pril a. (Tanj ust Norveški minister norveškimi funkcionarji, kj ga postaji sta ministra Lan gej a poz LETO XYIL, STET. 38 IzOaja im oak« taMtH»isau-xaJoxiiikk.i» iiodjetie sisvamki poro ftevalee — Direktor: Ruti Panbabs — Glavni in odgovorni aredntk. Sergoi Votnjak — 2» usk odgovarja Franc plevel — uredništvo: Lj obl Jana. TomJiCevj ulica it»«. i, telefon itev 13-523 do 23-SZt - Uprava: Ljubljana, romtiteva ulica ttav s-u. ceieron Štev. B-ss do 23-42« — oglasni oddelekt Ljubljana Kardeljeva ulica ite« t. telefon ttev. OKI ljubljanske naročnike tredal M - Tek. r. M-K LJUBLJANI, BBEDIi 23. iFBEJL 1936 PRVA IZDAJI Ceno 10 Cii DELO REPUBLIŠKE LJUDSKE SKUPŠČINE Družbeni plan in proračun sprejeta Na včerajšnjem zasedanju je poročal o delu Izvršnega sveta LRS predsednik Boris Kraigher — Predlog družbenega plana je v imenu Izvršnega sveta obrazložil dr. Marijan Brecelj — Skupščinskemu zasedanju včeraj so prisostvovali tudi študentje ljubljanske pravne fakultete — Republiški in zbor proizvajalcev nadaljujeta danes svoje dele Včeraj dopoldne se je sestala republiška Ljudska skupščina na svoje redno zasedanje. Tokratni program je zelo obsežen, saj so na dnevnem redu kot najvažnejše točke poročilo o delu Izvršnega sveta, družbeni plan ter proračun LRS za leto 1956. Ze teden dni pred tem so zasedali skupščinski odbori, ki so vse predložene zakonske predloge obširno in vsestransko obravnavali in jih z manjšimi dopolnili tudi sprejeli. Včerajšnjemu zasedanju republiškega zbora oziroma obeh zborov republiške skupščine so kot gostje prisostvovali tudi 30 študentov pravne fakultete. To je bil že drugi obisk študentov v Ljudski skupščini letos. Kot smo zvedeli, bodo študentje pravne fakultete prisostvovali tudi današnjemu nadaljevanju republiške skupščine. Študentje so z velikim zanimanjem spremljali delo skupščine. Njihov obisk v skupščino sta vodila prof. dr. Maks Sunderl in prof. dr. Murko, ki sta študentom tudi tolmačila poslovanje Ljudske ckupšdine. Obisk študentov P' neposrednem delu zakono-d 'ih teles, kot je Ljudska skupščina, je nedvomno zelo va- žen v povezovanju teoretičnega dela naših univerz 9 praktičnim delom zakonodajnih in drugih družbenih organov. Oba zbora republiške skupščine sta se sestala najprej na ločenih sejah. Republiški zbor je sprejel na svoji sejj sledeč dnevni red: 1. Sklepanje o izvolitvi poslanca v 51. volilni enoti, 2. poročilo Izvršnega sveta o delu v letu 1955, 3- obravnava in sklepanje c družbenem planu LRS za leto 1956, 4. obravnava in sklepanje o republiškem proračunu za leto 1956, 5. potrditev odloka Izvršnega sveta o začasnem finansiranju republiških potreb za april 1956. 6. predlog zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, 7. predlog zakona o upravnih organih LRS, 8. predlog zakona o dopolnitvi zakona o območjih okrajev in občin v LRS, 9. poročilo odbora za predloge in pritožbe, in 10. poročilo mandatno-lmuni-tetnega odbora. Nekoliko ožji dnevni red je sprejel . tudi zbor proizvajalcev za tl6te zakonske predloge, o katerih je pristojen samostojno obravnavati in sklepati. Poleg tega je v zboru proizvajalcev postavil ljudski poslanec Kermavner izvršnemu svetu vprašanje, kakšni ukrepi so predvideni glede obratnih sredstev, katerih v podjetjih občutno primanjkuje. Republiški zbor je pri obravnavi prve točke vzel na znanje poročilo ljudskega poslanca Staneta Bobnarja, ki je v imenu mandatno-imunitetnega odbora predlagal, naj Zbor potrdi izvolitev dr. Marijana Dermastje, ki je bil izvoljen za ljudskega poslanca v 51. volilni enoti- Republiški zbor je predlog mandatno-imunitetnega odbora soglasno odobril. Zatem sta se sestala oba zbora k skupni seji in sprejela za to skupno sejo sledeč dnevni red: obravnava o poročilu Izvršnega sveta za leto 1955 in obrazložitev družbenega plana za leto 1956. V imenu Izvršnega sveta Je njegov predsednik Boris Kraigher podal poročilo, v katerem je med drugim dejal: Družbeno upravljanje se je uveljavilo TOVARIŠI IN TOVARIŠICE, LJUDSKI POSLANCI! Po našem ustavnem zakonu je Izvršni svet dolžan dati ljudski skupščini vsako leto poročilo o svojem delu. Za leto 1955 je izvršni svet'pred časom sestavil poročilo in ga pismeno predložil skupščini. Vendar se mi zdi, da bi bilo napačno, če bi se s tem zadovoljili. Ne gre samo za formalno Izvršitev naše us-tavne obveznosti. Smatram, da je smisel tega ustavnega določila v tem. da se omogoči skupščini, da razpravlja o naši celotni politiki * stališča ocene preteklega dela. da hi na osnovi tega lahko formulirali svoja stališča tudi glede naše bodoče politike. Gotovo predstavlja politično najvažnejši napredek v preteklem letu uvedba komunalnega sistema in razvijanje ter utrjevanje družbenega upravljanja skoro na vseh področjih naše družbene dejavnosti. Predvsem emo dosegli pomembne uspehe v razvijanju socialistične demokracije z utrjevanjem načela o samoupravi delovnega ljudstva v lokalnih, politično-teritorialnih enotah v občinah in okrajih, dalje načela samoupravnosti na področju šolstva, kulture, znanosti, na prosvetnem, zdravstvenem in socialnem področju. S prehodom na komunalni sistem in z uveljavljanjem družbenega samoupravljanja na trenutno najširši možni fronti lahko rečemo, da smo tudi dokončno likvidirali v-sako možnost uveljavljanja stare buržoazne mentalitete. Danes že najokore-lejši preostanki nekdanjih meščanskih strank ne gojijo več nobenih nad na kakršno koli možnost povratka večstrankarskega sistema ali ustvarjanja neke opozicije. Razen nekaterih smešnih kavarniških omizij enostavno v takšne iluzije ne veruje nihče več in z nitmi nihče več ne računa in na njih niti ne misli. Lahke celo že ugotovimo, da niti tisti del duhovščine, ki je v preteklosti kazal najmanj znakov, da bi se mogO kdaj sprijazniti z novimi razmerami pri nas, ne računa več z nekimi podobnimi iluzijami in da celo on bolj ali manj zavestno išče sebi odgovarjajoče mesto v našem družbenem sistemu, s seveda bolj ali manj iskrenim, vendarle objektivno loialnim sodelovanjem v našem novem družbenem življenju. Da lahko to ugotavljamo, moramo seveda iskati vzrokov ne samo v uspešnem uveljavljanju našega novega družbenega sistema, ampak tudi v velikih uspehih naše zunanje politike. Ne bom govoril o splošno znarh uspehih naš- države. Vendar s« VREME Vremensko poročilo za 24. april: področje nizkega zračnega pritiska z jedrem na Balkanu se pomika dalje proti vzhodu. Naše kraje Je zajel v višinah nekoliko hladnejši zr'J‘.. Napoved za sred©: Menjajoče se Oblačno vreme. Temperatura ponoči med 4 in 8. čez dam do 26 Celz.ja. md zdi važno naglasiti, da je naša zunanja politika neposreden odraz naše notranje politike. To pomeni, da so naši zunanjepolitični uspehi med drugim tudi rezultat naše uspešne politike utrjevanja 'socialistične demokracije v naši državi, utrjevanja socialističnih odnosov, ki pa so odvisni -od us-pehov naše gospodarske politike. Zaradi tega je popolnoma jasno, da . so zelo kratkovidni in nenačelni pomisleki tistih ljudi, ki radi ob tej očitni uspešnosti naše zunanje politike govore o škodi, ki jo trpimo, ker v vodstvu naše notranje, predvsem gospodarske politike, nimamo tako sposobnih kadrov kot v vodstvu zunanje politike. Se tako sposobni kadri v .vodstvu zunanje politike n- bi mogli privesti do uspehov, če ne bi znali voditi v osnovi pravilne notranje in gospodarske politike, če ne bi tako uspešno v našem notranjem življenju razvijali specifičnih oblik jugoslovanske socialistične demokracije. Jasno je seveda, da so uspehi miroljubnih, naprednih, socialističnih tendenc v današnjem svetu predvsem rezultat moči socialističnih sil v svetu sploh. Da pa je v teh odnosih, v teh pogojih Jugoslavija dosegla svojo posebno mednarodno politično afirmacijo, pa je predvsem posledica pravilnega ocenjevanja moči socialističnih sil v svetu, kakor tudi pripravljenosti ljudskih množic v Jugoslaviji za neustrašeno razvijanje, utrjevanje in odkrivanje novih oblik socialistične demokracije doma. TS veliki uspehi v zunanjem svetu pa nam dajejo seveda istočasno tudi novih sil in novih pobud za nadaljnje uspešno razvijanje oblik socialistične demokracije pri nas. SAMOUPRAVNOST IN ŠIROKA POBUDA NISTA ODVISNI OD LOKALNE INVEST!CUSXE DELAVNOSTI Dosedanja praksa je torej pokazala, da obstoje materialni pogoji, ki omogočajo in celo še več. z vso nujnostjo zahtevajo nadaljnje razvijanje delavskega in družbenega samoupravljanja skoro na vseh področjih našega javnega življenja, predvsem pa na gospodarskem področju. Prav tako obstojijo vsi .materialni pogoji, ki omogočajo in z vso nujnostjo zahtevajo razvijanje novih oblik socialistične demokracije v okviru vseh naših politično-teritorialnih enot. Slišijo se pripombe, da v letu 1956 iniciativa občin «n okrajev še ne bo mogla priti dosti do izraza, češ da so vsa sredstva strogo razporejena in limitirana z zveznim planom zaradi reševanja osnovnih nalog gospodarstva Jugoslavije v letu 1956. stabilizacije našega gospodarstva. Zdi se mi. da je takšno tolmačenje nekoliko mehanistično in tud: škodljivo. Stabilizacija gospodarstva je proces, ki ga je mogoče doseči samo ob najširši iniciativi vseh naših družbenih faktorjev, od posameznih gospodarskih organizacij. od občin pa do federacije. Ta orientacija na stabilizacijo pomeni pravzaprav tisti prelom v naših materialnih pogojih, ki z vso nujnostjo zahteva in je zahteval prehod na novi ’ omunalnt si stem. Zdi se mi, a se moramo jasno zavedati, da je tudi prehod na novi komunalni sistem, ki smo ga izvršili v let.u 1955. eden od odločilnih faktorjev, morda eden od najodločilnejših, ki nam omogoča odločen pristop k procesu letih navadili povečevati svoja sredstva na osnovi komercialnih uspehov in izkoriščanja konjunkture in .onopolnega položaja. Takšno, razmeroma ceneno prihajanje do sredstev seveda ne more biti v skladu s socialističnim gospodarstvom in predstavlja eno osnovnih ovir za stabilizacijo našega gospodarstva. Govorim o vsem tem, ker v zadnjem času tudi v našem tisku zasledimo razširjenje mišljenja, kot da pomeni stabilizacija našega gospodarstva neko oviro za razvijanje samoupravnosti. V naši javnosti se širijo gledišča, kot da gre za neke trenutne restrikcije, ki nam bodo omogočile v prihodnjih letih zopet vračanje na stare forme širjenja investicijske fronte. To bi bile iluzije, ki bi mogle zavreti interes v tem prehodnem času za odločno dviganje proizvodnosti dela, storilnosti, dela, za odločno skrb za boljšo organizacijo dela, za razvijanje cele vrste oblak socialističnega sodelovanja med posameznimi podjetji in gospodarskimi organizacijami, medsebojnega izpopolnjevanja in ustvarjanje cele vrste novih malih, nekakih dopolnilnih proizvodnih kapacitet. Ravno v smeri borbe m stabilizacijo naiegrs gospodarstva, na katero smo stopili odločno konec leta 3955 in ki predstavlja osnovo za celotno naSe gospodarstvo* v letu 1956, ustvarjamo nove, širše pogoje za razvijanje največje lokalne iniciative v borbi za čimboljše izkoriščanje vsakega dinarja v interesa posameznih lokalnih skupnosti, v sklada z načeli in potrebami . celotne jugoslovanske skupnosti. V celoti lahko rečemo, da naša nova gospodarska politika, da politika stabilizacije, poHtika restrikcije proračunskih sredstev nikakor ne pomeni trenutnega slabljenja razvoja našega komunalnega sistema, ampak je prav v skladu z razvojem tega sistema. prav v smeri utrjevanja tega sistema, s tem da z namea-skimi skiadi usmerja široko iniciativo ravno na tista področja, ki ao v našem gospodarstvu v preteklih letih ostala nekoliko zapostavljena. Ne gre torej za neko preprečevanje razvijanja široke iniciative, ko-t se to včasih sliši v javnosti in v našem tisku, ko je govora celo o tem, da v letu 1956 v republikah in okrajih ne bo mogla priti do izraza r pu-bliška, oziroma okrajna gospodarska politika. V resnici pa ne bo mogla priti do izraza, ker je v takšnem smisla v socialističnem gospodarstvu sploh biti ne more. Celotna naša gospodarska politika je lahko samo jugoslovanska. Tod* v republikah ln okrajih so dani vsi pogoji, ki omogočajo razvijanje široke iniciative gospodarske dejavnosti s edino omejitvijo, da svojih sredstev ne morejo usmerjati v proračune, ampak jib morajo uporabiti predvsem za razvijanje gospodarske dejavnosti in rekonstrukcije industrije na tistih področjih, kjer smo v zadnjih letih v gospodarstvu najbolj zaostali in ki nam povzročajo največja nesorazmerja v jugoslovanskem gospodarstvu kot celoti. Govorjenje, da v letošnjem letu politično teritorialnim enotam ne bo mogoče razvijati samostojne gospodarske iniciative, češ da so sredstva limitirana, je torej v svoji osnovi zgrešeno, kajti sredstva so limitirana samo za proračunsko potrošnjo, sicer jih pa samo usmerjamo ob polni možnosti razvijanja najširše iniciative na tista področja, ki so za stabilzacijo našega gospodarstva najbolj pereča. Za popolno razvajanje samoupravnosti politično teritorialnih edinic limitiranje proračunskih sredstev seveda pomeni neko oviro. Samo v tem ukrepu v zvezi s spremembami v naši gos.podars.lei politiki v letu 1956 lahko gledamo in moramo gledat« nek začasen ukrep. Gre za posledico dejstva, da letos še UKAZ VRHOVNEGA KOMANDANTA FLR JUGOSLAVIJE V počastitev proslave državnega praznika — 1. maja ODREJAM 1. Na dan 1. maja bodo v glavnem mestu Federativni ljudske republike Jugoslavije — Beogradu in v glavnih mestih ljudskih republik: Zagrebu, Ljubljani, Skoplju, Sarajevu in Titogradu vojaške parade enot Jugoslovanske ljudske armade. . Komandant parade v Beogradu bo generalmajor M ar ko Peričin. Komandante pa rad v glavnih mestih ljudskih republi H bodo določili komandanti arm ijskih oblasti. 2. Na predvečer naj se izstreli v počastitev 1. maja tf Beogradu iz 24 topov po 15 strelov, v glavnih mestih ljudskih republik pa iz 12 topov po 10 strelov. Smrt fašizmu — Svobodo narodu! Vrhovni komandant oboroženih sil FLRJ maršal Jugoslavije JOSIP BROZ-TITO nismo mogli najti popolnoma objektivnih instrumentov, ki bi omogočili avtomatično formiranje proračunskih sredstev v skladu s splošnimi gospodarskimi proporci. Ena osnovnih nalog izpopolnjevanja našega gospodarskega sistema bo ravno ta, da najdemo v tem pogledu bb-jefctivnejše instrumente, na osnovi katerih bo tudi povečanje proračunskih sredstev direktno odvisno od dviganja proizvodnosti dela, od dviganja gospodarske moči Jugoslavije kot celote, kot tudi njenih posameznih politično-teritorialnih enot. V nadaljevanju se je Boris Kraigher dotaknil še nekaterih konkretnih vprašanj v zvezi a perspektivo za nadaljnje delo. URBANISTIČNA VPRAŠANJA KOT PODROČJE DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA Kot posebno vprašanje je omenil vprašanje sveta za urbanizem. Dejal je, da se je potrebno posebej sistematično lotiti tega vprašanja, ki je moralo biti zaradi osnovne orientacije naše politike v preteklih letih nekoliko zapostavljeno: Prav prehodom na komunalni sistem in v zvezi z novimi gospodarskimi perspektivami .- prihodnjih letiH na temelju širše iniciative komun, se je treba tega vprašanja toniti z vso resnostjo in odgovornostjo. Poudaril je, da je področje urbanizma in urejanj« urbanističnih vprašanj izrazito področje družbenega upravljanja. kjer je potrebno največj« (Nadaljevanje na 2. strani) ZAGREB. 24. aprila. Jugoslovanskimi in greh. Na železniški za zunanje zadeve g. Halvard Lang« je davi z ga spremljajo na poti po Jugoslaviji, prispel v Za-pozdravil podpredsednik Sabora LB Hrvatske Karlo — - •- -■---- —— —----------------*- zadeve Mražovič in član izvršnega sveta Hrvatske Zvonko Brkič. Norveškega ministra za zunanje je na železniški postaji pozdravil tudi častni konzul Norveške v Za grehu. , trg, »rSTSS? &£££?&&& Simo^^v^lT^s® V° Z^re^o *°Stl Podpredsednik SaboraVLR Hrvatske Karlo Mrazovi« Je priredil v Karlovcu na kosilo Minister Lange se je zadržal v Karlovcu na poti na Brione,kjer bo obiskal predsednika republike Josipa Broza Tita. Na sliki: norveški zunanji minister dr. Lange med predavanjem, ki ga js im«l v Beograda na Kolarčevi uni verzi. stabilizacije našega gospodarstva. Zaradi tega se mi zdi napačno, če se govori o tem, da bomo morali psč v letu 1956 zaradi osnovne linije našega piana še nekoliko počakati z razvijanjem resnične samoupravnosti komun. Obratno, morali bomo definitivno zapustiti orientacijo, da je samoupravno:4 odvisna od široke lokalne investicijske dejavnosti. Ta investicijska dejavnost zavisi predvsem od naše splošne gospodarske moči. ta pa se bo bistveno dvigala v prihodnjih letih ravno na osnovi široke iniciative Undskih množic potom komunalnega sistema. Tudi ni res, da naš plan ne daje vzpodbude za povečanje proizvodnje, ker ne daje možnosti delovnim kole. Ivom in komunam, da bi na osnovi te dvignjene roizvodnje razpolagali 2 večjimi sredstvu v svoj h sklf lih. Vsi instrumenti temeljijo na procentih. Omejc v so pravzaprav samo proračunska sredstva ravno zato. da bi s lem ustvarili čiraveč sredstev na široki fronti za ravijanje naših gospodarskih kapacitet. Princip je pač v tem, da je treba resno skrbeti za dviganje proizvodnosti dela, za boljšo organizacijo dela. za boljše varčevanje pri materialnih stroških pri proizvodnji. Samo na tej osnovi je mogoče priti do višjih sredstev in povečevati sklade gospodarskih organizacij in politično-teritorl-alnlh enot. To pa je tudi edina možna normalna pot dviganja sredstev in proti temu godrnjajo danes tiftti, ki so se v gretejsU& POROČILO ZVEZNEM IZVRŠNEGA SVETA 0 MEDNARODNIH 0DN0SAJIH Politika aktivne koeksistence BEOGRAD, 24. »pril* (T*njng). »V zunanjepolitičnih odao-5»jih je naša država leta 1955 nadaljevala, razširila in okrepila pplitik«, ki temelji nr. načelih miroljubne in aktivne koeksistence«, je rečeno v delu poročila zveznega izvršnega sveta o mednarodnih odnošajih za lansko leto, ki je bilo poslano zvezni ljudski skupščini. obema državama. Beograjska deklaracija — je dalje poudarjeno v poročilu — nedvomn-o pometli mednarodni akt. katerega pomen sega čez okvire medsebojnih odnošajev med državama, fci sta ga .podpisali, ter V poročilu je rečeno, da *-i zunanjepolitično dejavnost jugoslovanske vlade spremljali ugodni rezultati, normalizacija od-nošajev i*i širše mednarodno so-detovarn? z ZSSR fer urejevanja odnošajev z vzhodnoevropskimi državami. Vlada se je prav tako trudila, da bi še naprej razvijala odnošaje v okviru tratne«* balkanskega c r>.4 •■'tov linja in utrjevanja odnošajev z vsem, .sosednimi državami, razvijanju prijateljskih odnošajev z azijskimi in afriškimi državami ter v nadaljnjem razvoju političnih in ekonomskih odnošajev na ž.e obstoječih temelj'’-") konstruktivnega ih enakopravnega mednarodnega sodelovanje z zahodnim in drugimi evropskimi državami. Glede na prejšnje stanje je do najpomembnejše spremembe v zunanjepolitičnih odnošajih Jugoslavije prišlo v odnošajih z ZS~R in vzhodnoevropskimi državami. posebno pa obisku delegacije sovjetske vlade v Jugoslaviji, ko je bha skupna deklaraoiija, ki ----------- načela, na katerih se bode v pri- htrif&c razvijati o prispeva k popuščanju mednarodne napetosti tudi na splošnem področju mednarodne politike. »Za zunanjepolitično dejavnost vlade 1-a.n.i — je dalje rečeno v poročilu je značilnih več obiskov na najvišji ravni v Jugoslaviji ter obiskov predsednika republike v Etiopiji in Egiptu«. Poročilo poudarja, da se ,v> Jugoslavija tudi lani trudila za uresničenje ciljev in krepitev avtoritete OZN ter je pozdravila sprejem 16 držav v članstvo OZN kot važen korak na poti do univerzalnosti te organizacije. Vlada je v celoti podpirala vse mednarodne akcije. ki bi utegnile ugodno vplivati na popuščanje mednarodne napetosti, in je dosledno zastopala mnenje, da politika blokov ni v »skladu z intere*i trajnega miiru. Hkrati se je trudila aa isvajatoje P!?UJWw n* dn aktivne koeksistence v mednarodnih odnošajih. Ta je prišla do izraza v naši zunanji politiki .in deklaracijah, ki eo bile podpisane ob državnih obiskih predsednika republike v prijateljskih državah ali njihovih najvišjih predstavnikov v Jugoslaviji, tako da j e postalo danes vodilno načeto v mednarodni politiki velikega števila držav. S tega stališča je rečeno dalje v poročilu — je Jugoslavija tudi ocenjevala rezultate ženevskih razgovorov med štirimi velesilami, fci že s sprejetjem metod mednarodnega pogajanja pomenijo važen prispevek k popuščanju mednarodne napetosti. Poročilo dalje poudarja, da ja vlada FLRJ pozdravSla ban-dunfko konferenco. Velika pozornost je bila posvečena zunanji gospodarski politiki Jugoslavije. Poleg razširitve ekonomskega sodelovanja v bilateralnih okvirih in aktivnega prizadevanja v mednarodnih ekonomskih organizacijah se je dejavnost vlade gibal« v tebi? rmereh: Ureditev nerešenih gospodarski h viprmšanj iz dobe nenormalnih odnošajev z ZSSR in vzhodnoevropskimi državami, likvidacija starih vojnih terjatev do Nemčije, spremembe srednjeročnih posojil, AlooOemih v neu- godnih pogojih, v dolgoročne, zagotovitev gospodarske pomoči od ZDA za pokritja že tv earl h primanjkljajav in drugih motenj ter zaradi izrednih obrambnih naporov. Večina teh vprašanj je balo uspešno rešenih zaradi razumevanja prizadetih držav. Zvezni izvršni svet tudi opozarja na to, da je Jugoslavija leta 1955 navezala stike z LE Kitajsko, Indonezijo, Tajlandom, Libijo in Afganistanom, tako da zdržuje zdaj redne diplomatske odnosa j e s 55 državami. Gleda evropskega sodelovanja je v poročilu rečeno: »Razdelitev na bloke v Evropi je neugodno vplivala na . razvoj evropskega sodelovanja in je onemogočila Jugoslaviji, da bi se uspešna j« uveljavljala pri sodelovanju med evropskimi državami«. Kljub temu se je Jugoslavija na vso moč trudila, da bi raizvila čira bolj konstruktivno sodelovanje med vsemi evropskimi državami brez ideološkega ’n političnega omejevanja.. Jugoslovanska vlada je prepričana, da lahko politika konstruktivnega evropskega sodelovanja temelji samo na gospodarskem in političnem sodelovanju med državami vzhodne in zahodne Evrope, keirbre* takšnega .sodelovanja tudi n.; re«. (Nadaljevanje na 3. »■ « «p j r i ib. 7 giorasn poiocetilic 7 »» Uravnovešenje gospodarstva - glavni Podpredsednik izvrtaega »tu- Zato bi bilo napafeo iskati *J£ Sdadt «2Sl ▼ ^etetafto latu Udarjati, da Je^tak obseg lave-' * - ——-**** —**' 1* stacij vsekakor vplival v dole- ŽŽffl^g naaien. da kot eden od iostru- M '.J^SS^jisBRSSSBUi&S&^SS S JBSTJ5 JKTS-KK Si ta LRS- dr. Marijan Breeelj j« ▼ letošnjem družbenem planu Uvodnjo- Ni P inve^ v predvideni vu&inl pr«fc©; 1* ia te ao braa’ dvonta obstojala 7 svojem poročilu izjavil med FLRJ kakor tudi r planih «. S£ LS ^ ^ * * b^ravljarno, drugim: ............. publlk odgovor na mnoge dIru- ^tataj nrterfna.ao- _•. T'-. . M--,_____u ta «e pravf * drugo besedo, ob- Wiwm delitve dohodka ta formiranjem proračunskih sredstev odpadla potreba’ po obdavčevanju republike v s vrbo izravnave dohodkov v zveznem merilu. Iz- nlčnih aekelj. In konto« b«m® razpolagali z nekaj manj itat 900 milijoni v tomatijAfli P*W- Sevalnih skladih. Vsi ti podatki povedo, da bel kušnia je namreč pokazala, da znašala potrošnja je lanskoletni davek na dohodek stev, ki se zbirajo kot <*©hed-h republike, ki preseže znesek LB Slovenije 43 5 milijarde, to- nemov jugoslovanske eko- lizacijo že dosegli. Ti plani s« nomske politike podpre tiste izraz prehodnega stanja, ki napore, ki jih smatramo v le- ga sinatramo kot nujno potre-tosnjeui leiu za odločujočo ben pogoj utrditve materialne osnovo našemu bodočemu go- osnove slehernega družbenega gpodarstvu. Zato moramo nje- organizma, v katerem se raz-govo vlo°-o presojati pred- vija socialistična demokract-v-.em s tega stališča iu odgo- je. Taka prehodna politika vorni na vprašanje, kako bo- nas nikakor ne oddaljuje od mo uresničili vse liste postav- socialističnih . principov nase ki, ki nai zagotovijo uravno- ekonomike, da naj namreč rešen j e gospodarstva tudi na proizvajalce, podjetje in ko-področju naše republike. Po- muna participirajo na delitvi litika enotnega jugoslovan- viška dela v sorazmerju z gkega gospodarskega prostora ustvarjeno vrednostjo, niti ne je ekonomska uujuost, ki od principov, da naj višje predi na zagotavlja zaželen raz- ganizacijske enote prejemajo voi celote in s tem odpravlja 0d viška dela le toliko sred-za os tal ost slehernega terito- stev. kolikor jih terja njihova riainega območja in sleherne družbena funkcija, ki jo izvr-gospodarske panoge. Iz tega šujejo. Nasprotno, če se ne bi izhaja nujnost enotnega go- odločili za tako prehodno raz-spodarskega sistema in ustrez-. dobje. ki naj utrdi in umiri Do temu nujnost enotne gospo- gospodarstvo z ozirom na se- da r=ke politike, ki se ne sme dalijo stopnjo razvoja, bi se odražati le v izvrševanju od take poti oddaljevali, splošnih^ državnih brejjP’s^’ f\,*e moremo si praktično za- je dotok sredstev v proračun Lz dohodka podjetij le ena tre- tržišč* ta dvig življenjske ravni. .^^aterib gele sačetih objektih Ze Janskoledn: ukrepi, ki so pri- v državl m'. prj tioU industriji _ pravljaM prehod na našo seda- ^ tuna sposobna nadaljnje tjina vseh proračunskih dohod- njo investicijsko- politiko, so po- lzgrJHjnie), ampak za »premem.- ^ov v nas; republiki, torej vso- kazaii, da je nujno preiti- na* bo strukture, ki naj podpre ti- ki še ne more — pa četudi ekonomičnost investicijske iz- g^a področja našega gospodar- b; objektivno delovala odlo- gradnje, tako glede obsega ka- - kor glede stroškov gradbenih storitev. Ugotoviti smemo, da je že druga polovica lanskega ________ ____ leta predstavljala v tem pogledu virajo iz skladov republika in sumljivih razlogov potrošnjo preokret tak© s tehnične kakor okrajev, bo treba seveda upo- osebnih, materialnih In funkcio- * ““ ■* ~* w gtevatj splošne zvezne predpis«, nalnih stroškov, da pa znižuje- ki predvidevajo omejevanje tro- mo jZ(jatke 2a negospodarske in- šenja teh. skladov in nj:h upo- v«Eticije in za proračunske re- rabo . v določene »vrhe. zerve. Predvidena' proračunska dodatna •redstva In Privatna ^ ,a-koIetne resili_ vlaganja v kmetijsko ^ ^rt z.rang tpotoJf.. Predvidevamo, bo v letu 1956 v LR Sloven ji ^ ^ ^ uko . strjm. re_ na razpolago za razsik o publike kakor s strani ljudskih produkcijo 25.5 mil J > odborov poslužiti možnosti, ki jo nesiguren inštrument, s katerim v državnem gospodarstvu ni mogoče računati. ZaradJ novega načina formiranja investicijskih sredstev odpade poseben sklad, ki ga je s finančne strani. V letošnjem letu predvidevamo, da bo Lz občega investicijskega sklada na razpolago za Investicije v indu-st.r.ji in rudarstvu na teritoriju LRS znesek 6,3 milijarde, in to predvsem ,z* elektrogospodarske objekte, kar zagotavlja nadaljevanje Vuhreda, Šoštanja in nekaterih drugih central. Iz ostalih zveznih virov bo na razpo1 a-go vsota 2 milijardi za koprsko področje in avto-cest© Ljubija. je v primeri z letom 1955 za 20 odstotkov manj. Poleg tega bo- aredstev kakor iz sredstev investicijskega sklada lahko odvaja določena sredstva za iste namene in na enak način kakor je to vršil omenjeni sklad. S posebnim cestnim skladom uvajamo nov način finansiranja cestne službe tako glede vzdrževanja kakor popravil in rekonstrukcije. Sedanji predpisi usmerjajo v cestne sklade občin, okrajev in_ republike razmeroma manjša sredstva, stal- na razpolago enakovrstnih sredstev v letu 1955. To kaže. da omejena In. usmerjen* potrošnja v letu 1956 nikakor n« pomeni stagnacije amp-ak nadaljnji razvoj — seveda v mejah, ki »gn jo nareka prepotrebna gosvv>- staibilizacija. popoldanskem zasedanju! oba zbora zopet, na ločenih sejah. V republiškem zboru je ing. Karel Bodlima poročal o imenu odbor« za gospodarstvo in v tem poročilu zlasti poudaril, da predvideva družbeni ' plan povečanj« industrijske proizvodnje za T odstotkov ob istočasnem povečanju števila zaposlenih 1© za 2 odstotka, kar kaže. da 1« osnovna naloga industrijskih podjetij letos v dvigu storilnosti dela in v boljšem izkoriščanju proizvajalnih sredstev. Po empak ki mora z enako doslednostjo najti podpore v vseli samoupravnih uruzbemh in državnih organih v Jugoslaviji tudi takrat, kci ti izvršujejo svoje avtonomne ekonomske funkcije. Naloga plana vsake _ samostojne enote od podjetja preko upravno teritorialnih, enot do federacije je delitev Tiska dela. Kakšen del tega Tiska sme posamezna družbena enota uporabljati neposredno za svoje koristi, zavist od prilik, v katerih živi družbena skup-nost kot celota. Razvojna stop-n ja pri nas terja predvsem gospodarsko moč celote, ki je bila in ostaja pogoj za utrjevanje socialističnih odnosov in s tem okrepitve materialne osnove socialistični demokra-ciii. Pri konkretni delitvi nacionalnega dohodka je tedaj potrebno to delitev usmerjati tako, da se zagotovijo politični in ekonomski temelji takega razvoja. Zakaj smo dolžni te sicer znane principe poudarjati predvsem v letošnjem' misliti uspešne gospodarske stabilizacije, če država kot celota ne drži v rokah denarnih in blagovnih fondov. Zato v interesu gospodarske stabilizacije dopuščamo upravljanje daje zvezni zakon o proračunih, paj le 574 milijonov, dočim bo r------- tem. da smeje uprav- moral biti dan pretežni del po- njegovem poročilu je repubi-slct line' enote v omeje- trebnih sredstev v obliki dota- zbor sprejel v načelu in v po- " ’ drobnostih celoten družbeni plan za leto 1956. V nadaljevanju *eje Je republiški odbor, potem ko je poslušal poročilo poročevalca ed- in *icer v norteritorialne nem obsegu 'najemati kredite iz investicijskih skladov za negospodarske investicije (za komunalne potrebe, prosveto, zdravstvo, upravne zgradbe) s tem, da zagotovijo s proračuni plačevanje anuite-t in obresti. Z načinom formiranja prora- cij iz proračunov. Za vzdrževanje cest ao predvidena v okrajih in v republikah približno enaka sredstva kot v letu 1955, dočim se bomo iz naslova re- na-Zagreb: — Za investicijske do dobila - podjetja z območja sklade na območju naše repu- naše republik- 'oa 700 miUjonov blike in =icer: v republiške, kredita pri Jugoslovanski ban-okrajjm«. občinske In podjetni- ki za investicije, ki zvišujejo Ske investicijske sklade, nada- izvoz. NAČELA V LETOŠNJIH PRORAČUNIH Za proračunsko potrošnjo uva- moč posameznega območja alužl lamo i letom 1956 nove obče. kot merilo za proračunske do- čunskih dohodkov bo vs predpise, istočasno pa kot pr«- hodke. 2e letos dobivamo na odnos proračuna do pndjehj hodno mero omejujemo obseg ta račun del sredstev za Pro- objektiviziran. Z določitvijo, da republiškega proračuna in pro- račune, in sicer iz dela dobička gre ostanek prt delitvi dobička računov ljudskih odborov. Z podjetij v odnosu na plačni podjetij v korist^federacije. *m0 zveznim zakonom o proračunih sklad. Iz zgoraj obrazloženih dejansko odpravih ta^ozvan k^-ie odrejeno da se v toku leta razlogov letos dejansko tega njunkturm dobiček tn s tem ne srne spreiemati dodatnih principa Še ne moremo uvelja- preprečiU, da bi se z retrograd- ■ vib ker omejujemo proračun- nim odvzemanjem sredstev vna- .top.«,*,), P. ««,« i. m,, gte .jgg* ; ia ^ „h. oziroma dopolnilnih proračunov. S tem je povedano, da mora brez ozira na dotok dohodkov predstavljati proračunska potrošnja t-očno določeno in naprej predvideno pootaiviko v naši sgulošni bilanci aredate-v. Vsekakor j« t* odločitev' pomembna in potrebna za gospodarsko raivnovesij«. Možnosti, ki ab obstojala do sedaj, da s« s« namreč mogli proračun: spreminjati z ozirom na razpoložljiva sredstva. so vsekakor negativno vplivale na tržišče, ker en s denarnih in blagovnih skladov tem večale potrošnjo, ki bi bila konstrukcije omejili le na do-vršitev najnujnejših tekočih del in na popraidla nekaterih mo-ekakor sto v, ki'zaradi svojega slabega stanja resno ovirajo promet. Vodnogospodarski skladi zaenkrat nimajo še predvidenih svojih dohodkov. Tu čakamo na zvezne predpise, ki bodo določili višino in način -vplačevanja sredstev v ie namene, S proračunom rešujemo funkcioniranje republiške 'vodnogospodarske bora za proračun Miran* Cven- k a.-, sprejel tudi zakon o prora-čunu Ljudske republike Slovenje za leto 1956. S tem je republiški odbor končal včeraiš-nje zasedanje, ki se bo nadaljevalo danes dopoldne. Zbor proizvajalcev LRS j« pod predsedstvom Mavricija Borca sprejel predlog republiškega družbenega pJana^ m predlog zakona o preračunu LRS za leto 195«. ia »icer pov»od v državi «naxo. Poročilo Borisa Kraigherja J?*da!jev«sJ« ■ prv« strani sodelovanje vseh družbenih čini . , .v «.,,, trebe po vodovodnem, kanaliža- tejjev, od gospodarskih do kul- ^ ----------- letu? iaeiiaiiiJ.ix iii , iiiii .----. - - . . Gre za odločitev, da po bur- s strani gospodarskih organi- vaklajena s blagovnimi »kiam- n ih desetih letih graditve na- zacijin upravno - tentorikl- Dejrivoi da gbgpodarsk« inv _- še države, ko smo z izrednimi nih enot le v takem obsegu, ki cije niso bile vStaajene a «P--- napori fizičnih in duhovnih varuje predvidene obče dr- nimj denarnimi in big - sil" delovnih ljudi utrdili eko- Žavne proporce. Materialna proporci, in dejstvo,- oa a« j nomsko osnovo naši samostoj- baza socialistične demokracije zaradi prekomern:111 . nosti in zagotovili zmago so- je z dosedanjim ekonomskim izvajal pritisk na poaj ij cializma, pričnemo z gospo- razvojem Jugoslavije utrjena, ustvarjanje vecjiri . , , = _ .i_ „ t« i* imel© za posleaico, oa tiumih institucij, predvsem pa neposredno zanimanje občin in okrajev. Nikakor tu ne gre samo za urejanje neke strokovne službe in nikakor teh vprašani ne bi smeli prepustiti samo strokovnjakom. To je predvsem področje, ki zahteva najširše družbeno reševanje in kjer je naloga strokovnjakov predvsem, da nu- ločaio o deiovanju teh metitu- roči a. Zdi se mi. da bo treba cij. Izvršni svet je bil sicer pred to vprašanje reševal z leti pred prehodom na komunal- angažiranjem m z večjo_ sk..bjo cijskem,' cestnem, električnem, ni sčasoma ogromnih komunalnih investicij,'ker močno razširja po- telefonskem omrežju itd. Dalje se s tem resno zmanjšuje kmetijske in sploh zelene površine naših naselij in se spravlja v istem" in’ pred formiranjem tudi strokovnih organtaaMj de-Ljubljanskega okraja lavcev s tega področra, za dv.- proti prenosu SNG na Ljubljano ganje razumevanja javnosti m darsko politiko na daljšo do- v koliko* pa je še nezadostna vse to j» Imel® za P< bo. Dejstva govore o naših v celoti in v posameznih s a- je bil del . vcasm iieiialiil, na ifnvnn. mnimrAvnili in družbenih eno- del investicij "ir celo večji fir S1''------- IUU1 a'-7' L'ID TJ uojvri J‘“ ” * — | . - - - .« med posameznimi gospodar- goslavije kotf edota. P««ebcj “ ,^Suh letih re- potjaiv pritoka višjih deh^r-kot #o bila plani- ni bilanci in podobno. "Pogoj delitev viška dela naslanjal rana in s tem v zvezi tudi ra- imajo družbeni organi pravočasno na razpolago’vso strokovno dokumentacijo in da so pravočasno opozorjen«- na pereče probleme. Tukaj nikakor ne gre samo za stanovanjsko izgradnjo, ampak gre z vsestransko skrb za razvijanje boljših življenjskih pogojev delovnemu človeku ob upoštevanju stanovanjskih, komunalnih, prometnih, zlasti in je'smatral,' da je treba naj- našega delovnega človeka sa nji-prej formirati novi okraj in pre- hovo delo. Samo sistemafecno resno nevarnost celoten pokra-. Rj na družbeno upravljanje pri angažiranje teh organizmu m jin'ki izgled. Končno se s tem gledališču in's tem ustvariti po- dviganje 'ku'^ ‘Vov^a'b^-'omo-podražujejo življenjski pogoji goje, ki omogočajo, da pos-ane sega delovnega ho .. prebivalstva v takšnih raztrese-' ta prenos normalen, d-a se ta nin naseljih in tudi vzdržuje preno-s izvede brez bolečin in. novih problemov okraj, formiran, na to problematiko zlasti občine grn0 smatrali, da je tudi izvedba in okraje, da se je resno lotijo teg,a ukrepa v skladu s celotnim strokovnjak®v’ preavsem, privatno posestniško mentaliteto, brez odpiranja novih proč dim družbenim organom potreo- Pr» ^je pfedsadniit po. M ^ nastajajoči novi f ® nrav o- udaril predvsem nujnost opozoriti Ko je bil novi okraj for in da se resno apo.primejo a to našim uveljavljanjem s-istema gočilo. da se v pogojih družbenega upravljanja -in ob dviganju naše gospodarske zmogljiv orfj in v zvezi s tem matepia-lnih pogojev za delovanje na tem področju v- ustvari najugodnejša vzdušje za resnično sr/obodno hi uvtv-arjalno delo samih m ovve.— SZS drobno posestniško in v svojem cl r 'izb on cgv upravljanja postala n'h, /Culturn.h. irm. urušk-h. bistvu razsipciisko mentaliteto. izhajajo pro.tcai'Sume.n- znanstvenih dalavcev. Dalje bo treba na tem področju u v meri predvsem iz ne- Tov. Kraigher je v t«j zvez« razviti zelo široko sodelovanje in 7,a.Upanja v sposobnost naših posebej poudaril medsebojno posvetovanje med družbenih organov za novih ' občinami, okraji in. republiškimi rajzviij-ahj« potrebnega interesa organi. Pri tem je seveda odlo- tu za- -poglejmo, v kakšni meri rc- republiki napredujemo s produkcijo "* “» . rirov sorazmerno ra SlT/s), nas potrošnja stalno prehiteva. Zaradi tega se nismo sposobni v celoti izkoriščati že zprajerih kapacitet naše železarske Zaradi velikega pomanjkanja ni stičnih problemov tudi naše stanovanjskega prostora v pre- ^Hurne krt)ge. prl tem pa se teklih letih se je nekako uv - z(1. pre(}V2e,m važno reševati 0 SODSTVU IN ADVOKATURI V kratkih besedah bi se dota1 vprašanja konkretno, ekspe- taknil se problema sodstva m d-itivno, brez filozofiranja in advokature. Na te,m področju osnovi taz- blike. V' primeru z lanskim letom dvigu- menskih prilik in asrrotehmenih mer, jemo družbeni proizvod v Sloveniji ampak od vrste politične-ekonomskih za 4*/« in 9 tem na Zb2 milijard, kar i* finančnih ukrepov, ki nai po«to-predstavlja 18.5*/« celotnega jugoslovanskega družbenega proizvode. Z dvigom industrijske 7s/s smo sicer pod povprečjem, toda oe pomeni nekega „ aajoso, bolje Izkoriščati obstoječo dinarjev, lndustriio in pričeti intenzivneje za- V vseh ostal«h gospodarskih peno-eledovati cilj približevanja k storil- gah. obrti, trgovini, turizmu m nrn-costi na svetovnem povprečja. Za- metn predvidevamo dviz v sorazmer-»adi nujnega medsebojueea povezo- ju z občim jugoslovanskim nivojem, vania jugoslovanskega gospodarstva z izjemo v gradbeništvu m gozdar-ni mogoče omejevali energetske bi- šivu, kar je v sklad« 7 novo lnvesti-Innce na posamezna področja, amoak cijsko politiko m r dviganjem lesni« jo moramo urejati v obče državnem zalog v gozdovih. \ rednost skupnega obsegu, posebno kar zadeva pcoduk- proizvod« teh panog bo dosegi« eijo premoga in nafte. Pri produkciji predvidoma *2 milijard, torej med laidkirc-energije pa tedi ne več v 4—3V« več kot lansko _eto DELITEV NAROBNEGA DOHODKA Drugo osnovno vprašanje, ta nlh gospodarskih proporcev. Tl poma zajrnlove omo-n 7.11 6oisoro?n» proračunskih Izdatkov na nivo j^janja na področju so-stva ooliliki* n« Irm rodror.jB. 7. l«n«Vim leta Tako odločitev »pre- «rosvette, v naših loulturruh 1 _ J .. e : ;: nrccnvli nfpfl - . -.V, nrlno - , , -L »nnno \dlo stališče, da je koristno mobilizirati čimveč privatnih sredstev pri izgradnji malih stano- . vanjskih hišic. Pri tem se pa m brez sanj3.1 jenja a upoštevalo, da Je to dejansko mh nerealnih, mega.oman^k. zelo draga gradnja, saj zahteva planov. DRUŽBENO UPRIVURNJET PROSVETNIH, KULTURNIH ffl ZNANSTVENIH USTRNOVRH V letu 1955 «0 « uveljavili ob splošnem sistemu družbene-tudi organi družbenega uprav- ga upravljanja, kj »uv^javlja odročiu šolstva m Pri nas,' razvijati t~ko a tavni človek koristi tega delova- nrav vznoredno e (sodstvom v zadnjih letih, uveljavila v celotnem našem družbenem mehanizmu. Vendar je ostala po svojih oblikah še vedno preveč naslonjena na oblike buržoazno smo v letu 1955 pod v zeli razmeroma malo novih ukrepov. Vendar oa lahko ugotovimo, da so . ukrepi iz preteklih let privedli družbene ureditve. Samo to delna tem področju do velikih uspe- sivo ovira advokat«, ki so poka-hov in rezultatov. Sodstvo se je zali ves interes, da se vključijo močno uveljavilo kot samostojna v socialistični sistem kot nujno funkcija v našem državnem me- potreben faktur, da bi se mogli hanizmu. Na t.a način se je moč- v celoti kot tak faktor tudi uve-1,0 dvignila zakonitost kot eden 1 javi ti. V prihodnjih Istih bomo oennvnlh pogojev resničnega morali zato resno misliti na irisii lC8* ““v“' ntrievanja in razvijanja svobode spremembe, ta bodo omogočile, tudi neposredno občuti to d= dobi adv, soben pokazalu tucli državljanav in s tem demokra- da dobi advokatura v celoti svo- ja je bilo treba reševati z vidika stabilizacije gospodarstva, je razdelitev nacionalnega dohodka. Potrebno je bilo v državnem merilu zagotoviti večja sredstva kot lansko leto za nakup hrane in blaga široke potrošnje v inozemstvu zaradi rav- gospodarski odnosi, ki naj zagotove zaželeno stabilizacijo, so z zveznim planom sprejeti, in dolžnost republiških planov je, da jih konkretizirajo na svojem območju. Najprej je treba rešiti vprašanje, koliko sredstev smemo usmeriti v razširjeno repro- pa to postati sestavni del našega bodočega izpopolnjenega ekonomskega in finančnega sistema. Razumljivo je, da bo težnja vsake upravno teritorialne enote, da bo odvajala v proračun le toliko sredstev, kolikor jih potrebuje za kritje stroškov upravnega poslovanja in za kritje tistih negospodai'-jrtah po;.;ro, ki ao nujni neslavni del iplcinega življenjskega standarda na področju prosvete, zdravstva in komunalne dejavnosti. Vsaka enota bo stremela za tem, da bo večji del viška razpolaga. tem oodročju kjer moramo tudi za plodno pr^v V preteklem letu ugotoviti cij. To pa seveda ne bo mog^e h; ret. v eni napredek in celo pro- če se bodo delavci na tem pod " tudi' tu Si’ je družbeno ročju zapirali v neko svojo vzv.- ammani«" in' skrb Hčnega reda. Sodstvo «e j« tacanje teh insUtu- litet.no mnogo dvignilo, močno boj. šenest nad družbeno skupnostjo. novesj.a na tržišču in poskrbeti dukcijo. Če znižujemo v primeža potrebne blagovne in financ- ri z lanskim letom celokupne ne rezerve, kot stvarno poro- investicije v državi za ca 80 mi-fetvo gospodarske stabilizacije, lijard, je nujno, da se ta spre-Taka odločitev terja konkretne memba ne pokaže samo v tako-©konomska ukrepe glede obsega zvanih ključnih objektih kapi-ta usmerjanja potrošnje. Ker talne izgradnje, ampak da se sedanji gospodarski sistem še mora pokazati v vsej investlcij-ne omogoča ekonomsko smotrno ski politčki vseh gospodarskih delitev nacionalnega dohodka v organizacij in upravno ter.itor.ial-envslu uravnovešenja notranjega nih enot. V Sloveniji smo inve-tržišča ih ustreznih odnosov do stiralj v razširjeno reprodukci-zunanjega trga. je treba s pre- jo v povojnem času 245 milijard, hodnimi ekonomskimi, finančni- raAunano po današnjih cenah, mi ta upravnimi merami vplivati Vrednost industrijske .proizv-od-r, blagovne in denarne sklade nj« se je dvignila v istem caeu r «who varovanja obča držav- i» 1805/# — kmalu bemo taaaj usmerjala v nadaljnji gospO' darskj razvoj svojega območja. Z letošnjimi izpopolnjenimi gospodarskimi ukrepi in predpisi, s katerimi odločamo o delitve dohodka gospodarskega podjetja. že jasno nakazujemo, kakšni objektivni kriteriji naj veljajo 2a proračunske dohodke. Napačno bi bilo postavljati tu neke enotne norme, ki bi brez ozira Zdi se mi, ie pravo mesto kot javna služba v našem družbenem ©istemu. V tem smislu bo treba pokazati več interesa za to službo tudi s strani naših okrajnih in občinskih ljudskih odborov, kakor tudi s strani naših gospodacsfkih organizacij. Družbeno upravljanje, komunalni sistem je torej v letu 1955 dobilo notno državljansko pravico v siUuuu naše mclaiisttan« dem o krilci'*., j s pelao uveljavilo Ul lahko rečemo, prav v letu 1955 odločita.® preoblikovalo, dalo odložilen peča-t celotnemu ra.šemu družbenemu sistemu. —’ v?; naši ukrepi v bcdox'h letih in predvsem v leta 1956. bodo nujne morali sloneti na. tem deč— šivu jn ho njihova o'no-ima skrb tera nova ^rbet,? za nadaljnji razvoj in liiatnia rasnas«5iiev»n3-a in tucii nun. — —- — wi iuuur4«uj uu » nadai^no u+rdutev te.«a sijema, J ^ * • —si-»-;u stii»tucio in . ;0kCv'‘ il 0 a'vi n n-nih, 5.s.ino3lhjhOv>i šoi-tah p-es-veioh., umet- sani za to delovanje poten o« ^ — najdejo pravilnih oblik xn metod je zrasla njegova avtoriteta, postalo je resnično samostojen faktor v utrjevanju naše socialistične demokracije. V bodoče bomo morali na tem področju ukrepat; predvsem v dveh smereh. Frvič je dosedanja praksa pokazala, da Je številčno naša »cSstrn preslabo zaseden'!, rfs imamo «s. vedno premalo sodnikov, kakor tudi. de ao uiktai-ra območja c krajnih sodišč te- ________ rito rial n o preobširna, tako da ne Ko s« je na primer govorilo zmorejo ekspeditivn« reševati ganfdrižžbenesa upravljanja v o prenosu gledališča v ©krajno nalog. Zato bomo morali niških in zaiansfcvcniH de 1^ cev, Čeprav so -se tadi na tem pod- uspešnega *' ročju, kot sem že poudaril, naiali kot v bodoče, v kolikor nam bodo UT. 'I""r obstoj smo protiargumenti očitki, češ da proračunska sredstva dopuščala, ' * & bo- okrajni odbori in zlasti zbori s.icrbeti predvsem za povečanje ,rgv_ proizvajalcev ne razumejo veh- kadrovske zasedbe naših sodrsč tudi kih pror: ^r«membkpIrnačtar]est^vS- Ta^ne pomisleke so nekateri morali poskrbeti za nadaljno dela, a katerim razpolaga. ^‘e“em"^"močno_uvelja-vili pristojnost, so s« in so oprav ~ ‘ * » w tudi pri predstavniki teh ustanov javno ^popolnitev v naši zakonrdaji, njs t^n organov* *V m , . Z _« .. nten«8_ « » «_ —____ »- — J X — nnm n.n i:H d-oh prh tne norme, ki bi brez ozira Zdi a«= ™, «« •JET'. odborih. To kaže nezaupanje nekaterimi privatnimi prana dejanske potrebe določenega tem organom mn g . pa delavcev na tem področju v spo- vicami, ki izvirajo iz preteklosti območja odrejale proračunska no pohhčn.družbeni ra^nih »obnost delovnih ljudi, da bi rs- \n jih ie nisimo vskladili z da- um«t»S.ih svetov strokovnih šumeli potrebe kutaure, obenem nataj« socialtatična stvarnostjo^ * ... • _ e_ rve > «ao-i rl rxn r>e> Ha nai VtO k.lll— V ZVBffl S SO-H^lVOITI TT\ OtT 8 ITT O o tebiranju formulirali tako v naših skup- w ]e ponekod še pomanjkljiva --------------------------- - , doloca^u Km no or„,pl,. ščinskih odborih, kot v nekih 'ln s pravnimi predpisi se ne strino bi bilo postavljati tu neke primernih ljud; dati diskusijah v okrajnih ljudskih H jadostno interesov skupnosti mi, aa oomo »iv.n-ii, Tn lra.re nezauoanie —»a n-.Vaite.riim: nrivatnimi pra- sredsfva. Mesta in industrijska drugi strani pa v oblik: ^azm) središča terjajo z ozirom na * ' - - - . ------------- ^UDIVV/ v — Z-- - —-I *------------ - , , . lo-tojnort turno udejstvovanje na tem pod- posebej opozoriti na problem stopnjo svojega gospodarskega komisij itd., za^toviči strokov- p* tudi tendenco, da naj bo kul. razvoja ustrezno izpopolnjeva- "T ročju čimbolj neodviEcio cd del. advokature, brez katere si ne nje vseh tistih dejavnosti, ki SO teh institut:.tj. * :■ jrjiirii kot. da i- ono narosr.imo moremo zatniritai usipešnega uve- nujem pogoj ekonomskega raz- ustanov na tem področjih- J,adovol!e.vanju ^ i^janria *odatva_kot »mostoj- ki ne funkcije y našem drža,vnem voja. Zato osvajamo načela, da u^e^eno neposredno v lml.turni,h Bavcev samih. naj dejansko socialna .struktura naSeg. delozm^ ilmruka ^ ^ ^ tuAi M »toU advokatura a». in jz a^s jgv^aioča ekoaomska uradi tega za nadialjnje utrievanfe maže #»• olečiistične demckracfj«. * Ljudski poslanci »o pri glasovanju soglasno sprejel; :n odobrili poročilo in delo Izvršnega sveta v preiteklem letu ln politiko, ki jo Je predsednik Boris Kraigher v svojem .poroč lu nakazal za prihodnje obdobje. V nadaljevanju j« Ljudska skupščina poslušala obrazložitev družbenega plana *a letft 1956. ki jo je podal v imenu Izvršnega svetg njegov podpredsednik dr. Marijan Brecalj- Nesoglasja Nesoglasja, ki so se pojavila p odnosih med grško vlado m ciprsno etnasrhifo v zvezi z ci pr s kini vprašanjem, so prinesla precejšnjo razgibanost v grško politično življenje. Kot vse kaze, se je grška vlada trudila, da eh s,por ne prišel v javnost. Samo tako si je mogoče razlagati, da ie grška vlada demantirala vesti o nesoglasjih v vladi kar se tiče ciprskega vprašanja v času, ko ie grški premier Že imel v rokah pismo ciprske rtnarhiše, s katerim je zahtevala odstranitev grškega zunanjega ministra Teotokisa, ker smatra; da je njegovo zadržanje v zvezi z ciprskim vprašanjem »škodljivo Za nodaljno borbo ciprskih patriotov.« Po teh obtožbah je Teoto-kis napisal pismo predsedniku vlade, ki naj odloči ali še lahko ostane na dosedanjem položaju. Vlada ni spt-ejcla T e otoki seve ostavke. O ciprskem problemu in obtožbah etnarhije, bo sedaj na zahtevo opozicije razpravljati še parlament. Že sama ta dejstva kažejo, da ciprska etnarhija ni zadovoljna s politiko grške vlade v zvezi s ci-iprskim vprašanjem. Ciprčani zahtevajo hitro in energično akcijo pri reševanju tega dolgoletnega problema, medtem ko je vlada ubrala drugo pot. Grška vlada sicer poudarja, da ni načelnih razlik, kar se tiče osnovne politike ter da so razlike samo v načinu in metodah reševanja tega vprašanja in izraža upanje, da bodo našli zadovoljivo rešitev za obe tirani. Spor, ki te nastal je toliko bolj resen, ker gre za občutljivo ciprsko vprašanje, ki še vedno zavzema najvažnejše mesto v grški zunanji politiki. Zaostrovanje trdno-sov s ciprsko etn arh rjo bi lahko tudj omajalo položaj KaramanU-rove vlade. Prvi ukrepi grške vlade, ko ni sprejela ostavke T eotokisa pa kažejo na možnost, da bo skušala nadaljevati z dosedanjo politiko v zvezi z ciprskim vprašanjem. Končni odgovor ali bo ohranjena enotnost med grsk-o vlado in ciprsko etnarhijo kar se | tiče osnovne politike pri reševanju ciprskega vprašanja pa bo dala šele diskusija v parlamentu. S. Lena nič sr. w - ». A*Mf.A 3** f BUft&ISta POROCEVRLEC / »fr. 3 1 Za besedami dejanja Danes bo objavljena skupna Izjava o sovjetsko-britansklh razgo-vorih — Eden no5e dati nobene Izjave o poteku razgovorov — Tiskovna konierenca z Bulganinom in HraSfievom London, 24. aprjla (Tanjug). Razgovori Bulganina In Hru-ščev* s premieram Edenom in dragimi člani britanske vlade gredo h kraju. Državniki so se danes dopoldne sestali v Dow-nlng Streetn, jntri pa bodo med zaključnimi razgovori izdela. If besedilo skupne .izjave, Obe stram sta na prvem sestanku sklenili, da bodo razgovori v tajnosti. Bxitansk; in sovjetaki uradni krogi se strogo drže tega dogovora. Toda iz tistega, kar je doslej znano, lahko pričakujemo, da bodo voditelj; ZSSR in Velike Britanijo potrdili v izjavi zboljšanje medsebojnih odnošajev in določen napredek v nekaterih mednarodnih vprašanjih. Po izjav; maršala Bulganina. da bi se razgovori uspešno končali, je včeraj voditelj konservativne vlade v Spodnjem domu But-ler dejal: »Če bodo za besedami prišla dejanja, bomo lahko rekli, da je bil obisk sovjetskih voditeljev zelo koristen.« Uradno so sporočili, da so se razgovor; na naj višji ravni doslej sukal: okrog angleško.-sov-jetskih odnošajev, evropskega položaja. Srednjega vzhoda in razorožitve. V kratkem uradnem sporočilu je rečeno, da so danes govorili o trgovinski iz- BURGIBA BI POSREDOVAL V BL2IBU Afriška stvarnost PARIZ. 24. aprila (Tanjug). Predsednik tuniške vlade Ha-blb Burgiba jc danes • izjavil, da bo »ponudil svoje posredovanje, da bi napravili konec alžirski vojni«. Načela Bnrglbi-„tga 'gledanja temeljijo na priznavanju obstoja alžirske narodnosti nujnosti traneosko-alžirskib pogajanj ter ohromitve vloge in interesov Francije v Alžiru. »Franc:ja priznava, da za alžirsko kriizo tli več vojaške re-šive,« je dejal Burgiba. »Zakaj potem čakajo s po-gaj-anji? Sovražnosti vsak dian poglabljajo sovraštvo in samo zmanjšujejo možnosti za sporazum.« Tuniški ministrski predsednik je optimističen glede možnosti za mimo rešitev alžirskega vprašanja. Poudaril pa le, da bo v nasprotnem primeTU njegova država pomagala »alžirskim bratom« in da se on osebno ne ho mogel postaviti .po robu odhodu tuniSkih prostovoljcev v Alž-r. Pripomnil je, da tuniška oblas*-va tudi ne hi mogla preprečiti prevoza orožja za alžirske nacionaliste čez tuniško ozemlje Tega Burgibimega stališča v pariških uradnih krogih niso usodno ocenili. Ostro so tud' kri.rizirrali Izjavo prvega tuni- škega »letečega veleposlanika«/ v arabskih državah dr. Mohameda. ki je dejal, da se bo Tunis pridružil Arabski ligi šn da sploh ne bo hotel biti udeležen v severnoatlantski .skupnosti. Medtem ko desničarski politični krog; napadajo vlado, ker . Predsednik zunanjepolitičnega odbore norveškega parlamenta Finn Mo* je izjavil, da neke osebnosti v ZDA želijo, naj bi Danska »n Norveška izvajali pritisk na Island, da 1)1 spremenil svoje stališče do ameriških oPoriSč. »Mi smo postavili kot načelo ZDA: KONEC SEGREGACIJE T PROMETU Zmaga v Alabami VVASHINGTON, 24. aprila (AFP). Vrhovno sodišče ZDA je včeraj sprejelo sklep, s katerim Rezultati s pogajanji PAitiit, 'H. aprila rred- sednik francoske vlade Gu.v Mollet je izjavil, da verjame v nadaljnje popuščanje mednarodne napetosti, če bo prišlo do dejanj. »Prepričani smo, da je s pogajanji mogoče doseči konkretne rezultate«, je Mcllet izjavil skupini sovjetskih novinarjev, ki so prišli na obisk v Franciji). O združitvi; Nemčije je Moiiet dejal, da je -rešitev tega vprašanja v interesu vsefta sveta in da francoska vlada ne bi> varčevala z napori za njegovo .rešitev. Strokovnjaki na Quai d’Orsayu so danes začeli z izdelavo končne redakcije novega francoskega ekonomskega programa, ki ga bodo v začetku maja predložili ministrom sveta Atlantskega pakta, da bi om-ogočili njegovo radikalno reorganizacijo v duhu sedanjih potreb. P0 tem francoskem načrtu rvaj bi se dejavnost NATO razširila z izključno vojaškega področja na ekonomsko in kulturno. Po nekaterih podatkih na’ bi bil namen tega programa enotna akri-ja članic pakta po OZN .pr; dajanju pomoč; zaostalim državam in področjem. Poudarjajo, d>3 je tudi ameriški zunanji mi-nvrier Dulles nedavno izjavil. na1 bi se NATO v pirihodroje ne omejeval samo tva vojaške pr ob. leme. prepoveduje ruM segregacijo v prometu na vsem ozemlju ZDA. Sodišče je bilo sklicano, da bi sklepalo o pritožbi neke prevozniške družbe v južni Karolini protii sklepu federalnega sodišča v Richmondu, ki prepoveduje segregacijo v prevozu znotraj te države. Leta 1&46 i« vrhovno sodišče ZDA že prepovedalo ukrepe, ki so podpirali segregacijo, v prometu med posameznimi državami ameriške federacije. Sedanji sklep rma namen naustav-i (n' rasno razlikovanje do črncev, ki se je posebno razbohotilo v južnih državah. Avtobusna družba t mestu Montgomerjr v državi Alaibama 1e objavila sklep o prenehanju segregacije na vseh vozilih te družbe. Ta sklep je začel veljati danes. V pojasnilo je rečeno, da je bil sklep Sprejet v skladu s stališčem vrhovnega sodišča EDA. k; ima segregacijo v avtobusih za nezakonito. Črnsko prebivalstvo v mestu' Mcntgomervjv je doslej bojkotiralo mestne avtobuse in se nš hotelo z njimi voziti, do-kler ne bi odstranili oregraj. kS so ločile bele potnike od črnih. KRAGCIEVAC — Predsednik Svetovne federacije bivših borcev g. Albert More! le prispel danes v Kragujevac, kjer Je med drugim položil venec na osrednji greš* oktobrskih žrtev In obiskal oddelek KOV v Narodnem Hi«. naše politike, da rie bomo dovolili vzpostavljanje tujih oporišč na našem ozemlju, razen v pri- meru vojne ali vojne nevarnosti, ir. za Norveško je izrednega pomena to, da bi se Island drža; takšrte politike,« je dejal Finn Mae, ter. pripomnil, da so vsi ljudje. zdaj mnenja, da se ie vojna nevarnost zmanjšala. To izgavo predsednika zunanjepolitičnega odbora norveškega parlamenta je danes objavilo glasilo socialdemokratske stranke Norveške »Arbeiderble- det«. Po besedah Firm Moe;?' obramba Norveške ni zadostna, toda on meni. d» jc odsotno«! tuj ih’ oporišč na ozemljih držav. ki so sosede Sovjetske zveze. v duhu Atlantskega pakta kot obrambno organizacije. odnošaji spet normalizirali«, je poudarjeno v poročilu. Glede odnošajev z vzhodnoevropskimi državami poročilo poudarja: »Vlada FLRJ in.vlada ZSSR sta si prizadevali, da bi težave Iz večletnih nenormalnih odnošajev. To ni bilo samo v interesu obeh držav. amipak tudi - v interesu miroljubne in aktivne koeksistence.« Zboljšanje odnošajev se je izrazilo tudi v gospodarskih, odnošajih in poročilo navaja sporazume, podpisane med obema državama. V odnosih Jugoslavije z LR Poljsko je bil aosežen občuten napredek, do novega napredka je prišlo tudi v odnošajih s Češkoslovaško- V odnošajih z LR Romunijo je nekaj nerešenih vprašanj, je pa n® obeh straneh želja in interes za njihovo rešitev. Sem sodj tud; sla-tus naše narodnostne manjšine v Romuniji. V odnošajih z- LR Bolgarijo je rešeno precej načetih vprašanj, v odnošajih z LR Madžarsko so še nekatera nerešena vprašanja, k; ovirajo normalen razvoj medsebojnih odnošajev. V zadnjem času je bil dosežen napredek v normalizaciji odnošajev z LR Albanijo in obstajajo vsj pogoji za nadaljnjo razširitev trgovinske izmenjave z DR Nemčijo. V delu o odnošajih z zahodnoevropskimi državami poročilo z zadovoljstvom - ugotavlja, da so odnošaj; z Italijo lami krenili po poti splošnega zboljšanja, so Pa še vprašanja, ki bj jih bilo treba rešiti, posebno kar zadeva obveznosti, izvirajoče iz londonskega sporazuma in se nanašajo na položaj naše manjšine v Italiji. S sosednjo republiko Avstrijo je prišlo do nadaljnje razširitve odnošajev na gospodarskem, kulturnem in športnem področju. »Kot izraz medsebojnega prijateljstva in prizadevanj po nadaljnjem razvijanju odnošajev med obema državama — je poudarjeno dalje v poročilu — je predsednik francoske republike povabil predsednika republike na uradnj obisk v Francijo«. Vlada FLRJ se bo budi v prihodnje trudila, da bi krepila V3e oblike sodelovanja a francosko repu-blik-o. Odnošaji z zvezno republiko Nemčijo se se ugodno razvijali, predvsem na gospodarskem področju. odnošaji z Belgijo in skandinavskimi državami pa v duhu medsebojnega razumevanja. Med Jugoslavijo in Veliko Britanijo je prišlo do-uspešne izmenjave mnenj o več važnih mednarodnih vprašanjih. Kol posledica celotnega razvoja v medsebojnih odnošajih so prišla do izraza prizadevanja po raznolikem sodelovanju na vseh področjih. Glede odnošajev z ZDA je v poročilu poudarjeno, ds »temeljijo na načelu enakopravnost; In nevmešavania v notranje zadeve«. Vlada FLRJ in vlada ZDA sta nadaljevali z izmenjavo mnenj in gledišč o raznih vprašanjih splošnega in skupnega interesa. Poročilo govori o materialni pomoči, k; so jo ZDA dale Jugoslaviji in poudarja, da vlada FLRJ cen; to pomoč, pripominja pa, da bodo šla prizadevanja v smer; dolgoročnega gospodarskega sodelovanja z ZDA in povečanja blagovne izmenjave. Pojav neodvisnih držav v Aziji in Arfiki je pozitivno vplival na svetovne dogodke. Z doslednim bojem za mir so znatno prispevale k popuščanju mednarodne napetosti in uveljavljanju .politike aktivne koeksistence. Jugoslavija je od začetka s simpatijami spremljala in aktivno podpirala uveljavljanje azijskih in afriških držav. Prav tako je FLRJ s simpatijami spremljala prizadevanja držav Bližnjega in Srednjega . vzhoda in napore arabskih držav za enotnost, toda poročilo pripominja, da je v zadnjem času prišlo do vznemirljive zaostritve v odnošajih, posebno med Izraelom in arabskim; državami- - Jugoslavija smatra, da je politika pogajanj in sporazumevanj edina pot za reševanje sedanjih sporov ia podpira vse akcije, ki prispevajo k pomiritvi sedanjega perečega položaja. 'Poročilo posebej poudarja, da je v odnošajih z Egiptom prišla do izraza želja Po okrepitvi odnošajev na vseh področjih in po nadaljnji izmenjavi mnenj tako v neposrednih stikih kakor v okviru OZN. Odnošaji z Etiopijo so se razvijal; v znamenju krepitve medsebojnih vezi. Ko omenja odnošaj e z drugimi afriškimi in srednjevzhodnimi državami, poročiio posebej poudarja obisk indijskega premiera Nehruja ter burmanskega premiera U Nuja, ki sta hkrati z obiskom predsednika Tita v obeh teh državah ustvarila pogoje za trdne prijateljske vezi z njima. Iti se bodo tudi v prihodnje vsestransko krepile. Januarja lani — je rečeno v poročilu — je vlada FLRJ -navezala diplomatske odnošaj« z LR Kitajsko in odtlej je biio čutiti na obeh straneh željo po čim tesnejšem sodelovanju, predvsem na gospodarskem in kulturnem področju. Odmevi no Dullesovo izjavo NEW V OH K. 24. aprila (AFP). Davišn.ll »New York Times« komentira včerajšnji Dul-leso-v predlog o razširitvi dejavnosti Alant-skesa pakta in pripominja, da je temelj za razvoj njegovega pred-loga vsebovan v 2. členu sporazu-ma o paktu, ki priporoča članicam ukrene za krepitev gospodarskega sodelovanja. »New york HeraJd Tribune« pa poudarja, da je tre-ua naglo in temeljito proučiti vs« ukrepe, ki naj povrnejo Iniciativo na mednarodnem področju. v Londonu so ugodno sprejel* Dullesovo izjavo. Uradni predstavnik Foreign offie-a je iejavii. da Velika Britanija želi razvoj NATO, ni -pa hote! Komentirati I>m?esove Iz lave o sprememba h v ZSSR. v Parim so mnenja, da sc je DnHes s svojo nedavno izlavo približa’ stališču francoskega rred-sednika Molleta. Mollet zahteva zaupnico Oster spopad med vlado in desnico zaradi starostnih pokofnln — Predlog ho verjetno sprejet zaradi podpore komunistov v skupščini PARIZ, 24. april« (Tanjug). V francoskem parlamenta se je danes začela debata e novem vladnem načrtu za ustanovitev »fonda nacionalne solidarnosti«, kateremu se je parlamentarna desnica ogorčeno postavila po robu. Ko je poročevalec prebral poročilo o tem načrtu, po katerem naj bi približno 4 milijone Francozov. starih čez 65 let, prejemalo redne državne pokojnine v skupni vrednosti približno 140 miilijard frankov, so po*l»nci opozicije, posebno pa predstavnik; skupine neodvisnega centra Antoina Pinaya odločno nastopili proti tej novi socialni reformi Molletove vlade. Zahtevali ao. naj vlada »tista skromna sredstva, loi jih imajo 'državne finance na razpolago, uporabi predvsem za uvedbo reda v Alžiru«. V ‘okviru tega novega socialnega zakona je vlada tudi zahtevala zviSanje davka na doho-' dek in dobiček ter uvedbo novih davkov na avtomobile in promet v velikih podjetjih. Socialne dajatve v korist starost-nih pokojnin bi po moenju vla- de krili izključno iz teh izrednih dohodkov. ■Pričakujejo, da bo ministrski predsednik že drevi ali jutri zjutraj postavil v parlamentu vprašanje zaupnice, ko bo zahteval sprejetje tega načrta. Člani vlade, ki so že pooblastili Guy Molleta, da bi postavil vprašanje zaupnice, se. bodo drevi še enkrat sestali, da bi izdelali podrobnosti vladne taktike v tem prvem ostrem parlamentarnem spopadu med opozicijo in vlado. Toda parlamenta/mi strokovnjaki poudarjajo, da bo kljub odporu desnice BEOGRAD — Član zvezne ver. ske komisije Peter lvlčevič ln sekretar komisije Mileje Dilparie ste danes sprejela zastopnika mednarodnega adrnienja sa verske svobode in za z alte dlje časa nagovarjala. vladni načrt sprejet zaradi podpore naj večje parlamentarne skupine komunistov in zato. ker precejšen del zmernih in ljudskih republikancev ne želi povzročiti nove krize ob nerešenem alžirskem vprašanju. Novi sestanki in Incidenti JERUZALEM, 24. aprila (AFP)-Danec sta se sovjetski veleposlanik v zraelu Abramov m Izraelski zunanji minister Moša Saret raz« govarjala o sovjetski noti o Srednjem vzhodu. Izraelski veleposlanik v ZDA pa se je včeraj sestal s pomočnikom ameriškega zunanjega ministra Allenom ln spet zahteval, da ZDA pošljejo Izraela orožje. Obenem je Izraelski zunanji minister poslal generalnemu sekretarju OZN poslanico, v • kateri opozarja na »kršitev sporazuma o premirju« zaradi napada Jordanskih, vojakov . na Izraelsko vojaško vozilo v bližini pristanišč* EJIata na Rdečem morju, ko so Mie ubite 4 osebe. Sirsko ministrstvo za mutanJe zadeve je danes sporočilo, da Jo sirska vlada voljna sprejeti obveznost o prekinitvi ognja, če sa bo teit Izrael obvezal, da- bo spoštoval resolucijo . Varnostnega sveta. ' 4 str. 1 SLOVENSKI FOROCEVIiEC 7 !*• m - 25 aprics is« . - - - - - - -- as_-- ...------- SVETUJEMO VIM: Kam na letošnji dopust Tudi na mor)« po zmerni cen! Mor j« je tisto, ti privabi j-a tudi iz naših krajev največ ljudi na letru oddih. Zakaj pa tudi ne, saj imamo čudovito morsko ohslo. O-d Ulcinja do Ankarana so posuti pravi naravni biseri. Kar težko se je- odločiti, katerega bomo letos obiskali. Kot smo že pred nekaj dnevi zapisali, so kljub v-isokim cenam v nekaterih gostinskih podjetjih skoraj povsod ob morju tudi možnosti zs. ceneno letovanje ali pa vsaj za dopust po zmernih cenah. Po podatkih, ki smo jih prejeli iz Črnogorskega Primorja, imamo tudi tam več krajev, kjer eo cene dnevnega penziona nižje od 600 din. Tako je šotorišču Turističnega društva v Bečičih, ki ležijo «b prijaznem zalivu v bližini Budvo, cena dnevnega penziona 550 din. Otroci do 10 let imajo 50 "/o popusta. V hotelu v Piavem je dnevni penzion 600 din, v predsezoni zs še 10 °/o nižji. Sezon* m tu z*ftn* Sele Tiste, kit naaB*rav»Jw letee a« 1. julij*. A tudi v znanih turi— da«>|ut v CmogorsSco Primorje stičnih Toajjii Črnogorskega Pri- in' že sed*j delajo proračuna ** morja, ket *o Herpegnovi, Ko- to, bi opotsorili, d* morajo k !*-tor, Budva, Ulcinj, so možnosti, datkom za prenočišče, hrano ln da preživimo dopust za ceno d« zabavo dodati še izdatek e* prs-600 din to to v glavnem v »eseb- c»J dolgo pbtovajije. n;h sobah. V teh krajih so ob- Lip dopust lahko preživimo činski odbori izdali zasebnikom tudi n* naših sončnih otokih. — posebne odločbe za izdajanj« sob Prebivalci malega romantičnega za turiste. S temi odločbami ]e točno določeno, kdo ima pravico. da oddaja tobo, kakšni pogoji so za to potrebni, ta tudi, kakšna je lahko najvišja cen* za nočnine. Sobe bodo posredovala turistična društva, poslovalnice Putnika ali pa tudi hoteli, ki so jim to poverili ljudski odbori. Zato letos ne bomo mestec* Bola n* otoku Braču nudijo turistom udoben oddih s* ceno 6d 900 do 600 din na dan. V Novaki na otoku Pagu p* lahko preživimo dopust za 900 do 620 di«. Informaoije dobite pf; turističnih društvih v teh krajih. V slikovitem starem mestecu n* Malem Lošinju, to je na 1. maja Budva — zaliv s prekrasno plaio, ki privablja vsako leto mnogo turistov. V zgodnji »n pozni sezoni lahko tudi v hotelu »Magren« v Budvi preživimo prijeten depust za 600 din na dan. KRITIKA IN NEZAKONITOST Kmalu bo minilo eno leto, od- Žalostno te tudi dejstvo, da st 'kar ji brez redne sapashtve znani občanski ljudski odbor v Celin ni ceSjski zobozdravnik dr. Slavko strtnjcnl. z razsodbo re,psrbUikeg* Ocvirk. Ob tet novici, ki za Ce- vrhovnega sodišča, če tudi je v liane ni popolnoma nova, bo vse- njej jasno podčrtano in dokazano kakor vsakdo močno presenečen in teptanje o-snovnih pravic, ki jih tudi eprascval, zakaj. Nekateri dajejo našemu delovnemu človeku bodo ugibali — kaj, če je zlorabil ustavna in zakonska določila, am-sLužbem poležat, drug, bodo zo- pak ie verjetno is »iaijenosti in pe; zatrjevali — po vsej verjetno- pretirane nadutosti nekaterih oditi je slabo in malomarno oprav- komikov otiro-ma zdravstvenih Ujai službo m podobne, nihče si pa organov, ob tihi podpori nehate-ns.ibri ne bi mogel misliti, da )e nh elanov sindikalnih fantinov, v dobil dr. Ocvirk knjižico začni- svoji pritožbi na Zvezno vrhovno no nezaposlene osebe (vsekakor sodišče vztrajal rta. prvotnem sta-tdinstven primer v Jugoslaviji) za- liscu. Pred dnevi je tudi Zvemo radi tega, ker je zahteval' po jas- vrhovno sod’šče enako odločilo nila in kritiziral nepravdno do- kakor republiško vrhovno sodtiče: ioiank dopolnilnih plač v M rit- razveljavilo } E nezakonito odpo-tiem zdravstvenem domu v Celju, ved dr. Ocvirka. V začetku lanskega leta je na ob primeru dr. Ocvirka te bo nekem sestanku kolektiva Zobne zetovo vsa)t državljan zamislil In politehnike zahteval dr. Ocvirk ^bražal: kako je to mogoče? Ne Ipojasnila glede dopolnilni */».tč. ho težko odgovorit; kr tudi *%«“ Bazv.meti m mogel, za.raj sta do- nIji. Z tno upravičenostjo lahko bila dva zobozdravnika — vodil- lrljtmc, „ v celjskem Zdrav na uslužbenca, ki ga ne dosegata stvnem ;n (JW£ izven »je- a Storilnosti dela vn imata nrajst 'se Vedno nekateri samovolme-dtlovnj čas, večjo dopolnilno pla- 'i, ki skušajo z zaliran jem konča kakor on. V Mestnem zdrav- ^»htivne kritike in nato z vsemi straenem domu. v Celju je bria na- ,mgočimi sredstvi, ta čeprav ne-mreč osnova, za določitev dopo-l- 7akonitimi, onemogočiti vsakogar, fi-iine plače stori sn-ost dela. fc J*£ skusal izražati fvotfe Us trto. Seveda sc je dr Ocvvr* 5 tern mneyvPe, U tuf n e takega kova in s močno zameni nekaterim vodil- takim; famtoutrni ne- rv.m uslužbencem zobne .pokielmt- dvom.no tumaio pravice, da bi voke. N: h:la treba dolgo čakan m ay; zdravstvene ustanove. Se več. že So sledi le represalije. Čeprav VpvaUmo tt;di. a!J M taki dotedzj glavni čeljustni operater člani Socialistične r,a celjski zobni pol-klinik-., za. kar 2vese ;n svoje stanovske o-rgani-5c je dve leti strokovno usposab- z.asi', e? ijai na Stomatološki kliniki v več mogli dobiti »obe kar v pri- enem izmed nailepših otokov se- stalni kino. V*« podrobnejše in- kih ta hran* v restavracij,; velja vernega Jadrana, imajo prebi- formacij* lahko dobite prd Tu- 5s0 do 600 dta na dan. Iz Sibe-vsfici peipravijonih 670 postelj rističnem društvu V*H Lošinj. nika je do otoka le pol ur« za turiste. V zgodnji in pozni' Tu d j v Zlairtau lahko udobno vožnje z ladjo. Informacije daje sezoni oddajo sobe po 130 do 1*0 in ceneno' preživimo svoj letni Turistično društvo v Zlartau ali dinarjev, a v glavhi sezon.; po dopust. Kdo no pozna ta znam?- p« Pušnik v Šibeniku. 150 do 260 din. V mestnih re* ftiiti kraj? Zaslovel je po kora- A tudi v samem Šibeniku lah-stavracijah pa stane dnevno hra- l«h ta gobah. Teda Zlarta im« i^.0 preživimo lep dopust zs ceno na (obljubljajo tri obilne obro- tudi lepo plažo in borove gozdi- 550 do 600 dta. Cena postelj v k«) 360 din. Torej, na ta način če. prebivalce na poznamo po zasebnih hišah je 120.do 150 din, lahko preživimo 'dopust v zgod- njihovih pisanih narodnih no- hrana v restavracijah pa 400 do nji sezoni na Malem Lošinju Že šah ta tudj gostoljubnosti. V za- 450 dim dnevno, za 430 din na dan. Turisti pa *i sefonih hišah jms.ro za turiste sto v #o4esfcl me4 c-esom lahko Š* sami kuhaj* pr! saseb- postelj. Prenočišče pr; zasebni- ,n Lo^n1em {^} staro mestece •tenišču ali na avtobusni postaji, kakor smo bili doslej navajeni. ker j.ih lastniki ts.mfcSj ne bodo več smrij ponujati. Vse informacije z* letovanje da.jejo turistična društv* v teh krajih. Bikih. V mestu je tud; kino, polet* pa brst* Turistično društvo in agencija Putaife priredila več •J®Ie«tov v bližnje kraje ta n* otoke. Otok tm3 vsak dan ladijsko zvezo z Itako, od koder pri-pinujemo na Mali Lošinj v petah urah. Kdor želi preživet*! dopust v miru, temu priporočamo Veli Lošinj, slikovit kraj z bujno v*-getaieijo. Iz Malega Lošinja se pripeljemo semkaj v 20 minutah z avtobusom. V zasebnih hišah i? pripravljenih na turiste 155 ležišč. V predsezoni so zanje cene 330 d« 180 dta. v glavni sezoni pa 160 do 260 din. V restavracij; -Stavojna« to v go-stftai »Riva« p* 5t*r>s prehr* tudi * 560 dta. Mestece im« evoj SLOVENSKE KONJICE Čeprav Je doeie.1 ** zgradila tovarna kovanega omd.Ia v Sre. č»h za svolr. delavce več stanovanjskih blokov, je stanovanjska stislta S* vetlno precej občutna. Ker v«*e kaže, da ee bc tovarna v bodoče Se razširila, bo treba skrbet! tnal za gradnjo nevih stanovanj. Tovarna bo namreč potreboval* vedno vee kvahfiei-ranih delavcev, teh pa v bližnji pkoSica ai dobiti. « Kmctj* v konjiški oholi« e* 4* dni že začeli s sejanjem Icrom-ntrja, tod* zadnje deževne vreme j« to delo ponovno nekoliko Zavrlo. Medtem ko it v nižinskih legah padai dež. Je n* Pohorja zaaadlo precej snega. Slabe kažejo ozimna Sita, ki Jim Ja največ Stedenrals dolga *n pozna zima, dsdoma pa- tttai zakasnela Jesenska aetev. L, T. Osor. 7’ud.i tu 50 letos pripravili v zasebnih hišah 50 postelj za turist*. Cona ležišč je samo 100 d-o 120 dta, v zadružni g-octilaš pa j« zanje preskrbljeno za prehrano f>c 330 din na dan. V Osoriu nekajkrat ns teden pristane ladja z Reke. ima .pa mestece stalno zvezo tudi z Malim Lošinjem. B. K.' V Ajdovščini bodo odprli novo šolo V kulturnem središču Goriške, v Ajdovščini, se delovni ij-udje prav skrbno pripravljajo z* prvi maja — praznik delovnega ljudstva. V vseh večjih delo-vnih kolektivih bodo imeli alavnoa-ta, na katere bodo povabili tudi družinske člane zaposlenih delavcev, da ae bodo tudi ti seznanili s proizvodnjo. Osrednja si-av-nbs-tna akademija bo na predvečer v kulturnem domu. Sodelovali bodo poleg domačih kui-tiumo-prosvetn-h društev tudi pripadnik; JLA. Po budnici naslednjega dne bodo razne športne m druge prireditve. P-roslave. združene s kulturnimi prireditvami, bedo imeli tudi po šolah in večjih naseljih, n. pr. v Dobravljah, Gabrjah, Črničah in drugod. Na Colu ho na proslavi prvič nastopil novo ustanovljeni vaški pevski zbor, Solek* mladina pa bo pripravila šaljive prizore ta deklamacije. Na* predvečer bodo tudi zakurili kresove ta slavnostno razsvetlili mesto ter .izložbe okrasil; 3 transparenti. Ob H-uglju bo zagorel ta bom.ogenj rodu »Mladih borov«. Z raznimi prireditvami bo trajata slovesnost prvomajskih praznikov V AjdovSftta-i kar pet d.ni. Dne 5. maja bodo namreč stavili občinski praznik, ki Jih bo spominjal na 11.. obletnico ustanovitve prve »1 o venske vlade v tem mestu. V dopoldanskih ursh bo imel ofečtaskj ljudski odbo-r slavnostno sejo v zgodo- Elektronika pri nas Ljubljani, je po tem sestanku zelo bittro dobival le strokovno manj •Zahtevna zobozdravstvena dela. Premnoge paciente, kr. bi jih edinole lahko zdravil dr. Ocvirk t svojim znanjem, ki ti ga je pr,- organ ga upravljanja -t.’ celjskem Zdrttv-'tvene~n domu in politične organizacije niso že pred. časom kritično ocenile dejavnosti nekatcmk vodilnih uslužbencev v Mestnem. obul na specializacji v so tedaj rajši odklanjal-, ali pa. na potili na ljubljansko stomatološko khmko. Zanimivo js, da vodilni uslužbenci zobne poliklinike v svojem maščevanju niso hoteli niti najmanj upoštevat! Ocvirkove kronične ušesne bolezni fot’ trs etiertzsa) in s tem povezane žtoč Ljubljani, zdravstvenem dom-u v Celju in ob primeru dr. Ocvirki javno obsodile njihovo škodljivo ki nesoci-alittsično delavnost. Vprašanje je tudi, zakaj Dlrsiitvf) zobtrzdriv-s tv eni h delavcev n: zavzelo- do tega političnega problema. svojega stališča, čop-rav so pa nanj večkrat opozorili. Še posebej pa se mora- nosti (stalno vrtani? s svedrom ie mo čuditi lakoničnemu odgovoru, namreč povzročalo izredno močne katerim so odgovorni fanketo-drailiale v mikrofonu slušnega zavrnil! prosmo dr. Ocvir- e.parata, k, ga je ime! zaradi veli- ka ZU'ae ™K°ve zadeve, (es da ke nagluinosti d-. Ocvirk). Na- )e stvar taco malenkostna m se sprotno - odtod izvirajočo žive- 73j?_n> Yedn0 ? J™ nosi so hoteli pozneje z uradnim mnenjem zdravnika—specialista ta živine bolezni kvalificirati. 2*1 ta ho bolezen, za katero bi bite r.ujno dr. Ocvirka predčasno upokojiti. Po njihovem, mnenju hi bil dir. Ocvirk zaradi svoje bolezni lahko nezanesljiv ra opravljanje svojega poklica in baje celo pne-varen- za Paciente. Nekaterim vodilnim h služb m-tem Mestnega zdravstvenega do-tni. v Celju ni kilo dovolj samo psiho lesko mučenje dr. Ocvirka., ampak so mu hoteh tudi z mate-rarine strani škodovati. Odpovedali so mu službo m ga -vrgli ta-korekoc na ceno. Seveda so za ovcije podlo dcianje hitro našli opravičilo: d-. Ocvirk je kriv za nevzdržno stanje v■ Zdravstvi: n e m domu, zaradi česar trpi ugled in delo te ustanove. Nezakonito odpoved sta potrdila tudi občinski odbor v Celin in okrajna arbitraža kot družbeni organ. Šele republiško Vrhovno sodišče fe slednjič v upravnem sporu razkrilo vso umazanijo nezakonite odpoved, dr. Ocvirku. V svoji sodbi pravi med drugim: * . . zahtevati pojasnila, kritizirati ne-Sasluženo višino dopolnilnih plač v Mestnem zdravstvenem d-oinu v Celju, kjer je osnova za določitev plače storilnost delti- pa je po mnenju sodišča na-.iei.emen tafnejša pravica, ki jo tožniku daieio mia-«*z in zakonita določila o delavskem sam<0 upravljanju, zato okolncnti, da je tožnik zahteval razčiščenje glede dopolnilnih plač, ni smatrati za odpovednj razlog, neti ni mogoče zaključiti, da ie tožnik s to zakonito zahtevo povzročil nevzdržno stanie v zavodu, zaradi tesar trpi ugl-d in delo ustanove, hafa tako razčiščena bi moglo voditi le k ozdravitvi razmer v • * * - ! taksnem forumu, kakor letni občni zbo-r. Pr; tem se nam nehote vr&ime misel, da nekaterim funkcionarjem Društva zobozdravstvenih delavcev ni pogodu, da hi primer dr. Ocvirka raziskali rn ukrenili vse pcnsrebm, ko ie vem- Zvezni center z* elektroniko v Beogradu ima veliko nalogo, v Sim krajšem roku izdelati vsestranski ta temeljit razpored zs razvoj in uporabo elektronike v naši državi. Računajo, da bo potrebno najma-nj eno leto za izdelavo tega razporeda. To j« razumljivo, kor bo elektronika uporabljena na vseh pod roč j :h gc-spodars-tva, v tovarnah, ladjedelnicah ta naprednih zadrugah. Najprej bodo izdelal-; obsežno analizo s pomočjo posebne komisije, ki ho v vsakem podjetju napravila sezname proizvodov. Prav tako bodo perspektivno ugotovili, katera podjetja bodo prevzel* osvajanje posameznih proizvodov na osnovi elektronike ter kdaj bo začela njihova proizvodnja. Posebna pozornost bo posvečena proizvodom široke potrošnje, raznim hišnim aparatom, radioa-para-tom, magnetofonom. televizijskim aparatom itd. Strokovnjaki Zveznega centra za elektroniko predvidevajo pet različnih komisij, od ksie-r;n bi prva proučevala razvoj tlfrktromks v svatu, obdelala program dela ia uporabe elektronike v telekomunikacijah, v Ljudski armad-, ta v nuklearni energiji: druga komisija hi se ukvarjala z znanstveno raziskovalnimi d*ti v industriji; tretja bi proučila uvajanje avtomatiziranih pogonov; četrta bi prikazala delo in prednost elektronike v njenem odnosu na skupnost, medtem ko bi p-Sts komi-siia uvajata uporabo elektronike. postavljala realne načrte ta udeležene; seznanili z uporabo izotopov in elektronike v industriji. Uporaba elektronske v naš! drSavj torej prvenstveno pomeni napredek dela na vseh področjih. raeen tega pa pomeni povečanje zmogljivosti z maloštevilno delovno silo ter kvalitetnejšo proizvodnjo z najmanj-žl-mi strc-jgi. M. B. Pošiljajte dopis« »Slovenskemu poročevalcu« dar povsem jasno, da ere v tem posredovala izobrazbo kadrov*. primeru za kršitev zdravniške mi- Prvi koraki so bili že storie-ke in morale. ni. Začel se je tud; enomesečni S Z. ssmipar. na katerem se bodo Pri glavnem odboru Ljudske temii-.-vg n*e_nje uspešno ae;«i eiektrostr-oj na komisija, ki je ustreznejša in -prožnejša c-blika Zg. množičnp Udejstvovanje na elektr-o-strajniškem področju, kakor pa je bila njen* predhodnica Ele-kt-rce-trojna zveza Slovenije. To zvezo so ustanov*It zaradi razširitve dejavnosti Lj-ud. ske tehnike tudi na druga področja tehnike, -ker tako imenovane »klasične zveze« niso mogle zaradi svojih posebnosti o-pr-avliafci širše tehnične vzgoja. S pomočjo glavnega odbora in okrajnih odborov Ljudske tehnike j« v razmeroma kratkem času zrasla vrsta elektrostrojpJh klubov in krožkov. Novoustanovljeni klubi so v začetku naleteli n* vrsto težav in nejasnih pojmovanj glede vsebine del? in zaredi nerazumevanj* uprav phdjetij. Nekateri klubi st dali itašemu gospodarstvu koristne konstrukcij*. Tako ie alektrostroto' klub vinski dvorani, kjer j« bila *»-stavljena prva slovenska vlada. Za-tam bodo -odprli novo oanovno Solo s 6 svetlimi učilnicami, id je ena najle.pši-h v Slovenlji. Solo so pomagali graditi tud; delovni kolektivi iz Ajdovščine, prispevala pa so tudi republika, občina m gomšk; okraj. V šoli bodo te teden odprl- tud-; šolsko razstavo. Pionirji bodo priredili pester tul tu m; pr-ogram. Na-to bode množične organizacije položile venec pred spomenik padlih borcev.' Popoldne bodo nastopili fizkul.turnl-ki ta gasilci na telovadišču. Praznično razpoloženje v pričakovanju in pripravah za rr-d maj podčrtava prvo pomladno cvetje v sadovnjakih. -jp / V Muti Na skupnem sestanku predstavnikov političnih organizacij ta društev so sklenili, da bodo letošnje priprave ra 1. maj večje kakor običajno. Za predšolske in šolske otroke so priredil; v okviru Dneva pomladi zabavne igre. kakor so sežig zim* in prihod Zelenega Jurija. Petnajstletnice ustanovitve OF s*o se spomnili z posebno proslavo. Dne 23. aprila bo strelsko tekmovanj«, razen tega bodo rta Pernicah, znanem partizanskem kroju, polo?.:!; venec na spomenik padlih borcev. Na predvečer 1. maja bo v Muti bakiada, na sam dan našega socialističnega praznika pa bo slavnostna proslava. -Govor o pomenu 1. maia bo imel pred-se-dnjik sindikalne podružnice v tovarni poljedeljskega orodja Ivan Rozman. Popoldne bodo na športnem igrišču razne zabavne prireditve. Taborniki pripravljajo razvitje svojega pra-pora, V prvo-maj-fckih dneh nameravajo organizirati tridnevno taborjenje zst večje število tabornikov iz drugih krajev Slovenije. V štorsh N« zadnji razširjen; seli sindikalnega aktiva železarne v Štorah so sklenili, da bodo ob 1. maju lepo o-kras-ili podjetje, Obiskali vse svoje bolne člane in jih obdarili. Polog tega bodo v ponedeljek zvečer priredili v Domu kulture v Štorah akademijo. na kateri bodo nastopili mošk; .in ženski pevski zbor domače »Svobode«, recitatorji ta godba, na pihala. Na sam praznik ijutraj bo budnica, nato p* skupni izlet k počitniškemu domu Svetina nad Štorami, kjer bo prvomajsko r&j-a-nje-. -I. 3L V Slov, Konjicah V Slovenskih Ko-njics-h so ža sestavil; progiam za prvomajske prireditve. O-rsd-nja prireditev bo že v soboto, na kalen bodo sodelovali go-dba, orkester in solisti, ki bodo ta večer prvič javno nastopili. Podobne prosta'-* bodo tud; v drugih krajih v občini m v nekaterih podie-tj-ih, stroj, ki ga sedaj tovarna serij- terauure. Brošuro »Elektrotehni- Rosaitiesnl delovni kolektivi brsko Izdeluje. Med pcpularizl- ha za široko potrošnjo« so tiska HT0MSKS OBSEVANJA JUŽNIH KULTUB Atomsk* obsevanja izkoriščajo ža na mnogih področjih v gospodarstvu. Posebno ugodni rezultati so bili doseženi v kmetijstvu, kjer z uporabo izotopov' pospešujejo rast. ugotavljajo katera gnojil* potrebuje rastlina in vplivajo na povečanje količin pridelkov. Tudi v naš; državi smo za-.čel; z nekaterim; poizkusi. Frva obsevanja so bila opravljena na južnih kulturah. Postala za južne kulture v Dubrovniku, ki Jo vodi znani strokovnjak inž. posadili. Da bi lahko tav-atsli kontrolo, so obenem posadili tudi neobsev&ne sadike istih rasti-.n. Takoj se je opazilo, da obsevane sadike bolje uspevajo, imajo močnejše korenine in hitreje napredujejo. Posabno se to opažu pri limonah. To so prvi poskusit v naši državi, k; jih bodo nadaljevali pri raznih sortah južnega sadja in sadik, proizvedenih pod različnimi pogoji. Predrto se bo od poskusov prešlo na stalno uporabo atomskih žarkov, bodo Fran Tabain je začela z obse- morali znanstveniki opraviti niz vanj-em posameznih rastlin., da bi ugotovili vpliv tega obsevani* na rast ta količino pridelka. Prvo rastline, ki so jih posla"*-1 v Inštitut z® nuklearno energijo v Vlači, so bale izpusta v- poizkusov. ugotoviti najboljše rezultate in zbrala potrebne statistične podatke. Prv; rezultati so bili zadovoljivi, Nedvomno bo atomsko obsevanje koristno tudi za ha*, liane večjim ali manjšim vpli- kakor je to v ZDA, kjer mnogo vora Žarkov, zatem p*a *o jih delajo n« opisani nalito. M. B. OB DESETI OBLETNICI LJUDSKE Tl (Jveljavljen)e elektrostrojne industrije Tovarn« avtomobilov v Msribo- ?ošabno ponoraost posvečajo m izdelal pnevmatični brusilni izdajanju poljudno-tehnična L- ran.iem novator-stv-a in ra-ciona- It v 5f).0*»0 izvodih Dobro , so u-lizatorstv* ?o orga.nisaciJe pri- spele tudi barvne sidne slike, kri sluhnil« tej splošni državni akci- predstavljajo električni likalnik, ji. PD' močnejših klubih so ust*- električni kuhalnik z dvema novtli krožke novathrjev in ra- ploščama in električno omrežje, cionaliiatorjev, ki so dali vr-to Te slike >0 br&zplačno razdelili koristnih ia dohfh . predlogov vsem Salam v Sloveniji. Trenut- za izb olj tani -. proizvodnje. Etak— no s» pripravili z= tisk br-ošu- trostrojn* dejavnost se razvija «> »Elektromotor v femetijshni* po društvih Ljudske tehnike, vo in barvno zidno sliko »Hišni v c. strojnih klubih, po predavanjih, dovod«, M. K.. ekskurzijah, 'izletih, filmskih predstavah in podobnem. HOVi pjOlSVOdi iRffliSfeij« Pr*kta. ie pokažete, da je tu« SIOVOHSkSin B?©da ta dejavnost preozka m d« bj »-km* treba misliti na rasn« strokovne F osam ec n t tovarn« v Sii'’on- tecaje, k; I>j delavcem nudili skeni Brodu dobro ures-mctikho višjo kvalifikacijo. T« teč-S.i« sc Jnismic« naše ekonomike politik«, že-organizirali v Csiju mTrbov.. hi ojmprei zmanjžsii uvez po- Ija-b. Prst tako ze etektriostro* - s?.mstc:-n pro*izvo-dov fz uiczem- na komitij a ukva> ja t misli; o. da bi organizirala razne popisna tečaje * področj-a elektrostroj- aištd*. do Drlredi-li tud- krajše teieto. L. V. V lenarški občini Tud- v lenarški obetal so ž* nekaj ča-sa priprave za prvomajska prireditve v polnem teku. ZN.o pester program pripravita- jo v Lenartu, Cerkve-njaku. .Zg. Ščavnici, Jurovskem dolu, Drva-nji; Velečini in Gradišču. V lig, Ščavnici priprevi-jaj o med drugim kresovanje, povorke Ih uprizoritev’ Ingoličev« igre -•Krapi«. Nastopil bo tudi pionirski pevski zbor osemletne šole. J, B. V Cerknem Za počastitev 1. maja bo priredil občinski svet za prosveto in kulturo v Cerknem prosvetni festival, na katerem bodo pro- Delitev investicijskih stroškov likih investicijah nositi širša, Oziroma o Sta družbena skupoesi. To ja seveda odvisno tudi ed ostalega gospodarskega sistema ta ekonomskih kriterijev, ki se (Nadaljevanje in konec) eade-va. Fovesovanje ožita lokal- eaj eo Investicij« v bistvu ra«- morajo uveljaviti v cfrloti. B.r*z Problem pa seveda ni tako nih ;n splošnih interesov se mo- deljevanj* presežka dela, pri tega'bi bli tudj sistem udeležbe enostaven. Ustaviti se je treba r« odražati prav prek-o ekonom- čemer morajo odnosi, k; iz tega v investicijah po ekonomskih najprej pri vprašanju, kaj s« fikegš interesa, ki povezuje ožjo nastajajo, nujno temeljiti na so- kriterijih nemogoč. Vsekakor pa interesi lokalne enu-te in kaj so ta širšo družbeno skupnost. Pn cialistiimih principih. Samo to moramo sedanjo fazo reševanja interes; podjetja. Ozko razliko- mvasfcicijab *e to odraža preko j? pot. ds bomo nehali razliko- tega vprašanja gledati kot na vanje med strogo lokalnimi ta ekonomiko ustrezne udeležbe v vat; med zveznimi, republiškimi uvod v ekonomsko reševanje in-lastnimi interesi v razliki od »trciških izgradnje objekta tako ta lokalnimi investicijam! ozi- ve-st-icij. Zato tega odloka ne splošnih intere-sov je v sedanjih širše družbene skupnosti, kot- roma investicijami podjetij. Vse moremo smatrati kot težavo, k; pogojih prav tak anahronizem, ožje družbene skupnost; oziro- investicije, ki se izvršujejo na onemogoča in vesti tor jem, da bi kot je anahronizem razlikovanje m* podjetja. To udeležbo mora določenem področju, so nepo- v celoti uporabili svoja »lastna« med zveznim; in lokalnim; pod- tečno odrejati ekonomski tete- »redna zadeva in neposredni to- sredstva, ampak nasprotno, kot Jetji- V lanskem letu 36 je na- res. Posamezno podleči« ta Sjud- terca delovnih ljudi tega pod- enega osnovnih elementov, ki zorno pokazalo, da v tem pogle- ste; odbor ni neposredno enako ročja. Izven njihovega interes* naj omogoči, da se bo investi- d*u še niso zadosti jasni pojmi. z*aintexesira.n na vsakem ob;ek- bi bile samo take investicije, ki ralo ree-taSno po ekonomskih na- Ali ie bil iti ter* s podjetij za iz,- tn. tej ga gradi zveza kjerkoli bi bile prot: ekonomske. Take in- čelih. Gledanje na investicije gradnjo Vuhreda tudi ?iihnv v državi. Ce pa se grad; zvezni vesticije pa niso potrebne nlst samo z ozkega lokalnega stali- las.tnl Interes, za katerega ie objekt na področju' občine, okra- za širšo, nit; za ožjo družbeno alj Mmo s stališča lastnih vredno žrtvovati svoj* lastna ja. reoublik« Itd., pa je tud; r«- skupnost. sredstev, pa ie vsekakor še do- sredštva? Odgovor n« te ,1e naj- publika, okraj, občina, kot tud! Ta princip ?« začenja uveliav- st; bolj neekonomsko itt admini-laži! z vprašanjem, alt Je tateces podjetje s tega področja, Ijati z navedenim odlokom o »tratlvno, kot pa je admlnistra- podjetil d* s* vs*»ko leto bori- sr*dno »ain.tereM.ran* na jzgrad- udeležb; investitorjev pr* tov e- tiven način, s kateiritaše poraslo s pomanjkanjem električne nji takega objekta. Zato je po- sttcijah. k; se finansiralo iz deljujejc, sredstva iz splošnega energij« ta ali je vprašanje poln orna umestno, da v tem po- zveznega Investicijskega sklada, investicijskega sklada. Ta si-podj»tja ne samo v zidovih in gledti nos* de! stroškov vsak od Ta odlok ima sicer v **b> še »tem. čeprav Se precej admirti-strnjih tovarn«, ampak tudi v prizadetih organov in podjetja, elemente, k; so popolnoma pre- strativen, ima v seh! 'elemente, preskrbi s surovinami in po- To je v bistvu uveljavljena hodnega značaja, poleg teaa p* k; bodo lahko privedli k eko-nonsfeo energijo. Brez energet- praksa glede finansiranja jav~!h zadeve rešuje na precej aamini- nomskemu investiranju, med-tem skih virov ostanejo lahko vse naprav tudi drugod po »vetu. sbrativsti način, ker zasedaj še ko osteja pojem »l»f«tn,:h inve-' a rta e investicije podjetij brez Pr; nas pa mor* imeti to vpra- nismo ustva-rili usitreznega me- sdicij« tra.ino administrativen in koristi. Seveda Pa os^s.;* taka Janje zaradi značaja odnosa de- hanizma, ki b; na podlagi eko- neekonomski, predvsem' pa v na-toivesticila kot je na primer lovnega človeka do gospodar- nomskih kriterijev določal stro- sprotju t socvalistdčnimi nsče*H. elektrarna tudi najbolj aplošaa »fcv* ie neprimerno iirfi zaačaj, 5k». ki jih mo*«, »ri takih, re- srvz, Tovirna »Djuro Diakovic« je seda-j začol* s sea‘i:is«o proiž-vo.dn.lo butKuskib srekieniv. To- svetna društva in šol« pokarale varni »Slavonski partizan« je za- uspehe svojega dela. Nastopili bodo posamezni in združeni peveki zbori, dramske skupine, recitatorji, godbeni krožki, šolski otroc; s petjem, dekla- macijam; 121 telovadnimi točkami. Tako obširno zasnovane pro. svetne manifestacije, kakor bo letošnja v Cerknem, po osvoboditvi še n; bilo. Iz dosedanjih priprav društev ln šol je razvidno, da so se prireditelji resno Jotili dela. Zato lahko pričakujemo, da bodo prireditve dobro uspele in da bodo dale pobudo zlasti ckoliSkim vasem za že boi; načrtno ln uspešno delo na področju ljudske prosveta. J. 'l Kobaridu čela s proizvodnjo domačih šivalnih soro-icv r kooperaciji s rovir-sami »Djuro t>}a.kovič«, »Vlado Bagat« v Zadru- in z livarno železa v Slavonski Pi-Jc-.j'. Tovarna »Me*ta!« proizvaia specialne kiju-čaamice • ta avtomobile, avtobuse, fcs-mkme jo 'anketne vozov«, ki smo jih ■ctoseds.i iziti inčno uvaža.IL Lesno industrijsko po-d-jetje »Sla-vonkz« je as edio rro r.otah proizvodov za Široko potrošnjo, in sto«- cenene sobne opreme in posamezne kos« pohištva., obratovati pa je začel rudi oddelek za proizvodnjo panel in vezanih plošč, kakor rudi; ivemib. S tem bo možno proizvajati še več Cenenega pohištva. M. B. lzvos ItiiuiecevtskUi V oKviiu občinskega odbora Socialistične ti vet« v Kobaridu so že pred časocu osnovali poseben od-Mali tarmacevtska mdusznja Se bor, ki pripravlja proslave r.a loto razvija. te*r pole* zadovolje- 1- ™4'- Ns ««* ”.*» '.»=«•«£. *'»i 1 izv&z ?.3 oikcli 8 odstotKOV ter ta- fjim§t.va. godba na (pihala in d.ni$A. ko z leta v leeo d<>;■»»» lope ust>«- Sodelovale bodo tndi gasilske or-hc. Leo-s bo razšriiia svoja tržišča ganlzaclje. ^ J. G* ne samo v Evropi, temveč tudli v ' Ameriki. Attim ta Afriki. v Dolenjskih Toplicah so tr- NaCpofj razširi izvoz« pred- Sovak« poslovalnice zntzai« čemet ie .rebrerv nitrat, k; mu sle- « “20lhJz?e]k0?'. « tfgovsko-diio iulfoaa-ai» _ imenovan Enooki, naleti žr.ed izvrševanj-em svoje dolžnO-r-ii na neznano dekle in jo v neposrednem človeškem nagonu. brez ozira na nevarnost za-:n za svojo nalogo. reši pred nasiljem podivjane vladne sol-dsteske. Nato pobegne z njo pre-d zasledovalci in se nazadnje tenajde sam, brez zveze s tovariš:. Tedai ga iz stiske reši dekla. za katero pa se izkaže, d a je iz nasprotnega tabora, več. hči samega osovraženega diktatorja. Toda med lahkomiselnim, razvajenim in izprijenim Dekletom in neizprosnim borcem se ie tačas, spodbujena v Viharnih dogodkih, že vnela burna ljubezen, ki ju usodno priklene ctruge-ga k drugemu: njo, da zapusti očeta in da z odločnimj dejanji tud; prekliče vso svojo preteklost, njega, da se vda zapeljivemu in človeško razumljivemu čaru »svetle in velike samote« ljubezni ter zanemari svo-jo tako rekoč družbeno dolžnost, čeprav samo s tem. da se je prepustil osebni usodi naključja, namesto da bi g? boril proti njej ter za svojo vero, za skupnost žrtvoval ma. gari liubezen in življenje. In čeorav subjektivno moralno Č:=t — saj hi neposredno ničesar »za-ereštl* in je celo rešil č'.'= človeka: svojega ranjenega prijatelja ter v prenesenem, pomenu tudi dekle — obstane v cmagoslavnem jutru vendarle »rsod-no omadeževan in kriv pred višjo moralno logiko revolucije. čaka ga vojno sodišče. pa tovariši mu bodo z razumevanjem in modrostjo vsekakor pomagali. Toda ne gre us to: z zavestjo krivde in s spoznanjem, da »ko postaviš ljubezen nad vse. sl iznenada* sam. ločen od vsega, sam sebi tiemen, kakor mrlič, ki ga razjeda trohnoba zemljo in mu je pot med žive vekomaj zaprta« — s to zavestjo in s tem apoen an jem Enooki ne more več ftlveti. Sodi si sam in se obesi. Hofman o-v a drama je torej napisana izrazito na moralno tezo. In prepričan sem, aa mu Je n.i narekovalo toliko človeško oziroma umetniško izkustvo, kolikor ga je mikal sam Polde Oblak: Drevesa Cankarjevo »Pobu j Jan j e v dolini Šentflorjanski« ima v zavest* slovenskega gledališkega ljubitelja čisto poseben, slavnosten, pa hkrati domač in sončen'prostorček: kakor je psč dejo samo praznično lepo, pa slovensko, kolikor le more biti, in hkrati — prav gotovo — edinstveno v svetovni literaturi. Zato pomeni sleherna njegova uprizoritev radosten in vznemirljiv dogodek, zato menda, ker je vsem tako pri srcu — ali pa bi jim moralo biti — je bilo okrog njegove interpretacije že toliko prepirov in toliko tako različnih gledaliških poskusov. Saj n; čudno: od žgoče satire pa do trpinčene srčne žalosti, od izpovedne prizadetosti pa vse do virtuozne non- Cene Ribnikar: CapU« RAZSTAVA ABSOLVENTOV V galeriji UtnetnlSke zadruge v Ljubljani je v soboto odprla svojo prvo javne razstavo skupina absolventov Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Otvoritvi je prisostvovalo tudi več njihovih profesorjev in javnih delavcev. Svcja dela — litografije, grafike, risbe ln malo plastiko razstavljajo »likarji Bojan Gelija, Vladimir Makuc, Milivoj Dominko, Sonja Primožič, Jaka Torkar, Polde Oblak in Franc Maček ter kiparji Siavko Hočevar, Jane* Lenassi, -Janez Boljka. Aladan Zaharijaš, Boris Sajovic in Cene Ribnikar. Vsaka razstava mladih Je raz. veseljiva in tako tudi ta, ki razodeva delo skupine mladih talentiranih umetnikov na začetku njihove noti. čeorav se mnogi med njimi — kar je v ostalem razumljivo— -£e niso dokopali do zrelega in samolastnega izraza. Med "grafiki »o vidni vplivi močnih vzornikov, zlasti Miheliča z njegovo lirično fantastiko. Debenjaka in Jakca; ponekod pri enem ln istem mladem avtorju na raznih listih celo več vplivov hkrati. Tudi kiparji niso brez družbe: til je senca KadauSa, Bulovčeve. tam Batiča tu šb ko. ga. Za zaključeno oceno generacije, ki se predstavijo pa prl-masijkuje tudi teiljih. globlje Studijskih del: med drugim ni na razstavi tudi niti enega olja. Čeprav Je samo pri maloštevilnih listih ln še ne ppvsem izoblikovanih umetniških konceptih avtorjev težko določneje go. voriti o njihovih kapacitetah, je vendar med grafiki Bolan Goli-Ja ne le številčno najbolj zastopan, ampak tndl vsaj tehnično že dokaj izdelan, čeravno prav pri njem lahko opazimo nasloni- Janez Le nas sl: Doječa mati r * str. 7 SLOTSRSH POROČEVALEC 7 St. m — m. TA99XLA 1998 Družbeni plan Raz-prava o družbenem plana *» leto 1956 je osrednja točka razprav v organih delavskega samoupravljanja, v sjmdikzi. argani-zaoajii m v nekaterih dTugsh organizacijah železarne na Jesenicah. K osnutku družben, plana so podali svoje pripombe posamezni obratni delavski sveti, odbor sindikalne podružnice in upravni odbor podjetja. Proizvodni plan za leto 1956 je v skupni proizvodnji večja za 2987 ton ali za 12“7o v primerjavi z realizacijo leta 1955, median ko se bo blagovna proez- vodnja v istem obdobju povečali« ca 894 ton. Količinsko sicer družbeni plan ca leto 1956 ne kaže bistvenega povečanja glede na leto 1955, pač pa precejšen premik v smeri kva-lšzcmejših izdelkov. Tako bodo letos povečali pro.zvodmo fine in tanke pločevine ter končnih izdelkov predelovalnih obratov. Osnutek družbenega plana predvideva na primer v plavžu za 0,9 odst. nižji proizvodni plan, kakor je bila realizacija v latu 1955. Pogoij za realizacijo 122.000 ton belega surovega železa je smotrna in dobra priprava rude. V tem oddelku bodo morali perspektivno povečati kapaciteto aglomeracije in po«>esiti poziiuse bnk utiranja, drobne rude. V jeklarni je pogoij za "izpolnitev postavljenega plana kvaliteta grodilja m premoga. Dobavljeno turovo železo iz Zenice bodo morali uporabi jati' v »talni enakomerni mešanici z domačim grod-ijem zaradi zmanjšanja vpliva mnogega žvepla. Družbeni plan predvideva v oddelku elektropečd ca 311 ton manjš;. proizvodni pian zaradi remonta peči I in predvidenega pomanjkanja električne energije v zimskih mesec-ih. Iva težki progi- bodo morali -paziti na pravilne temperature valjanja in na ustrezne tolerance v dimenzijah. Proizvodni plan na lahkih 'prograh se bo v skupni proizvodnji povečal za 10,4 odst., v blagovni proizvodni« pa celo za 27,3 odst. Povečanje blagovne proizvodnje v tem oddelku gre na rahlim povečanja družbenega plana blagovne proizvodnje v ' obratih cevame, hladne valjarne in jeklo-vieku, katere oskrbuje s potrebnim vložkom. Najvažnejša naloga na lahkih pro-gah bo vzdrževanje predpisanih toleranc v enak« meri za predelavo, katkor za prodajo ter pr-arvžlna sestava valLjanega programa. Žična valjarna povečuje proizvodni plan za 1,4 odstot. in hkrati zmanjšuje blagovno proizvodnjo za 35,1 o-ds-t., kar j« posledica povečan ja proizvodnega piana žičarne. Za redno obratovanje valjarne 2400 je potreben pravilen isur-.ment kvalitetnega vložka in zagotovitev kvalitetnih valjev, kair je trenutno najbolj kritično vprašanje- Naloga tega obrata bo zmanjšanje količine tako imenovane divje proizvodnje, ki negativno vpliva na izpolnjevanje rodnih naTočul. Proizvodni plan valjarne se poveča za 40,8 odst. zaradi novih naprav oz. mehanizacije proge. Oddelek jek lov! ek a povečuje proizvodnjo zaradi uvedb« novega oddelka brusilnice in boljšega izkoriščanja naiprav. Hladna valjarna in žicama povečujeta svojo proccvoin jo zaradi mehanizacije obrata, boljšega izkoriščanja kapacitet in povečanja storilnosti de-la. Povečanje proizvodnega plana v cevairni v skupni i-n blagovni proizvodnji za 25.3 ods*, je posledica prehoda obratovanja z dveh na tri izmene. V elektrodnem oddelku gre povečanje plana za 10,3 odst. v skuon; in blagovni proizvodnji na račun povečanja družbenega plan« žičarne. povečanje prostora ter boljših naprav. Pian izvoza za leto 1956 predvideva izvoz oločevine, cev;, in nekaterih drugih izdelkov podjetja v Turčijo, Sirijo, Pakistan, Brazi-hi«o, Egipt, Indijo, Indonezijo, Uragva-j m v nekatere druge države. Letos bodo v investicijski dejavnosti nadaljevali dela na, objektih, ki so bii-i v gradnji še Zanimiv je plan nehkovdnih del, ki predvideva med drugim določanje standardnih analitičnih metod jekla. Dosedanje klasične g.ra vimemčr.e in ritrimetrične analitične metode zahtevajo daljši čas in protrošnjo kemikalij. Sodobne fototneerične in polarograf-ske metode analiziranja jekla so mnogo hitrejše, poraba reagentov pa je minimalna. To nalogo bodo opravili v tesnem -sodelovanju z Metalurškim inšrizuoom Slovenije. Posebno pozornost bodo posvetili uporabi koki! nega laka. ki je va- T Mid tb Savinji bodo odkrili spomenik Nad 200 iz Rečice ob Sa- vinji i-n okoliških-krajev je bito v vrstah NOB in se i orožjem v poki borilo proti okupatorju. Mnogo družin- j« bilo v taboriščih, mnogo v zaporih. V krvavih borbah z okupatorjem j« padlo 4* borcev, 20 pa jih je pomrlo po taboriščih alj pa so jih ustrelili fcot talce. Organizacija Zveze borcev si je že dlje fcaea prizadevala, da -bi tem postavila spomenik. Ob veliki podpori ljudstva, ki je prispevalo za spomenik nad milijon dinarjev, organizseij in podjetij, je spomenik dograjen. Na 8 m visoki piramidi iz pohorskega granita bo vklesanih 64 imen padlih borcev .in žrtev fašističnega nasilja. Ves teden ®o na sporedu v Rečici razne -kulturne prireditve in. svečanosti. Svoj" višek pa bodo dosegle v nedel jo, ho bodro na trgu odkrili spomenik. Kovinarska šola jeseniške železarne prejBirja leta, na primer za pločevino, predelovalni obrati in topilnice. V investicijskem programu je predviden nakup -domače opreme za hla-dno valjarno, ki bo začela bržkone obratovati julija 1957. V a-dijustaži je predviden nakuip dveh ža-riinih peči ASEA. V planu uvaža opreme ie zajeta nova lužflnica, fei bo začela obratovati bržkone septembra 1956 ter pocimkov2ilnica z rokom dograditve v decembru 1956. Med uvozno opremo je nameravan viden ne&Hip dveh gri-b Inkih jn dveh zvonastih peč; ETO, valjčnega ogTod-ja Za hladno va-i-jamje, krožnih Škarij, naprav za belo pločevino, žiča-rskih strojev Jn nekaterih drugih naprav. Za topilnico imajo na razpolago le minimalna sredstva, ki rib bodo uporabili za zaključna dela predvsem v kotlovnic žen kvafeeten čin-itel j v pro.iae-vodnji jekla. V sodelovanju s podjetje »Color« iz Medvod bodo poskušali rešiti to nalogo na podlagi teoretičnega študija im praktičnih pozkusov u-poirabe vzorcev izdelanih vrst laka. Posebna naloga bo proučevanje korozije jekia-pročeron za posamezne vrste nerjavečih jekel domače proizvodnje in ugotavljanje rti ji - hove odpornosti prcrri kiisjimam iti lugom pri raznih koncentracijah. Z rekonstrukcijo valjarna tanke pločevine so se iz.bol jšali pogoji za ivnelovanje transformatorske pločevine za nlektrolndustrijo, ki jo danes uvažajo. Plan raziskoval rib del predvideva tudi gaziflkacijo raznih drugorazrednih vrst premoga in možnost njihove uporabe v metalurgiji im izdelovanj« izo-termnin krivulj ra posamezne vrste domačega jekla. M. K. H« it«? ho ipemsalk Jožoia Lacko? Fred kratlctm se pripeljan ▼ Hal spomenik heroja Jočeta l»tk» — kip kmeta — revolucionarja. 7 nleeevo postavitvijo se hode Ptujčani vsaj deloma ort-OoHilj temu najemu heroju, k! Je vložil vse sile v borbo za na*e srečnejše, iivljenie. Doslej se Se niso »poraznmeii. kje naj bi spomenik stal. Mnenja so precej deljena. Nekateri predlagajo Slovenski trg' pred Mestnim gledališčem !n Miklošičevo ulico pri Mestni hranilnici, nekateri pa še zavzemajo za Tre mladinskih brigad (Kvedrov tri) in prostor oh - Lackovi ulici, nedaleč od hi-Se, kjer m |t nmč*li. okrajni in mestni odbor Zveze borcev pa sto mnenja, da le za postavitev spomenika najbolj primeren Slovenski trf,' Morda ne bi bilo napak, če bi raspisali o tem no. sebno anketo. V. 3. Lovrenc na Dravskem polja V basu med 13. majem in 15. avgustom bo pri Lovrencu na Dravskem polju taborjenje pripadnikov predvojaške vzgoje. Nad poeo mladincev si bo pridobile tn na predavanjih in pri praktičnih vajah marsikaj koristnega iti potrebnega. Taborniki bodo Živel! pod Šotori, ki so se še lani izkazali za zeio dobre.. Tudi lanskoletna taborjenja so bila dokaj uspešna. HALOZE V ParadiSn v Halozah priprav. Ija posebna komisija predlog za desetletno sistematično obnovo 1SS* ha površin. Začeli naj bi prihodnje leto in vsako leto obnovili okrog 15» ha. .Z obnovo vinogradništva naj bi istočasno potekala tudi obnova sadjarstva. Vzgoja članov delavskih svetov V zasavskem okraju bodo priredili seminarje za člane delavskih svetov in upravnih odborov V zasavskem okraju j« že vei kot polovico podjetij izve-aiu volitve delavskih svetov. Skoraj v vseh podjetjih so bili pred volitvami predvolilni sestanki, na katerih so člani delavskih svetov poročali -delovnemu kolektivu o sivajem deiu. V Strojni tovarni v Trbovljah je ves delavski svet sodeloval pri sestavljanju poročila. Bile pa so seveda tudi izjeme. V mizarski zadrugi v Sevnici delavski sv--t ni po-ročal o svojem delu. Tudi v nekaterih manjših podjetjih so poskušali izvesti volitve kar po domače, ne 'da bi dosedanji organi upravljanja poročali o svojem delu. Udeležba na volitvah je bila boljša kot prejšnja leta. V večini podjetij so prišli na volitve vsi delavci, razen onih, ki so bili upravičeno -odsotni. Volišči so bila okrašena, o je ni v pisarni, je na terenu ali v šoli. Vsa njena skrb je posvečena le napredku . RX na Jesenicah. J. R. Spominska svečanost na Okroglem V nedeljo popoldne je bila pri Jami na Okroglem spemin-slca svečanost ob 14 obletnic* junaške borbe in smrti trinajsto- rtee partizanov Ko-kržke č:1!. Ob tej priložnost; so odkrili ;u'. di spominsko pi-ošeo, kj so ; poklonili okrogelskim junakom v spomin naši izseljenci iz Francije. Svačan program so pripravili Zveza borcev iz Nakla, kuiturno-pro-svetno društvo »Uo-fcrava« ,iz Naklo in I. gimnari-j.a iz Kranja. Sve;-an*a?M s e je uH^ležila v«,a kranjska in okoli-ška mladina. J ?-k. Dan pomladi v Poljanah Društvo prijateljev mladine pripravlja skupno s pionirskim odredom Dan pomladi. Prazno-vsli ga bodo 12. maja s športnim tekmovanjem in kulturno prosvetno prireditvijo na prostem. Naslednji dan bodo pionirji skupno s pionirji iz Tre-binje obiskali bolnišnico »Franjo« pri Cerknem V zvezi s •pripravami na Dan pomladi, se je pionirski odred Ivan T-v-čsr n Poljan udeležil tud; tekmovanj«. ki ga je razpisalo uredništvo »Pionirskega lista«. Sestavili s-o kar obširen program dela. Dramski .krožek pripravlja »Jurčka«, prirodoslovni ureiuie šolski vrt. litcra-rn) pa je rsče! izdri.p*; 5wV glasilo. imajo največ sanpanja. Se prva zasedanje novega delavskega sveta Je pokazalo, da se je lotil dela z vso resnostjo. Med drugim je razpravljal že tudi o spremembi tarifnega in premijskega pravilnika, ker so se pokazalo gotove težave, k! jih Je bilo treba odstraniti. Prepričani smo, da ho novi delavski svet opravičil zaupanje, ki so mu ga iska. žali člani kolektiva. Janez IZ KOBARIDA Na Kobariškem se skrbno pripravljajo na občne zbore kmetijskih zadrug, na katerih bodo kritično ocenili U9pehe in po. manjkljivosti dosedanjega gospodarjenja ter sprejeli sklepe za hodiiče delo. N* teh zborih, ki Jih bodo zaključiti do 15. maja, bodo volili tudi nove upravne i a nadzorne odbore. G. J. T Logjeh je umrla Kozjankova mama v pri Bre^inju jr pred kratkim umrla Marija. Ror!£, ki so jo štsvilni partizani poznail kot Kozjankovo mamo, Te spomladi IMS. leta se je povezala n prvimi partizani, kt so se pojavili na naSi na.izapadnejši narodnostni meji. Od takrat je posvetila vse svoje sile našemu narodnoosvobodilnemu gibanju in. često tvegala življenje, ko je po„ masala našim bprerm za svobodo. V borbi je izgubila tudi svojega pastorka, ki ga je ljubila kakor »astnega otroka. IzSrpana zaradi trpljenja, je po osvoboditvi že vrsto let bolehal«, toda do zadnjega je ostala zvesta ciljem narodncosvodilne borbe. Na njeni zadnji poti so jo spremljal! bivši borci, organizacije in množica ljttdf. Ob odprtem grobu se je poslovil od zaslužne žene zastopnik oblasti in bivši borec, graničarji pa vo ji izkazali vojaš-ko čast. JASAM J t Škofja T oka Na zadnjem rodit e-1'iskem stunkti na škofjeloški gimnaziji so razpravljali; o reformi šolstva. O tem je govoril načelnik okrajnega sveta za prosveto in kulturo ter navedel vse ČinlteTie, kf «o narekovali r.eformo. Prof. Oman t% Kranja pa je zatem govoril še n izberi poklicev, k? je vsekakor eno najpomemhne-fšfh vp.rzšanj. Ker je posvetovalnica v Kranju namenjena vsemu okraju, bi se morali nujno obračati starši r. vse Gorenjske. Ravnatelj škofjeloške gimnazije se je dotaknil problemov s voife šc*!e j-n učnih uspehov dijakov. Oh koncu pa so se navzoči starši pogovarjali še z razredniki svojih otrok. D. G. V »Induplati« so volili Tako) ko so bile razpisanr nove volitve delavskega sveta, so začeli v tovarni »tndupfati« pojasnjevati pomen delavskega sa-moupra vljahja. Na sindikalnem sestanku pa so kmalu zatem se. stavili kandidatno listo. Pri v®, btvab sn člani ddovnega kolektiva izbrali tiste, do katerih Pojasnjevanje novih davčnih predpisov V Brežicah j e bilo IS sestankov Socialistične zveze, na ka-terih so politični aktivisti pojasnjevali nove davčne predpise. Udeležilo jih je. 15C0 ljudi. V sevjtiifikt občini pa je bilo teh sestankov kar 2» t okrof 14C0 ude-leženci. Sest anki so uspeli tudi v zagonkl občini in drugod. Kmetje no z za. nliua.njem poslušali .■»*ctivi3te. Ki so jicn pojasnjevali p-cmen novih. davčnih predpisov, .večina je ra-zmnela nove ukrepe. Ponekod 30 bili navzoči tudi nergači, vendar pa so večinoma ostali osamI_>nl. Tu pa taro »o udeleženci predlagali znižanje tzJ&s na vozove v višinskih krajih. V nekaterih hribovskih vasth imajo kmetje tudi do tri vozove, vendar zaslužijo manj kakor kmetje v nižinskih, krajih, k» 'majo samo ipo en voz. V krajih, kjer žlahtna trta na uspeva :n kjer so slabi pogoji tudi %3 gojenje drugih kultur, pa so predlagali, naj bi ukinili takso na samorodnico. -ne Občni zbori kmetijskih zadrug Za leto-snje ^ ibore kmo- tijikih z.adrug v lasavsfem okraju je značilno, da su bn: dobra pripravljeni. V pripravah je sodelovala tudi So-craiis tic na zveza. D o« lej je že 12 kmetijskih zadrug imelo občne zbore in s« je vz.ak«.*g? '-de'ožilo nad s*o ljudi. Vsi občni zbori so bili že prviC i c* k/C Hi. L O ' aictlu v dno večje zanimanje zadružni-kov za probleme svojih zadrug. Tudi razprave so pokazale, da se zadružniki vedno bolj zanimajo za poslovanje zadrug in zg gospodarjenje z zadružnim imetjem. Z novo teritorialno razdelitvijo SO se v sedanjem zasavskem okraju združile neaatere manjše zadruge. Te sa bodo v bodoče vsekakor lahko bol; uspešno ba_ vile » pospeševalno službo n r' “v: -. S: hib.. 4- S; v krajih, kje.r s-o bile prej sa- mostoinr zadruge mc-f; p-.»,ob-7^ v■ v?v,o v. na’ ‘ la- jal; predlog upravnemu odboru zadruge _,v: >^> ■ ca ■ o ■ o m cr> a o • o ■ ca ■ ca ■ c=> ■ c=> a cd ■ cd m cs.i 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■I o ■ o ■ o n o ■ 0 ■ 0 m 0 ■ 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ n Natisnjene so bile in dane v prodajo naslednje knjige: P0LIT1CKA EKONOMIJA učbenik za Ul razred ekonomskih srednjih Sol Spisal B. Petrovič — latinica — cena 158 din Strojni priročnik TEHNIČAR I ki zajema sledeča poglavja-Splošni tabelarni del hidravlika matematika toplota tehn. mehanika strojni elementi Mehanična tehnologija Večava: platno; latinica; netit.* — Format: 14.5 X 21. Strani 572. Sl. 560. Cena 900 din. NEIMARSTV0 KR0Z VEK0VE »Narodna tehnika« — Savee gradj. Jugosl-vije. Uporabljajo jo neenci osemletnih šol in gimnazij ca ročno delo, ker se iz vložkov delajo makete. V tej knjigi se nahaja material ca izdelavo ni edujih maket: osnovne Sole, ekonomskega dvorišča, tovarne, palače Stroci, Partenona in samostana Dečani.. Cena 250 din. Knjige lahko dobite v vseh večjih knjigarnah v dršavi, kakor tndi v knjigarni »Gradjevinske knjige«, Beograd, Maršala Tita it 46 ali direktno na naš naslov: »IrHADJEVINSKA KNJIGA« Baognid, Masaryko?a 2, poit p. 798, t«L 21-173 U ■ 0 ■ o ■I o ■ o ■ o m 3 ■ 0 ■ 0 ■ o a ■ o o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o . ■ o csaoaoaoaoaoaoaoRcaaoaoaoaoac^Ji ? SLOVENSKI POBOCEVRLEC / «ti. 7 ' »UNION«: prems-e-ra amer. fSma »Ona Je vedej* icaa hoče«. Ted-nuc: F. N. IS. Predstave ob .6, 17. 19 Ul 31. — V glavni vlogi: Dick Poiveil. Anne Franci*. •KOJlUivA«; RramAera anar. Lima »Kralj, oa K-rietnia«. Tectnik: F. N. 16. .Predstave ob 15. 17, 19 in 21. V gl. vlogi: Greta Garbo in John Giibert. »SfcOGA«: pitmiera acneT. barvnega filma »Hondo«. Tednllc. —-predstave ob 15. 17. 13 in ai. OS 10 matinej a istega lina, V gi. vlog,: John Wayne in Geraldi-ne Page. »VIC«; premiera bolgarskega filtra »Nemirna pol«. Preasiave ob 15. 17. 19 in 21. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30—11 ter od 14 dalje. Za matinejo -pa od » »SOC A«: premiera amer. filma »Kraljica Kristina«. Predstav* ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopmo samo od 14 dalje mladinski KINO LM Kotnikov* 8 predvaja z.a mladino inski film »Skrivnosti narave« — Ob 15, V čet/Kek isti program ob 10. »ŠIŠKA«; atnetšSj In,;: »Posiraja Termini«. (Slovo na postaji). V glavni vlogi: Jenmfer Jones in Montgcmei y Clift. Predstave ob 16. 15 m 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. — V četrtek ameriški barvasti film: «L,; cilj a 3alley«. Ob 10. IS in 29. »TRIGLAV«: angleški film; »Očka. vrni se*. V glavni vlogi; Valen« Hobson. Philip F-riend in Norman NVooland Predstave ob 15. 1» In 20. Prodaja vstopnic od lo dalje. — V četrtek ameriški barvni film: »Bledollčnlkov sin«. »LITOSTROJ«; ruski barv. filmi; »Arena drz-nih«. Ob IS. Ob "20 avstrijski film .»Hannerl« in FN. &t. lo. V četrtek isti program —• zadnjič; prodaja vstopnic uro pred pričeckom predstave. VEVČE: "anierišk; film; »Leteč* učilnica«. V četrtek isti program! ZADOBROVA-: amer iški film: »Zaznamovana e. ČRNUČE: jugoslovanski film — »Ešalon dr. M«. Ob 20. V četrtek isti program! DOMŽALE; danski film; »Zopet smo tu«. Ob 13. in 30. V četrtek istj program —' ob 20. JAR3E »1NDUPLATI«; jugoslovanski film: »Dokumenti maršala Tita«. Ob 20. V četrtek isti program. Ob 19. KAMNIK: finski film: »Ko prid« pomlad«.. V četrtek isti programi BLED: ameriški filrn- »Ni malih grehov«. Ob 13 in 20. V četrtek isti program — ob 20. NOVO MESTO »KRKA«: angleški film; »Trije koraki do vežal«. V četrtek isti program! KRANJ »STORŽIČ«: premiera Jugoslovanskega filma: »Pesem s Kumbare«. Ob 16. 1-3 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. JESENICE »RADIO«: amer. barvasti film; »Lepotica za milijon do-larjev«. Ob is in io. V četrtek isti program! JESENICE »PLAV2«; -predvaja v četrtek -ameriški barvast: film »Do poslednjega«. Ob 18 in 20. 179. »Dovolj jo žalovanja! Premagujte svojo bolest In pomagajte Lnpinlel. ds se čim prej vrne v kraje, od koder je prišit.* Pri teh besedah so dvignili glave lil »e zakleli, da ne bodo nehali iskati prej, preden ne najdejo ptičke, ki bo Lupinico ponesla v domovino. V upanju, ds s« Ji bo želja mogoče vendarle izpolnila, je Ltipiniea pristopila k vsakemu posebej ln se mu od srca zahvalila. 180. »Pelikan prihaja,« se Je rzradostila BIbi, ko je nabirala v košarico sadeže za gostijo, kf šo jo nameravali prirediti zvečer, ds proslavijo svidenje. Misleč, da prinaša ves.elo vest, je Bibi tako nerodno skočila, da je zvrnila po tleh vse,-‘Ti*r je bila nabrala. — »Kakšno novico prinašaš? Si našel ptičko?« ga je veselo pozdravila, ko mu je tekla naproti. > ' 178. »Moja Znla prihaja!« je radostno vzkliknila Lupinica Jn .11 * razprostrtimi rokami kitels nasproti. Po pisanem oblačilu Jo je prvo zagledal*. Takoj je objela še ostale, * n.iihovo veselje ni trajalo dolgo. Ko so se spomnili, da ni med njimi dobre Ugande, so vsi pričeli bridko jokati. Potem je Limpopa, ki ni bila nič manj razžaloščena nad njeno-smrtjo. posegla vmes: ni* MIKI MUSTER Šentjakobsko gledau-SCE — LJUBLJANA Meštnj dom Sobota, 20. aprila ob 20: Schiller: Maria Stuart. Tragedij«. Gostovanje M. Šaričeve. Izven. Veljajo vstopnice od 15. decembra. Nedelja, 2S. aprila, ob 15.30: S"chil_ lev: Maria Stuart. Tragedija,- — Gostovanje M.. Sarieeve. 'popoldanska predstava, zadnjič. Nedelja. 29. aprila, ob 20: Popovič« Pregarc-De-la-li: Jara meščank*. (Pokondivena tikva). veseloigra zadnla večerna uprizoritev — izven. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranj® tel. št. 32-360. RAZPIS AVDICIJE za osrednje amaterske gledališče v Ljubljani Svet Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije ustanavlja osrecinje amatersko gledališče v Ljubljani. K sodelovanju" vabi delavce, natneščeneg,. študente, srednješolce, vajence in vse ostale, k,- imajo veselje do igranja. Avdicija " za sprejem igralk in igralcev-amaterjeiv bo 8. maja ob 8. uri zjutraj v Mestnem, gledališču. Kandidati, ki žele sodelovati v gledališču, nat) pripravijo za avdicijo recitacijo a-ii odlomek is dramskega dela. lahko tildi dialog. Pismene prijave za avdicijo pošljite do 4. maja 1956 tia S-vet Zveze Svobod ir> prosvetnih društev Slovenile v Ljubljani, -Miklošičeva cesit« 22. OBJAVA Vsi tečajniki > 8. mdi »telegrafskega tečaja pri G’»vnem «*tabu Slovenije v Črnomlju 1M4. *e bodo sestal,- dne" is. maja ob 20. uri v restavraciji »Šlavija« — (biv® Slamič). Prijate udeležbe pošljite na iva- slov: Iztok. Trgovsko podjetje »MERKUR* Ljubljana, do «. maja 1896. goslavijl. . . Srbija in Makedonija: 14.35 "Radijsk* žola za nižjo stopnjo —: -Dr". H". Cr—»ne: Pamet je boljša kot žamet, radijska igra (ponovitev)14,33 Operetna- glasba; "15.15 Zabavna." glasba; 15.40 Utrinki' :z literature — Lev Jordan: pobratimi; 16.90 Popoidapskj simfonični koncert — Ludvvig Van Bdetli-oven: Leonora. uvertura št. 3; Friderik. Chopin; K-oncert za klavir in orkester št, 2 v f-cnolu — Maurice JLa-ve1.: Dafnis m Kloe. suita št. 1; 1-7.15 Želeli st« — poslušajte! 16.00 Radijska univerza — Iz razgovora z. dr. Miroslavom KailšniJccm o delu in oi-Ljih Prirodoslovnega druš-t-va; is. 15 Igra temtouraški ' orkester p. v. Matka Sijakovlča; 18.30 Za dom in žene; 18.43 Sklad.oe slovenskih avtorjev poje Mariborski kcmorn.t zbor p. v Ra.ika Srkoška; 19.00- Radijski dnevnik; 13:30 Zabavna glasba — vmes reklame; 19.43 Gloacchino Rossini: Viljem Tell, opera v 4. dejanjih: 22.15—23.90 Jaz cocktal-1; 22.15—23.09 UKV program: Nočni komorni koncert; 33.00—24.00 Oddaja ra tuj-h-vp — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba). V Srce ln o*i!.te fkrvn- pritisk. skleroza tromboza) ledvice (vnetje kaennl. pesek) notranje zleze (pr-oViTl. Basedoiv). živce (ne-vrasfe-m.ia, nervoze nevralgtie) zdravi uspešno RADENSKO ZDRAVILIŠČE. slatina Radenci. Odprto »d 1. maja dalje. Zahtevajte pro- spekte. Zdravje Je prvo! Doslej so zaslišali žs 96 prič trdil tudi pred sodiščem. Na vpra- £antie sodnika, zakaj tegra ni sam malo p^*ej povedal. ko je bil zaslišan, .je molčal. K.raJ.t pa mu je v obraz dejal: »»Seveda ne bo v svojo skledo pljuval, saj Je bil Guštinov «oborec.« Zalem je bila na vrsti razprav* ty kaznivih dejanjih obtoženega Perka v Kočevju, kjer je bil vodja policijskega varnostnega zbora, T>o«l*»j zaslišane priče so potrdile, da je bilo pred nlegcrvtm prihodom v Kočevje razmeroma mirno. potem pa so se začele množične a retacs je. V. 3- UJELI SO TATICO Pred dnevi je prišla v trgoidno »Pod trančo* v Ljubljani Z. M., ki pa ni izbirala blaga, temveč Ko je namreč neka -tovarišica' pom eri a-) a klobuk in medtem pustila svojo torbico na prodaj n.i mizi, je Z. M. naglo segla vanio in izvlekla iz nje denarnico. Z veščo kretnjo io j« spravila pod plašč in naglo izginja na Na srečo je ena izmed prodan alk opaziJa, da je Z. M. nekaj ukradla in je odhitela za njo. Sprva je Z. M. tajila tatvino. ko ps so našli pri njej ukraden n denarnico z neka] tisočaki in listinami, io je priznala. Pred aod-isčem se bo morala zagovarjati tudi še za druge tatvine. SVOJEVRSTEN NAČIN ZASLUŽKA Ne-dolet-ni N. A. je bi) lan} od mffeca septembra dalje učenec metalurške š-oie v Favnah, na Ko. roškem. Bil j« priden in discipliniran učenec, vendar pa se je izogibal družbe tovarišev :n v glavnem žive', sam zs*p. Živel je v težkih gmočnin razmerah, ker n ie 5-0 v a m a-li Lani n: mn oso skrbela m ji tudi njegov napredek pri uka ni bil dos-ti mar. In a podlagi vtisov iz filmov, ki jih. ‘je rad ob;skoval, se ie domislil, kako b: lahko prišel. do denarja. v prostem času meseca oktobra in novembr- 1935 je žarel pisati ok.o„ tiškim kmetom grozilna' in izsi- l.-ievalna ^nccim-na pisma D-od pretvezo tajne kmečke zveze. V pismih jih je obveščal o novem načinu obdavčenja. proti katere, mu ?e ts z\?eza bori ln pričakuje celo pomoč iz tujine. Izsiljeval je od kmetov posojila v znesku od 10.000 do 50.000 din ter orotie, kar bi morali kmetje prinesti na določeno mesto, sicer jim bo TKZ požgala hiše. S svojim izsiljevanjem pa n j uspel, 'ker so kmetje zadevo sprot: prijavljali organom LM, k; so storilca kmalu izsledili. Okrožno sodišče v Mariboru ga je pred dnevi obsodilo na 5 mesecev zapora, vendar pa mu ie bila zaradi olajševalnih okolnosti izvršitev kazm odložena za dve leti. nvn MESTO. ?4. anr. Včeraj "-'i'ino jn danes dopoldne je na razora vi proti obtoženima ncema 'Perku in Guštinu žarnih novih 22 skupaj pa ■<'\ 96 prič. odkar traja proces, /rrai sta b-ili zaslišani priči ukovič in Marc. ki sta bita :rsna oh isti priliki, ko je četa. ujela partizanko •n Marinič it* še dva partiza-9 'p skupa.1 vn nato odpeljali 'iptrrje. Prlpo>'edo>'ala' sta. da 'rila sicer tudi tepena, toda v ret epa ti in mučiti, ka kor so 'i vse tn partizane, še nista v življenj n videla. Eratko-o dejal o partizanki Mari: o.jom Življenju nisem vlclol nofjtvveško mučiti in preie-Mveka. kakor so bili muče-,T-!ie, rlasti partizanka Ma-' *oL} np hi verjel, da more vn-; tn prenesti.« Guštin le te-r>: Marca, oha ? Perkom pa» '-"7 navzoča pri mučenju parov. vse tri partizane so nato partizanko Maro pa so pe-vM tudi kot zensko in ji pred •ir m raz.reza.li vsr prsa. <\f.? ttarc je tudi povedal, da Mii pred procesom pri njem ri obloženega Guština, ki so r.nsovarjali. naj ne priča proti .oženrp# pg jih jp xavrnil, češ s ° in videl v Fl e ter jih. bom rdal. drugega pa tako ne Geografsko Hru5tyo Slovenije vab? ha predavanje iirbf. dr. Kude Petroviča, doc e m a Ujnive rze v Sarajevu »o problemu; geografske rajomzaclje Jugoslavije«; ki . bo v sredo, 25. aprila v baUroiaka pre* dhivatniči Univerze. Sekcij« za srednješolski pouk Geografskega društva v Ljubljani. vabi vse predavatelje "geogra-^ije na sestanek, ki bo v sredo, 25. aprila ob 19. uri v balkbteki predavalnic: Univerze. ' " r -P Društvo VISGKOSOTLsKIH PROFESORJEV IN ZNANSTVENIH DELAVCEV v Ljubljani'. vab; člahšit\^c> na se€ tanek, ki bo v sredo. dhie 25. aprila e*b '16. uni popoldne^ v »natefnatačni p»redaval-niči n« Unžverzr. poleg društvene pisarne, z dne-vnim redotn:'Cisku-gija o reforitna šolstva. -P Ljudska tmiverža V Kfanja va-bi 'jutri. 26/1-. tn.. na jperedav^nje arhivarja Jožeta Zontarja; • Stajri-r».e' iz gradov okoli Kranja (sITKe). predavanje bo v fizikalni dvoran} I. gimnazije v Kranju. Vljudno vabljeni! P Društvo meteorologov Slovenije pr:r©dj danes,- ob 17. uri,- v tne-teo-rol. 17.00. 19.00 in 22.00. 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester giasbenj spored); 6.10—S.20 Reklame; 6.20—6.25 Naš jedilnik; 7.10—3.00 Zabavni zvoki; 11.0z.o-r.nvk; 20.15 Ce_ ? fcrtko-v večer domačih pesnii in nape-v<>v — sodelujejo priljubljeni ansambli in so-list:'!; 2i.90 K. H. Macha: Maj (literarna oddaja); 21.30- L. van Beethoven: Godalni krvTai-tet v A-duru op. 18 št. 5 — (3arylly kvartet): 22.15—23 00 Po svetu jaizza — XVTI. del »Obrobni pojavi«; 22.IS—23.00 UKV program: Nočni kon.cert — Dmi.tr i j Šostakovič-: Koncert za kla.vi-r in orkester— Ernest Bloch: Trije judovski poemi: 23.00—24 09 Oddaja za tuj;r?o — na valu 327.1 en (Preno« iz Zagreba). »dom Železničarjev« Trg OF Gostovanj« Prosvetnega društv« »Poštar« — Ljubljana, eteic. 27. aprila, ob 2t>: Manzari; »Mrtvi ne plačujejo rila: zaiprto. Soho-ta. 23. aprila, cb 19.39: Švara; Kleopatra. Premiera. Proslava 30-letn;i.ce uciieiniškega delovanja dirigenta dr. Dairila Švare. Nedelja. 29. aprila, ob 19.30: Gotovac: Evo z onega sveta. Iziven tn za podeželje, V soboto. 2?. t. m. bo v Operi premiera D. Švarov* »Kleopatre«', s katero bo avtor hkrati proslavi! 39-letnic,o umetniškega delovanja. V glavnih vlogah bed-o nas-to^-ali: K1 e cvp a tr a - V i’ tn = Bukovčeva, Ce-z ar-S am o Smerk oll, A n.t on tj -M i r o Brsirvk. Potinos-LadJko Korošec, v ostalih vlogah še: Sonja Hočevarjeva. Bož« G? svakova. F. Lunša. S. Štrukelj. S. Car. Zd Kovač, Li. Kobal. Sv. Banovec. R. Gsribale!: in a. Gašperšič." Dirigiral bo dr. Dando Švara, režiio j g. pripravil Ciiil Debevec, sceno uig e. Franz, kostume Alenka Bartl-Ser-ša. koreografijo prof. pano Mlakar. zbor pa ie naštudiral Jože Hanc. Za premiero, ki je obenem slavnostna predstava so vstopnica že v prodaji prvenstveno 7A premiersko -občinstvo in za vab-liene. v kolikor bodo ostale, bodo drugemu obč>nstvu na razpolago v petek od 17. dalje. MOŠKO KOLO, lahko, prodam. « Srn grč inska IS. frizer. 7970-4 SESTSEDEZNI AVTO, s-tarejši tžip, v dobrem stenju, ekon ccnič en. ugodn-o napro-daj. Ponudhe pod »Polovica« v ogl. odd. 7966-4 REGISTER BLAGAJNO. malo rabljeno, prodamo po zelo ugodni -ceni. - Naslov v oglas, odd, podružnice Ma-ribor. 743S--1 KUHINJSKO OPREMO s komodo, novo, ■prodam za 34.500 dim. »— Ogled: Zailošika c. 6, pleskar, pri. Stplcšni bolnišnica. 7963-4 ENOSOBNO tudi podstrešno STA* NOV A NJE, kjerkoli v Ljubljani, kupicn. Pismene ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Vseddivo«. 7310-» HIŠNICO za hišo v centru mesta iščemo. Pogoj: zamenjava dvosobnega stanov-aihij a za nehišmi-škiO pod »Kjerkoli v Ljubljani*« v Ogl. odd. 67»l-9 P-RBKLlCUJECtl, kar sem govoril žaljivega o Mohorič Ctlkj mz Dol, len j e vasi. Koblar Jože. Cešnjil'-ca 2. p. Sei-eznŽkl. 7975-11 DENARNICA Z DENARJEM in -dokumenti na Ime Kolar Franjo, Toplovod - Ljubljana, je bila ukradem a. Ce bi bili dokutnemti slučajno odivržemi, prosim najdite-j a. da jih vrne kjerkoli po-LM prati nagradi. 7977-11 ISCE?-I POSOJILO, vrnem dvojni znesek v naravi. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lesna stroka«. 7935-11 SAMOSTOJNO GOSFODINJO k štiričlanski družini iščem za takoj ali s 1. msiem. - Šegula-Vončina, K riž-evniška ulica 4, H. nadstr. 7962-1 FRIZERKO z mojstrskim izpi«tocn sprejmem takoj ali po dogovoru. Polni stroški povrnjeni. Naslov SP Celje. 7989-1 LANU IO LIMUZINO, 4-sedežno, izven serije, skoraj novo, prodam. Pran o« vi-c Dušan. Matu Id e 36 — pri Opatiji. 7953-4 PRIKOLICO ZA MOTOR. KOLO prodam. Galetova 21. 7983-4 ŠTEDILNIK, zidan, -dobro ohranjen. prodam. Bravič. Predjamska 20, Rožna dolina. 7987-4 SESALEC ZA PRAH »El-ektoluK«, mal-o ratolrjisn. kompleten, cena 60.000 din, naprodaj. O-gtled o*d 8. -d-o 13. - Naslov v oiglaenetn oddelku. 7931-4 VESPO, v dobrem stanju, pr-odacn. Naslov v . ogl. odd. 7985-4 TRICIKEL, rabljen, d-o 30.000 c^m, kupim. - Celovška cesta, Blok V/4. stan. 30. 7986-3 KLAVIRSKO HARMONIKO, dobro ohranjene, kupim, plačam dobro. - Po.nud.bc pod »Acccr-c.ec:i^ v ogl. cžd. 797o-3 "L danr? ,1e priča Jo-žp Luzar, ■»k partizanskega zaščitnika ••!ica Luzarja, ki ga je uhila •''ohranska patrulja rod Gu?ti-im vodstvom oktobra 1943 na erski gori, izpovedal, da j« obtoženca Guština pravf la.ko egovarjal sx’ojcr ubitega, naj pričajo pro-tj obtožencu, češ da ip:c\ -•?» ni ničesar zakrivil. Vse i rVifa>n.je priče — l,*t7.arje\i pa Har.es izpcvrduli. da .ie Guštin •»dil patruljo in tudi sam streljal i hcž(5Ln^3_ Kar Guštin vzt-raj.no nika. Zagovarjal se je. da ,1e reljal profi gozdu. k.ier rta so ■*nda nariizani, iie }>^ na ''ega Luzarja. Ob koncu pa je 't! cinično spraševati, zakaj ni«o že takoj po koncu vojne ri'a vili, so smatrali, da je ’ 7.? smrt m023 odrom? stric?. Tud i girde uboja >1 arij e Kralj njene 14-letne hčerke, ki ga ‘e obtožnica, se. Guštin zago-da o tem nič ne ve. čoprav • '> notrjuiejo. da je on tistega nr> kot poročnik in komandir ju-;,ir7a 'oda v Šmihelu vodil pa-: oa ta pohod. Nedvomno jo, ' kot takratni komandir nd--• n?nn za to dejanje, ki 1e bilo ^ ’ o v o izvršeno, če nc po n.le-cm ukazu pa vr.ai po n j ego-. ; ga opraiil* nekateri drugi •'■lobranci na lastno pest. Pr*ča. ’*lj. sin oziroma brat ubitih, jc r"r'JaI, da .ie h.ii sicer takrat L'1 vran. da pa je o tem d o god-' r' rdel od vaščanov nekate«re rr!” obnosil. Ko -o odkopali cb? teden dni po nbo.iu je par-zdravnik ugotovil, da .ie ,!a 'e hči ustreljena, mat-i pa po-!n O tem dogodku so nekatere ° — bivši domobranci — ?z-nriali vs,ak po svoie in j*5 bilo 'n °. da «« izmikajo resnied. r,rn izmeti njih Jože Borse jc ',r‘ danes dejal, da bo vse pre-kar je v preiskavi povod.al, ^ da si .ie vse izmislil, ker «e •prestrašil«. naj se boli r. rt o k.} ima mimo br ti ga priča -lože Strniša n ie r notem. ko .ie priča Kralj* r»o-‘dal, d.a mu jp le-ta po vojni ■' poved oval podrobnosti o uhoiu, bii sam v tej četi. to po- MESTNO LUTSOl^VO GLEDAIMSCE ~ MARIONETE Le-v9tlkov (Šentjakobski) tTE Četrtek. 26. aprnki. ob 17: Kuret: Obuta naaček. Sobota. 28. aprila, ob 17: Pezigcv-Slmončič: Zlata ribic*. Ob 2t?-?0; Fengov-Simohčid: Zlata ribica. Nedelja. 29. ?jpa iJ«, ob 11: AlaLčin-aki; »Zve^&diča Zaspanim«. roCnk lutke Resljeva cesta 2§ Petek, 27. aprila, o-b 15: Milčinski: Tri čudne zgodbe. Gostovanj« v Mengšu — Dem onemoglih. Nedelja. 29. a-pvila. ob 17: Simon- .ftič-Pms-oiv: 'Medved* 1p>v;»t!o. Bradlja z, ot>e s!ed«- llsči in vse predstave, razen za gostovarsj-e, od danes dalje od 19 do 12 na Uip.ra.vi Mestnega lutioov-nega gledališča — Reslje%-a cesta 3?. telefon S2-02d in pol ure pred predstavo pri gledaliških blagajnah. RAiSPIS Občinski 11*0 Gorenja vas' n/fik. L-OK.O razpisuje (nasic; 1. pravnika - ekonomist* (višja strokovna- jzobi azba); 3. sUcrjepfsea-(ke) — paiželeno znanje stenograiiije (srednja strokovna izobrazba). Prednost imajo kandidati s prakso v stroki, plača bo"'dolpče-n* po uredbi. — Predviden*' tudi dopolnilna plača. Ponudbe -pošljite do 5. maj a 18S6 na Občinski 1.0 Gorenja vasi niz, Loko. Prodamo dva tovorna avtomobi- la t. maJLmi okvarami, (n sicer; Ford A. 1,3-to.as‘ki in Bedford 3-tonslci. Možen je n«k.up tudi posameznih nadocne?tn’.*i delov. — OgleH tnožen v uradnih -urti*. — Cena ugodna. R - RAZPIS Komisija za raapia me*3t direk-torj-v pr?; Občinskem ljudskem odboru Ilii^ska Bistrica razpisuj« na podlegli člena 16. Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih Ijudskch odboro-v (Ur. ii5--t FLRJ št. .>4-371/55) in člena 90, Uredbe o ustanavljanju pocljeUj in o-br-tov (Uradni list Flrj št. .51-484/53). MESTO DIREKTORJA Podjetja »Lesni kombinat« v Ilirski Bistripi. ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjeveiti enega od na-alednjin pogojev: 1. tehnična visoka šola: 2. tehnična 3rednja šola r. 19-letno prakso v lesno industrijskih podjetjih. Pravš-Ino kolko-vane vloge s kratkim življenjepisom in dokaznimi listinami pošljite komisiji z« razpis direktorskih mest pri Občinskem ljudskem odboru Ilirska Bistrica. do vključno 13. maja 1956. 26. aprila ob 20 . — Gostovanje Al asbo iz Ljubljane, RAZVAžAICA spredene Pekarna Most-e, Ljtublijana. Zaloška cer?ta St- 46. 7992-1 GOSPOD. POMOČNICO za takoj sip rebrnem. — P c dmi 15 č ak o v a 1. 8009-1 TEHNIČNO RISANJE nprenimem ha dem. Ponudbe pod »Tehnik* v ogl. odd. * 7993-2 ZLATO PRODAM« Ponudbe v ogl. odd. pod »Zobno«. 7991-4 VETNO ZEMLJO. pr\’0-vr«tno. odda - v večj ih. k cliči-n ah >-G ra d-b e ni maiforiail« Vižmarje, telefon št. 27-15 &P03-4 PLASCE za Vespo, d knir-nzij e 3.5 X 8, kupim. Ponudbe v ogl. odd. po-d »Plašči«, 7995-5 BETONSKO ŽELEZO, 0 8 :n 12 mm, ic-upien za 500 kg. Bavdek, Sv. Vid nad Cerknico. 7996-5 ZA SOBO pomatgaim v gc-spcd;nj-strui ali ns vrtu v prostih u-rah. Naslov v ogl. cdd. 7995-9 VE C PLES K Alt J EV sprejme novo-if3i t ano v i j eno podi etje; vsako sredo in četrtek od 16. do -19. v pi-s ar ni Djakovičeva ulica 4. Plača co dogovoru. 7965-1 PLESKARSKEGA POSLOVODJO-MCJSTEA sprejmemo v stalno aapočshtev. Plača po ricgovčr.t- v net^k. 27. L m. simfonični koncert za rdeči abonma. Na sporedu Beethovnova uvertura sLeo-nor-a št. 3«. Škerjančev Koncert za klavir m orkester. »Turški prizori« Djemala Rešida. Debussyjcw Preludij k Launovecnu popoldnevu in t&pans-ki caipriccio« Rimski — Korsskova. Solist Anton Trost, dirigent D Jemal Rasid (Ista.aibul). KOLEDAR Sreda. 25. aprila: Marke Četrtek. 26. aprila: ZdesiaT N-a današnji dan leta 1943 so bil-, hudi bou V. bi- gade na Bovškem in pod Bogatinooi. 26. aprila 1942 je štajerski bataljon napade) rudnške -naprave v Trbovljah, drug-a skupina pa je uničila nemško posadko na Sveti planini. Tri le la pozneje j e IX. korpus očistil izhodiščne položaje pred Trstom. Vsem sorodnikom znancem in prijateljem naznanjamo žalostno vest. d* nam je umrl naš dobri mož, brat. svak in stne JOSIP SLUGA hi-vši tapetniški mojster Pogreb drauega pokojnika bo v aredo. dne 25. aprila 1953 ob 15. uri ?z Andrejev p mrliške vežice na Zalah. — Žalujoča žena Ana in sorodniki. R4ZP13 Komisija za Jen e-novanj e direktorjev gospodarskih organizacij pri ObLO Piran, razpisuje na podlagi 10. čl. Zakona o pristojnosti občinskih ln okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ Štev, 34'55) L «nesto POSLOVODJE pri obrtni delavnici »ZENSKI MODNI SALON« v Piranu. pogoji: visokokvalificiran obrtni •delavec 4’viljsk o-krojaške atneke ?• nulmanj triletno pr akno; n. »*OSI,OVOD.rE pri r.nr tai delavnic* »MODNO K P O « ^ »ST \7 O« v V i» 2 D u . Pogoj’. vdisok-okvaVifieivan o-b‘7.-tu deia»voc kviij^ko-krooas^f stroke '4 najmanj triletno prakso; 3. mesto DIREKTORJA pr j trg. podjetju »SADJE-ZELB-NJAVA« v Piranu. Pogoji: izobrazba, k,- odgovarja gospodarski dejavnosti podjetrja in petletna -praksa v trgovski stroki. Pravilno kolkovane prošnje s op^om dosedanjih službenih mest. pošljite do io. maj« 1956 Občinskemu ljudskemu odboru Piran, Nevropsihiatrična aekc.ija SZD sporo-oa, da bo icdn• sestanek dne 27. apr-la o-b 16. uri na nevrolo-šk-. klinik) v Ljubljani. — Dnevni red: l. Volitve novega odbora sekcije; 2. Vprašanje osnovanja društva za mentalno higie-no: & Udeležba članov sekcije na drugem internacionalnem kongresu v Ztlriehu. Vabljeni %rsi. Katero mesto predstavlja slika? To je eno izmed vprašanj nagradnega »stečaja -Tui ::i:cnegs MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA (Gledališka pasaža) Sre=da 25. aprila, ob 29: Cliffcrd Odets: Premiera '' New Vorku. Abonfna red Sreda, Vstopnice so tudi v prodagl. Četrtek, ?6 aprila, ob ?o: Clifford Odet?: Premiera v Ne\v Vorku. Abonma LM3 Tl. Petek. It »p'»'A ob ?6: t*. Gar-x Lorca. ..j? *;sna r Tz-ven. .-nnn: a.prils. ' r>tj t*\i ■£ pr,. , r, <1? nMfipipn ■ v, rea — pa le ver- j 3.cii ezii. Iz. v en. Sprejmemo TRI Sporočamo Žalostno vest da nam jp včeraj — 23. aprila 1956. kruta usoda nsnadoer.a iztrgala našega ljubega m.oža sr. at ek? v t H ;■ art.!| rt H. 4 J *: * K. no d vi c*. 7 ib a*nri'3 '19S6 }n lij že.iosb Jahačev oi*eiizz 1. na pokopz-iišcč. Žalujoči: žena Rafaela z malim sinkom in ostalo sorodstvo. Kranj, dne 24. aprila 1958. Y c*d d t ® irirllilk a 7 LI.tbsTHOT t liNIh c. večletno • prakso, ieii zaposLuvvi v podjetju. - Naslov v oglasnem od* delilen 7976-1 SKLADIŠČNIKA KOUN. STROKE sprajcnecno s takejšcijlen nastopom ozir. k.dsneje. Hlača, po xa_ rifnesn pravilniku ozir. po dogovoru. P.caiudbs jc poslati na Upravo podjetja »SKUP«, Vidmarje 170, do 26. aprila t. 1. 7388-1 TOVARNA r.TEOL«, LJUBLJANA, Zalodk* deteta 54. sprejme kiju-čaivrzibaTj a i-n. dva na^/a-dtna delavca za delo v proizvodnji. 7512-1 KMETIJSKA ZADRUGA Prestranek, razpisuje službeno mesto glai^iiege knjigovodje (knjig o- vodkinje) s takojšnjim nastopom službe. Plača po kolektivni pogodbi Samsko stano>vanje zagotovljeno. Pogoj: sred- nješofoka izobrazba s triletno prakso, ali nitješolska izobrazba s petieitno prakso ter potr-dritlo o nekaznovanju. Po-nudbe sprejemamo do 4. maja 1956. 7802-1 VARUHINJO k dveletnemu otroku. ti&čem old£-rs2lce ure. Žijleišiie'- se pri ' Novaku, Trdi-ik>y* 2/T.. od 14. dalj«. 7962-2 Dprsi^ni odbor Časopisno založniškega podjetja »POMURSKI TISK« MURSKA SOBOTA razpisuje na podlagi pravil podjetja službeno mesto poslovodje KNJIGOVEZNICE LJUTOMER Pogoji: kvalificiran knjigovez. Nastop službe s 1. majem 1956. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Prošnje, z navedbo dosedanjega službovanja in kratkim življenjepisom. pošljite na naslov: CasoRisno založniško podjetje »Pomurski tisk« Murska Sobota. v toaletnih prostorih Kupimo POLTOVORM AVTO rabljen, v dobrem stanju. Imaš težltfi noge? Dcdaj kopeli nog *Je!2» sol in občutek mladost ti bo .ladil življenje. Pege Vara odstrani Pegesan krema. Umrla je v 82. leitu starosti nat* buba teta in stara "teta ERNESTINA HOLAIAB roj. Rekar učiteljica v pokoju Pogreb bo v Begunjah. 25. aprila ob IS. url. Begunje pri Lesnah. 2*. IV. 1956. Vida Sesek v imenu so-rodstv*. Ponudbe T oglasni oddelek pod »Ljubljana* 3082-A SPORED ZA SREDO Poročila:. S.«5, «.0*. T-»«. 13.95. 15.»». 17.80. 19.08 iU 22.88. 3.00—7.00 Dobro jutro, drag! poslušalci! (pester glasbeni spored); 6.10 Hpklame; 6.20 Naš jeddnik; 7.1O—8.00 Zabavni zvoki: 1,1.00 Radijski koledar; 11.05 Priljubljene popevke; 11.35 Radijska šoia z* vičjo stopnjo — Aleksander Ra-dakovič: Žarko Zrenjanin (ponovitev); 12.03 Danilo Bučar: Belo-; kranjske pisanice; 12-30 Kmetijski nasveti — Anton Seliškar: Kmetijska zadrug* m kmečki gozdov); 12.40 Maria Menegbioi-CaiMas in Mario del Moioaco pojeta arije iz oper: 13.1« Zabavna elasba. vrne« rtklassc; 13.33 S pewoii(jo po Ju- Po mučni bolezni je dns 24. aerila 1356 v cvetu mladosti dolrpela ter odšla v večnost z* bratom in mamo moja ljubljena hčerka icsBCsaoaoaoBoaa (C3 ■ CD ■ CD m CD ■ CD ■ C3 ■ O 0 MLAJŠO MOC 0 n ZA KNJIGOVODSTVO, rt NAJDENA DVOKOLESA Moško dvokolo, neznane znamke. tov. štev. 44683. rdeče pleska-no v ti oba e*Ti stanju, prebarvano in predelano in najdeno moško dvokolo, znamke »WOLSIT« tov. Ste v. V-9530 brez prednjega blatni«. torpedo italijanskega izvor«, ogrodje in plaiSči v razpadajočem stanju. Dvokolesa se nahajajo w Kočev. Ju. na tajruištvu za notranje z>a-d--’e. Lastniik? naj' se javijo s po-t- bniem dokumenti v aobi ite>/. s« m. OLGA ŠELIGO dijakinj* 4. razreda Ekonomske irednje Jole v Celj« najraje začetnico, potre-bnjemo za takoj alt kasneje. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Knjigovodstvo* 3081-A Pogreb dr?.ge pokojnice bo v Slovenskih Konjicah, 26. aprila 1956 ob 16. uri. UUiolieal oče ln ostalo sorodstvo. Slovenske Konjice, Duh, Celje, Ljubljana, Fala. r 8 rt. / SLOVENSKI POROČEVALEC / »r. 98 - ta. aprila mm __ Ureditev zdravstvenega doma Timonič pri delo Beograd. 24. aprila. Zvezni 4JJ pet*ti Aleksander Tirnanič je jt!-no spremenil kandidate za dve nogometni reprezentanci, ki morata v nedeljo nastopit; proti ustreznima madžarskima enajsto-ricama v Budimpešti jn Sarajevu. Na priprave v Novi Sad so oditi naslednji kand.da ti za reprezentanco A, ki bo igrala v Bu-dmpešti: Beara. Krivokuča, Belin. Crnkovič. Herceg. BoSkov, Krstič II Mitič, Tasič. Miihajlovič, Horvat. Zebec. Mujič. Vukas. Milutinovič. Ognjanov in Veselinovič. Zaradi poškodbe Bobek ni odpotoval na trening. V Sarajevo so odpotovali naslednji kandidat; za reprezentanco B: Radenkovič Maček, Stipič, Sijakovič, Riogradlič, Pajevič, spajič. Santek Ka&iljevič Lipoši-novič, Rajkov, Toplak. Antič. Tasič. Lovrič, Jesič. Ker sita poškodovana. nista bila pozvana Irovič m Ka.loperovič. Reprezentanco za Budimpešto bosta trenirala Blagoje Marjanovič in Lechner. v Sarajevu pa bosta opravljala to delo Miločevrč in Zagorac skoraj povsem zamrla, pač zaradi slabe organizacije-v takratni sekciji Partizana. V-zadnjem času pa se obetajo namiznemu tenisu boljši Sasi.' Začeli so misliti na samostojen klub, ki naj bi ob razumevanju m podpori vseh za. 21 vel ter uspešno deloval. Vprašanje rekvizitov in prostorov bo tudi možno rešiti. . Za bližnje praznične dni se novomeški igralci namiznega tenisa pripravljajo na dvoboj med sindikalno in študentsko reprezentanco Novega mesta. Pričakujejo da bo sodelovalo blizu 30 tekmovalcev, ki bodo začeli s prvimi borbami že v soboto. V nedeljo 29. t. m. pa bo ustanovni občni zbor. in sicer ob 10. v prostorih Doma JLA. Mladi igralci namiznega tenisa lz Litostroja in §D Odred so bili pred kratkim gostje namiznoteniškega aktiva Akademskega kolegija. člana druge (B) ljubljanske lige. Domačini so premagali igralce Litostroja v razmerju 9:1. moštvo Odreda v postavi Sedej. Aleš in Vizler pa je bilo za dve zmagi — rezultat 6:4 — boljše od ekipe Akademskega kolegija, za katero so v obeh dvobojih nastopili Lebar. Klemenčič in Auprih. V nadaljevanju prekinjenih partij XIV. kola turnirja kandidatov za svetovno šahovska prvenstvo v Amsterdamu Je Smislov premagal F;lipa po 49 potezah, Spaski pa Pilnika brez nadaljevanja. Uspeh Zagreba v Milanu. Pred. sinočnjim je enajsterica Zagreba v nočni tekmi premagala enajsterico I. italijanske lige Inter 1:0 (1:0). Gol je zabil Marinko v 30. minuti. Tradicionalni prvomajski nagradni brzoturnir v Novem mestu bo zbral najboljše šahiste Dolenjske. Dan poprej bo v Novem mestu dvoboj med reprezentancama študentskega kluba in sindikatov. Nogometno moštvo Bele krajine iz Črnomlja je zadnjo nedeljo v prvenstveni tekmi LNP prema-magalo enajsterico Javornika 6:1. Domačini so bili ves čas tekme v očitni premoč1 in imajo mnogo upanja, da si bodo priborili vstop v I. razred LNP. Športni aktiv tovarne »Saturnus« Je priredi) preteklo nedeljo tekmovanje v veleslalomu pod Jalovcem za prehodni pokal in v počastitev rojstnega dne maršala Tita Najboljša sta bila Škarja in Jarc — (oba Sat.), tretje mesto pa sta si delila Marguč (Utensi-lija) in Zakotnik (SKIP). Prehodni pokal je osvojila ekipa Saturnusa. Železničarski drsalno-kotalkar-ski klub obvešča vse člane. p:o-nirje in starše pionirjev, da bo v petek 27. t. m. ob 19. uri na stadionu v Šiški sestanek zaradi udeležbe na prvomajsk- paradi, razdelitve kotalk — dogovora o treningih. — udeležba obvezna! PLANINCI — LJUBITELJI NARAVE! Za delavski praznik Vas vabimo na izlet k Loški koči na Starem vrhu (1.102 m). Na predvečer veselo kresovanje — 1. in 2. maja planinska zabava pri koči. teleti na Blegoš (2 uri) alj k Demo m Lubniku (2 uri). Prevoz po blego. ški cest; do Za-prevala je zagn-tovljen 30. 4. ob 17. uri. 1. 5. er 6.30 8.30 in 13. uri ter 2 nrsrfs c,, 8.30 uri iz Škofje Loke (pešta), povratek na večerne vlake. SK LOČAN - Sk. Loka ROJSTVA V CELJU Rodile so; Leo-poldina Korez, gospodinja iz Cerovca — Olgo; Dragica Jus, gospodinja iz Strmca — Nevenko; Vekoslava Kovačič, gospodinja iz Vonarja — Mirana; Jožeta Zvipelj, gospodinja iz Gornjega Grada — Katarino; Marija Kubale, gospodinja iz Sp. Kostrivnice — Anico. Angela Rupnik, gospodinja iz Zbelovske gore — Stanislava; Kristina Poznik, trg. uslužbenka iz Celja — Melanijo; Angeila Sev-šeik. delavka iz Hude jame -Milana; Marija Kolenc, gospc-i_ nja iz Velenja — Ido. Kris’ ca Prašnikar, gospodinja iz Celja -Ido: Frančiška Paščinski, gospo- dinja iz Skarmc — Adolfa; Manija Vodišek, gospodinja iz Podloga — Berto: Vogrinc Leopoldi-na. poljska delavka -'z Vezovja — Stanislava; Imuna Arh, gospo, dinj a iz Razbor.ia — Margareto, Terezija Cečko. gospodinja iz Polž — Marto, Jožefa Mahne, gospodinja iz fCasaz — Antona, Marija Hribar, delavka iz Sešč — Miro: Marija Božovih, gospodinja iz Ogeč — Ninoslava; Rozalija Bukovec, gospodinja iz Bevč — Nado. Matilda Kališnik, delavka z Zabukovce — Rudija; Helena Sestir, poljska' delavka iz Šmartnega ob Dreti — Marijo; Stanislava Muršič, gospodinja iz Kaplje — Darka. Neža Sluga, poljska delavka iz Celja — Majdo; Angela Ccikan. gospodinja iz Vrbja — Jolando; Štefanija Pa-der. gospodinja iz Griž — Boža, Emshja Hrovat. gospodinja Iz Vel. Pirešice — Martino, Marija Mkuilaan, delavka iz Malega Tabora — Marjana; Ana Pilko, gospodinja iz Loke pri 2usmu — Cvetko Magdalena Dacar, gospodinja Lz Brezna — Slavko, Štefanija Toter. gospodinja iz Prelog — Dragico, Jožefa Klinc, gospodinja iz Skale — Stanislava, Pavla Lubej, gospodinja iz Goričice — Jožefa. Marija Gajšek, gospodinja iz Gorice — Magdaleno: Veronika Lorger, delavka iz Z abu,kovice — Janka; Marta Plahuta, šivilja iz Celja — Borisa. Matilda Vengust, gospodinja jz Ljubečne — Rudija; Elizabeta Rabuza. gospodinja iz Rečice — Stanka; Marija Jelovšek, gospodinja iz Siov. Konjic — Branko, Elizabeta Šket, gospodinja iz Sp. Gorč — Zofijo; Terezija Kukovič gospodinja iz Bovš — Marjana; Marija Verk. gospodinja iz Mestinja — Frančiška; Katarina Prah, gospodinja iz Tržišča — Heleno; Alojzija Polak, kuh. pomočnica iz Celja — Antona, Frančiška Kuder, tkalka iz Laikove vasi — Metko, Neža Pungartnik. gospodinja iz Pristave — Jožefa; Zofija Polšak, gospodinja iz Buč — Bernardo. Marija Gnezda, gospodinja iz Skal — Bojana. Ivana ZeLič, tov. delavka jz Prebolda — Marka. Marija Kuk. gospodinja iz Košnlce — Anico; Dora Zupanc, frizerska pomočnica iz Novega Velenja — Feliksa. Elizabeta Trebovc. gospodinja -jz. Vrbna — Jožefa. Marija Blaznik, gospod, pomočnica iz Žalca — Janeza. Kristina Li- povšek. gospodinja iz Male Dole — Borisa. Ivana Pristovnik, go-sDodinja iz Sojeka ,— Darinko Terezija Pnkšt. gospodinja iz Nazarij — Marjetico. Napredek: borbenost in kvaliteta RADIO 3 8 prenos sporeda Radia Ljubljana 8.—8.20 Slovenske narodne pojo Tri Polonce in Miro Gregorin. 3.30—8.30 Zabavna glas-b-a. \flmes ob-jatve. 8.30—3.40 Radij-ska reportaža. 8.40—9. Lahka orkestralna glasba. 11 —17. Prenos sporeda Radia. Ljubljana. 17.—67.1(1 Domača poročila. 17.10—17.16 Zabavna glasba veneš objave. 17.15— 17.49 Želeli site — poslušajte! 17.40— 18. Samospeve Roberta Schumanna poje sopranistka Nada Zrimšek. pri klavirju Ino Perišič. 18.— 23 Prenos sporeda Radia Ljublja- Cetrtek. 36. aiprila. Dežurna lekarna: »Pri gradu« - Partizanska c. 1. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 19.30- Polič »Deseti brat«. — Zaključena predstava v proslavo obletnice OF. RADIO 5.—8 prenos sporeda Radia Ljubljana. 8—8.20 P. Rasberger: Napevi iz operete Rdeči nageljni. 3 20—8.30 Zabavna glasba vmes objave. 8.30—8.40 Domači pesniki in'pisatelji. 8.40—9. P. I. Čajkovski- Tečna in variacije iz suite v G duru 11.—17. Prenos sporeda Radia Ljubljana. 17.—17.10 Domača poročila. 17.10—17.15 Zabavna glasba. vmes objave. 17.15—17.40 želeli s,te — poslušajte! 17-40—18. Slo-venske narodne v' priredbi Matije Tomca in Radovana Gobca poje vokalni kvintet »Anton Neffat«. Avtomobilisti in motoristi po Gorenjski ELEKTRO-TRBOVLJE, TRBOVLJE sprejme takoj v službo: NADZORNEGA TEHNIKA, biti mora elektrotehnik s diplomo, ELEKTROTEHNIKA za vodstvo montaž, ELEKTROTEHNIKA PROJEKTANTA, ELEKTROTEHNIKA zr tehnično dokumentacijo, POMOŽNEGA MATERIALNEGA KNJIGOVODJO, 8 KVALIFICIRANIH ELEKTR0M0NTERJEV, 5 POLKVAUFICIRANIH ELEKTR0M0NTERJEV, FINANČNEGA KNJIGOVODJO z dovršeno sred. šolsko Izobrazbo in nekaj prakse. Interesenti naj se javijo osebno ali pismeno na upravi podjetja v Trbovljah. Trg svobode štev. 9, najkasneje do 15. maja 1958. ELEKTRO-TRBOVLJE, TRBOVLJE ZADRUŽNO PODJETJE VINARSKA ZADRUGA |> »p VII ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEK" M I II J TOM, DOBAVITELJEM IN ODJEMALCI