoj gospod. Moja postrežnica Terezija — zlata duša — (petnajst tisoč kron sem ji zapisal) skrbi in kuha zame žc petnajst let in bo šc ta čas, ki ga preživim. Kako prijetno jo je poslušati, ko me ob štirih popoldne okrtači, mi obleče površnik, prinese palico in klobuk!
»Gospod Hren, sveže izgledate in mladi. Covck bi Yam prisodil kvečjemu petdeset let!«
Tako gostoli in me hvali ta dobra duša.
Nato grem v kavarno, berem svoje časopise, pijem svojo »črno« in preživim lep popoldan.
Zvečer ležem z zavestjo, da sem preživel prijeten dan. Res, hvala Bogu, lep večer življenja sem dočakal. Ta mir, ta dobrodejni mir in ta brezskrbnost — komu se imam zahvaliti zanj? Svoji pridnosti, solidnosti in preudarnosti, Čc bi s polnimi rokami delil dobrote na levo in desno, bi imel ves dan polno stanovanje prosilcev. Na ulici bi me napadali, v kavarni bi $e zbirali krog moje mize, telefon v mojem stanovanju bi neprestano zvonil. Tako pa vsakdo ve, da gospod Hren ima, a ne da . . . Po smrti, predragi ljudje, ko sc ura življenja ustavi, po smrti..,
1. 7. 1913.
Pbletni dež je lil vse popoldne. Zato nisem šal na izprehod. Odjorl sem okna.
Isto velja za Koroško, ki je še po sklepu svetovne vojne okusila toliko vojnega gorja. Relativno najmanj je trpela Štajerska podzveza, ki je že tudi po-življena in je začela zadnje čase s krepkim delovanjem.
V teh tužnih razmerah, in ob skoro praznih blagajnah je nastopil novi odbor S. K. S. Z. in prevzel unetje, ki ga je bilo treba šele iskati po vseh koncih in krajih. Moral je naipreje izvesti primerno likvidacijo, kjer je bilo to nujno potrebno, potem pa zidati na novo. 7, maja '919 je vsled preobilice stanovskih poslov odložil predsedniško mesto g. župnik F. S. Finž-gar; lahko si je misliti, kaj je Zveza z njim izgubila, trdno upamo pa, da ne za trajno!
Po dolgih, mukotrpnih predpripravah se je odboru le posrečilo vzbuditi Slov. Stražo in danes ob 3. uri popoldne se vrši njen občni zbor. Imovina in inventar Kina-Central, bi moral po pravilih postati last S. K. S. Z. Po dolgotrajnih pogajanjih, z neštevilnimi osebnimi intervencijami, pi-sarijami, poizvedovanji in ogledi nam je bivša likvidacijska komisija proti plačilu izročila inventar Kina-Central, in ko se je posrečilo slednjič sklicati tudi sklepčen občni zbor društva Kino Central, smo postali dediči stavbišča vis-a-vis »Unionu«. Tako imamo krasen prostor, ki samo čaka, da bi prišli zidarji in nam tam postavili lep prosvetni dom za vse naše organizacije, če le mogoče združen z od Jugosl. kluba započeto akcijo za Krekovo social-no-politično šolo.
Tudi pevsko društvo »Ljubljana« se fe na posebnem občnem zboru razdružilo in inventar je pripadel S. K. S. Z., obenem se je pa osnoval pevski zbor kot odsek Zveze, ki stoji danes že krepko na lastnih nogah in se bo v doglednem času preosno-val v Matico vseh pevskih odsekov po naših izobraževalnih društvih. Tudi Ljudski oder se je zbudil k novemu življenju, pokazala se je pri tem potreba po primernem repertoarju in pomanjkanje kulis in inventarja, ki se je pogubil, razdal in raz-posodil tekom vojne. Razentega je Ljudski Dom zasedaj brez pravega gospodarstva, kar je dalo mnogo opravila Zvezine-mu odboru. Kljub temu je Ljudski oder otvoril celo sezono in se bo preosnoval v osrednjo organizacijo, ki bo vodila vse naše podeželne odre, skrbela za primeren repertoar in dajala strokovne nasrvete.
Da se preskrbi repertoar podeželskim odrom, se je v okrilju S. K. S. Z, osnoval poseben »Dramatični odsek«, ki bo izdajal igre, za katere bo Zveza tudi razpisala nagrade.
Centralna knjižnica se je vsled pomanjkanja primernega prostora in knjižničarja začasno prepustila J. S. Z. (skupina Ljubljana) v upravo. Začela so se poživljati tudi izobraževalna društva po deželi, samo premalo poročajo o svojem delovanju centrali.
Podpredsednik omenja nato krasno delovanje orlovske organizacije, ki je danes naša glavna nada za bodočnost in ki ima lastno glasilo, enako kot tudi SI. Ženska Zveza. Izdal je odbor tudi I, zvezek zbirke predavanj pod naslovom; »Naša pota«, tudi drugi zvezek je pripravljen za tisk. Sklenil je nadalje izdajati poljudnoznanstveno »Krekovo knjižnico«, v kateri bi izšla razna Krekova dela, v ta namen bo treba skupnega dela z društvom »Jan. Ev. Krek«. S pozivom na novo delo, brez ozira na trenotne poraze, ki bodo naše gibanje lc izčistili, končuje predsedniško poročilo.
K predsedniškemu poročilu se je razvila živahna debata, ki so se je udeleževali zlasti zastopniki podeželskih društev, Stavili »o se razni nasveti, kako reorgani-
zirati delo v centrali in ji preskrbeti potrebnih sredstev, zlasti da se osnuje sLl-na pisarna s posebnim tajnikom, ki bo mogel posvetiti svoje moči edinole prosvetnemu delu. Sprejeti so bili tozadevni pred-logi gg. Hafnerja, Zabreta, Sparhakla in Stabeja.
Sledila so poročila ostalih odbornikov, nakar je g. kancler Steska v imenu revizorjev izjavil, da se nahajajo blagajniške knjige in računi v popolnem redu ter predlagal da občni zbor izreče blagajniku g. nadsvet. Zajcu absolutorij in pohvalo, kar je bilo z odobravanjem sprejeto.
Poročal je na to dr. Rozman za koroško podzvezo, ki dosedaj še ni mogla začeti z reorganizacijo. Večina odbornikov se nahaja izven Koroške, manjka še tudi središča za centralno organizacijo. Društva so se večinoma oživela in je njihovo delovanje sedaj osredotočeno na bližajoči se plebiscit. Pismeno poročilo štajerske podzveze prečita podpreds. prof, Mazovec. Že v prvi polovici 1. 1919 je tam delovalo 29 izobraževalnih društev z 2721 člani, 15 telovadnih odsekov, 16 Mladeni-ških in 26 Dekliških zvez. V zadnji jesem se je delo nanovo pričelo in dobro uspeva, tako da Štaj. podzveza ni več daleč od predvojnega stanja. Poročilo o tužnem stanju goriške podzveze je hilo podano na občnem zboru »Slovenske Straže«, Sledi poročilo g. Bevka o delovanju Ljudskega odra v zadnjih dveh sezonah in dramatični šoli, ki jo vodi g. prof. Gruden.
Naslednja točka je bila izprememba pravil S. K. S. Z., ki jo predlaga odbor. Stara pravila današnjim razmeram davno več ne odgovarjajo, prikrojena so za lokalno izobraž. društvo, kar je bila prvotno S. K. S. Z. za Ljubljano, iz tega pa se je razvila močna centrala, kartel vseh naših prosvetnih organizacij. Živahno debato je zlasti vzbudilo vprašanje, ali naj bodo člani Zveze samo društva, ali tudi posamezne osebe, ki so včlanjene v društvih in enako, ali naj odločajo na občnem zboru delegati društev, ali pa ttidi drugi navzoči člani. G. Zabret predlaga, da naj bodo člani Zveze samo društva, v odbor Zveze se lahko voli vsak, ki je član kakega v Zvezi včlanjenega društva. Na občnem zboru naj odločajo le delegati, ki jih društva poobla-ste s pismenim pooblastilom. Na predlog g. Zabreta se pooblasti odbor, da pravila v smislu teh navodil redigira ter jih predloži prihodnjemu občnemu zboru.
V novi odbor, ki se bo v smislu pravil v svoji prvi seji konstituiral, so bili izvoljeni gg.: msgr, Steska, p, dr. Gv. Rant, dr. Mohorič, Zaje, Puc, Pestotnik, Hafner, Ivan Gostinčar, prof. Mazovec, dr. Snoj, Narte Velikonja in Stanko Masič; za namestnike pa gg.: dr. Debevec, dr. Puntar, dr. Fr. Štele in iur. Žužek,
Nato je podpredsednik Mazovec zaključil občni zbor ob 1. uri popoldne.
Napol porušeno gospodarstvo te naša bridka dedščina po Avstriji. Grozi nam nevarnost, da nas zapad gospodarsko usužnji, da bomo v njegovih rokah. Mir ni sklenjen in miru ne bo kljub štiriindvajsetim mirovnim pogodbam. In še dalje poide ta boj, tako kakor se je Srbija borila z Avstrijo že cela leta pred svetovno vojno, boj s carinami, valuto, ladjami; in v tem boju bo do korenin zdravja zadeto vse ljudstvo od dojenčka do starca,
i S težkim, napornim delom gradi Nemčija svoje novo gospodarstvo. Vsi, ki jim je na srcu, da se dvigne pogažena nemška zemlja, so prijeli za delo. Kulturni in dnevni strankarski spori so utihnili; res je, da ima vsaka stranka svoj la.sten program — in to je zdravo —,a vse se vrti okrog
gospodarskih in socialnih vprašanj. Stranke vedo, da je v interesu domovine, da se ogibajo nevarnih točk, kjer bi se mogel uneti požar, ki bi onemogočal plodno in konstruktivno delo na gospodarskem polju.
Tudi pri nas je bilo dovolj mož, ki so vedeli, da je prvi predpogoj državnega razvoja, da se uredi gospodarstvo. Pri tem težkem in odgovornosti polnem delu naj sodelujejo vsi, ki so dobre volie, pristaši vseh skupin. Najmočnejše, enotne politične skupine so zahtevale koncentracijski kabinet. Ni ga bilo, demokrati so ga preprečili. Čakali smo, da napoči čas, ko bodo demokratski strokovnjaki, ki so zrastli v ozračju velebank, vsaj za silo uredili državno gospodarstvo.
Poizkusili so to. Dobili smo valutno reformo, izvoznice, popolno anarhijo gospodarstva, ki so jo sijajno znale izrabiti kapitalistične sile v naši državi. Vzporedno s tem razdejanjem gospodarstva pa via" da po načrtu in zahrbtno hoče razkrojiti temelje moralne sile naroda — vero, Cerkev in nje u stanove.
Prišel j" glasoviti šolski načrt »Prosvetnega odbora«, ki je vladni organ, Klub popravku dr. Žerjava trdimo in bomo trdili, da je imel ta načrt ost, ki je bila naperjena proti pravicam Cerkve in starišev. Iz I višjih razredov srednjih šol naj bi izginil | verski pouk, inteligenčni naraščaj naj bi ostal brez vsake orientacije v najvišjih vprašanjih nravnosti in večnosti. Ko je potem »razkotl« na Češkem, ki se je vršil pod vodstvom ministerijalnih svetnikov Ln podobnih apostolov, nekoliko pretresel ozračje, ga je vladno časopisje z radostjo beležilo in pristavljalo, da bo tudi pri rias prišlo »osvobojenje od Rima«. Vse to so bili udarci proti Cerkvi, ki jih je svobodomisel--stvo skušalo z raznimi lojalnimi izjavami prikriti, a ki bi kljub temu dosegli svoj namen, čc bi ljudstvo ne stalo na straži.
V zadn,'ih dneh je krinka padla. Bosanska vlada je izdala nare-dbo, s katero zabranjuje vse Marijanske kongregacije na "srednjih šolah in določa, da dijaki niso dolžni ob nedeljah in praznikih obiskovati službe božje. Vlada pravi v naredbi, da je naloga šole, »da iz etniško edinstvenega naroda stvori narod, ki bo zavestno, instinktivno enoten.« Vsemu, kar bi moglo četudi le posredno zavirati dosego tega cilja, se je treba izogniti. Radi tega deželna vlada ne more dovoliti udruženi enega plemena ali ene vere.« »Kongregacije so ne samo čisto katoliška udruženja, ampak tudi klerikalna, kar je bilo naprednim Hrvatom v povod, da pozovejo srednješolce, naj se organizirajo v društvu »Obnova«; morajo se razpustiti, v kolikor se tičejo dijakov.«
Pokrajinska vlada za Bosno je to storila brez sporazuma z duhovno oblastjo, kar bi po zakonu morala storiti. Ista vlada proglaša že stoletja staro ustanovo katoliške Cerkve za »klerikalno«. Vlada, ki dovoljuje in posredno podpira, da se širijo razne organizacije, ki so naperjene proti državi in socialnemu redu, — ta vlada prepoveduje katoliškemu dijaštvu v Bosni, vstopati v Marijanske kongregacije, vzgojiti si tam značaj in plemenitost duha! Katoliško ljudstvo! V vse beznice, v vso nravno močvaro mest, v vse prevratne organizacije bodo smeli iti tvoji sinovi, ki študirajo, samo v eno družbo ne bodo smeli: V Marijino družbo, ki je tekom stoletij vzgojila.našemu narodu in vsemu človeštvu nebroj plemenitih, značajnih mož in žena.
Možje, ki so podpisali • to naredbo, morda še ne vedo, kaj se je zgodilo. Zgodilo se je: Svoboda vere je z uradnega mesta kršena, temeljno pravo državljana je pogaženo. Še več! Sedem milijonov jugoslovanskih katoličanov je dobilo udarec v
obraz: Vi Ln vaša religija ovirata edinstvo naše države!
Naš ljudstvo je na straži, Naj ve naša Bosna in Hercegovina, da bo slovensko ljudstvo kot en mož nastopilo zoper ta udarec, ki je globoko zadel njegov verski iu pravni čut. V teh urah, ko gleda ves narod s strahom na zapad, začenja svobo-domteelstvo v domovini kulturni boj. To je nevarna igra, ne samo igra z najdražjim zakladom ljudskih množic, ampak tudi igra x državo!
Franc Šuklje,
pro-
vseh sob. Iz grmov in cvetnih gredic pred vilo puhti vlažen hladen vonj, ulice so kakor umite, večer prihaja. Nekje daleč žvižgajo kosi v tišino predmestja, kjer stoji moja vila. Na visoki smreki na vrtu jim odgovarja en sam. Brez tovarišev je, oddaleč jim odžvižgava, on si ne želi drugih, drugi ne njega.
Skoraj se mi zdi, da sem tudi jaz tak, Vedno sem bil tuj drugim ljudem in ljudje meni. Lepo umerjeno življenje sem imel, svoje tiho gnezdo sem si zgradil, nikogar nisem vabil k sebi, zato imam mir,
A vendar se danes ne počutim dobro v ti samoti. Moj dom je tako prazen, oddaljen od sveta in življenja. Nikogar ni v njem kakor jaz sam, molčeč starec, ki iščem ves popoldan po razkošnih sobah svojega stanovanja nekoga, ki ga ni.
Moja strežnica Terezija ropoče v kuhinji in pripravlja večerjo. To je edini znak življenja v celi vili, ki je drugače kakor izumrta. Dve cigari, najboljši, kar jih hrani moja zaloga, sem pokadil, da se umirim; vse večerne časopise sem pre-čital — a vendar sem čudno nemiren.
Sam sem, preveč sam. Napotil bi se v življenje, a preveč sem se mu odtujil vse svoje dni, prestar sem že. Želim si, da bi kaj doživel, da bi imel vsaj e . l"šo, ki bi me ljubila in mislila name.	ar
nimam razen strežnice Terezije. Ona pa ie posel, red in snaga sta njeni lastnosti, kaj drugega pa še nisem opazil pri nji. Govori z menoj o vremenu in zdravju, a vendar sem v njeni bližini še dvakrat bolj osamljen.
Sicer pa so morda tc žalostne misli posledica vremenske izpremembe,
4. 7. 1913.
Danes sem se v mestnem parku sestal s svojim tovarišem izza mladih let, z župnikom in častnim kanonikom Janezom Mravljo.
Nepregledno vrsto let se nisva videla, ker je živel ves čas na deželi in živi tudi sedaj v pokoju v gorenjski vasi. Prišel je te dni v mesto samo na obisk k nekim ljudem, ki mu niso v sorodu, a ga vendar ljubijo kakor bi bil član njihove družine. To sem opazil, ko sta naju zmotili v najinem razgovoru dve dekleti, nemara hčerki družine, pri kateri je na obisku. Prišli sta ga iskat v park in ga odvedli.
Siccr nisem maral izpraševati, v kakem razmerju je do teh ljudi.
Drugače sva si s prijateljem Mravljo zelo slična po usodi in življenju. Oba sva same-' oba sva imela urejeno, mirno življenj' brez velikih dogodljajev. Oba sva biia imovita, saj ie bil Mravlja edini sin
bogatega veleposestnika in je po njem vse podedoval.
Dobil pa sem vtis, da moj prijatelj sedaj nima več mnogo v rokah. Njegova obleka je ponošena, v denarnici ni bilo mnogo, ko jo je odprl in dal beraču vbo-gajme, ko naju je nagovoril.
Na vsak način zanimivo vprašanje, kaj je naredil dobri Janez Mravlja s svojim imetjem.
Zdi se mi, da je veder in zadovoljen in srečen bolj kakor jaz.
8. 7. 1913.
Sedaj} razumem, zakaj tista družina tako ljubi mojega prijatelja Janeza Mravljo. To je družina profesorja Rodiča. Včeraj se mi je predstavil. Mož je filozof, naravoslovje poučuje na gimnaziji. Moj prijatelj Mravlja ga je izštudiral. Kot kaplan jc izsledil Rodiča, siroto brez staršev, ki je z vaškim črednikom pasel krave.
Mravlja je odkril v njem talent in ga podpiral z vsem od prve šole do doktorata. Zato ga ljubi profesor kakor očeta, v družini ga nazivajo samo striček župnik.
Kadar sc sučata Rodičevi hčerki v svojih belih oblekah krog starega Mravlje in se mu obesita vsaka na svojo roko in dostoiita krog nicga kakor dve ptičici svojega prijatelja skoraj zavidam.
Zakaj lepo je, če uživa starost ljubezen mladosti.,,	(Konec.)
gram.
IV.
Morda bi se takoj mogli lotiti izvršitve celega projekta tranzitne železnice, ako bi našli izdatno gmotno podporo pri soin-teresiranih sosednih državah. Kajti gotovo je, da so Čeho-Slovaki, M a ž a r i in Poljaki obenem udeleženi na blagoslovu velike te prometne žile. Poskušati bode vsekako, da jih pritegnemo k dobavi zgradhene glavnice, ali odkrito povem, glede uspehov sem izrazit skeptik. Lepih besed, polnodonečih. fraa, govorjenih, pisanih in tiskanih, utegnemo pač dobiti Z mnogih strani, zelo dvomim pa, da se bode v istem razmerju oglašal tudi kapital naših sosedov zlasti pri podpisovanju glar vinskih delnic.
In tedaj bodi naravnost povedano, da v sedanjih razmerah ne računani I možnostjo, prve alternative, da bi se takoj dala doseči nova zveza z Reko. A radi tega ne odneham! Tran-zitftaprogadoRckejcstvarbo-dočnosti. Istinaj da je trenotno bržkone ne moremo uresničiti, ali končni cilj, zgradbo velike glavne železnice, od Murske Sobote do Reke imejmo neprestano in jasno pred očmi. Biižajmo se temu cilju v etapah ter z ustvarjenjem delnih prog v okviru celotnega velikega projekta pripravlja j m o končno izvršitev njegovo!
V	to svrho moramo si najprej omisliti poraben generalni projekt cele naše proge od Murske Sobote do Reke. Ni treba, da bi se cela črta na licu mesta študirala po tehničnih izvedencih. Za precejšen del proge so že izdelani načrti ter bi jih le trebalo pregledati in prilagoditi glavni železnici. Nekaj oddelkov je celo že izgotovljenih, kakor peažna črta iz Središča do Ptuja in Belokranjska proga od Kandije do semiške postaje. Ostali oddelki drže po razmerno ugodnem terenu ter bi zanje menda zadostoval študij po topo-grafični karti 1 : 25.000. Neizogibno pa bo, da se proga od izvira Kolpe pri Osilnici do končne postaje pri Reki temeljito preišče ter od tehnikov natančno prouči na licu mesta. Tak operat bi po moji sodbi pač stal e n m i 1 i-j o n kron. Gotovo lo niso mačje solze, ali v razmerju s celo potrebščino jc malenkost, katera se. bode tembolj obnesla, ker nam nudi dokaj zanesljivo podstavko za presojo projekta in njegove tehnične in finančne možnosti. V temi tavamo, dokler takega generalnega projekta nimamo!
Pri vseh deljiih kosih pa se bo držati dveh fundam en talnih načel, izmed katerih zadeva eden tehnično stran, dočim jc drugo političnega značaja,
V	tehnične oziru nikoli ne smemo pozabiti, da je posamezna delna proga, daši sprva radi cenenosti obratovana kot lokalna železnica, vendar po svojem' namen« in svoji bodočnosti integrajoč del prihodnje glavne tranzitne črte. Kaj sledi iz tega? Da treba spodnji ustroj takoj s prva prikrojiti za drugi tir, (kakor je n. pr, proga Zidanmost—Zagreb), istotako je profi-lirati vse objekte, predore, mostove itd. Tudi pri gornjem ustroju bi morda kazalo, da že začetkoma polagamo težje tračnice nego jih zahteva obrat po lokalni železnici. Istina je pač, da stanejo tračnice 35.65 kg na 1 m več, da sc torej na ta način podraži prvotna zgradba, toda vzdrževanje proge je cenejše in posledica je večja ekonomija v obratu. Kaj nam koristi zmerna zgradbena potrebščina ako smo si vsled napačne štedljivosti nakopali vedno rastoče obratne in vzdrževalne stroške?
Dalje izvira iz take zasnove delnih prog, da bo zanje morala biti merodajna najkrajša črta. Kolikor moč držati se te smernicc! To ne smejo biti navadne lokalne železnice, katere zasledujoč lokalne ozire in koristi, čestokrat se nalik jegulji plazijo in vijejo po terenu, od vasice do vasice, iskajoč svoje lokalne tovore, temveč takoj s početka uveljaviti je navodilo, po katerem je najkrajša razdalja uprav direktiva za glavno železnico. Dosledno tudi radij ne bi smel biti nižji od 250 m, strmec ne večji od 10 %,,, kvečjemu izjemoma do 15°/ on in to le na prav kratkih distan-cah ter v prenu črti. Pri tem pa nobene potrate pri postajah in drugih poslopjih ter skrbna štedljivosl v obratu, da se do skrajne mero izkoristi udobnosti, izvirajoče iz
začasnega gznačenja teh prog kot lokalnih železnic.
Drugo načelo pa, ki se naj uvažuje pri ieb zgradbah, je politične narave ter se glasi: Povsod tam, kjer nameravana železnica ne teče po izključno slovenskem ozemlju, temveč preskoči hrvatsko mejo, doseže se naj tvorno sodelovanje hrvatskih naših bratov in sosedov! Po tem načelu ravnati sc je žc pji sestavi lokalnih želez ničnih odborov, kateri bodo poklicani pomagati pri železničnih zgradbah. Prevažna naloga jih čaka, lažje jo bodo zmagali, ako se takoj pri svoji zasnovi združijo s Hrvati k skupnemu delu!
Toliko o nameravani glavni tranzitni peogi.
V	njo naj sc stekato nekatere stranske črte, med katerimi navajam v prvi vrsti ono železnico, katera naj vodi iz Maribora preko Šent Lenarta skozi Slovenske Gorice do stika s prekmursko progo. Poudarjam njeno lokalno važnost zlasti z ozirom na Maribor, ki ga v Jugoslaviji čaka velika bodočnost, kateri moramo že sedaj nakloniti vso svojo pozornost.
Dalje kratko nadaljevanje žeteznicc G r o b e 1 n o—Ro gatcc do K r a p i n c! Da obe kopališči že dandanes nista zvezani, je pravi škandal iz bivše habsburške Avstrije. Razdalja znaša lc 6 km, tračnicc so bile položene do ogrske meje, toda bru-ftalna' mažarska brezobzirnost jc zabranje-vala spojitev. Dajmo nemtrdoma popraviti, kar jc bilo zamujeno!
Hudo preglavico pač dela železniškemu politiku nesrečna kočevska zagata. Veliko narodno bogatstvo tiči brez dvoma v ribniških in kočevskih šumah in kočevskem premogovniku. Zlasti slovenska večina prebivalstva je podjetna, du-ievno razvita, trgovsko in obrtno nadarjena. Vse stanovništvo hrepeni po nadaljevanju kočevske žclcznice, po ugodni zvezi z morjem. Nujna njegova želja je povsem Opravičena, ali ovire in zapreke so silne im sedanji položaj jadranskega problema, ki nam grozi preprečiti zvezo z Rakekom in šentpetersko progo, še pomnožuje te težave. Kajti z glavno progo niti iz Novega mesta nc moremo preko Kočevja, žc radi tega ne, ker je kočevska proga že iz prvega početka bila zgrajena kot lokalna Železnica Z manjšim radijem in večjim Strmcem. Tudi zveza po lokalni železnici s progo Ogulin—Reka je, kakor sem že omenil v tem članku, težavna in na1 vsak način zzlo draga. Očigled takemu položaju TCiva se mi misel, ali ne bi kazalo, za sedaj ugoditi prometnim potrebam ribniško-kočevskih interesentov z gozdno in jamsko železnico, katera naj iz Kočevja vodi do Vinice, oziroma ako bi do tja zasigurali železniško zgradbo proti Osilnici, do Broda na Kolpi? J&dar pozna imenitno vlogo, katero jc v zadnjem času igrala Steinbaissova gozdna železnica v bosansko-dalmatin-skem prometu, vsaj »a Himne« nc bode odklanjal tega mojega nasveta.
S tem bi bila sklenjena vrsta lokalnih železnic, katere bi po mojem mnenju na slovenskem ozemlju trebalo izpeljati ido glavne prometne žile, bodoče naše itranzitne proge. Sedaj šc nekaj besed o drugih železniških zvezah, potrebnih za razvoj narodnega gospodarstva na slovenski zemlji!
V	prvi vrsti imenujem tudi ono kratko progo iz Šentjanža do Sevnice. Le kakih 12 km železne zgradbe skozi dolino Mirne, in zvezane so Dolenjska železnica z Južno, šentjanški premogovnik s prebogatimi premogovnimi skladi v raj-henburški okolici! Ta zgradba je tako osnovana ter potrebnost njena se tako živo čuti med imovitim in gospodarsko dokaj razsodnim prebivalstvom mokronoške Idolinc in sosednega Posavja, ^da z gotovostjo pričakujemo skorajšnjega uresničenja tega projekta.
V	poštev pride nadalje železnična Zveza med Savinjsko dolino in Kamniškim poljem. Polzela ob progi Celje—Dravograd in Kamnik ali Mengeš ob kamniški železnici! Tehniku prepuščam razsodbo, katera teh končnih točk naj obvelja; z narodnogospodarskega stališča bi dal za svojo osebo prednost progi skozi Črni graben v smeri proti Mengšu. Ali naj se že izbira to ali ono izhodišče: poglavitna stvar je, da ne bomo predolgo morali čakati znamenite le zveze.
In sedaj le šc par besed o nekaterih dragih železnicah, s katerimi jc dopolniti prometno omrežje v Sloveniji! Prepotreb-na a zelo draga je proga, ki naj nas zbliža s slovenskim Koroianom, ako nam ostane vsaj pas A po ljudskem glasovanju. Prodreti bode naravno ozidje naših planin, bodisi da jo ukrenemo skozi dolino Kokre pod Jezerskim vrhom na Železno Kaplo, kjer zadevamo na lokalno progo Železna Kapla—Sinčaves ali pa jo udarimo od Tržiča naprej skozi Ljubelj v Borovlje. Mnogih in hudih žrtev bode trebalo, da se uresničijo te želje, toda zavedati se moramo, da bomo stoprav tedaj v. istini in stalno si prisvo-
jili Koroško, kadar smo jo prometno in gospodarsko privezali na Jugoslavijo,
Kaj pa s Škofjo Loko, kjer sc odpira vhod v dve lepi in imenitni dolini, v selško in poljansko? Kar se prve tiče, se moram lc čuditi, cla si premožno in podjetno ljudstvo že samo ni zgradilo železnice vsaj od Železnikov do Škofje L o k c. Ona druga proga pa skozi P o -1 j a n e in Ž i r i s predorom približno 3 kilometre dolgim do Idrije in dalje jc stvar bodočnosti, v svoji izvršitvi pred vsem zavisi od trenotka, ko se starodavni naš rudnik, ta premalo cenjeni biser Slovenije, reši italijanske more, ki žalibog še vednn tlači Idrijo in sosedno Primorsko.
Tako sem v velikih obrisih načrtal železniški program za slovenski dal kraljestva SHS. Še enkrat naglašam, ne smemo pričakovati, da hi sc obsežni tak program dal oživotvoriti v kratkih par letih. Namenjen je bodočnosti, cilj je oddaljen, toda ako smo zaista zdrav gospodarski in politični organizem, utemeljena je nada, da prej ali slej preskrbimo svojemu ekonomičnemu životu one prometne žile, brez katerih sc razvijati in moderno živeti ne more.
Sedaj pa šc nekaj misli o načinu, kako sc lotiti praktične izvršitve železniškega programa!
Vojna konvencija s Češko?
Beli grad, 6, februarja. »Epoha« poroča1 Kot izvemo, sc v zadnjem času vodijo živahna pogajanja med našo državo in. Češkoslovaško republiko o vojni konvenciji. Izvemo, da jc potek teh pogajanj zelo povoljen in da bo kmalu prišlo do sporazuma.
Regentovo pismo.
LDU Belgrad, 5. februarja. Na včerajšnji seji opozicijonalnega bloka je predsednik začasnega narodnega predstavništva dr. Draža Pavlovič prečital pismo prestolonaslednika regenta Aleksandra. V tem svojeročnem pismu, obsegajočem dve strani, je izrazil regent, kakor se govori, svoje naziranje o sedanjem političnem položaju in svojo željo, da sc izide iz provi-zorija. Pismo jc podpisano z regentovimi začetnicami. Regent baje tudi želi, da se stvori sporazumna koncentracijska vlada in da ta vlada v parlamentu izvede volilni zakon in izvrši svobodne volitve za konstituanto, in to v popolnem redu. — Pismo se zaključuje z regentovim apelom, naj se razprte politične stranke sporazumejo in stvorijo koncentracijsko vlado. Ker je pismo prečitano, bodo načelniki strank danes odgovorili.
Kristan pri regentu.
LDU Belgrad, 5. februarja. Minister za šume in rude Kristan jc bil danes popoldne sprejet v avdijenci pri regentu Aleksandru in sc jc vrnil od avdijencc prav zadovoljen.
Splošna stavka v Belgradu.
LDU Belgrad, 6, febr, Tukaj se jc izvedla splošna stavka. Zborovanje dclav-cev, ki naj bi bilo v »Radničkem domu«, se ondi ni moglo vršiti, ker so prostori premajhni. Zato se je vršilo pred hotelom »Slavijo« pod milim nebom. Udeležilo sc ga je več tisoč delavcev in delavk. Pred otvoritvijo zborovanja je zapelo delavsko pevsko društvo »Abrašcvič« mednarodno in rusko socialistično himno. Nato je otvoril zborovanje krojaški pomočnik Pc-šič in oddal besedo tajniku zveze prometnih in transportnih delavcev Pavičc-viču. Pavičevič je govoril proti odredbam, naperjenim zoper stavkujoče ob železniški progi Zajcčar—Paračin. Ugovarjal jc zlasti trditvi, da jc nastala stavka pod vplivom bolgarskih boljševikov, Dclavcc Milojevič je poročal o razgovoru delavskih delegatov z ministrom za notranje posle in svobodi časopisja. Potem je govoril šc Topa-lovič, ki je ostro grajal postopanje proti delavcem. Ko je Pešič zaključil zborovanje, so sc delavci razšli, samo en del je krenil čez Kralj Aleksandrovo ulico proti Terazijam. Pred zunanjim ministrstvom jc dclavcc ustavil orožniški kordon, vender pa so mogli vsled nove naredbe dalje. Ob tej priliki je nekdo iz množice dvakrat ustrelil iz samokresa v zrak. Medpoloma so delavci srečali kraljevsko gardo z godbo na čelu, ki sc je vračala s kraljevskega dvora. Delavci so pozdravili gardo s klici: »Živela narodna vojska!« Ves dan se ni kalil mir. Dopoldne so bile vojaške straže in orožniki po mestu nekoliko ojačeni. Stavke so sc udeležili skoraj vsi delavci, razen onih pri vodovodu. Promet na žclcz-nici in rečno brodarstvo nista bila ustavljena. Mesto sc jc videlo,, kakor navadno, Prodajalnice so bile vse odprte; manjše kavarne so bile skoraj vse otvorjene, lc nekatere večje kavarne in gostilnicc so bile zaprte. Cestna železnica jc vozila. Danes sc vračajo delavci zopet na delo, ker jc bila stavka Ic protestna stavka, vprizorjena samo zaradi odredb vlade proti stavkujočim delavcem na progi Za-ječar—Paračin. Danes nc izide v Belgradu noben časnik.
Češka.
Moravska duhovščina proti »češki cerkvi«.
Brno, 1. febr. Brnska »Jcdnota ducho-venska« je imela občni zbor, katerega sc jc moravska duhovščina udeležila v velikem številu. Podpredsednik dr. Scdlak jc poročal o češkem »razkolu«, nakar so bile soglasno med velikim navdušenjem sprejete resolucije: i. Izražamo neomajno spoštovanje, udanost in' ljubezen sv. Očetu in obljubljamo, cla bomo z vsemi silami delali, cla se katoliška vera utrdi v češkem narodu. 2. Najodločnejšc obsojamo cerkveni razkol, ki jc bil proglašen 8. januarja v Pragi in rotimo svoje sobratc naj se, zavedajoč: sc svoje velike odgovornosti, pred nebeškim Sodnikom, vrnejo v naročje svete katoliške Cerkve. 3. Prosimo visoki epi-skopat, naj pripomore, da sc v Rimu brzo izpolnijo opravičene želje češke duhovščine, in pripominjamo, da ni bilo nikdar v naših zahtvah, da sc zruši celibat.
Shod reformiranega krščanstva.
»Večer« poroča, da sc bo po vseso-kolskem zlelu vršila v Pragi velika Huso-va slavnost, s katero bo združen svetovni kongres reformiranega krščanstva. To naj bi bil prvi silen poizkus za notranjo obnovitev naroda. — Sokoli, Svobodna misel, »reformirano« krščanstvo in kulturni boj proti Cerkvi — vse to spada skupaj.
Uvedba obratnih svetov.
Praga, 29. januarja. Vlada je predložila narodni zbornici zakon o obratnih svetih v rudokopih, ki ga. je zbornica, sprejela, Predsednik Masaryk je pai odklonil sankcijo, ker je postava določala, da se delež delavcev na čistem dobičku določi upravnim potom. Sedaj je vlada očividno pod pritiskom delavstva določila višino deleža na čistem dobičku. Glavne določbe nove postave so: 1. Rudniški nameščenci imajo pravico, biti udeleženi pri upravi podjetja in dobiti delež na čistem dobičku. 2. Nameščenci so deležni soodločevanja pri upravi podjetja potom svojih zastopnikov v obratnem sosvetu. 3. Obratni sosvet sestoji iz šestih članov; enega voli delavstvo, enega drugi nameščenci, štiri imenuje podjetnik, 4. Obratni sosvet ima sledeče pravice: Predložiti sc mu morajo: a) stalna perijodična poročila o vodstvu podjetja; b) račun izgube in dobička; c) poročilo o razdelitvi čistega dobička; d) obratni svet ima pravico, dcločiti delež delavcev na čistem dobičku v okvirju tc postave. 5. Od čistega dobička; podjetja sc gotov del da v splošne svrhe nameščencev in delavcev. Ta delež sme znašati kvečjemu 10% čistega dobička, ki pripade lastniku podjetja.
Za lužiške Srbe.
Na vprašanje nekaterih poslancev, kaj misli ukreniti češka vlada, ker jc Nemčija obsodila voditelja lužiških Srbov, Arnošta Bartha radi veleizdaje na triletno ječo, jc odgovoril zunanji minister Beneš: Z ozirom na to, da je bil Arnošt Barth član mirovne delegacije in da radi tc funkcije nc more biti ne obtožen in nc obsojen, mislim, da je s stališča mednarodnega prava opravičeno, da zunanje ministrstvo napravi v zadevi Arnošta Bartha pri zaveznikih in pri zvezi narodov potrebne korake. Državna zbornica je vzela to izjavo z odobravanjem na znanje.
Francoske čete na Tešinskem.
Moravska Ostrava, 4. febr. (ČTK.) Prvi transport francoske vojske, ki jc določena da zasede za čas ljudskega glasovanja Tešinsko, je prišel v Bohumin. Transport jc prišel iz Nemčije; vlak jc imel 26 voz. Kot sc poroča, pridejo na obmejno postajo na nemški strani Anna-berga italijanske čete.
Napredovanje katoliškega gibanja.
»Croix* poroča, da sc katoliško gibanje sedaj po vojni krepi na vseh poljih. Že pred vojno je bila elita inteligence prijazna katolicizmu. To gibanje se jc pokazalo med umetniki in pisatelji in jc zarezalo v francosko družbo globoke sledove: Academi« francaisc, ugledni list kot »Revne dc dcux modes«, »Correspondant« >Echo dc Pariš«, »Figaro«, »Action Francaisc« in drugi zvesto podpirajo katohško gibanje. Vzrok tega napredka jc, da sc jc duhovščina po ločitvi Cerkve od države otresla mnogih spon, ki so jo vezale, Zveza katoliških kulturnih društev šteje 150.000 članov. Tako je prišlo do tega, da so politične skupine s krščanskim svetovnim nazorom nedavno pri volitvah dobile nad sto mandatov v poslanski zbornici in 32 v senatu. Jedro pokreta tvorijo povsod mladinske organizacije.
PolSfSIne r\ovlm.
4- »Narodov* I'žol, Dr. Korošec ': poslal dne 4. febr. t. I, »Slov. Narodu- ta lc popravek: Z ozirom na notico priobčeno ; v Vašem listu pod zaglavjem »Afera Ko-> roščevega-Jankovičevega fižola«, prosim
porivajoč se na § 19. tisk. zak., da priobčite sledeči popravek: Ni res, da ko je bila naloga dr. Korošca, da razdeli fižol med ljudstvo, odnosno da dožene njegovo kvaliteto in se uveri, ali je fižol sploh užiten. Tega pa bivši minister dr. Korošec ni storil, marveč jc o celi zadevi kratkomalo molčal. Res pa je, da je ministrstvo za prehrano fižol takoj, ko je bil aviziran ponudilo vsem odsekom za prehrano, a ti sploh na fižol niso reflektirali, vsled česar je bil fižol določen za izvoz. Izvoz sc baje ni izvršil, ker je bil vsled političnih razmer izvoz na Madžarsko ustavljen. Ni res, da jc bil fižol pokvarjen, in da se jc pokvarilo šc ostalo, kar je bilo dobrega. Res pa je, da jc drž. kem. laboratorij v Belgradu dne 24. dccembra', tedaj nad 4 mesece potem, ko nisem bil več minister uradno izjavil, da je fižol dober in vporabljiv za hrano. Z od lic. spoštovanjem: Dr. Korošec, bivši minister prehrane in obnove.
-H Polom prehranjevalne politike. Ko je pred meseci sedanja vlada odpravila izvoznice in upeljala svobodno trgovino z izvozno carino, so demokratska glasila slavila ta čin kako odrešilno delo za Jugoslavijo. Država bo spravila v žep nepregledne milijone na izvozni carini, vsa korupcija z izvoznicami izgine in domača prehrana j<> vsled visoke izvozne carine in ogromnih zalog v državi izven vsake nevarnosti. Danes vemo, iz izkušnje, da jc bil to otročji poizkus, ki je do-vcdel našo prehrano na rob propada in ni uresničil niti ene nade, ki so jo demokrati stavili vanj. Danes se vrača ista vlada k sistemu vezane trgovine s pravico rekvizicijc in zapore za zaloge. Ob tej priliki piše »Jutarnji list« — sicer zvest oproda sedanje vlade »najnaprednejših elementov«: »Ta korak dokazuje polom — ki smo ga žc davno previdevali — v. vprašanju preskrbe našega domačega prebivalstva kakor tudi v sistemu naše eks-portne trgovine. Ta polom je tukaj v popolnem obsegu. Podatki o ogromnih zalogah živeža, ki da se nahaja v državi, so se izkazali kot neutemeljeni, ker niso bili osnovani na preiskavah skrbno sestavljene Statistike, ki jc šc nimajo niti v ministrstvu za prehrano niti v ministrstvu za trgovino. V kolikor imamo danes sploh šc kaj živežnih zalog v deželi, sc imamo za to zahvalili edino lc našemu slabemu prometu in njegovim pomanjkljivostim, vsled katerih ni bilo mogoče zvleči še več živil v inozemstvo. A kar se ni zgodilo z živežem, sc jc storilo n. pr. z našo hrastovino. Francozi so izvozili ogromne množine rezane in suhe hrastovinc ter so danes zaloge najmočnejših proizvajalcev hrastovinc popolnoma prazne. Nič boljše ni z izvozom goveje živine in svinj. Kljub temu da nam živina vsled bolezni kupoma ccpa, sc dovoljuje izvoz na veliko. Pri tem se niti ne pazi, kam. Od zanesljive strani nam poročajo, da se jc zadnje dni v Zagrebu naložilo 500 prašičev, a iz Ljubljane sc jc tc dni poslalo 200 volov istotako v Italijo.« Pred mescccm dni žc smo ostro kritizirali sedanjo prehranjevalno politiko in opozarjali na nevarnost. Morda nc bo do'go, da bodo spoznali to tudi socialisti!
+ »Skoro strah me jc!« — Tako je iz
globočin svoje duše (kako so plitve te glo-bočine!) zavpil pisec članka Koncc« v včerajšnjem »Slov. Narodu«. Res jc človeka strah, čc bere take trditve: »Religije jc konec...« »Vloge velikih adeptov z Vzhoda (med te šteje člankar očividno tudi Jezusa Kristusa, op. ured.) so prevzeli Renani, Straussi, Haeckli in Harnacki.« Mi bi člankarju priporočili, naj si da cd koga, ki pozna Renana, povedati, da je Rcnan bil fizično in duševno mrtev žc pred svetovno vojno; njegove knjige imajo isto ceno kot literatura »dvanajst kosov na tu-cat<-. »Nc igrajmo slepih miši z anahroniz-mi« pravi člankar; naj si to zapomni! Naj nc daje svojim ondednim frazam praznične obleke in znanstvenega sijaja, saj v bistvu ostanejo, kar so in naj imajo tudi moderno frizuro. Siccr sc bodo uresničile člankar-jeve besede: -Zdi sc mi, da se zopet bližamo primitivni stopnji krdela . . .* Bližate sc.
+ Tudi nazori. ■'Slov. Narod« poroča, da jc bil g. dr. Janko Olip, šef centralne uprave v priznanje njegovega delovanja pri tem uradu odlikovan z imenovanjem za inšpektorja IV. razreda. G. dr. Olip je namreč svoj čas odklonil 100.000 K podkupnine, ki mu jih jc ponujal odposlanec mažarske vlade, da bi dosegi pogodbo v prilog Mažarski. G. dr, Olip jc ravnal por šteno. Odlikovanje za take samoposebi umljivc čine vzbup v javnosti sum, kakor da nc bi bilo r.! več poštenega urad-ništva. Poznamo slovenskih gradnikov v Belem gradu, ki so sc izkazali ravnotako poštene, pa nobeden za to ni dobil kakega posebnega odlikovanja. Kaj bo pa javnost n njih sodila, ker niso bili pomaknjeni v IV. činovni razred?
-f Naval na rudnike. Belgrajska »Tribuna« poroča: Po Belem gradu prežijo neke skupine in vodijo boj za bogati železni rudnik Ljubija .. . Pravijo, da so v tem vprašanju nastale v vladi stranke. Eno stranko vodi g. Kristan, drugo pa g. Dra-
škovič. Mogoče obstoji še tretja stranka. Vse to se godi brez zakona, zato se pa tudi pritiska parlament na stran.
4- Brezovica pri Domžalah. Tudi našo občino je zadela sreča, da je dobila za samostojne liberalce kar tri mlade agitatorje, ki si domišljujejo, da so modrejši in sposobnejši za občinsko gospodarstvo, kakor pa izkušeni gospodarji. To je že posebna lastnost samostojnih, da si vsak do-mišljuje; pa ni čuda, ko si mnogi njihovi voditelji, l<i niti na svojem posestvu niso znali gospodariti, domišljujejo, da so sposobni gospodariti kar nad celo državo. Ko bi ne bilo škoda za naše dobro urejeno občinsko gospodarstvo, bi tako posadili gorjuškega Janeza na županski stolček, Pcpeta za podžupana, Janeza iz Laz pa za svetovalca, da bi svet videl samostojne gospodarske talente.
-j- Celovčani se streznujejo. Iz Celovca sc nam poroča: Mnogi Celovčani so se spametovali. Nekateri, prej najhujši nemški nacionalci, se sedaj ponašajo s tem, da znajo slovensko ali kak drugi slovanski jezik. Lakota jih je streznila. Ta teden ni bilo nobenega mesa. Za drag denar se dobi še kaj pod roko. Trgovine so prazne aH pa imajo skrito blago, da je po visokih cenah pod roko prodajajo. Zato so začeli trgovce hudo zapirati. Pri kmetih rekvirirajo, pa se kmetje upirajo. Pri Trgu je prišlo do streljanja. Ena italijanska stot-nija je prišla v Št, Vid, v Beljak jih je pri-ilo več. V Beljaku je še hujša beda nego itn. Drva stanejo kvadratni meter po 200 ,'do 250 K. V bolnišnicah ljudje zmrzujejo. Ljudje spoštljivejše govore o Jugoslovanih, dokler so pa imeli še kaj jugoslovanske gnoke in masti, so zmerjali. Sedaj pa kolnejo svoje nemške bogove z najgršimi psovkami. Javno se govori, naj bi prišli nazaj Jugoslovani, sicer bodo Celovčani pomrli. Le tisti nemčurji, ki imajo zločine na svoji vesti in so pobegnili pred jugoslovanskim vojaštvom in sodnijo, še vedno hujskaio jn pošiljajo v svet razne laži. Nemci sami so jih že začeli sovražiti.
D navit« novic«.
—	Umrla je včeraj gostpa Albina Bu-Žar, soproga pokojnega sodnega svetnika m Novem mestu. N. v m, p,-
—	Prof. kandidatom in filozofom.
Da dobimo pregled o naraščaju profesorskega stanu, prosi višji šolski svet v Ljubljani vse absolvente filozofskih študij, ki se nameravajo posvetiti učiteljski službi na srednjih šolah in učiteljiščih, da javijo fvoj naslov višjemu šolskemu svetu v Ljubljani z natančno označbo skupin, za katere se pripravljajo na izpite. Istotako se pozivajo tudi vsi dijaki, ki študirajo na filozofskih fakultetah, da višjemu šolskemu svetu javijo svoje ime in označijo svoje študijske skupine, — Predsednik: prof, Fr. Vsidnjal, 1. r.
—	Glasbeno društvo v Zagorja ob Savi priredi dne 12, svečana 1920 ob pol 8, tm zvečer v sokodskem domu vojaški koncert dravske divizije pod vodstvom ka-pelnika dr. Čerina. Ker bode vspored jako bogat, se vabijo vsi obsavski prijatelji glasbe, da se ga udeleže. Po koncertu je prosta zabava,
—	Učitelji — milijonarji. Pod naslovom »g. Pavle Marinkovič i učitelji« prinaša »Narodna prosvjeta« sledeče poročilo o posetu glavnega odbora učiteljskega udruženja v Belgradu pri g. ministru prosvetc g. P. Marinkoviču. Gosp, Minister jc naše tovariše sprejel »vrlo hladno, ne prihvativši im ni Boga«. Ko mu je g. D, J, Sokolovič obrazložil zahtevo, da trpi Učiteljski dom v Belgradu, ki je rekvi-riran za visokošolske dijake, škodo in naj se vrne udruženju, je g. Marinkovič brezbrižno odgovoril: »Dobro, hočemo videti,« Malo kasneje pravi, kako se za javne potrebe rekvirirajo i privatne hiše in da vsled tega tudi učiteljstvo nima vzroka protestirati. Nato ga jc opozoril g, Č. To-dorovič, naj država za dijake rekvirira poslopje kakega milijonarja v Belgradu, pa ne ravno zgradbe, namenjene učiteljski dsci, Nato se je g. Marinkovič razburil: »Pa tudi vi ste milijonarji! Kaj hočete vi? Vi ste ta svet naučili, da napada milijonarje. Vi ste oni, ki ste doveli do tega stanja, da se danes po Belgradu preiskuje posameznikom, koliko sob imajo v lastni hiši! — Nosite posledice, ki ste jim sami vzrok ,,.« Na vprašanje deputacije o novih plačah je rekel g, minister približno, da je bil zakon o plačah predlagan na pritisk ene korporacije, samo da se nekdo zadovolji, toda da v predlogu ni povedano, kje naj se dobe materijelna sredstva za izvršitev tega predloga. Zato manjkajo i t<>čni podatki o potrebni vsoti za to, ki se morajo naprej vedeti. Ko ga je g. Milan Popovič opozoril na škodljivo skrajšanje učiteljskega šolanja od štirih na tri leta, je g. minister porogljivo vprašal celo deputacijo; »Kdo vam je dal pravico, da opozarjate ministrstvo na njegove poje? Vi nimate za to pravice .., Vi morete spodobno za vas kaj prositi, a ne sc mešati v ministrske posle...!« Nato so se naši belgrajski tovariši poslovili od g. Ma-
rinkovida tudi brez pozdrava. »Narodna prosvjeta« zaključuje: — V ostalem je sedaj na vrsti edino izredna učiteljska skupščina, da izvrši natančen obračun o vsem in da pokaže g. P. Marinkoviču, tla se danes ne sme igrati z dostojanstvom in pravicami učiteljstva nikdo, a najmanje on...	Učitelj.
—	Dr. KoroSec je opozoril vojnega m— nistra in kraljevi maršalat dvora na dogodke v gostilni g. Mulca v vasi Otok ob Cirkniškem jezeru 11, m. m. in na poznejše dogodke v isti vasi, ki so ljudi opra-čeno hudo razburili. V poročilu zahteva, naj se napravijo primerni koraki, da se take stvari enkrat za vselej odstranijo. Toliko v obvestilo prizadetim!
—	Učiteljsko mesto na pomožni šoli za duševno zaostale učence v Mariboru je zasesti začasno, po zadovoljivem službovanju in prebiti strokovni preizkušnji tudi stalno. Plača je urejena kakor za Učitelja na meščanskih šolah. Pravilno opremljene prošnje se naj vpošljejo predpisanim potom na mestni šolski svet v Mariboru do 18. svečana t, 1. Vpoštevali se bodo le prosilci, ki imajo tozadevni izpit ali vsaj dokažejo daljšo prakso na takem razredu.
—	Darilo, Namesto venca na krsto umrlega gospoda Henrika Maurerja ,ki je bil dolgo let društveni in ravnateljski član Kranjske hranilnice, je ta zavod podaril bolnici usmiljenih bratov v Kandiji znesek
100 K.
—	Pozor pred ponarejnimi tisočaki.
Centralna uprava za trgovački promet sa inostranstvom v Beogradu, podružnica v Ljubljani, nam poroča: Pri blagajni njenega urada je plačala dne 29. t m. neka tvrdka iz Maribora večji znesek s tisočaki, med kojimi se je konstatiralo na licu mesta 19 falsifikatov. Opozarja se s tem vso javnost, da strogo pazi v lastnem interesu in na korist države na take falsdfikate, ker so jako dobro ponarejeni in jih je mogoče le z veliko pozornostjo razločiti od pravilnih po temnejšem tisku ter po drugačnih potezah okraskov. Orel je slabo ponarejen. Na teh bankovcih pa so obenem ponarejene tudi štampiljke, oziroma žigi in je skoro na vseh kaka slovniška ali drugačna napaka.
—	Iz Velikih Lašč. V noči od 30. na 31. januarja 11. ob 11. uri po noči je zlobna roka zažgala vilo g, davčnega nadupravitelja I. Vardjana. K sreči je prišel neki voznik iz Loža mimo hiše ter sklical gospoda in gospo iz spanja, sicer bi bila v malo trenutkih oba žrtev požara. Zaprli so iz službe odpuščenega slugo J. Marolta, ki je na sumu kot povzročitelj požara. Iz službe je bil odpuščen radi tatvine in krivoprisežništva,
—	Požari. Pred kratkim je izbruhnil pod kozolcem posestnice Marije Papež v Lopati, občina Žužemberk, ogenj, S kozolcem vred je pogorelo 20 voz sena, 1 voz hrastovih desk, 2 voza koruzne slame in 2 voza suhe detelje. Škoda znaša 6000 kron, zavarovalnina le 300 kron. Ogenj so zanetili najbrže otroci, ki so v bližini kozolca živino pasli. — Dne 28. januarja ob 12. uri je nastal vsled čezmerno razbeljene peči v pečarni Jožefa Klemen-čiča iz Novega mesta ogenj, ki je uničil en del strehe. Škoda na poslopju se ceni na 2000 kron. Poleg tega je bilo Kle-menčiču deloma uničenih, deloma močno poškodovanih za 15.000 K pečarskih izdelkov, Škoda je krita z zavarovalnino,
—	Oprostilna razsodba. Rozalija Je-senšek je bila tožena: da je, kakor izvaja tožba, začetkom novembra 1918, ko se je vrnila iz laškega Vidma v Ljubljano, skupno z Marijo Pučko in Antonijo Hamun, vzela'iz zaboja Pučkovc veliko blaga bivše oficirske menaže v Vidmu, v kateri je kot kuharica služila. Deželno sodišče v Ljubljani je Jesenškovo oprostilo, ker sc sodišče ni moglo prepričati o tatinskem namenu Jesenškove, ker je vzela blago, ker je mislila, da bo pri njej najbolj shranjeno, dokler ne bo vedela, kam naj ga izroči, blaga tudi ni nameravala prodajati, kar se je s pričami dognalo,
—	Urad proti verižništvu, tihotapstvu in navijanja cen v Zagrebu se bo ustanovil po vzorcu ljubljanskega centralnega zavoda proti verižnikom v Ljubljani, Ravnatelj ljublj, centralnega protiverižniškega urada, g, policijski svetnik Kcrsovan se je v tej zadevi mudil več dni v Zagrebu. Zagrebški urad se bo boril posebno proti tihotapstvu in bo deloval v Hrvatski in v Slavoniji,
U^bilanske novice.
lj Umrl jc dne 5, februarja 1920 v hiralnici sv. Jožefa v Ljubljani gospod Ivan Zupančič, sodni oficijal v p., doma iz Novega mesta,
lj Pevska zveza »Ljubljana« bo v nedeljo prvič stopila pred javnost s koncertom, Živo zanimanje sc kaže med ljubljanskim občinstvom, vstopnice bodo — kakor čujemo —■ kmalu razprodane. Ni čuda, saj se za mladost vsakdo zanima: »Ljubljana« pa jo najmlajši odsek Slovenske kršč. so-cijalne zveze, ki. pravkar oznanja, da jc shodila in bo napravila prve korake v svet umetnosti Ni to zadnji klin v višavi na
lestvici glasbeno-pevske dovršenosti, am-ppl; prva stopnja s tal vsakdanjosti navzgor proti vzorom. Zato vse napeto pričakuje, koliko so požrtvovalni pevci pod vodstvom enako požrtvovalnega vodje na prvi mah dosegli. Po tem prvem nastopu bomo vsaj nekoliko mogli soditi, kaki sadovi se nam za bodčnost obetajo. Spored naznanja poleg številnih narodnih pesmi tudi novo krepko, marknntno Premrlo vo skladbo: »Naša pesem«, ki jo bo zbor pel s spremi janjem klavirja in harmonija. Na svidenje v nedeljo v »Unionu«!
lj Vabim vse novo izvoljene odbornike S, K. S, Z., da se zanesljivo udeleže kratke seje danes ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih v Jugoslovanski tiskarni, poleg tajništva. Spored: Konštituiranje novega odbora. — Bivši podpredsednik.
lj Družabni klub priredi na pustno soboto (dne 14. febr.) v Unionski dvorani velik družaben večer s plesnim venčkom. Te dni sc razpošiljajo vabila; ako bi se vsled vladajočih poštnih razmer dogodilo, da bi kdo ne prejel vabila, prosimo, da blagovoli to prijaviti klubovemu odboru (predsedniku dr. Jos Malu odnosno tajništvu: odvetniška pisarna dr, Jerič, Frančiškanska ul, 2). Vstop bo namreč dovoljen le vabljenim, njihovim svojcem in znancem.
Ij Zveza služkinj ima jutri ob pol 5.
uri popoldne sejo v Alojzijevišču, Ker je seja važna, naj se je vse odbornicc zanesljivo udeleže. — Predsednica,
lj Ljubljanski šahovski klub naznanja, da priredi v soboto dne 7, februarja 1920 točno ob pol 9, uri zvečer v kavarni »Eu-ropi« sloviti šahovski mojster prof, dr. Milan Vidmar simultantsko produkcijo. K udeležbi so vabljena vsi prijatelji šaha!
lj Važen fantovski sestanek se bo vršil v nedelio 8. februarja t, L v Rokodelskem domu ob 10, uri dopoldne. Vabljeni so vsi fantje iz središča Ljubljane.
lj Uredniški sosvet »Mladosti« ima danes ob 4. uri popoldne numo in važno sejo v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstr. Prosim točne udeležbe! — Urednik.
lj Seja Zadruge kovinarskih obrti se vrši v nedeljo, dne 8. t. m, ob 10, uri dopoldne v zadružni pisarni Važno zaradi razdelitve nabavljenega materijala.
lj Umrli so v Ljubljani: Ana Župančič, delavčeva žena, 89 let. — Amalija Deren-čin, tob. delavka v p,, Hrenova, ul. 17. — Ignacij Stibil, mestni delavec, 71 let. — Milan Sakeršnik, rejenec, 23 dni. — Her-mina Cuntara, zasebnica, 72 let. — Elza Fritsch, strojnikova žena, 30 let. — Ivan Štrukelj, sobni slikar, 59 let. — Marija Vavpotič, učiteljica, 41 let. — Ana Torel-li, hči žel. delavca, 3 leta. — Josipina De-bevec, poštna adjunktinja, 44 let, — Zdenka Dachs, nadstrojnikova žena, 25 let. — Fran Bartl, zas, uradnik, 46 let, — Marija Hren, mestna uboga, 69 let. — Ivan Zupančič, sodni oficijal, 45 let. — Mihael Bergant, knjigovez, 68 let.
lj Iz mestnega šolskega sveta. O redni seji mestnega šolskega sveta, ki se je vršila v četrtek, dne 29, januarja 1920, smo prejeli sledeče obvestilo: Poročila šolskega zdravnika dT. M, Rusa o njegovem delovanju in pa o zdravstvenem stanju na ljudskih in meščanskih šolah v Ljubljani v preteklem koledarskem letu 1919 se vzame odo-bruje na znanje, Zajedno se sklene naprositi višji šolski svet, naj odredi, da se na tukajšnjih ljudskih in meščanskih šolah, kjer dopuščajo to prostori, uvede obvezni nerazdeljeni dopoldanski pouk. Mestni magistrat je pa naprosili, naj poskrbi za to, da se po možnosti vsi sanitarni nedostatki po omenjenih šolah tekom prihodnjega polletja odstranijo. Nasvetu konference na I. mestni deški meščanski šoli, da se izključi več učenccv radi zanikrnosti in slabega napredka, se pritrdi in sklene, višjemu šolskemu svetu predložiti poročilo v odobre-nje. Določi se tudi, kako je z dotičnimi učcnci ravnati. Več prošenj učiteijfitva za dovolitev daljših dopustov ali pa za njih podaljšanje je višjemu šolskemu svetu priporočilno predložiti z nasvetom, da jim ugodi. Začasni pedagoški referent Juraj Režek se pokliče v šolsko zdravstveno komisijo kot zastopnik okrajne nadzorovalne oblasti. Poverjeništvo za socialno skrb, po7 krajinski oddelek za zaščito dece in mladine, je naprositi, naj v interesu rednega poučevanja telovadbe na II. mestni deški in na pomožni šoli poskrbi nujno za to, da se dnevno zavetišče, ki je sedaj v ondotni telovadnici nastanjeno, preseli v kake druge primerne izvenšolske prostore. Mestni ma" gistrat je naprositi, naj na pristojnem mestu izposluje, da se evakuira L in II- nadstropje mestnega šolskega poslopja na Erjavčevi cesti št. 19, kjer se nahaja že poldrugo leto računski oddelek poštnega ravnateljstva, ki ovira redni in normalni razvoj treh mestnih šol,
lj Zapicnjcna vola. Detektivi kolodvor" ske policijske ekspoziture so aretirali Go-riČana Komica in Rejo, ker sta si pridobila po nepošteni poti izvoznei /.a dva vola, katera sta sc v vagonu zaplenila in izročila Vnovčcvalnici za klavno živino.
lj Ljubeznjiva sestra. Uršula Janko-vič >/. Ljubljane jc ukrudia 23. oktobra L L
svoji sestri 1000 kron. Nekaj dni potem je pa ukradla Josipu Ž...., s katerim je popivala, 1123 kron gotovine in žepno uro. Z.... je plačal samo v neki kavarni 170 kron. Uršula Jankovič, katera je bila zaradi tatvine in vlačuganja že predkazno-vana, je dobila 6 mesecev težke ječe.
Ij »Boniteta stalnih gostov je, da dobiš manjše porcije, katere ti dražji zaračunijo; gostilničarji namreč delajo tako, da tisti, kateri pride v kako gostilno vsakih deset let, dobi največjo porcijo in najnižji račun. ker ga mislijo tako prikleniti na sebe« — je podal priznani strokovnjak svoje mnenje, ko je šlo za rešitev vprašanja o postrežbi stalnih gostov,
lj »V Zegreb bi bila rada šla«, pravi Ivana Hanrieta Pastir, katera je svoji gospodinji kavarnarici Ani Miholičevi ukradla obleke v vrednosti do 3230 kron. — »Svoji prijateljici, Ani Zagorc sem dala 150 kron, da mi preskrbi v Zagrebu službo« je rekla. Sodišče je obsodilo Pastirjevo v 3 mesece težke ječe.
lj Iz dobe preobrata. Franc Kokalj je s svojima tovarišema Ivanom Marčanora m s Filipom Marinškom odpeljal ponoči na 9. decembra 1918 štiri sode petroleja; dobil je za tf> pri delitvi 1800 kron: »obleko sem kupil za to«. Marčan in Marinšek sta dobila za to 30. januarja 1. 1. prvi dva in drugi dva in pol mcseca težke ječe. Pred razglasitvijo sodbe pravi Kokalj, da je prav za prav pomiloščen, nakar ga pouči državni pravdnik dr, Ogoreutz, da so iz amnestije izvzeti zločini izvršeni iz koristo-ljubja. Sodišče je prisodilo Kokalju 3 mesece težke ječe,
kršč- soc. železničarjev 8
Prometna zveza krščansko mislečih ?efczttičarjev priredi danes dne 7. febr.
ZABAVNI VEČER
v prostorih Ljudskega doma s sledečim eporedom:
Šaljivi prizor »Damoklejev meč«, kopati, srečolov in šaljiva pošta.
Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina 3 K za osebo.
Preplačila se hvaležno sprejemajo, Predprodaja vstopnic v pisarni Jugoslovanske Strokovne Zveze, Jugoslovanska tiskarna, IL nadstropje.
Prosveta.
pr »Prosvjetni Savez« se je 2, t, m.
osnoval v Zagrebu. Svrha mu je glasom pravil naslednja; Stoječ na temelju popolne svobode prosvetnega dela hoče »Prosvjetni savez«: 1, podpirati prosvetno delo raznih prosvetnih ustanov, zavodov, prosvetnih društev in posameznih prosvetite-ljev, ne da bi sc dotikal njihove avtonomije; 2, pospeševati prosvetno delo; 3. zbirati podatke o prosvetnem delu; 4, podpirati zbiranje narodnega blaga v prosvetne svrhe. — V odbor P. S, so bili izvoljeni zastopniki in zastopnicc vseh društev in institucij, ki kakorkoli delajo za prosveto brez razlike političnega prepričanja; štiri odborniška mesta so pridržana za delavske organizacije. Za predsednika je bil z vsklikom izvoljen vseučiliški profesor dr, Čačkovič.
pr »Generaldirektor«. Ta igra, katere vsebina se dogaja v dunajskih finančnih krogih in ki. jo je spisala znana osebnost iz omenjenih krogov, bo doživela te dni na Dunaju svojo prvo uprizoritev. Ta slučaj je vzbudil obče zanimanje.
pr Knjižnica za ekspresijonistlčno literaturo, V Mainzu na Nemškem bodo ustanovili knjižnico, ki bo obsegala sama ekspresijonislična dela onih avtorjev, ki po sili svojega duha in izraza pripravljajo p.ot novemu duševnemu gibanju,
pr »Bankerot«, novo komedijo, ki jo je spisal urednik »Bohemie« v Pragi, bodo uprizorili prvič dne 8. marca v združenih mestnih gledališčih v Elberfeldu.
pr »Boj« se imenuje nova drama, ki jo piše znani nemški dramatik Schonherr.
pr F. M. Dostojevski?: Bele noči Mali junak. Preložil dr. Vlado Borštnik. Cena broš. 10 K, vezanemu izvodu 12 K, Ta knjižica nam prinaša v dovršenem prevodu Dostojevskega sentimentalni roman »Bele noči« in novelo »Mali junak«. Prvo delo je ljubka povest o sanjarju in nesrečni deklici, zgodba dveh sj-c, ki iščeta utehe drugo pri drugem v svoji osamelosti, za-puščenosti in nesreči. »Mali junak« je pre-lestna psihološka slika iz one otroške dobe, ko začne zoreti v človeku nezavestno spoznanje samega sebe, ko se začne porajati spolni nagon s svojimi duševnimi boji, V obeh povestih vidimo, kako globoko je posegel Dostojevskij v človeško dušo in kako mojstrsko jo je razgrnil pred našimi očmi v vseh njenih tudi najskrivnej?ih tresljajih in gibih. Prelagatelj jc dodal prevodu življenjepis Dostojevskega in literar-
no skico o slovenskih prevodih njegovih del. Pričujoča knjiga je nov korak do cilja, namreč do vsega Dostojevskega v slovenskem prevodu.
NafnoueiSsa poročil.
STALIŠČE RADIKAL CEV.
LDU. Belgrad, 5. februarja. Radikalci menda niso najbolj navdušeni za sporazum. Zanimivo je. da g. Stoian Protič ne prisostvuje tem razgovorom. Izjavli je v radikalnem klubu, da ne želi stopiti v vlado ali voditi nadaljnjih razgovorov. Radikale! zahtevajo, da sedanji parlament ostane kakor stalna kontrola nad koncentracijsko vlado, dokler se ne izvrše nove volitve za konstituanto. Začasno narodno predstavništvo bo po mišljenju radikalcev imelo ratificirati mirovno pogodbo z Nemčijo, Avstrijo, Ogrsko in Bolgarijo in izvršiti najvažnejše posle. Radikalci stavijo tudi vprašanje, kdo bo ministrski predsednic tri minister za notranje posle, ko se sestavi novi koncentracijski kabinet.
POGAJANJA ZA NOVO VLADO.
LDU Belgrad, 6. februarja. Danes popoldne ob šestnajstih se je vršila seja zastopnikov Demokratske zajednice, Narodnega kluba in skupine dr. Korošca pri
fredsedniku začasnega parlamenta dr. avloviču. Na tej seji so bila otvorjena pogajanja za eventualno sestavo nove vlade,
DR. KOBOŠEC KLICAN K REGENTU.
LDU Belgrad, 6. februarja. Dr. Korošec je bil poklican na dvor k N). Viso-čanstvu prestolonasledniku, ki se je posvetoval z njim skoraj celo uro.
DiRINKOVIČ PONOVNO PRI REGENTU.
(lr»frno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 6. februarja. Tukajšnji listi poročajo iz Belgrada: Pogajanja opozicije s predsednikom zbornice dr. Pavlovičem trajajo dalje. Včeraj ob 3. uri popoldne je bil ponovno pozvan na dvor k regentu dr. Drinkovič. Avdijenca je trajala pol ure. Nato je šel poročat v Narodni klub v parlament. Ostale politične skupine so imele sestanke in medsebojne dogovore dopoldne in popoldne. Narodni in Jugoslovanski klub sta v glavnem složna za vstop v vlado. Tudi socialisti so za to.
POGAJANJA DR. PAVLOVIČA Z OPOZICIJO.
LDU. BELGRAD, 6. februarja. »Pravila« javlja: Dr. Pavlovič, ki se je pogajal z zastopniki vseh skupin opozicionalnega •bloka, bo dobil tekom današnjega dne od vsake izmed teh skupin poseben odgovor,
BOSENSKA VLADA PREKLICALA KULTURNO-BOJNO NAREDBO.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Sarajevo, 6. febr. Zvedeli smo, da je zemaljska vlada za Bosno in Hercegovino umaknila svojo naredbo, s katero se prepoveduje dijaštvu vstop v marijanske kon-gtegacije. Iz Mostara so bile vse organizacije poslale proti tej naredbi proteste na ministra vere in regenta samega.
ZA ŽENSKO VOLIVNO PRAVICO.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 6. febr. Včeraj so bile zastopnice hrvatskih ženskih udruženj pri ministrskem predsedniku in izjavile, da je vsa Hrvatska za žensko volivno pravico.
KONGRES DOBROVOLJCEV.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 6. febr. Dne 7. in 8. febr. se bo vršil v Zagrebu kongres dobrovoljcev za celo državo. Protektorat je prevzel regent.
MAŽARI MOBILIZIRAJO.
(Izvirno poročilo »Slovenca«.)
Belgrad, 6. febr. »Pravda« poroča iz . Budimpešte: Mažarska vlada objavlja mobilizacijo vseh letnikov od 1890 naprej. Po mestu so nabiti lepaki in se vršijo obhodi, naperjeni proti Rumuniji,
MOBILIZACIJA NA POLJSKEM.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Berlin, 6, febr. Glasom »Tagliche Rundschau« poroča »Momingpost«, da so na Poljskem mobilizirani moški od 19. do 30. leta. Boljševiki stoje onstran meje pripravljeni, dobro oboroženi s strelivom in artiljerijo.
ITALIJANSKI MANEVER.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Trst, 6. febr. Mnogo častnikov na brodovju, ki je bilo poslano proti Reki, se je na morju pobunilo in izjavilo, da hočejo prestopiti k D Annunzijevim četam na Reki. Poveljnik brodovja se je vrnil v Ancono.
OBJAVA LONDONSKEGA PAKTA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 6. febr. Angleška, francoska in italijanska vlada so na željo Italije sklenile, da bodo priobčile jugoslovanski vladi vsebino londonskega pakta.
ITALIJANSKI POIZKUSI Z AMERIKO.
LDU, Bakar, 6. februarja. Današnja reška »Vedetta d' Italia« priobčuje dve noti, kateri je italijanski ministrski predsednik Nitti poslal meseca oktobra 1919 ameriškemu tajniku za zunanje stvari Lansin-gu ih kjer Nitti roti ameriško vlado, naj prizna Italiji Reko in majhen kos istrske (liburnijske) obale. V notah izjavlja Nitti, da bi se moglo rešiti vprašanje jugosloven-skega izhodišča na morje na ta način, da bi Italija na svoje stroške zgradila primerno pristanišče v Bakru. Ti dve noti sta zanimivi zlasti zaradi tega, ker dokazujeta kako važnost polaga Italija na to, da bi dobila teritorijalno zvezo z Reko.
BOLGARIJA RATIFICIRALA MIROVNO POGODBO.
LDU Pariz, 6. februarja. (DunKU — Brezžično.) Bolgarski diplomatski oprav-nik v Parizu je naznanil svetu veleposlanikov, da je bolgarsko sobranje potrdilo neuillyjsko mirovno pogodbo.
ENTENTA PROTI NEMČIJI.
LDU. Pariz, 6. februarja. (DunKU.) Kakor javlja londonski dopisnik Usta »Pe-tit Parisien«, mu je izjavila visokostoječa oseba, da se zavezniki pripravljajo na energičen nastop proti Nemčiji. Vse angleško časopisje soglaša v mnenju, da zavezniki ne smejo pripustiti nobenih izgovorov Nemčije več.
IZROČITEV VOJNIH KRIVCEV.
LDU Berlin, 6. februarja. (DunKU) »Lokalanzeiger« poroča: Generalni feld-maršal Hindenburg, general Ludendorff in generalni feldmaršal Biilow so izjavili, da noben Nemec ne sme prostovoljno privoliti v svojo izročitev ententi.
LDU London, 6. februarja. (DunKU — Brezžično.1 Tajnik trgovinskega urada Goddes je včeraj v nekem govoru izjavil, da britanska vlada z vso odločnostjo vztraja na zahtevi, da se bivši nemški cesar izroči ententnemu sodišču. Ako bi se Holandska sklicevala na mednarodno pravo, odklonila zahtevo po izročitvi Viljema ter mu še nadalje nudila pribežališče na svojem ozemMu, tedai bi Anglija zahtevala, da se bivši cesar pošlje na enega izmed otokov holandskih kolonij,
USODA VILJEMA.
LDU. Haag, 6. februarja. (DunKU.) Kakor poroča nizozemski korespondenčni urad, je nizozemski ministrski predsednik na vprašanje, da-li bo bivši nemški cesar interniran, odgovoril v prvi zbornici, da se vlada v tem trenetku še ne more iziavili o tem vprašanju; pripomnil je, da je vladni odgovor na zahtevo zaveznikov po izročitvi bivšega cesarja dobro preudaren in da ni mogel in smel biti drugačen, kakoršen je bil.
r Novo izkoriščanje Rontgenovih žarkov. Iz Londona poročajo listom: Te dni so napravili tu praktične poizkuse z najnovejšimi pojavi pri uporabi Rontgenovih žarkov. Poizkusi so pokazali v mnogih prilikah senzacijske uspehe. Izkazalo se je, da je s pomočjo Rontgenovih x- žarkov mogoče dognati, če je bila kakšna slika preslikana. In res se je dognalo, da je bil na oljnati sliki, stari že več sto let, ženski stas s preslikanjem izpremenjen. Material za letala, od katerega zavisi usoda letal-čeva, kaže pod vplivom x- žarkov nedo-statke in napake, ki bi jih ne bilo mogoče na noben drug način odkriti; zvarjeni deli, ki so veljali za popolne, brezhibne, so pokazali pokline in hibe v kovini. Najdrobnejši delci drugega telesa, prisedšega v telo, se s pomočjo x- žarkov zasledujejo v svojem premikanju do trenutka, ko je priznan za najugodnejšega pri slučajni operaciji, O nekem možu se je vedelo, da ima v svojem srcu kroglo. Zdravniki so ga hoteli operirati, da bi ga ohranili pri življenju; s pomočjo x- žarkov pa se je pokazalo, da krogla na mestu, kjer se je nahajala, ni prav nič nevarna.
r Na sledu carski kroni. Iz Bazileje poročajo: Kakor pišejo varšavski listi, je tam razširjena govorica, da so boljševiki skrili carjevo krono v Krakovu. Krakovska po Iicija je napravila v hiši nekega dr. Schwar" za hišno preiskavo, pri kateri so našli carjevo krono, diadem in svilene čižme, vse okrašeno z dragimi kamni. Dr. Schvvarz ni dal povoljnega odgovora, kje je dobil omenjene dragocenosti.
r Mlin pod zemljo. Varšavskim oblastim je bilo dolgo uganka, odkod dobivajo nekatere restavracije, kavarne da celo pe-karije belo moko za fino pecivo. Po dolgem neumornem poizvedovanju in preiskavanju so ondan dognali, da je v Granični ulici pod zemljo zgrajen mlin vsak dan tajno mlel nekaj ur belo moko. Ko je bila policija izsledila mlin in prišla v njegove prostore, je našla dosti moke in neizmfetega žita. Mlin jc last Žida Baumana, ki je že pod ključem.
r Amerikanski zbiratelj Charles L, Frcer t. V Ameriki je umrl m. m, na svo-
jem gradu v Detroit Charles L. Freer, ima-joč 67 let. Freer je bil original svojega kova ter tip amerikanskega zbiratelja in ljubitelja umetnosti. Pred petdesetimi leti je začel svojo milijonarsko kariero kot preprost delavec v majhni tvornici za železniške potrebščine. Kmalu je postal ravnatelj, kar pa ni bil dolgo, ker je odšel v Detroit. Tam jc z nekaj tisoči dolarjev ustanovil znano Peninsular Car Company, ki mu je prinesla v kratki dobi pri svojem nenavadnem prometu velikansko premoženje, Odslej je posvečal vso svojo pozornost zbiranju umetnin. Pri tem je bil izredno marljiv in pravi veščak v svoji stroki. Najbolj se je ogreval za V/b>skerja, čigar najdragocenejša dela se mu je posrečilo dobiti za zbirko. Njegova druga srtrast je bila vzhodna Azija, ki je k njeni umetnosti obrnil svojo pozornost že v dobi, ko sc ie v Evropi še malokdo navduševal za njo, Njegova večkratna popotovanja v Evropo, na Japonsko, Kitajsko in Korejo, ki iib je napravil samo zato, da je zbiral umetnine prve vrste, so mu omogočila umetniško zbirko, kakršne niti sloveči muzeji ne premorejo. Za dediča rvoje dragocene zbirke je določil Freer Smithsonski Institut v Washinglonu.
r Bodočnost avija^ke. Svetovna vojska jc sicer napravila veLko kvara morali, a tehniko jc povzdignila do nepričakovane višine. Zlasti v zrakoplovbi so se ustvarili taki izumi, da smelo trdimo, da bodočnost pripadi avijaLki. Tuje dežele investirajo velikanske kapitale v to stroko obrti. Največje angleško podjetje za izdelovanje letal je »Airco« (The Aircraft Manufactu-ring Co., Limitid.). Imenovana tvrdka izdeluje letala za družbo Aircraft Transport And Fiavel za zrakoplovno ekspedicijo med Angleško in Francosko. Poštno letalo rečene firme potrebuje iz Londona v Pariz dve uri in eno četrt. V istem času bi priletelo iz Ljubljane v Sarajevo. Pri današnjih strašnih razmerah na železnicah se glasa to kakor bajka.
r Bogate izkop:ne mamutov. Ameri-kanska ek,špedicija ie našla na skupini otokov severovzhodno od Sibirije lepo število mamutov. Očividno poročajo, da so to pravi pravcati ^rudniki« slonove kosti. Izvažali jo bodo neki več let. Živali so ležale več tisoč let zmrznjene v ledu in so baje štirikrat večje od indijskega slona.
r Tibo leteči aeroplani. »Exchange Te-legraph« poroča, da velike nemške tvor-nice, med njimi i Krupp. delajo poizkuse z novim motorjem za letala, ki bo imel plinovo turbino, vsled katere bo aeroplan brez ropotanja letel. Obenem delajo načrte za velikanske aeroplane, ki bodo nosili lahko 64 popotnikov.
r Razmere na avstrijskih železnicah se dajo posneti po interpelaciji, .ki jo je podal na shodu Narodne skupščine poslanec Friedmann. Govoril je o oplenitvah vagonov z živili, ki jih \e. poslala Nizozemska nizozemski koloniji na Dunaju in v Budimpešti. Med drugim je bila ukradena cela prtljaga nizozemskega kurirja.
r Kihaj, da boš zdrav in vesel! Tako svetuje ljudstvu londonska zdravnica dr. Octavia Levvinova, znana specialistka za ■ nosne bolezni, Dr, Levvinova je prepričana, da mora človek tolikrat kihati, koli-krat le more, zakaj kihanje je dar, ki ga je dala narava človeku, da bi se na uspešen in pri tem prijeten način ubranil nevarnim bacilom. Levvinova obsoja razvade potlačevanja kihanja ter svetuje ljudem, naj se nauče kar največkrat kihati. Svojim prijateljem in znancem da]e zdravnica nasvete v kihanju.
r Okostnico človeka - velikana so našli pri Veracruz v Mehiki. Okostnica meri baje nič manj ko 9 metrov in pol. Časnik »Manchester Quardian«, ki o rečeni okostnici — seveda z vso rerervo poroča — pravi, da Herodot piše o Egipčanu, ki je bil tri metre visok, a Plinij o velikanskem Etiopijanu. Iz novejše dobe omenja imenovali list nekega Johna Mid-dletona, ki je živel v času Jakoba I. Mid-dleton je meril 2 in tričetrt metra.
r Samomor obrekovanega dekleta ln čudno, postopanje oblasti. Sarajevska »Srpska Riječ« poroča iz Bihača: Dne 13. januarja t. 1. je skočila v Uno in utonila 20 letna uradnica na tuk. okrajnem sodišču Darinka Borovac. Prejšnji dan sta jo bila v uradu napadla sodni tajnik Marko Starčevič in njegova žena Marija. Tepla sto jo in psovala, a tajnik je zahteval od nje, naj njegovi ženj prizna, da je spolno občevala z njim. To je pognalo dekleta v smrt. Ko se je nato zvedelo, da je sod-nozdravniška komisija dognala, da jc bilo dekle nedolžno, se je polastilo prebivalstva veliko razburjenja. Priredilo je mladi žrtvi veličasten pogreb, ob po-vratku s pokopališča pa se ustavilo pred okrajnim glavarstvom in zahtevalo, naj se Starčevič in žena takoj za-preta in uvede proti njima preiskava. Oblast pa tega ni hotela storiti in ljudje so se pripravljali, da pokojni žrtvi sami poskrbe zadoščenje. Da prepreči preli-| vanje krvi, je orožniški poveljnik po-zvai Starčeviča in ženo. tla j prostovolj-
no odideta v zapor, kar sta Starčevi-čeva pod varnim spremstvom orožnikov tudi storila. Drugi dan so ju izpustili. Pri tem pa ni ostalo, marveč je oblast orožniškega stotnika Drčo radi njegovega nastopa ob gornjem dogodku suspendirala, češ da ni varoval avtoritete oblasti. Prebivalstvo je vsled tega skrajno razburjeno in zahteva, naj prideta stvar preiskati civilni in vojaški komisar.
r Nevarne nogavice. V neki vasi nedaleč Badna je našla kmetica precejšen paket volne, ki jo je bilo tam pustilo nemško vojaštvo pri svojem umikanju. Dobra ženica nič slabega sluteča je izpredla volno ter si je napravila iz nje par nogavic za zimo. Ko je te dni kuhala na ognjišču, je mahoma švignil plamen v njo in nogavice so stale vse v plamenu; bile so nam-reč spletene iz strelne volne. Uboga žena ima zdaj na nogah strašne opekline in silne bolečine.
r S podmorskim čolnom na severni tečaj. Amerikanec Simon Lake je izdelal načrt ekspedicije s podmorskim čolnom na severni tečaj in v ta namen je že izdelal podmorski čoln. Lake gre s stališča, da se nahajajo — kakor trdijo poročila —• med severnimi plastmi ledu — po 40 m široke proge, kjer sploh ni ledu aH pa so le same tenke plasti. Lakov podmorski čoln »Protektor« more predreti 20 cm debel led, kadar hoče priti na površje. Dognalo se je, da niti najobsežnejši severni ledenik ne seže v morje več ko 40 m globoko. In zato meni Lake, da bo na se-veftii tečaj lahko priplul pod ledenimi plastmi. Podmorski čoln ima razne priprave za slučaj, da bi naletel na led in je zgrajen tako trdno, da bo lahko prenesel 40 metersko globočino.
r Obleka iz perja. Tu nimamo v mislih obleke divjih afrikanskih rodov, pri katerih bi bila taka obleka pač nekaj običajnega, ampak v mislih imamo civilizirane Amerikance in zlasti Amerikanke. Dolar-jeve princezinje skušajo druga drugo prekositi z originalnim krilom in tako se je nedavno tega dogodilo, da je prišla na neki njujorški ples m'ada dama, ki je imela obleko iz perja. Na videz je bila sicer lepa, ali vprašanje je, če bi bilo tako krilo tudi trpežno.
r Berolinci proti miroljubnemu vse-učtiiškemu profesorju G. F. Nicolaiu. Profesor berolinskega vseučilišča G. F. Nico-lai je odločen zagovornik miru in je to svoje mišljenje kazal tudi med vojsko. Ko so ga vojaške oblasti vsled tega začele preganjati, je pobegnil v aeroplanu v Ko-danj. Po preobratu se je vrnil v Berolin in je letos po novem letu zopet hotel, začeti s svojim predavanjem. Ali študentje so mu to preprečili. Nekateri izmed njih so smatrali za sramoto berolinskih visokih šol, da bi bil begun vseučiliški docent, in ko se je prol. Nicolai prikazal v dvorani, da bi predaval, mu ie neki visoko-šolec očital njegov beg. Prof. Nicolai je skušal opravičiti svoje dejanje, ali pretežna večina poslušalcev ni sprejela njegovega opravičila. Ostavili so dvorano in so zunaj na hodnikih prepevali domoljubne pesmi. Prof. Nicolaiu torej ni bilo mogoče predavati. Dva ali tri dni kesneje je prof. Nicolai spet skušal predavati, še preden se je predavanje pričelo, se je zbralo v dvorani mnogo študentov. Eden izmed njih mu je brez ovinkov povedal, da študentje nikakor ne bodo trpeli predavanj prof. Ni-colaia. Drugemu študentu je bilo naročeno, da to sporoči tajnemu svetniku Krau-su, rektorju klinike, na kateri je hotel Drof. Nicolai predavati, kar se je tudi zgodilo v navzočnosti prof. Nicolaia. Tajni svetnik Kraus je preklical dovoljenje, da bi prof. Nicolai predaval na njegovem zavodu. Prof. Nicolai se je na to obrnil na senat berolinskega vseučilišča.
r Kako je Liszt nehal kaditi. Slavni vituoz in skladatelj je popušil redno vsak dan eno smodko. Ko je imel oditi na potovanje, ga je vprašal sluga, koliko dni bo z doma in poleg odgovora mu je vložil v prtljago gotovo število smodk. To se je tudi zgodilo, ko se je Liszt neki dan odpravljal na Italijansko. Pri carinskem pregledu ga je vprašal carinski uradnik, če nima kaj carini podvrženega. Vtopljen v misli je pozabil umetnik na smodke in odgovoril: »Nak, nimam.« Nezaupljivi uradnik pa je pregledal prtljago in našel smodke. Zaplenil mu jih je s prtljago vred, a vrhutega je moral Liszt plačati 500 lir globe. Občutljivemu Lisztu je bilo huje, da so ga smatrali za tihotapca, kakor da jc prišel ob vso prtljago, ob 500 lir in smodke. Na njegovo željo je pojasnil njegov prijatelj, skladatelj Ricordi v Milanu, obmejnemu carinskemu uradu, kako ie pravzaprav do tega prišlo, in umetnik je prtljago, smodke in 500 lir dobil nazaj. Ali odslej je prenehal kaditi, da je bil siguren, da se mu ne bode nikoli nič neprijetnega pripetilo.
r Nemške ladje v Londonu. Te dni so
pristali v Londonu prvi trije nemški paro-
Krn/li Prt	r, a mifnvni b-nnfsfonri
— • ""'' U	« V, U M« ..... v T... ----------------- ------
ne sme noben mož posadke nili sam kapitan zapustiti ladje.
Orlovski vestnlk.
Ljubljana — St. Jakob. Odborova seja in fantovski večer danes ob pol 8. uri zvečer. Udeležba obvezna! Bog živi!
Fantovski sestanek Orla ^Ljubljana«
se vrši v nedeljo ob 10. uri dopoldne v Rokodelskem domu. Ker jc tvarina zelo važna, pridite gotovo vsi bratje! Predsednik.
Redna telovadba odseka »Ljubljana« se vrši na učiteljišču vsak torek, četrtek in soboto od pol 8.—9. ure zvečer.
Preglednice naj dopošljejo odseki v najkrajšem roku. Dokler niso doposlane vse, toliko časa je nemogoče pričeti z izdajanjem članskih izkaznic.
»Mladost« štev. 1. L 1920 bo izšla, v teku enega tedna, Vsled tehničnih ovir v tiskarni se jc za nekaj dni zakasnila.
Vsi novoustanovljeni odseki so dolžni naznaniti' takoj po ustanovitvi, da so se ustanovili, prosijo sprejem v Orlovsko zvezo, ter sporočijo natančne naslove članov odbora in vaditeljskega zbora. Enako je treba javiti ustanovitev svojemu okrožju. Prosimo v tem reda in točnosti! Vsi oni odseki, ki dozdaj tega še niso storili, naj store to nemudoma!
g Naša prehrana. Odsek za prehrano objavlja: Minula jesen ni bila povoljna za sejanje. Radi tega je ostala znatna površina zemlje, zlasti v naših južnih pokrajinah, neposejana. Ker je v največjem interesu države, kakor tudi vsakega poedinega državljana, da pridemo do kar najvišjega žitnega donosa v tem letu, pozivlje ministrstvo za prehrano in obnovo dežel vsa oblastva, vse kmetijske organizacije in last-
nike zemljišč, da zastavijo vse sile, da se zemlja zaseje kar največ z jarim žitom in tako nadomesti, kar sc je zamudilo v minuli jeseni. Ministrstvo hoče dobaviti iz aktivnih pokrajin potrebno množino semenskega žita. — Žitni zavod v Ljubljani bo izvedel dovoz tega žita in ga izročil Slovenski kmetijski družbi; da ga razdeli med kmetovalce, — Naročila za semensko žito naj se tedaj pošiljajo Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani.
ŠTRAJK LJUBLJANSKIH NATAKARJEV PRED SODIŠČEM.
Ljubljansko deželno sodišče je 6. februarja 1920 četrtič razpravljalo o zadevi natakarjev Urha Vospernika, Lovro Verš-nika in Viktorja Vrtačnika, katerim očita obtožba, da so 21. julija 1919 povodom socialistične stavke v kavarni »Prešeren« upili nad kavarnarico Leopoldino Polaj-narjevo, da mora zapreti kavarno, če tega ne stori in ne bo v pol ure zaprta, ji bodo pobite šipe. Urh Vospernik je pa isti dan tudi zagrozil ravnatelju hotela »Union« Fi-ali, če ne bo precej pustil dela, naj posledice sam sebi pripiše, Vospernik je prišel že prejšnji večer v kavarno »Prešeren« in je rekel blagajničarki Jurjevčičevi, da bo ven zletela, če bo drugi dan delala. Od kavarna rja Krapša so tudi zahtevali, da naj kavarno zapre. Da dajo svojim grožnjam večji povdarek, so zbrali in vzeli seboj svoje tovariše demonstrante.
Senatu predseduje svetnik Nagode, obtožbo zastopa državni pravdnik dr. Ogo-reutz, tožence zagovarja dr. Pegan, Predsednik prebere spise prejšnjih razprav, na to se zasliši kot priča odvetnik dr, Ko-kalj, 50 let star, ki izpove: »Tisti dan sem prišel v točilnico »Uniona«, kjer so mi po-
vedali, da moram v veradno, kjer sem svoj
dopoldanski guljaž jedel ob »simpatični vodi«, katero so dajali mesto piva. Starejši natakar jc strcgel. Kar so prišli nekateri gospodje notri, ki so zahtevali od ravnatelja, da naj natakarja odpusti od dela, dasi jc bil voljan delati. Eden* med njimi je rekel: »Ljudstvo zahteva, da natakar odstopi od dela in da bo Fiala čutil posledice, če ne odjenja. To me je pogrelo, gospodje, in »ob vodi« sem dal duška svojim čustvom z besedami: »Teror! Škandal!« Na voljo Fiale in natakarja Jazbeca, ki jc bil voljan delati, je ta nastop vsekakor vplival.«
Kavarnarica Leopoldina Polajnarjeva ponovno zaslišana pove: »Upili so vsi povprek, da moramo zapreti, če ne, boste posledice sami čutili. Čez pol ure so sc vrnili. Ker sem se bala, da ne pobijejo šip, sem kavarno pustila zapreti in spustila tudi ruloe doli, česar ne storimo niti ponoči.«
Zastopnik favne obtožbe drž. pravdnik dr. Ogoreutz: »Obtoženci so se domenili, da morajo preprečiti, da bi bile kavarne odprte. Storili so to v politične namene socialno-demokratske stranke. Tak teror, kakor je bil takrat, pač zasluži, da se kaznuje«
Zagovornik dr. Pegan pravi, da so obtoženci le kontrolirali, če se izvaja sklep njihove organizacije, da organizirani delavci ne delajo. Kar tiče ogroženja tujega premoženja, socialna demokracija v Ljubljani še ni nikdar prirejala demonstracij, vsled katerih bi bilo tuje premoženje oškodovano, take demonstracije so se prirejale iz več ali manj upravičljivih nacionalnih razlogov. Prosi, da naj sc obtoženci oproste.
Državni pravdnik dr. Ogoreutz pravi: »Res, da socialno-demolcratična stranka ni prirejala v Ljubljani demonstracij, s katerimi bi bilo oškodovano tuje premoženje, toda posamezniki te stranke so le že tudi v Ljubljani prirejali izgrede.«
Po posvetu senata razglasi predsednik svetnik Nagode sodbo: Viktor Vrtač-nik sc oprosti, Urh Vospernik se pa obsodi v 3 tedne in Lovro Veršnik v 10 dni ječe.
,Prlmlte tatu!'
Ali ga že imate? Morda telite vedeti vsebino? Taka-le je:	,
1.	Primite tatti!
2.	Ali ste prijeli pravega':
3.	Perejo sc!
4.	Pa vendar!
5.	Da se razumemo!
6.	Dobrota je s'rota.
7.	Rešena uganka.
8.	Kdaj bo fletno na
9.	Farovž ali oštarija?
10.	Stara pesem.
11.	Ljudstvo moje...
12.	Kje je torej tat?
Knjižica se dobi v Ljubljani v Jugoslovanski knjigarni in v prodajalni Katoliškega tiskovnega društva za ceno 2 K.
Kdo jz Amerike "e, kje sta Jernej in Ana Cerer iz Moravč, ki sta odšla, pred 12 leti v Ameriko in sta. se. naselila v Chi-cagu. Sporoči naj na naslov: .Jerica Cerer, garnizijska bolnica, Ljubljana.
Ne morete spati? Niti delati? Imate .nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Fellerjev pravi Elza-fluid, 6 dvoj-natih ali 2 veliki špecijalni steklenici 27 K.	, „ Trpite na počasni prebavi? Zanju? To zlo se odstrani s pravimi /ellerjevimi Elza krogljicami, 6 škatljic 12 K. — Želodec okrepčujo-ča Švedska tinktura 1 steklenica 12 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Engen V. Feller, Stubi-ca donja, Elza trg št. 134, Hrv. D
Podpisani prosi, da se mu naznani, kdorkoli bi kaj vedel o vojaku
Fran Gaberšček
rojen na Vršnem št. 11, županstvo Li-bušnje pol. okraj Tolmin. Zasedeno ozemlje. Ivan Gregorin carinski urad Ljubljana.
nioira z malim posestvom v okolici ilijilU Ljubljane ali Maribora se želi kupiti. Ponudbe z navedbo cene in natančnim opisom na upravo »Slovenca« pod šifro Eiš:ca 497.
Jdurfene
a9
sprejme
{Jugoslovanska tiskarna v Gjubljani.
lino se išče ali gospodinja za privatno stranko na Bledu za stalno ali za nekaj Jasa. Ponudbe se sprejemajo v Ljubljani, Tobačna ulica 24, pritličje.
7animnm se za slovenska narodna bUuiilliilil ročna dela in za narodno noše. Ponudbe na naslov: Jesenice ob Kavi (Dolenjsko) Ekonom._
iipniiain rn 3 izložbena okna z roleti, rlUlSUjU JU edeu z vhodom. Plesnelj Bled._
Ženina ponudba.
Pošten, krščansko misleč kmečki sin, 24 let star, trgovsko izobražen išče v svrho ženitve znanja z enako mislečo gospodično ali vdovo primerne starosti, ki bi imela veselje do trgovine, katero nameravam odpreti. Samo resne ponudbe s sliko se prosijo pod ,.Najlepša čednost je zvestoba 493" na upravo .Slovenca". Tajnost strogo zajamčena.
IČffl C0 prodajalka za špecerijsko trdili jK govino. Nastop takoj. Pismene ponudbe pod „prodajalka" na Anončni zavod Drago Beseljak Ljubljana, Canuarjevo nabrežje 5.
rn takoj dve služkinji, pr-jlllijlU 5(3 va kot sobarica, druga za vsa hišna dela, proti dobri hrani in plači Emonska cesta 8, II. nadštr.
Širite »Slovenca"!
nol^ra 1* let stara, krepka, zdrava. ll&MlU poštene rodbine, želi vstopiti kot učenka v trgovino z mešanim blagom. Obleko preskrbi sama. Naslov pove uprava pod štev. 500.
Ženltna ponudba.
Industrijalec. 28 let star, čedne zunanjosti, z letnimi dohodki 2CO.OOO K, se žeti radi pomanjkanja znanja, tem potom seznaniti v svrho ženitve z gospodično od 18. do 26. leta, dobrosrčne in neomadeževanc preteklosti. Premoženje postranska stvaf. Samo resne ponudbe s sliko, ki se vrne, in natančnimi podatki na upravništvo „Slo-venca" pod šifro Pomlad 504. Tajnost zajamčena.
s priklopnim vozom ali brez, novejšega sistema se kupi. Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod šifro Motor 100.
Lalisk zapravili® SeTSSffi
Ponudbe na. Anončni zavod Drago Beseljak Ljubljana Cankarjevo nabr. 6
Kioa-železnato vino lekarja PICCOLI-ja v Ljubljani, Donavska cesta, isrepča maiokrvne, ner-	rabliena ku-uie vozne, oslabele, odrasls in otroke. — . nnprr r irr«i ia . /	_ Naročila proti povzetju. i J- G0EtjC. LJUBLJANA. Gosposvetska
«ssfa št. 14.
rezana lesa d<SvM0l
Vsake množino
tvrdka I. Ansjustin, Ljubljana, Sp. Šiška Jerneieva. ulica 231.
liupim dobrega
Wm m KovoEKo onri,
Izučeno
strofne vezilje
se takoj za neko ljubljansko tovarno sprejmejo. Ponudbe se naj pošljejo na upravništvo tega lista, pod šifro »Kornelija.
Malo Iilšo ali vilo S"
dostopnem kraju Slovenije kupim ali zamenjam zanjo svojo udobno hišo z osmimi sobami in vrtičem v Višnji gori. Ugodna železniška zveza z Ljubljano. Pismene ponudbe na nas> lov. P. Višnjan pošta Višnja gora
Želim
sotrudnik S
ali mešano trgovino ali tudi kot po-možna pisarniška moč v mestu ali tudi na deželi. Dovršil sem 2 razreda gimnazije ter trg. grem. šolo v Ljubljani in se izučil v manufakturni trgovini v mestu in bil kot sotrudnik delujoč 19 mesccev, služil potem 15 mesecev kot pisar v prejšnji avstrijski armadi. Vešč sem slovenskega (3 narečij) deloma tudi hrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, ter imam 2izvrstni službeni izpričevali. Cenjene ponudbe blagovolijo se vpo-slati na naslov: Poštno ležeče S. V. 25. p. Sv. Miklavž pri Ormoin n. Dr.
((
!
JI
prodaja v svoji zadružni pisarni na
Vodnikovem trgu št. 5 članom otroške, ženske in moške
se sprejme takoj pri tvrdki SGHNEIDER & VEROVŠEK
trgovina železnine Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Za
slabo izgovorjavo r in r se priporoča FR. FIBINGER, strokovni učitelj v Pragi II., Vžvrova c. št. 6, II. nadstr.
Po porabi strojčka preneha takoj spodtikaoje jezika in jecljanje. En obisk zadostuje za osvojitev vadniške metode. Razprava o govornih napakah 2 kroni v pismu. Za odgovor znamka. Uspeh vsakemu zajamčen. Potrdila na razpolago. Ne odlašajte, dokler imate priložnost. — Izdajam strokovni list „Učitelj zdravega govora-1, lotno 24 K, ena štovilka 1 K v znamkah. Dobi so v knjigarn:.
zdravega
močnega, z dopoljonim 14. letom. 110-štenih starišev. sprejme pod zelo ugodnimi pogoji JAKOl) KLEMENC, kovač za poljedelsko in gozdarsko orodje, vas Šmarca p. Kamnik - Kranjsko.
Več partij
3'
psa
Pri ponudbi prosim ceno. Josip Ob-ranov.čNovaaeia Dolenjsko pri Kočvju.
se sprejme pri kranjski stavbeni družbi v Ljubljani, Levstikova ulica 19.	511
Prispevajte u sili! S. L. S.
Stara in nova, rudeča in bela
j samskega (plača po dogovoru z oskr-j bo sprejme Mlekarstvo Horvaflč, lltca 69. Zagzeo.	»
Klavirje, planine, harmonije, violine, cltre, harmonike, strune itd. - ima
v velikanski zalogi
ALFONZ BREZNIK
•učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovnjak, LJUBLJANA, Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve). 1816
po znižanih cenah.
t
Terezija Stnpaz naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen srčnoljubljeni, predobri soprog, gospod
Hnton Stupar
privatni uradnik
po kratki mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto dne 7.1 m. ob 4. url popoldne iz hiše žalosti Gradišče št. 11 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 6. februarja t920.
Otvoritev peKarije.
Vljudno naznanjam, da bodem popolnoma prenovljeno in povečano pekarno dne 9. febrnarja t.l,
zopet otvorll. m
Zagotavljajoč najboljšo postrežbo, se priporoča slavnemu občinstvu AVGUST JENKO, pekovski mojster, Gosposvetska cesta 7.

3
stalno naprodaj. Pobližja pojasnila pri E. Vajda, kletarstvo, Čakovec, Mcd^lmurje.
Naslov za brzojavke: Vajda, Cakovec. Telefon 4 in 33.
Naprodaj imam: krasno. 5 letno murinsulansko
licencov. čišto pasmeru, t1/: letnega simendolskega
bika
plemenjaka, krasno simendolsko
tellco,
in par 6 letnih KOH| za vožnjo. E. Vajda, OakoveS, Medjimarje.
Naslov za brzojavke: Vajda, Cakovec
iimone
ima vedno v zalogi Marija Štele, Pogačarjev trg.
Cigaretni papir
sledeče vrste: Golub, Club, Abadie, in Samnm priporoča na debelo »URANUS« PAPIRNICA«, Ljubljana, Mestni trg 11.	418

Dva samostojna
sprejme »Balkan«, trg,, šperl. In kom-d. d. podružnica LJubljana, Predlo/,o naj se pismene prošnje z navedbo do-sedajne prakse, Nastop takoj.

Lovci!
P rt spel je svež francoski
I za pokončavanje ropar. ,(iSdtrSfa<t mod. drogcrijain prod. sirupov Ti. ČvaaCara, I Ljubljana, Šelenburgova ulica 5.
Za oblic dokaze isktenega sočutja povodom &mrti naše preljube mamice
za poklonjcno cvctje ter udeležbo pri sprevodu se prisrčno zahvaljujemo.
Ljubljana, 5. februarja 1920.
Gustav Tiolia, Gizels Šuklje, Vladimir, Dragotin, Pave!, fldolf in Crila.
»
Štev. 30.
SLOVENEC, dne 7. februarja 1920,
Stran 7.
Priporočajo se cenjenim čitateljem sledeče domače tvrdke:
(Za dvakratno objavo v tednu se računa 8 kron.)
Borzni meSeiar
Vučkovid Dragan, Zagreb, Sv. Duh 19. — Brzojavi; Vučkov. Telefon 7—17.
Brlonfce
Zaje Fran, Dunajska cesta 12. ^mmmmtmmmmammm*m
Damske krolaElce
Mfnka Karo, Sv. Petra cesta 58.
Dimnikar
Fritz Adoll, Ljubljana, Radeckega cesta 20.
Dobaoa In pokladanle parketno
Bokal Anton, Ambrožev trg 9. Puh Josip, Gradaška ulica 22.
Elektrotehnika
»Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4.
Gostilne
Ložar Jernej, Sv. Petra nasip 19.
Gramofoni In godbenl avtomati
Rasberger A., Sodna ulica 5.
Jaona skladišča
»Balkan«, L Ljublj. j<»vno skladi šče, Dunajska cesta 33. (Tel 366.)_
Haoarne
»Zvezda«, Ivančič Josip, Kongresni
trg-
Kleparji
Korn T., Poljanska cesta 8.
Remžgar & Smerkol, Florijanska ulica 13.
Knllgarne
Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo.
Knjigoveznice
Knjigoveznica K. T. D., Kopitar jeva ulica 6.
Pajk Fr.. Cankarjevo nabrež'e 25.
Konfekcijske Imovine
Olup Josip, Pod Trančo. Schvvab & Bizjak, Dvorni trg 3.
Kroja«
Gestrin Ferdin., Poljanski nasip 8 Himmelreich Fran, Pred škofijo 9 U.______
Lekarne
»Pri Mariji Pomagaj«, Resljcva ce sta št. 1._
mannfaktnrne trgovine
Petkosig Jos., Stari trg 4. Schuster Anton, Stritarjeva uL 7.
iiOfzaril
Bizjak Peter, Spod. Šiška 136.
modni saloni
Gotzl Marija, Židovska ul. 8. in 7.
modne trgovine
Magdič Pavel, Aleksandrova cesta.
ooiiki
Jurman Karol, Šelenburgova ulica.
Partaerjfe In kosmeiika
»Uranus«, Mestni trg 11.
fvdobarfi
Penjfov Ivan, Kolodvorska ulica št. 20.
Popravila gramofonov in godbenik avto atoo
Rasberger A., Sodna ulica 5.
Restavracije
»Perfes«, Prešernova ulica.
Sobno sllkarsfoo
Žuran Martin, Mestni trg 12.
Staobena podjetja
Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Ireo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.
Spedfcljska pod'ei!a
»Balkan«, Dunajska cesta 33. (Tel 366.)
Uher F. & A., Šelenburgova ulica št. 4. (Tel. 117.)
Trgovine z urami in zlatnino
Černe Lud., Wolfova ulica 3.
Trgovine s klobnki
Čadež Gvido, Mestni trg 14. Soklič J., Pod Trančo 2.
Trgovine s papirjem
Prodajalna K. T. D., Kopitarjeva
ulica 2. »Uranus«, Mestni trg 11.
Trgovine z dežniki ln solnfinlki
Mikaš Mestni trg 15.
Trgoolne z železnino In polledelsklml stroji
Zalta & Žilič, Gosposvetska cesta št. 10. (Mar. Ter. cesta.)
Zaloge potalltva
Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17.
Zafntrkooalnice
Grošel T., Poljanska cesta 7.
Zobotehnikl
Zobni atelje Ferd. Palovec, Ljub^ Ijana, Dalmatinova ul. 5, poleg Kmetske posojilnice.
Naročajte »Slovenca"!,
KOLAR -m
ie išče. Hrana in stanovanje v niši Plača po doi?ovoru. Oglasiti ae je: Cesta na KodeUevo štv. 8. Ljubljana.
Mila se ie vS6v"dr?oob°KkR
od Uniona do ŠiSke. Po teni naiditelj prosi, da bi vrnil kožo g. Ivanu
se
Pišu Zg.
Slika št. 115 nagradi.
proti dobri
samostojna moč, absolvent rudarske šole z večletno prakso, izvežban v jamomerskih delih se sprejme v trajno službovanje. — Ponudbe s prepisi spri eval, dokazom usposobljenosti in plačilnimi zahtevki jevposlati na upravništvo Slovenca.	473
Rudniški inženir
slovanske narodnosti, z večletno prakso pri jamskih delih v premogovnikih in drugih rudnikih, veščak za separacije in splošna stavbna dela se sprejme kot tehnični vodja k večjem rudarskem podjetju v Sloveniji. — Samci imajo prednost — Pismene ponudbe s prepisi spričeval dosedanjega službovanja in usposobljenosti s točno navedbo plačilnih zahtevkov je poslati na naslov: Rudarska združba Trojana, pošta: Medija-Izlake. 472
P. n. potnikom
se priporoča za zamenjavo SHS in drugih bankovcev, pri najboljših dnevnih tečajih, javna menjalnica Kari Sernec v Lipnlci na kolodvora. Odprta pri vseh osebnih vlakih.	503
s» Hrufe ■
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuie najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko.
in druge hlode, trame in deske kupi švicarska tvrdka.
Pooudbe s ceno na anoDČ. zavod Drago Beseijaii, Ljubljana Cankarjevo nabr. 5.
z mešanim blagom ali špecerijo, oziroma tudi prazne trgovske prostore s primernim stanovanjem v prometnem kraju Slovenije, išče v najem ali nakup reelen trgovec. Naslov reflektanta pove uprava lista pod štev. 450.
se odda v najem z obširnim ooslopjem, 10 minut od kolpdvora. Vpraša se pri Električno stro ni zadrugi v Mengfiu.
vrstno tfcO lili, BltMii,
MelBnJalotanrei,
Leichner- |'jn(jj|i?fnn ominkfl v sarnitu-jeve •IcUOIIojUi! ulIHlIOt! rab. ter
iasiiB mm prip°r°ca
Štefan Strmcu L. ub.jano, Poti Trančo 1
|-KUPUJEMO
Ponudbe naj se Izvolilo poslaSi na Blocknerjevo anončno ekspe-dicijo, Zagreb, Jurjevska ulica 31 pod Šifro „OPEKA 8 0 9».
, .j .•••v	i	t 'o...--
proti srbečic , garjam, lišaju, kožn. izpuščajem
________.	>• zautevajte v Vas. nojbizji
lekarni priznano m zdravniško priporočeno
Dr. FLESGH-evo izvirno SKABOFORM - MAZILO.
Na maže, na barva, biez duha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za Ljubljano in okolico:
Rili ar d Snšnik »pri zlatem ielenu« IV., Marijin trg.
Občinski za«top v Radgoni je skienil
prodati svmo
opekarno v Borecih
pri liriževeln okrai Ljutoaier. Kupci se vabijo, naj se zglasijo pri mestnem uradu v Radgoni (otem si lahko opekarno pod vod-tvom ravnatelja ogle dajo. Kupni pogoj so na razpolago pri me m m i.rarta v Kaigooi
Kupujem vse vrste kož divjačine, kot lisice, kune, d hurje, srne, jazbece, zajce, krie in polhe po najvišjih dnevnih cenah.
Iste kože spre;emam tudi v stro;enje.
Krznar J. WilNEK
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 19.
vsake vrste se vzame v najem Ponudbe na upravo Slovenca" pod štev. 451
130 oralov - bližini Metlike z živim in mrtvim inventar em kakor tudi z gospoda skim peslopjem se proda Naslov pove Ui rava Slovenca pod 448.
Zaloga pohištva in tapetniška — delavnica	1 —
Brata Sever
Liubljana, Gosposvetska c. (Kolizojl j priporoča vsaUovrs'no noli>štvo po i zmernih cenab. Vabimo na ogled
#
f
toama umetnih Miniti tamnou in Iiamnou za brušenje britev.
Tovarna ustanovljena leta 187«.
priporoča za razprodajo svoje prvovrstne izdelke, kakor: Alumin, Diamond, Swatyn brusilni kamen za britve in kirurgične inštrumente, kateri prekaša najboljše belgijske brusilne kamne. Dalje bruse za orodje znamke »Rapldc v vseh trdotab, bruse za kose, Carborundum Elektrit, najboljši brusilni kamen sedanjosti, ter vsako množino la ploščic za brušenje žag iz zajamčeno pristnega šmirglja in Rogaškega naravnpga kamna v vseh velikostih.
Cenik zastonj in brezplačno.
♦ ♦ ♦
t
JADRA
BEOGRAD, DUBROVNIK, DUNAJ, KOTOR, LJUBLJANA, MARIBOR, METKOVIC, OPATIJA SPLIT, SlBENIK, TRST, ZADER. Ekspozitura: KRANJ. __ '	Sprejema: vioqe na knjižice, vloge na tekoči račun in žiro račun proti najugod-
Delniska glavnica 30,000.000--. n£)šf>ltm obrestovan)«. Hentai davek plača banka iz svojega. - Kupuje in prodaja-Keserve nad	. inenjCG> devjze> vrednostne papirje i. t d. — Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in
inozemska mesta. — Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih, daje trqovske kredite pod naiu3°Jr'ci-širai nogoji. — Prevzema: borzna naročiia in jiii izvišuje najkiilantnejc. ■■ ■■ —Brzojavni naslov: JADRANSKA.
družba
Jugoslovansko inženirsko podjetje
0. z.
inženirska pisarna in stavbno podjetje
družba /. ». z.
Ljubljana
Sodna ulica šteY. 2
jMaribor Viktringho|oYa ul.34
!. Projekti, proračuni, ^fasvstovanjs in zastop. pr«soja in stavbno nadzorstvo. Oddelek II. Vo.................
Oddelek
k>odnc gradbe; izraba vodnih sil; poljedelska melioracija. Oddelek III. geton, iclezobelon. 2elezne konstrukcije. Oddelek IV. železnice, ceste, predori, mostovi. Oddelek V. industrijska in gospodarska poslopja.
Oddelek VI. l;omcrcijalno razpečavanje gradiva, orodja i n industrijskih tvarin.
J?rzojaYni naslovi: ~ Ljubljana--j^P — .Maribor.
ncanaaa c-
D D
D
8
8
8 a a
D
Si
d lijubljani, c slastnem do® m HlfhSDiičeoa cesta šfeo. 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
3%
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in
je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov.
Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteke in v tekočem računu. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
D
0 0 D D D D D D D D
guuanaaca^naaaoacaaancnui inuuua
izvrstno blago, nadalje kava, čaj, kadilo, milo, sveče, yazelina, biks, različne dišave, kakor vse drugo špecerijsko blago vedno v zalogi na debelo in na drobno po najnižjih dnevnih cenah pri tvrdki:
Ivan Perdan v Ljubljani,
Razmnoževalni aparati
1<sr vse !aotrieb5£in« v pred" vsjni kakovosti
so dolgi*
i
Co.. buregova Hi. 7/1.
(Stavno zastopstvo za kraljestvo SHS: ss«	Ljubljana, Š@!en<
Trboveljska premogokopna dražba v Ljubljani namerava zgraditi v Ljubljani na stavbišču ob Aleksandrocesti, nasproti Narodnega gledališča UfadllO pCslOpjC ln razpisuje v svrho pridobitve stavbenih načrtrov
k omejitvijo na udeležbo arhitektov, ki prebivajo v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev ali pa prebivajo v inozemstvu, morajo pa biti Jugoslovanske narodnosti.
Določa si^a jc osnutek v smislu rapisnega programa in pogojev izdelati v skicah v merilu 1 : 200.
Doba vročitve osnutkov je določena do 12. ure opoldne 31. m&JZd,1920 na naslov: Trboveljska premogokopna dražba ^■Ljubljani. Knafljeva ulica št. 13 v zapečatenih ovojih, označenih z geslom v smislu razpisanih pogojev.
V presojevalno komisijo izvoljeni so sledeči: Ing. A. Klinar, gradb. direkor za Slovenijo, kot predsednik Arh. Jan Duffe, mest. gradb. nadsvetnik v. p. kot podpredsednik ;
Ing. J. Foerster, prof. obrtne šole. kot član komisije; Ing. M. Pirnat, dvorni svetnik; Ing. M. Prelovšek, mest. gradb. nadsvetnik, Ing. S. Radnai, ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe Dr. M. Zarnik, mag. ravnat., vsi stanujoči v Ljubljani.
Za osnutke, ki jih bo presojevalna komisija spoznala za najboljše, so sledeče nagrade:
I. darilo v znesku K 10.000-—
II. „	K 6.000-—
III. „	K 4.000— (jug. kron)
In poleg tega še nadaljni dve nagradi, vsaka po K 2000— za evetualni nakup dveh osnutkov, katera sicer nista bila odlikovana, vendar pa od presojevalne komisije v nakup priporočena.
Za izgotovitev konkurenčnih osnutkov potrebni pripomočki razpisni pogoji in drugi podatki se dobivajo poštnine prosto pri Trboveljski premogokopni družbi v Ljubljani, Knafljeva ul. štev. 13.
SCupim en
Ponudbe na Ivan Perdan v Ljubljani.
3 rodbine
obstoječe iz 0—7 sob, kuhinje, kopalne sobe, vsemi pritiklinami ter električno razsvetljavo v mestu ali na pereferiji Ljubljane, za takoj ali pozneje. Oskrba z kurjavo in posebna nagrada dotič-iiemu, ki stanovanje oskrbi, zagotovljena. — Sporočila se prosijo pod »Kurjavo« na anonšno ekspedicijo Ai. IVIatelič, Ljubljana, Kongresni tig 3.
m


Anton Cerne
GRAVEUR

in hit*



3, OVOtfcN


V. Marsano Centrala
ZAGREB
Nikollčeva nI. 8.
„TIMEX"
Brzojavi: ,Malim«!' Zagreb ,Matlmex' Dunaj
Dobavlja s
JfflatUnlce, lokomoblle, motorje, lokomotivo za premog: 1» drva, vozove za izvraoanje ln korltaste vozičke, tračuloe za poljslre ln normalne železnice, traverze, betonsko železo, le-
Senko za pokrivanje ln Izoliramo, krllj, žično pletiva, žične vrvi, em«J-llrano ln glinasto posodo, žitna reaeta trtjerje, kosllne stroje, grablje za seno, brane, pluge, separatorje za mleko, orodje za kovače, mizarje, ključavničarje, rezalne stroje, g-epelje.
Tvrdka za
uvoz in Izvoz.
Ekspozitura
DUNAJ IV.,
Viktorgasse Nr. 4 Tovarniške naprave i
Zage, uolnojarmenlke, stroje >a ob-tesavanje drv, kompletne mlinske naprave, stroje za opeko, tovarne u škrob, tovarne za marmelado, valje sa gramor., kamenolorae, sesalke, ventUa-torje, kolute ca Jermena, gonilna Jermena, kompletne parne pralnloe, oljnate stlnkalnloe, tovarne za Izdelovanje klobas ln mesnatih konzerv, tkalnloe, naprave za kleti, tvornloe za testenine, mizarstvo, 2-3 delne železne dvorane.
Dr. ALOJZIJ SLECHTA	,
| je otvoril po mnogoletnem zdravniškem de-	|B
lovanju v tu- in Inozemskih bolnicah zdrav-	fS niško prakso in ordlnira za klrurgične in vse |S splošne bolezni: Ljubljana, Dvorni trg, št. 1 fS
(Nasproti Nar. kavarne) od 10,-12. in 3.-4. ure. i
Tovarna	Banja vsakovrstno blago.
ICernicrio čisti obleke.
©f SS	iS 0 si	MMIHH—i,swpniuBsuiMJimup
Ljubljana.Poljanski nasip 4	Pere
Podružnica: Selenburgova ul. 3.	—--
Podružnica o marišiorii	SVGtlOlikd
Gosposka ulica št. 38.	----
ovratnike, zapestnice in srajce. —
Sniais-$tefta, Znonfuiroisa Klica mz
Lastnik sledečih hotelov in sanatorijev:
SanatoriJ in veliko jj mnr&fcn kopaliifr) s ..TIKEPftPIffl," |j Grlkvsnica. 1

Palaes-Hotsl „MIRAM&RE"
Grikvanifia Telefon Intsrurb. 11.
V ni hoteli im saaatariji so tiajmoder-nejr in z vara komfortom urejeni. — Oskrba izrvtfctna. — Otvorieni skoti celo loto. — Vse oaročhe prejema in dafe pojasnila ra Crikveoico. uprava hotela »M18AMARE" v Crikvenin; zaNovi: uprBvahotela.SAN-MARlNO' v rtci -"-orn: ra Suiak :
SREU1SISU1 URfcO OIRUSTVA, SUSAK-REKA,
NajJov /a hrroisve;
Jadranrasiitrala Sušak-Raka.
(titerarfvao teJefon Mrv. M.o.
Hotel-Penslnn „SAN-MARINO"
Novi Vlnodolski Telefon Interur. 5.
Hotel-Pansion in veliko morsko kopališče
Mn*l Vinodois*-,!
Komisija »Balkan*, Ljubljana nudi večjo množino
v« v
po nizkih cenah. Prodaja se samo na debelo.

JUGOSLOVANSKI KREDITNI ZAVOD r. z. z o. z.

V Ljubljani, Marijin Trg S, Ufolfova ulica 1.
Poštni čekovni račun št. 11.333. — Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit, Ljubljana.
Telefon St 54.
sprejema
hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po
čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice.
Inkaso faktur in trgovske informacije.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na na vknjižbo- poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. — Zavod je neposredno
pod državnim nadzorstvom.

Izdaia konzorcii »Slovcnca«.
Odgovorni urednik Mihael Moškerc * Lnibliaru,
Jugoslovanska tiskarna v Liubliam,