AMCfUCAN IN mm fwmm m <šm$ NO. 244 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, FRIDAY MORNING, DECEMBER 18, 1970 mmmm STEV. LXVni — VOL. LXVIII PRVI DEL — SECTION I ZSSR že dosti rake!! Zadnji podatki vohunskih sateiitov in drugii sredstev obveščevalnih služb kažejo, da je Sovjetska zveza začela z a d r zevati g r a d n jo in postavljanje medcelinskih raket. WASHINGTON, D. C. — A-meriški vohunski sateliti so dali dokaze, da je Sovjetska zveza začela omejevati gradnjo novih oporišča za medcelinske rakete in njihovo nameščanje. Posebno naj bi to veljalo za orjaške medcelinske rakete SS-9, katerih vsaka je sposobna ponesti glavo z jedrsko bombo 25 megaton ali s tremi po 5kmegaton. Po besedah zastopnika obrambnega tajništva Friedheima naj bi imela ZSSR trenutno postav-Ijenir*. in v gradnji “manj kot 300 SS-9 raket”. To priznanje je zanimivo in važno v toliko, ker je sam o-brambni tajnik M. R. Laird zadnje mesece ponovno dejal, da vse kaže, da ima Sovjetska zveza postavljenih ali v gradnji “preko 300” teh raket. Sovjetska zveza naj bi odstranila tudi nekaj raket starejše vrste, predvsem takih za srednje daljave. Nekatere od teh so bile verjetno nadomeščene z modernejšimi m e d c e 1 inskimi SS-11. - Skupno ima Sovjetska zveza po besedah Friedheima postavljenih in v gradnji preko 2,500 medcelinskih raket na kopnem. ZDA imajo le 1054 takih raket. Ameriški vojaški strokovnjaki sodijo, da ima Sovjetska zveza sedaj že toliko medcelinskih raket, da ne čuti potrebe po naglem postavljanju novih. Verjetno se je podobno kot pred njo ZDA odločila zdaj tudi ZSSR starejše vrste medcelinskih raket, ki so manj točne in zanesljive, odstranjevati. Nekateri hočejo spraviti zadrževanje postavljanja novih medcelinskih raket v ZSSR v zvezo ? razgovori SALT Novi grobovi Louise (Luigia) Vellicig V St. Vincent Charity bolnišnici je po petih tednih bolezni umrla 89 let stara Louise (Luigia) Vellicig, rojena v vasi Ko-ciiamaz pri Udinah v Italiji, od koder je prišla v ZDA 1. 1907, žena Jamesa, mati Isidora, Con-stantina, Mary in Fr. Cyrila iz reda Maryknoll, ki je v Tanganjiki v vzhodni Afriki, sestra pokojnih Angela, Andrewa, Josepha, Louisa, Anthonyja, Mary in Terezije (vsi v Evropi). Bila je članica Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Pogreb bo v soboto ob 8.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue, v cerkev sv. Vida ob nato na Kalvarijo. Družina priporoča namesto vencev darove za misijone Maryknoll očetov. Anton Gorišek Na svojem domu na 5920 Richmond Rd. je včeraj umrl po težki bolezni 86 let stari Anton Gorišek, rojen na Primsko-vem na Dolenjskem, od kodei je prišel v ZDA pred 68 leti, vdovec po pok. Mary, roj. Cim-merman, oče Julie Stinchcomb, Mary Skedell, Josephine Pavel-ca, Frances Wesley, Rudolpha J. m Albina A., 10-krat stari oče in j-krat prastari oče. V Evropi je zapustil sestro Ano Gorišek, orat Martin in sestra Theresa pa sta mu umrla. Pokojnik je oil član ADZ št. 25, SNPJ št. c60 in Kluba slov. upokojencev Newburgu. Bil je zaposlen ot delavec pri Erie Dock Co., jil lastnik Green Road Cluba in -’icnic Grounds v letih 1929-1937, .i je nato spremenilo ime v Go-isek’s Tavern do 1. 1954. Po-peb bo jutri, v soboto, ob 8. iz Jtto J. Vales pogrebnega zavoda ia 25900 Emery Rd., v cerkev v. Lovrenca ob 9., nato na Kal-arijo. Namesto vencev pripo-oča rodbina darove za Slov. .om ostarelih na Neff Rd. Po-cojnik bo na mrtvaškem odru lanes od 2. pop. do 9. zvečer. Vojaaka obveščevalna služba nadzirala politike? WASHINGTON, D.C. — Sen. Sam J. Ervin Jr., demokrat iz Severne Karoline, je preteklo Sredo izjavil, da je iz zaneslji-vega vojaškega vira zvedel, da le vojaška obveščevalna služba Nadzirala v Illinoisu politike, hied njimi izvoljenega senator-la A. Stevensona in bivšega gu-vernerja O. Kernerja. Senator Ervip je načelnik se-hatnega pododbora za ustavne kavice. Dejal je, da je dobil Poročilo o nadziranju politikov v Illinoisu od strani vojske od v°jaškega agenta, ki je to nalo-8° vršil. Zavrnil je trditev arkade, da njeni ljudje nadzirajo ®amo omejeno število civilistov, so znani po svojem “nagne-k nasilju in drugim nezako-^iiim dejanjem”. M Izraelom in Arabci mir - v znamenju nafte! LONDON, Ang. — Izrael je položil med lukama Eilath v Akabskem zalivu in Ashkelon na obali Sredozemskega morja 160 milj dolg naftovod. Gospodarska špekulacija pri tem je običajna. Sueški kanal je zaprt in bo verjetno še precej časa, vsaj tako dolgo, dokler arabske dežele ne spremenijo svoje politike do obstoja izraelske držaje. Ker je Sueški prekop zaprt, mora velik del “arabske” nafte potovati okoli Afrike, da pride v Sredozemlje, to pa rodi velike nepotrebne prevozne stroške n zgubo časa, saj pot po morju okoli Afrike je dolga nad 12,000 milj. Naftovod je že v obratu, izko-nščajo ga pa za prevoz arabske nafte, ki pride s tankerji iz Perzijskega zaliva v Eilath, od tam teče po cevovodu 'v Ashkelon, nato pa v tankerjih v razne luce Sredozemlja. Izraelci so dosegli svoj cilj, rabijo naftovod case in za posle v Sredozemlju, arabske države pa za to vedo in molčijo. Naftovod lahko pretoči 10 milijonov ton nafte, da se oa tudi brez tehničnih težav povečati. Po tej poti dobiva del nafte tudi Jugoslavija. -----o------ Dosmrtna ječa za krive prodaje mamil v Grčiji ATENE. Gr. — Vlada je odobrila zakon, ki določa dosmrtno ečo za tiste, ki jih sodišče ob-;odi prodaje in tihotapljenja velikih količin mamil: Poleg do >0 let ječe more takim Sodnik' naložiti šb globe do $335,000. ^ V ZDA je v rabi okoli 31 ^lijonov biciklov. V remensh prerok pravi: dostopna razvedritev, milo ajvišja temperatura okoli 45. Razgovori SALT do pomladi odloženi HELSINKI, Fin. — Razgovo-i SALT o omejitvi strateškega edrskega orožja med ZDA in ŠSSR tu so danes bili s poseb 10 svečano sejo zaključeni in lodo obnovljeni šele spomladi ia Dunaju. Razgovori tod v :adnjih mesecih niso prinesli likakega napredka, ohranili so ia vendar dobre osebne odnose ned obema delegacijama. Vod-a ameriške delegacije, Smith je 011 za konec preteklega tedna na primer gost vodnika sovjet ;ke delegacije Semjonova v Leningradu. Razgovori so sedaj stari že nad eno leto, vendar niso pri vedli do nikakega zaključka. Trdijo, da vsa stran govori svoje, dejansko druga mimo druge in da do pravih pogajanj sploh še ni prišlo. ZDA so na primer tekom razgovorov na Dunaju poleti stavile splošen predlog za omejitev strateškega orožja in so pričakovale, da bo Sovjetska zveza na ta predlog odgovorila z lastnim tekom razgovorov v Helsinkih. Nič takega se ni zgodilo in to je ameriško zastopstvo potrlo. Spoznalo je, da bodo razgovori s Sovjetsko zvezo veliko trši in daljši, kot so prvotno sodili. Glavna razlika je v različnem gledanju na ofenzivno strateško orožje, med tem ko je ZSSR pripravljena sprejeti gradnjo protiraketne obrambe ABM. Washington pričakuje še več nemirov na Poljskem WASHINGTON, D.C. — A-meriški strokovnjaki za razmere na Poljskem, trdijo, da so razmere v Gdansku najboljše na vsem Poljskem. Ce je torej prišlo tam do nemirov med delavstvom, potem je treba računati z novimi nemiri tudi drugod. Uradno ZDA o nemirih molče, da jih ne bi kdo dolžil, da so jih pospeševale ali jim dajale potuho, kot so to trdili za nemire na Madžarskem jeseni leta 1956. V Sovjetiji raste vernost LONDON, Vel. Brit. — Študijska skupina, ki se ukvarja posebej s proučevanjem položaja vere in vernosti v komunističnih deželah, je v svojem poročilu, izdanem te dni, navedla podatke, ki dokazujejo, da je začela vernost med prebivalstvom ZSSR rasti. Sovjetske oblasti so se odločile nasilja proti veri in cerkvi ustaviti sredi preteklega desetletja, ko so spoznale, da so ta neučinkovita. Uradna smer je med tem še vedno vsaki veri-sovražna in končni smoter je še vedno vse vere uničiti. za željo kot za resničnost. Nemiri so namreč segli iz Gdanska v Gdinjo in v ššečin, glavno poljsko pristanišče na ustju Odre. Bomba je eksplodirala preteklo noč na vrtu sovjetskega poslaništva v Varšavi. Po poročlih ni bil nihče ranjen. Nemir in nezadovoljstvo posebno v severnih predelih Poljske sta tolikšna, da je vlada poslala v večja mesta in središča čete, da bi preprečila nove nemire. Nemiri so se začeli v ponedeljek v Gdansku, ko je pristaniško delavstvo korakalo v sprevodu v mesto protestirat zaradi povišanja cen in je preplašena milica začela streljati. Vlada je najprej priznala le 6 mrtvih in večje število ranjenih. Sedaj priznavajo, da je bilo mrtvih najmanj 20, ranjenih pa nemara na stotine. Iz poročila je razvidno, da so tudi demonstrantje rabili strelno orožje, ko je pri- Oboroženim silam manjka zdravnikov WASHINGTON, D.C. — V o-brambnem tajništvu pravijo, da bedo morali klicati v oborožene j sile zdravnike kot oJmw;ke, če šlo do spopadov z milico, ne bo število njihovih prosto- j Spopad pristaniškega in dru-voljnih prijav v naslednjih me- gega delavstva z milico v Gdan-secih porastlo. j sku je moral dvigniti delavstvo -----o------ | v sosednji Gdinji, pa je segel — V državi Kansas ni narav- včeraj tudi v oddaljeni Ščečin nih jezer. na ustju Odre, kjer naj bi ple- NEMIROV IN IZGREDOV NA POLJSKEM SENK0 STRLI Predsednik poljske vlade J. Cyrankiewicz je včeraj pono -no preko radia in televizija pozival prebivalstvo k miru in redu ter svaril, da je milica dobila ukaz, naj strelja, če ne more drugače ohraniti reda in miru. VARŠAVA, Polj. — Objava nili trgovine in požigali. Polo-vlade v sredo, da se je vrnil v žaj mora biti precej težaven, ker Gdansk mir in da so nemire iz- je predsednik vlade Josef Cy-rabili le “huligani in iskalci do- rankiewicz včeraj ponovno pre-godivščin”, se je izkazala bolj ko radia in televizije pozival k miru in redu ter svaril, da ima milica ukaz rabiti strelno orožje, če je to treba za ohranitev miru in reda. Brez dvoma obstoja nevarnost razširitve delavskih izgredov v Poznanj in Lodz, glavni industrijski središči Poljske. Izgredi v Poznanju jeseni 1956 so privedli na vlado sedanjo komunistični režim V. Go-mulke in tovarišev. Trdijo, da je bilo pri demonstracijah v Gdansku slišati klice proti Gomulki. Iz tega hočejo nekateri sklepati, da naj bi bila v sedanje izgrede in nemire zamešana tudi trenja v poljski komunistični partiji, kjer nastopa proti Gomulki in tovarišem M. Moczar, vodja partizanov iz druge svetovne vojne. Ta je za bolj pravoverno linijo, ki se strogo naslanja na Moskvo in je v soglasju s podobnimi skupinami v Vzhodni Nemčiji, na Češkoslovaškem in v ostalih satelitskih državah. Pripadniki te skupine so proti izboljševanju odnosov med Zahodno in Vzhodno Fvropo, kar je posebno očitno pri Ulbrichtu v Vzhodni Nemčiji. Predsednik vlade Cyrankiewicz je sinoči pozival h koncu “anarhije” in grozil vodnikom izgredov in demonstracij s hudimi kaznimi. Branil je poviša- j nje cen hrane in drugih potrebščin ter stanovanj z gospodarsko potrebo. V. Gomulka naj bi bil poslal v Gdansk podpredsednika vlade Stanislava Kocioleka, ki naj bi bil v govoru preko radia in televizije tam obljubil delavstvu povišanje plač v novem letu v sorazmerju s sedanjim povišanjem cen. Iz Clevelanda in okolice Vabilo na igro— Dramatsko društvo Lilija poda Meškov božični misterij ‘Henrik gobavi vitez” v nedeljo, 20. decembra ob pol štirih popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Ne zamudite te lepe predstave, s katero se lahko duhovno pripravite na najlepši praznik Gospodovega rojstva. Letna seja— Slovenski dom št. 6 ADZ ima nocoj ob običajnem času letno sejo v SDD na Recher Avenue. Na dnevnem redu je volitev odbora za 1. 1971. Po seji bo božičnica. Vse članstvo vabljeno! Na božičnico— Društvo SPB Cleveland vabi v soboto, 19. decembra, ob pol osmih zvečer v farno dvorano pri Sv. Vidu na božičnico. Vsi dobrodošli! Letna seja— Društvo Kraljica miru št. 24 ADZ ima v nedeljo popoldne ob 1.30 letno sejo v SND na E. 80 St. Po seji bo zabava in izmenjava enodolarskih daril. Balincarski klub SDD na Waterloo Rd. ima v nedeljo ob dveh popoldne letno sejo. Po seji bo zabava. Božična drevesa— V farni garaži na E. 61 St. nasproti cerkve sv. Vida 'bodo naprodaj božična drevesa danes od 5. popoldne do 7. zvečer in v soboto ves dan. Ves izkupiček gre v dobrodelne namene. MIG-23 predmet zaskrbljenosti v NATO BRUXELLES, Belg. — Letošnjo jesen so čete Varšavskega pakta dobile od Sovjetske zveze najnovejši model sovjetskega lovca MIG-23, ki leti trojno nadzvočno hitrostjo, je vojaške kroge NATO precej razburilo, kajti NATO še ni dobila enakovrednega lovca od A-merike. O tej zadevi je bilo dosti govorjenja na letošnjih sejali zunanjih in vojnih ministrov NATO. s To’ — Podzemna železnica v mestu New Yorku je bila odprta leta 1904. BOŽIČNA ŠTEVILKA A.D. Kot v preteklih letih smo skušali tudi letos zbrati v božični številki našega lista čim več in čim lepšega branja. V njej so objavljene božične črtice, božične pesmi in tudi nekatere že pred leti drugod objavljene božične zgodbe. Vsem naročnikom in naročnicam, vsem bralcem in bralkam želi uredništvo ob branju božične izdaje veliko veselja in razvedrila, pri tem pa jim priporoča, naj ne pozabijo slovenskih tr g ov c ev, obrtnikov, podjetij in uradov, kadar kaj potrebujejo, kajti ti so to božično izdajo omogočili. Zadnje vesti PARIZ, Fr. — Na včerajšnji seji konference o vietnamski vojni so rdeči pozvali ZDA, naj povedo, kdaj mislijo končati umik svojih oboroženih sil iz Južnega Vietnama. V tem slučaju da bi bili voljni začeti stvarne razgovore. Ameriški zastopnik D. Bruce je odgovoril, da se bodo čete ZDA umaknile šele, ko bo vprašanje Južnega Vietnama rešeno s pogodbo, na temelju katere se bodo od tam umaknile vse tuje čete, tudi sever-novietnamske. SAIGON, J. Viet. — Vlada je objavila, da bodo zavezniške sile držale za Božič in Novo leto 24-urno premirje. Rdeča stran je že preje objavila, da bo premirje za ta dni držala po tri dni. MOSKVA, ZSSR. — Pravda, glavno glasilo Komunistične partije ZSSR, je objavila včeraj oster napad na Noblovega nagrajenca pisatelje A. Solže-nicina. Zagrozila mu je z izgonom iz Sovjetske zveze ali pa s kazenskim procesom. MADRID, Šp. — Vlada je organizirala v glavnem mestu manifestacije v svojo podporo, ki naj bi pripravile razpolož-nje za objavo obsodbe 16 Baskov v Burgosu, ki jo pričakujejo za danes. WASHINGTON, D. C. — Armadni tajnik Resor je odločno zanikal trditve, da bi bila armadna obveščevalna služba nadzirala politike A. Stevensona, O. Kernerja in druge, kot je to objavil sen. Ervin preteklo sredo. VATIKAN. — Sv. oče, ki je imel rahel flu, se je popravil in je njegovo stanje boljše. j® Ameriška Douovima 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18 nQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO igiTiiTiiqmaif indl rist Jugoslavije. Obe sta seveda zahtevali celotno ozemlje in se tej zahtevi nista nikdar uradno odrekli. V posebnih dodatkih k sporazumu je bil Trst ohranjen “kot svobodno pristanišče”, Italija in Jugoslavija pa sta jamčili polne narodnostne pravice in svobodno narodno in kulturno žjvljenje narodim manjšinam v conah STO, ki pridejo v njuno upravo. Sporazum so sprejele vse štiri velike sile in na znanje ga je'vzel tudi Varnostni svet ZN. Služil naj bi kot temelj za dobro sosedstvo med Italijo in Jugoslavijo ter za mir v tem delu sveta. Dejansko so se odnosi med obema državama razvijali ugodno in postali skoraj prijateljski kljub različnima državnima in družbenima redoma, posebno gospodarske vezi so se na široko razpredle. Zakaj je Rim sedaj spravil vprašanje znova na dan, ni jasno. Vzrok je lahko čisto italijanski notranjepolitičen, lahko pa tudi ne! BESEDA IZ NARODA MISIJONSKA SREČANJA IN POMENKI No. 244 Friday, Dec. 18, 1970 32. “In na zemlji mir ljudem ..(Lk 2, 14) Trst in Istra spet vznemirjata odnose med Rimom in Beogradom Za sredo preteklega tedna je bil napovedan v Italiji obisk predsednika SFRJ Josipa Broza Tita. Obisk je bil dogovorjen lani, ko je bil v Jugoslaviji na obisku predsednik italijanske republike G. Saragat. Tedanji obisk je potekal mirno in v redu na splošno zadovoljstvo obeh drž,av. Tako naj bi potekel tudi napovedani obisk Tita v Italiji. Ta je hotel ob tej priložnosti obiskati tudi sv. očeta v Vatikanu, kar naj bi vsaj na zunaj popolnoma normaliziralo razmerje med Katoliško cerkvijo in jugoslovanskim režimom, kot naj bi Titov obisk Italiji okrepil dobre odnose med sosednjima državama. To ni bilo všeč italijanskim narodnim prenapetežem, posebno beguncem iz predelov, ki so prišli ob koncu druge svetovne vojne pod Jugoslavijo. V Rimu je prišlo do demonstracij in protestov proti obisku Tita, v parlamentu se je oglasil zastopnik skrajnih desničarjev in vprašal zunanjega ministra, če bodo razpravljali ob Titovem obisku tudi o vprašanju cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Zunanji minister Aldo Moro je odgovoril, da o tem niso razpravljali tekom Saragatovega obiska v Jugoslaviji in ne bodo ob Titovem obisku v Italiji. Pripomnil je vendar, da se Italija ne misli odpovedati “svojim zakonitim koristim” v zvezi s Svobodnim tržaškim ozemljem. Odgovor je takoj razburil duhove v Jugoslaviji in obe vladi sta v sredo, dan pred nameravanim Titovim odhodom na obisk v Italijo ta obi^k v posebni izjavi sporazumno odložili. Med tem ko je italijansko desničarsko časopisje poudarjalo italijanske pravice do Istre, vse cone B in še preko nje, je zastopnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva D. Vujiča izjavil na tiskovni konferenci v Beogradu, da Jugoslavija nima napram Italiji nobenih ozemeljskih zahtev. Očitno je bil cilj te izjave pomiriti duhove in ne dalje kaliti odnosov med obema državama. Kaj so k temu stališču Beograda mislili in rekli v Ljubljani, kjer so neposredno prizadeti, nam trenutno še ni znano. Slovenija se namreč ni nikdar odrekla tistemu delu slovenskega narodnega ozemlja, ki je .ostalo po mirovni pogodbi in po londonskem sporazumu pod Italijo. Dejansko tudi od Jugoslavije ni nihče zahteval, da se odpove pravicam do slovenskega narodnega ozemlja v mejah Itallije. Izjava D. Vujiče Slovencev zato brez dvoma ni-razveselila, ampak jim vzbudila skrbi za bodočnost. Zakaj? V mirovni pogodbi z Italijo, ki so jo velike štiri sile ratificirale in je stopila v veljavo 15. septembra 1947, se je Italija morala odreči vsemu ozemlju vzhodno od svoje sedanje meje z Jugoslavijo na ozemlju med Alpami in morjem, pa tudi vsemu ozemlju, ki je pripadlo Svobodnemu tržaškemu ozemlju kot neodvisni državi pod varuštvom Združenih narodov. Ta država ž,al ni nikdar bila uresničena, ker so Jugoslovani imeli pod svojo upravo cono B in jo dejansko vključili v jugoslovanski komunistični sistem, med tem ko je cona A s Trstom ostala pod vojaško upravo ZDA in Velike Britanije. Ker je bila Jugoslavija v tistih letih trden zaveznik Sovjetske zveze in je delala zavezniški vojaški upravi v coni A precej težav, so ZDA, Francija in Velika Britanija 20. marca 1948 izjavile, da smatrajo italijansko mirovno pogodbo v pogledu Svobodnga tržaškega ozemlja za neizvedljivo in naj zato to pripade zopet Italiji. Nekaj mesecev nato je Stalin pognal Jugoslavijo iz Kominforme in ta je v stiski iskala pomoč na Zahodu. V takem položaju zahodne sile niso mogle izročiti cone A Italiji, ne da bi prizadele že tako stiskano Jugoslavijo. Ko se je postopno mednarodni položaj Jugoslavije boljšal, so začeli v Rimu misliti, kako bi zahodne sile privili, da bi obljubo od 20. marca 1948 izpolnile, kajti bilo je močno verjetno, da jo bodo tem težje, čim dalj bo to odloženo. Vlada predsednika Pelle je izzvala oktobra 1953 krizo, ki je dosegla višek, ko sta obe strani poslali na mejo svoje oborožene sile in je Tito grozil, da bodo jugoslovanske čete vkorakale v cono A Svobodnega tržaškega ozemlja, kakor hitro bodo to skušale storiti italijanske čete. Washington in London sta mirila in iskala rešitev spora v Rimu in Beogradu. V Jugoslaviji so tedaj demonstrirali z gesli “Življenje damo, Trsta ne damo!” V Trstu je prišlo do organiziranih italijanskih izgredov, ki so zahtevali nekaj mrtvih in ranjenih v začetku novembra 1953. Posredovanje je uspelo najprej v toliko, da sta v decembru obe strani umaknili svoje čete z meje, nato pa so se prihodnje leto začeli razgovori v Londonu, ki so privedli 5. oktobra 1954 do “sporazuma”. V “Londonskem sporazumu” je bilo določeno, da dobi Italija v svojo “upravo” cono A, Jugoslavija pa cono B Svobodnega tržaškega ozemlja, z malimi popravki v ko- PRINCETON, N.J. — Sv. Luka v tretjem evangeliju dodaja: “ki so Bogu po volji.” Pisec je bil po rodu Grk, sin poganskih staršev, po poklicu zdravnik, zgodovinar in literat. Zgodovino Jezusovega življenje povezuje z raznimi zgodovinskimi osebnostmi in dogodki ter postavlja vse Jezusovo življenje in delo v svetovno-zgodovinski okvir. Po spreobrnjenju in sv. krstu se je oklenil apostola Pavla, kateremu je bil zvest spremljevalec (2 Tim. 4, 1). Po zgledu svojega učitelja dokazuje evangelist bravcem VESOLJ-KC3T KRISTUSOVEGA OD-REŽiLNEGA DELA. Jezus iz Nazareta ni samo Odrešenik Judov, marveč Zveličar sveta, Odrešenik vseh ljudi, Judov kakor poganov. BOŽIC je zato silno osrečujoč praznik za vse misijonarje sveta, ker proslavlja pomen, smisel, vsebino in namen njihovega poklica: PRINAŠATI ŽIV- LJENJE V KRISTUSU DRUGIM SKOZI CELO LETO. Je pa prav tako velik 1 ta praznik K R IS TUSO VEG A ROJSTVA za vse misijonske sodelavce, ki skozi celo leto molijo in žrtvujejo ter so tako soudeleženi pri misijonskemu poslanstvu pionirjev na terenu in celotne Cerkve same. Radujmo in veselimo se torej ob božičnem prazniku z vsemi misijonarji po celem svetu! S slovenskimi misijonarji in misijonarkami kot slovenskimi misijonskimi sodelavci še na poseben način. Božič je družinski praznik, ki ga vsak želi praznovati s svojimi naj dražjimi v domači družini. Misijonar je sledil Kristusovemu klicu, zapustil svoj dom, svojo lastno družino in našel v mladih in starih, ki se jim razdaja v misijonskih deželah, svojo novo družino. Na ta praznik nosebej čutimo, kako smo vsi res povezani, kot ena velika božja družina Kristusova. Božje ljudstvo, izvoljeni otroci božji. Misijonarji bodo vedno ostali del naše slovenske družine. Odvisni bodo vselej od naših pobud, molitev in pomoči iz zaledja. Samo na ta način bodo mogli postati svojim bratom in sestram v misijonih v njihovih stiskah in potrebah tolažniki in pomočniki. Ljubezen je postala meso in Bog živi v slehernem človeškem bitju vsepovsod. In Kristus postane naš brat, kadar kot On pomagamo drug drugemu iz ljubezni. Kristus se je učlovečil med ubogimi pastirji. Kako težko je včasih za mnoge med nami odkriti in videti Kristusa v ubogih, stiskanih, potrebnih, bolnih, otrocih, grešnikih! Kako čudno nas je včasih strah najti Boga med nami! Kako boječi se zdimo samim sebi. ko bi morali kaj za uboge žrtvovati, dati... Kristus je vsak dan v misijonih posebno v nebogljenih otrocih in bolnikih, ki so tako brezmočni brez pomoči od drugih. Ker je misijonarka v bližini, vsi lažje živijo. Kaj pa mi pričakujemo od božiča? Če smo sami blagoslovljeni z vsem, kar potrebujemo, in z več ljubezni, kot jo včasih zaslužimo, spomnimo se na tolike, ki jim vsega primanjkuje: dobrin in ljubezni, toplote in luči. Bomo v mrzličnem drvenju za vsemogočimi pripravami za ta prelepi praznik dolge ure zakopani v zavijanju malopo-membnih darov za take. ki imajo sami vsega preveč? V upanju, da bomo od njih morda kaj sami zase dobili. Ali bomo raje šli v adventnem pričakovanju vase, k Princu miru, proseč za mir, veselje, ljubezen? Bomo li našli ob všeh pripravah Kristusa samega, največji dar Očeta vsemu človeštvu vseh časov v oni sveti in blaženi noči v Betlehemu, ki pomeni — hišo kruha? Mir, ki presega vsa človeška čustva, spokojnost in zadovoljstvo, ki ju luč na svetu ne more nadomestiti. Mir srca, ki ga celi svet ne da... Bomo li spet kaj dodali k rasti kraljestva Odr^šgjjikovega v srcih in dušah milijonov? Kaj tipično, “našega”, osebnega, svojskega. Kako žrtev, ki kar zaskeli, ker je iskrena, resnična, nepotvor-jena, velikodušna, izraz žive vere in globoke hvaležnosti za UČLOVEČENO BESEDO, ki je meso postala in med nami prebivati začela, dokler je s skupnimi napori *ne ponesemo do. skrajnih kotičkov zemeljske o-ble: svet Kristusu! Najrazličnejši slovenski misijonarji in misijonarke, mnogi ožji sodelavci, sodelavke in poverjeniki MZA, številni misijonski prijatelji KM so me prosili, da bi letos v AD tudi v njih imenu voščil prav vsem blagoslovljene božične praznike. Naj velja moje voščilo v imenu vseh vsem, ki misijone vedno bolj ljubijo in ki se iz tedna v teden vedno globlje in tesneje povezujejo z onimi na terenu po petkovih člankih v AD. Želimo drug drugemu mirne, svete in zadovoljne božične praznike. Milostne rasti v božjem življenju, zdravja in veselja ter sreče v našem misijonskem sodelovanju. Uspeha pri našem poklicnem delu in vsem apostolatu. misijonskem kot vsakem drugem. Naj skrivnost božične noči raste v naših dušah do polnosti razumevanja našega poslanstva v teh težkih urah človeške in cei’kvene zgodovine. Osebno želim, da to voščilo najde vsakega, ki bi mu sicer za božič poslal božično karto. Pri jaslicah in v treh svetih mašah božičnega praznika bomo kot velika božja družina, kot veliko srce celotne MZA, ki misli na vse, želi pomagati vsem ter moli in žtrvuje za vse, ki nas potrebujejo. Misijonarji pa na terenu molijo za nas vse v zaledju z vsemi svojimi verniki, o-troci. bolniki. Morda bi ta ali oni želel prostovoljno postati nanovo poverjenik ali poverjenica MZA za leta pred nami? Samo sporoči naj kratko in bomo lepo uredi-dili, da nas bo vedno več in bo MZA vedno bolj uspešno vsem lahko pomagala. Tudi samo rahla želja kaj ali na kak način sodelovati je vedno dobrodošla. V dialogu izmenjave misli se vsaka ideja prej ali slej izkristalizira. Cim več nas bo in čimbolj bomo povezani, tembolj bodo naši misijonarji čutili, da stojimo za njimi in ob njihovi strani, kadarkoli nas potrebujejo. Za ciborij sestri M. Gonzaga v Gospodinjski šoli v St. Rupertu na Koroškem sta žrtvovala Frank in Pavla Pustotnik iz Geneve, Ohio, v spomin letos umrle sestre Ančke Bokalič in svaka Martina Nemec, $100. Po $21: Neimenovana iz Clevelanda, O. (božični dar malemu Jezusu za sirote sestri Magdaleni Kajnčevi. Po $20 so darovali: Neimenovani iz Lethbridge, Alberta (za uboge in lačne za božične praznike); Mrs. Pavla Adamič, Cleveland, O., (potrebnemu misijonarju); Neimenovana iz Gary, Indiana (v zahvalo Materi božji in sv. Antonu, za g. Stanislava Cikaneka); Franc Štrukelj, Cleveland, O., (božični dar dr. Janežu, v zahvalo za ozdravljenje po 2 letih neznosnih bolečin v nogi). Naj Odrešenik sveta povrne sam vsakemu po njegovih potrebah! Rev. Charles A. Wolbang, C.M. St. Joseph’s College P.O. Box 351 Princeton, N.J. 08540 -----o------ Nepredni Slovenci št. 5 ADZ • CLEVELAND, O. — Članstvo Društva Napredni Slovenci št. 5 ADZ je tem potom prijazno vabljeno, da se polnoštevilne udeleži letne seje, ki se vrši v nedeljo, 20. decembra. Seja se bo pričela ob 9. uri dopoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., soba št. 3, staro poslopje. Na dnevnem redu bo več novih zadev v korist našega društva in Ameriške dobrodelne zveze. Važna točka bo volitev uradnikov za prihodnje leto. Nujno potrebno je, da šte na tej letni seji navzoči. Po seji bo kakor ponavadi malo prigrizka in tudi malo kapljice. Torej, ne pozabite letne seje! Frank štefe, preds. ------o----- Kcnrik - gobavi vitez CLEVELAND, O. — Pisatelj, Ksaver Meško, duhovnik in pisatelj, je že precej dolgo nazaj odložil kelih in pero, njegove* knjige še žive. Pisatelj močnega čustvovanja, ljubitelj romantike, je rad zahajal v tihe večere in v blage besede, ker je bilo to tudi v njegovi naravi. Od iger še živi njegov misterij Henrik, gobavi vitez, ki je v preteklosti marsikdaj šel čez slovenske odre Tudi dramatsko društvo Lilija ga je pred dolgimi leti že igrala. Na nedeljo 20. decembra ga bo spet. Skriva v sebi božično misel in zdi se mi, da Me-škove blage besede nikoli ne pridejo tako do veljave kakor prav v tihem adventu. Meško sam je bil adventen človek, adventna' duša — tih in zasanjan. Pred leti smo marsikdaj rekli: Ze spet igra. Zdaj lahko samo še rečemo: Vendar spet enkrat. Kako strašno je vse zvodenelo in sprstenelo, kar se še duha dotika. Ob tej misli, ki bo postajala še bolj boleča, je vendar lepo misliti, da se bo nekje zavesa še odprla, da bo preko o-dra spet šlo življenje, čeprav v legendi: Navsezadnje, legenda postaja celo to slovensko življenje, če ga merimo z resničnostjo od nekdaj. Smo že pozabili, da je nekoč bilo resnično. Kulise in rekviziti še govore. Kakor nekoč doma stare skrinje na podstrešju. Lepa misel, da bo v nedeljo, 20. decembra, spet igra. Henrik, gobavi vitez bo očiščen gob in srečen. Morda je neka simbolika v tem. Ko bi mogli duha očistiti gob tega materialnega, ki se nas je tako prijelo, bi se morda zavese na odrih še kdaj odgrnile. Ne gre brez muke, toda Liliji gre spoštovanje, da poskuša. Ko bomo gledali pot viteza Henrika in bodo luči samo na odru, bi ne bilo napak, ko bi gledali še svojo. Naj bi bila polna dvorana in če bo vsak, ki bo tam, zadel ob duha, bo bogato poplačan trud igralcev. Zavoljo tega igrajo, da bi duh ne umrl. Karel Mauser SŠK keglja CLEVELAND, O. — Preteklo nedeljo so bile igre zelo zanimive, ker so bila prva mesta dosegljiva celi vrsti moštev, če bodo keglji prav padali. Po končanih igrah so se moštva razvrstila takole: Št Moštvo Dobili Izgubili 1. Poštenjaki 44 19 2. Blejci 42 21 3. Benečani 41 22 4. Levi 38 25 ' 5. Korotanci 37 26 6. Kure 37 26 7. Slaki 37 26 8. Kovači 34 29 9. Lopovi 31 32 1,0. Štajerci 31 32 11. Asi 28 35 12. Parkelj čki 28 35 13. Puščavniki 28 35 14. Angelčki 26 37 15. Kranjci 25 38 16. Morski volki 23 40 17. Pijanci 19 44 18. Korenjaki 18 45 Že nekaj tednov nismo pred- stavili nobenega moštva, zato' moramo sedaj nekoliko pohiteti: Poštenjaki so B. Perpar, L. Zorman, F. Vodopivec in H: Žnidaršič; pod imenom Blejci kegljajo J. Kokal st., J. Kokal, A. Kokal in M. Melaher; Leve* zastopajo g. in ga. Stropnik ter g. in ga. Odar; Korotance pa g. in ga. Švajger, M. Selan in M. Todič M. O. /Z NAŠ/H VRŠI Joliet, 111. — Spoštovano u-redništvo Ameriške Domovine! Že leto dni prejemava z ženo Vaš list, za kar se Vam lepo zahvaljujeva. Ameriška Domovina nama je zelo všeč in želiva še naprej o-stati naročnika tega lepega lista, ki nama prinaša v hišo koščke naše lepe Slovenije in njenega nikoli pozabljenega jezika. Še enkrat prisrčna hvala! Tukaj Vam pošiljava ček za 18 dolarjev, 2 dolarja poklanjava za tiskovni sklad Vašega lista. Lep pozdrav in vesele praznike! Mr. in Mrs. Frank Čepon jr. * Canberra, Avstralija. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam ček za polletno naročnino za Ameriško Domovino in prilagam dva dolarja za tiskovni sklad. Ameriško Domovino z veseljem prejemam in jo vedno težko pričakujem v ta, od Clevelanda tako oddaljeni kraj. Želim Vam veliko uspeha in napredka ter Vam voščim vesele božične praznike in srečno novo leto! Jakob Božič m Geneva, O. — Cenjeno uredništvo! S priloženim čekom želim obnoviti naročnino za prihodnje leto 1971 in prilagam 2 dolarja za tiskovni sklad Vašega lista. Oba z ženo sva z Ameriško Domovino zelo zadovoljna. Najbolj naju zanimajo vesti iz Slovenije, posebno iz Primorske. Moja žena je rodom iz Gabrja pri Novem mestu, jaz pa iz Bolj unča pri Trstu. Sem Krašovec. Moja mati je bila iz Utovlj pri Tomaju, oče pa iz Šmarij pri Sežani. Tam, kjer so bili rojeni moji starši, je teran doma. Saj poznate to dobro vino in gotovo ste ga že pokusili. Vsem uslužbencem Ameriške Domovine, vsem njenim naročnikom in bralcem, kakor tudi vsem dobrim znancem voščim vesele božične praznike in srečno novo leto! Alojz Filipčič ------o------ Vezane plošče še mlad izdelek Vezane lesene plošče so sorazmerno še nov izdelek. V Splošni rabi niso še niti 40 let. inska KoJAtyc£: Božični spomini Samo še nekaj dni nas loči od 3ožiča. Vsako slovensko srce Irhti od pričakovanja. Spomini /stajajo v duši, spomini, ki so :aklenjeni v dno srca in se pri-cradejo na površje samo enkrat la leto, o Božiču. Pred očmi nam vstaja mla-iost, naša rodna domovina, vi-iimo vasi in polja pokrita z be-o odejo, vsa mirna in spokojna, šrak diši po kadilu. Skozi tišino ;e rahlo razliva božična pesem, :i jo od časa do časa prekina nolitev. Od daleč se oglasi' zvon. Pritrkavajo! Vrata hiš se Odpirajo in majhne svetle točke :e začno počasi pomikati proti .•erkvi. Kakor zvezde so, ki hi-.e, da se poklonijo novorojenemu Detetu. Ljudje hite k polnočnici, moliti hočejo in se naužiti ljubez-h, ki jo nebesa tako bogato ro-e na zemljo*to noč. Slišati ho-' :ejo božične pesmi, ki so tako ležne, kakor da bi se bale pre-juditi novorojeno Dete in tako polne ljubezni, da omehčajo /sako srce. Tako se vrste spomini drug za drugim v sveti božični noči. O, da bi ostali pri nas skozi vse prihodnje leto, da bi jih ne za-norile vsakdanje skrbi, da bi ta sveta božična tišina prevladala vrvenje velemesta in da bi ljudje na ljubezen nikoli ne pozabili. Vi Jakopič: PRAV TIHO Prav tiho, tiho pada sneg pod okno trepetaje, spet sveta noč je in nocoj pastir bi bil najraje. Da šel na pot bi v sveti kraj, tja v betlehemski hlevček, kjer rojen Bog kot človek jc, kjer ubog prezeba revček. Da bi ročice mu ogrel, kot dihanje voliča, da mi izbriše greh težak, ki Ga že v jaslih biča. Vsem bralkam in bralcem blagoslovljen božič! Božična luč naj razsvetljuje duše! Mir svete noči naj jih prevzame! Dobrota Deteta —-Boga naj se vanje prelije! Dobrota, ki samo lepo misli, ki plemenito želi in vse dobro hoče sestri, bratu'. .. Svetloba naj se razlije v duše kot nekoč iz nebes na betlehemske poljane. Ničesar je ne sme stemniti, ne oblak od včeraj ne teža od danes, niti skrb jutrišnjega dne. Toplota naj bo v naših dušah-Ta naj stopi led slabe volje je-; ze in zamere. V Sveti noči sc vse odpušča in pozablja. Človek bi se z vsem svetom rokoval i11 z vsakim delil svojo notranje radost. Pa je še ne bi razdal ker z razdajanjem raste. To božična skrivnost... DRAMATSKG DRUŠTVO "LILIJA" uprizori v nedeljo, 20. decembra 1970, ob 3:30 popoldne V SLOVENSKEM DOMU NA HOLMES AVE. Meškov božični misterij v 4. dejanjih “Henrik gobavi vitez” Sodelujejo: GRAJSKA GOSPA pa Ostrem vrhu ZDENKA ZAKRAJŠEK | Ameriško Domovino. Bo nema- HENRIK, njen sin ............ IVAN HAUPTMAN; ra kakšnih deset let. Veš, ko je FELICITA, njena hči ........ BERNARDA MEJAČ, človek star, se mu čas zmede. LIZBET, sorodnica .............. MIRA KOSEM | Vesel sem, da hodiš tudi v slo- OČE LEOPOLD, grajski duhovnik MIRO ODAR vensko šolo in reči moram, da LUDOVIK, ubožni vitez..........IVAN JAKOMIN! si to svoje kratko pisemce kar HERMAN, Felicitin mož ..... MARKO SFILIGOJ ml. lepo napisal. Glej, da sloven- Dragi Kotičkov stric! V katerem letu ste začeli pisati v Ameriško Domovino? Mi dobimo časopis vsak dan. Jaz hodim v peti razred angleške šole. Sem deset let star in tudi v slovensko šolo hodim. Dostikrat gremo na Slovensko pristavo. Ali greste tudi Vi kdaj? Dobro se imejte. Lepo Vas pozdravlja Stanko Hočevar Dragi Stanko! Po pravici Ti povem, da ne vem, kdaj sem pričel pisati v VITEZ VUREMBERŠKI .................. JOHNNY HOČEVAR LEONORA, Henrikova nevesta ROZI DOLINAR KASTELAN ........................... VALTER MAJER BLANKA: (v prvem dejanju) ....... BERNARDKA JAKOMIN (v ostalih) .............. MILENA DOLINAR ROMAR ................................ JOŽE LIKOZAR Režiser: STANE GERDIN Šepetalka: JULKA ZALAR Maske: MILAN PAVLOVČIČ Oderski mojstri: SLAVKO ŠTEPEC, FRANCE JENKO in POLDE OMAHEN Glasbeni vložki: SREČKO GASER Obleke: VIDA JAKOMIN in PAVLA DOLINAR Dogaja se v gradu na Ostrem vrhu. Med prvim in drugim dejanjem poteče več let. bi ga zatrla. Eritreja je bila italijanska kolonija, ki je po zlomu Italije v drugi svetovni vojni pripadla Abesiniji, katere del je preje bila. DELO DOBIJO Delo dobi Slovenska dvojica za čiščenje kegljišča po polnoči, kadarkoli do 7. ure zjutraj. Oglasite se osebno od 7. do 9. zvečer. 20th Century Bowling Lanes 1()525 Euclid Avenue (253) Stenske dobijo dei< KOTIČKOV STRIC OTROKOVI .^0'" \JiJ Sem že mislil, da bo ta Kotiček zadnji pred božičem, pa so *ni pri časopisu rekli, da bo drugi teden še enkrat in sicer na četrtek. Tako bom božična voščila prihranil za tisto bart, čeprav sem jih že imel na jeziku. * Dragi Kotičkov stric! Zadnjo nedeljo v oktobru nas je ata peljal v Metropolitan park. Bili smo tam, ko je začelo sonce zahajati. Drevje je bilo tako lepe barve, da se otroci kar nismo mogli nagledati krasne narave. Imeli smo fotografski Oparat in mama nas je slikala. Če bodo slike lepe, Ti bom dru-Sič eno poslala. Lepo Te pozdravlja Marija Lamovec. Draga Marija! Večerni zahod v gmajni je res hekaj čudovitega. Lep je, ko je Pa drevju še barvasto listje, to-verjemi mi, da je lep še te-^j, ko so drevesa gola in vidiš k^ko sončni žarki za slovo zade-1 Vajo ob debla in na tleh umro. ■Didi jaz to vedno rad gledam, klorda tudi zavoljo tega, ker sem star. Zadnji žarki me ne-k°č še oplazijo in potlej je le še tista štorija, ki nato pride. Si opisala, da je mama nekaj bar2 nožeti grabit in nakladat seno. Tudi ko so želi pšenico, sem pomagal. Podajal sem snope v kozolec. Najrajše sem se pa s konjem vozil. S sosedovimi fanti sem šel ribe lovit in včasih smo se igrali z žogo. Videl sem lepo Gorenjsko, ki jo Vi večkrat o-menjate. Bili smo na Brezjah in na Bledu. Večkrat tudi v Ljubljani. Bili smo tudi v Šentjoštu, kjer je moj ata doma. Bilo je zelo lepo. Drugo leto bi spet rad šel. Greš z menoj? Lepo Te pozdravlja Franci Tominec Dragi Franci! Za počitnice si jo torej kresnil v Slovenijo. Fantiček, če, si bil na Bledu, potlej si bil tam, kjer sem jaz na svet privekal. Za lučaj od jezera. V Ljubljani sem nekaj šol znotraj pogleda?, potlej me je pa naprej življenje učilo brez učiteljev in knjig. In v tej trdi šoli sem se postaral, vidiš. Je lepo tam in jaz imam vso tisto lepoto v mojem srcu ohranjeno. Ti bi rad še enkrat tja lezel. Verjamem. In me ba-raš, če bi šel s Teboj. Fantiček, jaz že gledam za grabljami na večni senožeti. Vse imam zaara-no in Ti odkrito povem, da sem ske besede nikoli ne pozabiš. Tudi na Slovenski pristavi sem že bil. Gotovo ne tolikokrat kot Ti. Toda če pomisliš, da sem skoraj desetkrat toliko star kot Ti, je še čudno, da po tem svetu sploh švedram. Priden mi o- stani in lepo Te pozdravljam. * Dragi Kotičkov stric! Otroci težko čakamo na sneg. Toda ko pomislim, da bo v hudem mrazu morala raznašati časopis, nisem več tako navdušena za sneg. Prav tako kakor Ti, stric, bi večkrat rajše sedela za pečjo. Tako je vedno dobro združeno s slabim. Tako se učimo za življenje. Kadar bo hud mraz, pa se spomni name. Lepo Te pozdravlja Terezika Lavriša Draga Terezika! S snegom sem skregan in amen. Vidim, da se tudi Tebi kdaj upre in bi rada z menoj sedela za pečjo. Veš, bi bilo lepo. Marsikaj bi Ti vedel povedati iz starih časov. Bom mislil nate, ko bo hudo mraz. Je pa res, kar praviš: dobro ni nikoli brez trna. Tako je tudi življenje. Blago in toplo za hip in spet trdo in mrzlo. .Pa.^.vse , mine. Pridna mi ostani in če Te kdaj pot mimo moje šendice prinese, oglasi se. Lepo Te pozdravljam. • Tako, do svetega večera ni več daleč. Glejmo, da bomo v tisti noči ujeli zvezdo, ki so jo nekoč dobri pastirji videli, da bomo z njo hodili v novem letu. Lepo vas vse pozdravlja vaš Kotičkov stric Slovenian Cleaning lady needed one day a week. 361-5887 — (244) Slovenian Cook needed for six day week. In exchange for free rent in separate four room apartment and salary. 361-5887 —(244) Moški dobijo delo Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarja (pressmana) ali sposobnega, zanesljivega vajenca. Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 (x) ti>v pritisnila na fotografski a-.doma vsak dan. Na pograd le-harat in da mi pošlješ kakšno Uem, zamižim in pričnem svojo ^iko. Zdaj ne vem, ali si tako iePa, da se je film končal ali ha se je kako drugače kaj sfiz-. jalo. Slike nisem dobil. Bom še fakal. Lepa Ti hvala za pisemce 111 lepo Te pozdravljam. • Dragi Kotičkov stric! Moje ime je Franci in sem eset let star. Hodim v peti raz-Ted angleške šole in v tretji razred slovenske šole. To polet-■le smo šli v Slovenijo na počit-hice. Peljali smo se % letalom ez New York, v Amsterdam in Brnike. Tu so nas čakali sta-1 afa in stara mama in tete in shdci. Peljali so nas domov. ru£ri dan smo šli z njimi v se- pot. Na Brezjah klobuk snamem, pred starimi znamenji križ na čelo udarim, gore pogledam, na ozare stopim, s prsti klasje pomanem, poprosim za lepo vreme, da bo vse dozorelo, pogledam, če Triglav še trdno stoji — nato odprem oči in sem spet v svoji šendi. Vidiš, fantiček, jaz potujem brez avi-jona in vse vidim in Ti povem, da lahko zdajle rečem, kakšno klasje je bilo to leto na Mati-jevčevi njivi. In poceni je takale pot, dragi moj. Poceni. Pravšna za moj penzijonček. Hvala Ti za pisemce in še kdaj se mi oglasi. Lepo Te pozdravljam. MAU UGl«A.^ V najem 4-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, se odda odraslim blizu Holmes Avenue. Kličite 671-7583. (246) Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD M16 Fleet Ave. MI 1-«M§ Moderni pogrebni zavod Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči CENE NIZKE! PO VASI ŽELJI CVETLICE ZA POROKE POGREBE IN VSE DRUGE PRILIKE • Brezplačna dostava po vsem mestu • Brzojavna dostava po vsem svetu FTD STARC FLORAL Inc. 6131 St. Clair Ave. Telefon podnevi: 431-6474 Dom: 1164 Norwood Rd. Telefon ponoči EX 1-5078 Smo tako olizu vas kot vaš telefon ZAKRAJŠEK FUNERAL HOME GO. 8016 St. Clair Ave. Tel.: ENdicott 1-3113 SLOVENIJA VAS VABI NA OBISK IZKORISTITE PRILOŽNOST, KI VAM JO NUDI KOLLANDER WORLD TRAVEL, INC. Odločite se za obisk domovine po zimi Cene potovanje z Jet letali so zelo ugodne. Res izjemna priložnost. POSEBEN ODHOD ZA BOŽIČNE IN NOVO LETNE PRAZNIKE POVRATNE VOZOVNICE ZA POTOVANJA Z JET LETALI IZ NEW YORK A DO LJUBLJANE SO: $250.00 — za potnika, ki potuje v skupini 40 ali več članov. $313.00 — je zimska cena za potnika, ki potuje posamezno za 29 do 45 dni. Otroci do 12. leta starosti plačajo polovično ceno, dojenčki do 24. mesecev starosti pa samo 10% od navedenih cen. Imamo že programe za poletje 1971. Sprejemamo prijave članov in pošiljamo vse informacije. V MESECU JUNIJU, 1971 SLOVENSKO ROMANJE V FATIMO. LURD, RIM V SLOVENIJO POD VODSTVOM REV. JOŽE GODINA. Pišite, kličite ali obiščite: KOLLANDER WORLD TRAVEL, INC. 589 East 185th St-teletoni: (216) 531-1082 Cleveland, Ohio 44119 531-4066 431-4148 72081/2 ST. CLAIR AVENUE MIHA SRSEN POPRAVLJALCA ČEVLJEV V SRE3AH g&l DA3 ZAPRTO V najem Na 846 E. 141 St., blizu Eaton Yale in Fisher Body, 4 sobe in kopalnica zgoraj, prenovljeno. $75. Kličite 885-2636. — (244) Stanovanje oddajo Štirisobno stanovanje s kopalnico in ogrevom oddajo. Kličite po 4. popoldne tel. 432-3193. (245) Starejši rod se vrača v sredino mest? CLEVELAND, O. — Takih misli je mestni “Medrasni svet za poslovne prilike”, ki pri njem sodelujejo podjetniki obeh glavnih ras, bele in črne. Svet opazuje gibanje mestnega prebivalstva, seveda ne s politične-, ga vidika, ampak z gospodarskega. Skuša ugotoviti, kam se bo u-smerjalo preseljevanje v našem mestu. Sedaj kaže očitno tendenco, da sili v predmestja, svet je pa ugotovil znake, da se bo ta tendenca spremenila že v 10 letih. Starejši rod se bo začel vračati v sredino mesta, kakor hitro bodo tam na razpolago cenena, udobna stanovanja. Vračali se bodo posebno stari zakonski pari, ki so jih sedaj preganjale v predmestja deloma družinske razmere, deloma pa ne ravno simpatično okolje v bližini Public Square. Svet o-pozarja na vse to tudi črnske podjetnike, ker bodo mnogi med njimi kmalu postavljeni pred izbiro, v kateri smeri naj iščejo svojo gospodarsko bodočnost. Težave Abesinije ADIS ABEBA, Abes. — Vlada je proglasila izredno stanje v pokrajini Eritreja ob Rdečem morju, kjer obstoja že dalj časa upor proti abesinski oblasti sl ciljem Eritrejo odcepiti od Ahp-sinije in jo proglasiti za neodvisno. Upor je postal v zadnjem času močnejši in vlada se je zatekla k izrednim ukrepom, da Hiša naprodaj v Euclidu Lep bungalow, 2 spalnice, na Lloyd Rd. Se lahko razširi na drugem. Polna klet. Priključena garaža. Velik lep lot. Blizu E. 260 - fara sv. Viljema zidan duplex, 6-6, dve priključeni garaži, patio, sedem let star, v St. Williams fari. Dohodninski bungalow Pri E. 200 St., Hiša za dve družini, na novo dekorirana v spodnjih dvajsetih. UPS0N 499 E. 260 St. Realtor RE 1-1070 UMLS (246) Če nameravate prodati Vaše posestvo, kličite John Lauricb Realty IV 1-1313 in bo piišel na Vaš dom, da se pogovori a Vami o Vašem problemu zastonj. (Fx) Čistimo v vaše zadovoljstvo Tudi barvamo, likamo In popravljamo ACME DRY CLEANING & DYEING CO. #71 E. 152 SL GL 1-5374 __________________________\ IZ SLOVENIJE Gramofonske plošče • Knjige Radenska voda • Zdravilni čaji Spominčki • Časopisje • Vage na kilograme • Semena • Strojčki za valjanje in rezanje testa TIVOLI ENTERPRISES, INC. 6419 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 431-5296 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE M m SREČNO NOVO LETO S želi $ IS svojemu članstvu, prijateljem, TO obiskovalcem in vsem slovenskim rojakom W ZELENA DOLINA ARNOLD TALIŠ STROKOVNJAK V FOTOGRAFIRANJU Vaš studio za poročne posnetke, portrete, fotografije vseh vrst, v črno-belih in barvastih posnetkih Prosimo kličite: 432-0040 7106 Superior Ave. Cleveland, O. 44103 692-1515 15606 St. Clalr Ave. Cleveland, O. 44110 ____________(Blizu Five Points) Odda se tri neopremljene sobe in kopalnica, spodaj na E. 71 St., blizu St. Clair Ave., odraslim. Kličite po 5. uri 361-0989. (16,18,21,23,29 dec) Hiša naprodaj 2-družinska na Carl Ave., 6-6, vse podkletena, lep vrt. Prodaja lastnik. Kličite 391-3285. SVETOVIDSKA OKOLICA 2-družinska, 5-5, vsako stanovanje 2 veliki spalnici, redekori-rana, samo $400 naplačila. Vselite se pred božičem. 2-družinska, 6-6, $12.500, samo $400 naplačila. 2-družinska, 4-4, E. 67 St. $6.500. 2 enodružinski, 6-6, na eni parceli, 2 plinska furneza, $11.000, $350 naplačila. 6-sobna enodružinska, $300 naplačila. 5-stanovanjska blizu Sv. Vida. $12.000. Potrebujemo več hiš. Kupci z gotovino čakajo. KUčite nas! A.M.O. REALTY 1123% Norwood Rd. 432-1322 ___________ SLOVENSKA BRIVNICA (BARBERSHOP) 783 East 185 SL JOHN P STRIC — lastnik se priporoča VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO voščimo vsem našim odjemalcem, prijateljem in znancem ter jih prisrčno pozdravljamo! TONY HGSTA’S DELICATESSEN 13405 Bennington Ave. West Park, Ohio VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO želimo vsem spoštovanim damam, ki se poslužujejo naše frizerske postrežbe. Se jim priporočamo v bodoče! ANDREJ’S BEAUTY SALON 15555 Lake Shore Blvd. Telefon 486-9906 _______________________________________________$ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO voščita vsem prijateljem in znancem, ter vsem ^ slovenskim rojakom — |jj Andrej Baia in Marjan Kavči; | Cleveland, Ohio VOŠČIM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM! n § V najem Štirisobno stanovanje se odda v najem na 6811-13 Bonna Ave. Oglasite se osebno, ali kličite: 881-9672. —(244) V najem 3-sobno stanovanje s kopalnico, spodaj, se odda v najem na 1256 E. 61 St., telefon 881-1839, od 1. do 3. popoldne. —(244) V najem 4 neopremljene, čiste sobe, spodaj, plinski furnez, se oddajo v fari sv. Vida. Kličite 361-0823. Samo odraslim! (244) Stanovanje oddajo Petsobno neopremljeno stanovanje oddajo v okolici Sv. Vida. Kličite za pojasnila tel. 881-2345. —(247) JENNIE PMGELY 10724 Plymouth Ave. Garfield Hts., Ohio hio 44125 ^ K Ker ne bova pošiljala pismenih čestitk, voščiva tem potom VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. FRANK IN ROZI RUPERT 18801 Kildeer Ave. Pri E. 185 cesti je naprodaj dobra hiša s 3 spalnicami, vse spodaj, klet, dvojna garaža. GEORGE KNAUS Real Estate 481-9300 (244) V najem Oddamo 3 sobe, kopalnico, furnez, vse na novo dekorirano na 1193 E. 60 St. Vprašajte v trgovini od 9. do 5. ure ali kličite po 6. uri 442-2009. .ti^. _. (244> Tiskovni sklad A.D. Zvesta naročnika lista g. in ga. Viktor Lamovec, Cleveland, Zvesti naročnik lista g. Venceslav Sfiligoj, Willoughby, O je prispeval $1 v tiskovni sklad' Ameriške Domovine, ko je ob novil naročnino. Iskrena hvala! • Ing. Ivan Žigon, Cabramatta, Avstralija, je prispeval $4 v ti skovni sklad Ameriške Domovine, ko je poslal naročnino. Naj prejme našo toplo zahvalo! • Dolgoletni in zvesti naročnik lista g. Blaž Papesh, Cleveland, Ohio, je prispeval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Najlepša hvala! * Zvesta, dolgoletna naročnica lista Mrs. Josephine Gorence, Canton, Ohio, je prispevala $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovila naročnino. Naj lepša hvala! 0 Zvesti naročnik našega lista č. g. Joseph Ferk ul j, Quincy, 111., je prispeval $4 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Najlepša hvala! • Zvesta naročnica lista Mrs. Frances Stefe, Brunswick, O., je prispevala $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovila naročnino. Prav lepa hvala! * Zvesti naročnik g. Daniel Kranjc, Wickliffe, Ohio, je prispeval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Prisrčna hvala! Zvesti naročnik lista g. Jurij Eržen, Toronto, Kanada, je prispeval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Iskrena hvala! * Zvesta naročnica Mrs. Frances Koritnick, Pittsburgh, Pa., je prispevala $1 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovila naročnino. Naj lepša hvala! Zvesti naročnik lista g. John Tratnik, Etobicoke, Ont., Canada, je prispeval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Iskrena hvala! Zvesta naročnica lista Mr. in Mrs. Frank Čepon ml., iz Joli-eta, 111., sta prispeval/a $2 v ti skovni sklad Ameriške Domovine, ko stja obnovila naročnino. Prisrčna hvala! Zvesti naročnik lista g. Jakob Božič, Canberra, Avstralija, je prispeval $2 v tiskovni sklad A meriške Domovine, ]jo je obnovil naročnino. Najprisrčnejša hvala! m Zvesti naročnik lista g. Alois Filipčič, Geneva, Ohio, je pri speval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovi naročnino. Prav lepa hvala! Ohio, sta prispevala $4 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko sta obnovila naročnino. Za lep dar iskren Bog povrni! hovnih poti. Prav zato se potreba po takih duhovnikih, ki bi se brezkompromisno žrtvovali, da pomagajo mladini pri iskanju višjih vrednot v smislu Kristusovega evangelija. Saj je • ' pečat, ki ga je v 25 letih vtisni- Zvesti naročnik lista g. Lovro,la šola in vzgoja zelo, zelo mo- Rozman, Euclid, Ohio, je prispeval $5 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Naj prejme našo toplo zahvalo! Dolgoletna naročnica lista Mrs. Fred Jazbec, Euclid, Ohio, je prispevala $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovila naročnino. Prav lepa hvala! 9 Neimenovani naročnik iz Clevelanda je ponovno prispeval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Iskrena hvala! « Zvesti clevelandski naročnik našega lista, ki pa tudi želi ostati neimenovan, je prispeval $4 v dskovni sklad Ameriške Do-ntiovine, ko je obnovil naročni- io. Prisrčna hvala! * Dolgoletna naročnica lista VIrs. Antonija Bayt, Indianapo-'is, Ind., je prispevala $3 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovila naročni-io. Prav lepa hvala! Mrs. Anna Koželj, Richmond Teights, Ohio, .je prispevala $1 tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovila naročnino za brata v Sloveniji. Prav epa hvala! * Dolgoletni naročnik lista g. John Rožic, Euclid, Ohio, je prispevala $2 v tiskovni sklad A-meriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Najlepša hvala! • Zvesta naročnica in dobrotnica lista ga. Helena Majer, lastnica slovenske trgovine s čevlji r_.ouis Majer Shore Store, 6410 | St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, prispevala $5 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, darilo za praznike. Naj ji Bog po /rne dobroto! čan. Zaradi zdravstvenih razlogov bom deloval pri fari sv. Vida, od koder bom poskušal z vašim sodelovanjem pomagati dalje ekvadorskim misijonom. Ekvadorska višinska klima škofije, kateri sem prideljen, ne odgovarja mojemu zdravju. Upam, da me boste pri mojem delu tudi vnaprej velikodušno podpirali, saj si s tem tako vi, kakor tudi jaz zbiramo neminljive zaklade za posmrtno življenje. Hvala vam vsem, ki ste se v čuti j času moje odsotnosti spomnili mojega škofa v Ekvadorju in njegovega misijonskega dela. Verjetno ne bom imel priložnosti, da prijateljem naših misijonov — vsakemu posebej — izrazim svoje vdane, hvaležne in prisrčne čestitke, pa vam vsem in vsakemu posebej iz srca želim blagoslovljen Božič in srečno, zdravo in veselo novo leto 1971. ' Moje želje bo spremljala tudi moja molitev. Prisrčno vas vse pozdravljam! Fr. dr. Jerko Gržinčič, misijonar Izgube v Vietnamu ostale majhne SAIGON, J. Viet. — Poveljstvo oboroženih sil ZDA v Viet- namu je objavilo, da je pretekli teden padlo v bojih 29 ameriških vojakov, 377 pa je bilo ranjenih. Južnovietnamske obo-rojene sile so imele v istem razdobju 290 mrtvih in 754 ranjenih, rdeči pa naj bi izgubili v Kambodži in v Južnem Vietnamu tekom preteklega tedna 1351 vojakov. <$> A Vesele božične praznike in srečno novo leto voščim vsem prijateljem in znancem, ker ne bom pošiljala božičnih kartic zaradi bolezni. 8MY URBAS 835 E. 156 St. Cleveland, O. 44110 '4 Vfk ieee 1870 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO VAM VSEM ŽELIJO STAN EHEZIC M. SADAR Zavarujte svoje hiše, trgovske prostore, avtomobile. Pri nas Vam bomo najboljše postregli. mn f. mm insurance agencija 22021 Euclid Ave., Euclid, O. 531-3223 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM JV a znanilo in JZah'Vala Z globoko žalostjo v mojem srcu javljam, da ljubljeni soprog, je po dolgem bolehanju in trpljenju umrl moj LOUIS MARKOČIČ Previden s sv. zakramenti je zatisnil svoje izmučene oči 7. novembra 1970. leta. Rojen je bil v vasi Krasno na Slov. primorju živel potem v vasi Kojsko, odkoder je prišel v Ameriko leta 1923. GEORGE V. V0IN0VKH1 M DRUŽINA Zvesti naročnik lista g. Louis Drobnič, Wickliffe, Ohio, je prispeval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovii naročnino. Iskrena hvala! • Mr. in Mrs. John Stopar, Cle-levland, Ohio, sta prispevala $1 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Lepa hvala! • Zvesti naročnik lista g. Ciril Štepec, Cleveland, čhio, je prispeval $2 v tiskovni sklad A-meriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Iskrena hvala! • Zvesta naročnika in podpornika lista g. Franc in ga. Angela Sleme, Cleveland, Ohio, sta prispevala $5 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ob priliki božičnih praznikov. Naj prejmeta našo naj lepšo zahvalo! Zopet v Clevelandu CLEVELAND, O. — Po na-J 'očilu svojega škofa msgr. Rada | iz Ekvadorja sem v septembru odpotoval v domovino, da bi tamkaj našel kakega duhovnika, ki bi se odločil, da za par let idide kot misijonar v Ekvador. Nisem imel veliko sreče, ker je tudi v domovini veliko pomanjkanje duhovnikov. Deloma sem ispel v Italiji, cd koder jih bo do nekoliko tjakaj. V domovini so se razmere precej normalizirale in krščansko življenje kar lepo cvete v tistih farah, kjer so goreči in požrtvovalni duhovniki. Ti imajo težko in pretežko nalogo, da pridobijo mladino, ki so jo komunistične šole skozi 25 let vzgajale v brezverskem, ateističnem duhu. Dober del mladine je le občutil, da v življenju ni sreče v golem materializmu. Ti iščejo sedaj novih, du- Pogreb se je vršil 10. novembra 1970 iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete, kjer je pogrebno sv. mašo zadušnico daroval Father Victor Tomc. — Potem pa smo pokojnika prepeljali na pokopališče Vernih Duš (All Souls) in ga tam položili k večnemu počitku v družinsko grobnico. Pokojni je bil član društva upokojencev na Waterloo Road. S tem se iskreno zahvalim Father Victor Tomcu za molitve v pogrebnem zavodu in za darovano sv. mašo zadušnico. — Father Paul Krajnik pa sprejmi mojo zahvalo za česte obiske pokojnika v bolnišnici in za podelitev sv. zakramentov. Toplo se zahvalim vsem, ki .so ob oder pokojnika položili tako lepe vence cvetja in mu s tem izkazali svojo ljubezen in spoštovanje. Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnega. Hvala vsem, ki so darovali za razne dobrodelne namene in za Dom ostarelih na Neff Road. Posebno se zahvalimo našim dragim sosedom, ki so darovali za venec in Mrs. Rosalie Ferrainolo ter Mrs. Dorothy Sebely, ki sta nabirale za to. Hvala vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu prišli kropit in molit ob njegovi krsti, kakor tudi vsem, ki so se udeležili sv. maše zadušnice in vsem, ki so pokojnega spremili na pokopališče. Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago za spremstvo na pokopališče. Srčna hvala pogrebcem, ki so nosili krsto pokojnega in to: Mr. Dan Somrak in njegov sin Larry, Mr. Drago Jančič in njegov sin Bill ter bratom Frank in Emil Kumar. Toplo zahvalo naj sprejme Mr. Martin Rakar, ki je med sv. mašo zadušnico pel žalo-stinke v slovo pokojniku. Iz srca se zahvalim. Mr. Ažmanu, zastopniku društva upokojencev na Waterloo Rd., za lepe poslovilne besede, ki jih je izgovoril pokojniku v pogrebnem zavodu. Prisrčno se zahvalim družini Jančič, ki so prišli iz Kanade na pogreb pokojnega, Mrs. Emiliji Jančič, ki je prišla iz mesta Arcade v New York državi. Najlepša hvala družini Marko Stekar, ki so darovali za venec ter Mr. in Mrs. Louis Volčjak iz Syosset, N.Y., ki so za pokojnega darovaji za sv. maše za vse življenje. Iskrena hvala vsem, ki so mi med boleznijo pokojnega in ob njegovi smrti bili na pomoči, posebno pa Mrs. Alice Somrak, ki mi jc pomagala v vseh zadevah priprav za pogreb in po pogrebu. Hvala tudi vsem, ki so mi ustno ali pismeno izrekli svoje sožalje, kar mi je bilo v veliko tolažbo. Hvala osebju pogrebnega zavoda Jos. žele in sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo. Razposlala sem, s pomočjo mojih dragih sorodnikov, zahvalne kartice vsem, ki smo imeli za njih naslove. — Ako kdo take kartice i.i prejel, naj mi oprosti in naj s to javno zahvalo sprejme mojo globoko hvaležnost! DRŽAVNI POSLANEC V 53. VOLIVNEM OKROŽJU VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM ČLANOM IN ČLANICAM KLUBA SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLID,. OHIO Krist Stokel, preds. John Gerl, 1. podpreds. Josephine Škabar, II podpreds. John Zaman, tajnik Andrew Bozich, blagajnik Frank Česen, zapis. * Nadzorniki: Molly Legat, Mary Kobal in John Troha J $ I l VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN 3 l SREČNO NOVO LETO, (I I ŽELI PRIJATELJEM IN ZNANCEM Ljubi m.oj mož, veliko si v teh zadnjih letih Tvojega življenja pretrpel, pa si vse, vdan v bezjo voljo, prenašal mirno in poln potrpljenja. — Bog Te bo za vse to in za vsa Tvoja dobra dela, ki si jih na tem svetu obilno storil, poplačal z večnim veseljem v društvu svojih izvoljenih! —Jaz in vse Tvoje sorodstvo se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v naših mislih in molitvah. žalujoči Spavaj mirno in večna luč naj Ti sveti! KAROLINA — soproga OSTALO SORODSTVO V starem kraju žalujeta za njim brata RUDOLF in EDVARD. I Cleveland, O., 16. decembra 1970. EUCLID RACE DAIRY & ICE CREAM CO. )'« DRUŽINA JANEZA OVSENIK 7505 Cornelia Avenue, Cleveland Ker letos ne bova pošiljala božičnih kartic želiva na tem mestu VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO . vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem ter jih najprisrčnejše pozdravljava MR, M MRS. JOSEPH STREKAL 11210 Greenwich Avenue Cleveland, Ohio 44105 SG3 Eas! Sl. IVanbac 14708 VOŠČIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE is? SREČNO NOVO LETO! Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem Slovencem, kjerkoli jih doseže Ameriška Domovina ŽELIVA SREČE IN VESELJA ZA BOŽIČNE PRAZNIKE IN BOŽJEGA BLAGOSLOVA V VSEM NOVEM LETU. FRANC IN ANGELA SLEMC 1001 E. 72 Pl. Cleveland, Ohio 44103 Velika je skrivnost prehoda iz časa v večnost Na komemoraciji za pokojnega škofa dr. Gregorija Rožmana in pokojnega dr. Mihe Kreka 29. novembra 1970 je iirtel pisatelj Karel Mauser govor, ki ga zaradi globokih misli tu objavljamo, da ne bo izzvenel v pozabo. Velika je skrivnost smrti, skrivnost prehoda iz časa v večnost. Človek živi, dela, ustvarja, nato odide in za njim ostane dediščina duha. Tako lepo je povedano v starozavezni knjigi modrega Siraha: Kakor zeleni listi na listnatem drevesu: eni odpadejo, drugi rastejo. Tako je tudi z rodom mesa in krvi: eden umrje, drugi se rodi. Ob vsaki smrti, vselej, ko stojimo ob krstah mrtvih, imamo vsi jasen občutek, da je od človeka z zaprtimi očmi in sklenjenimi rokami ostalo nekaj, kar živi naprej. Na poseben način se srečavamo z duhom pokojnih. Ta srečavanja, dragi prijatelji, ki so v naši skupnosti bolj in bolj pogosta, so ključ do mnogih spoznanj in trdno sem prepričan, da naj imajo vsi komemoracij-ski dnevi taisti namen: srečanje, ponovno srečanje še Živih, z duhom mrtvih, tihi pogovor v globinah, kjer se čas sreča z večnostjo. , Na današnje popoldne se srečajmo z duhom dveh, ki sta toliko let bila v središču slovenskega življenja. Telo prvega smo pokropili pred enajstimi leti — bil je škof ljubljanski — dr. Gregorij Rožman, Telo drugega smo vrnili zemlji pred enim letom — bil je dr. Miha Krek, velik javni in politični delavec. Združili smo oba v enem spominu, zakaj v srcih sta imela iste želje, isto upanje in isto seboj le njih obraze, njih besede, njih obnašanje. Vse bi že umrlo. Za vsakim, naj bo še tako velik, ostane dvoje: duh in pe-rišče prsti. Prst hrani zemlja v svojem naročju. Prst škofa Gregorija hrani lemontska zemlja, prst dr. Kreka zemlja na pokopališču Vernih duš. Duh obeh pa je prost, duh obeh pa je z nami. Brez zemskih tegob, brez napak, z videnjem, ki je glob-je kakor kdajkoli prej, ko sta oila v telesu med nami. To je velika misel, ki jo moremo kristjani z vso močjo objeti. Med nami živimi in mrtvimi ni nobenih pregraj in nobenih sten. Oboji živimo, mi v času, oni v večnosti. Mi moremo objeti le včeraj in danes, oni pa vso preteklost in vso bodočnost. Njih besede, njih navodila, njih prošnje so danes močnejše ka-wr takrat, ko so jih v telesu iztekli, zakaj takrat jih je čas držal v svojih kleščah. Zdaj jih je večnost sprostila. In kaj gbvorita iz večnosti? Bodite edini v duhu, zakaj le ta edinost vas lahko veže s ce-ine na celino. Brez te edinosti Doste ;šibko 'drevo, veliko prešibko za poslanstvo, ki je še pred vami. Midva sva svoje dokončala na zemlji, izročila sva ga vam. Ne zamenjujte ga z osebnimi željami, te bodo z vami vred umrle. Spoštujte drug drugega zavoljo duha, ki je v nas. V otroku vdanost. Zavoljo tega naj na in v beraču je, v vsakem člove- začetek teh mojih besedi postavim pismo, ki ga je Prevzvišeni škof dr. Gregorij pisal dr. Kreku iz Celovca na dan 12. decembra leta 1946. Dragi gospod minister! Za svete božične praznike bi Vam naj voščil. Pa mi je letos kar težko najti pravih besed, ko pogled v sedanjost in bodočnost nam beguncem prav nič dobrega ne obeta. Naj bo moja želja torej vsebinsko ista kot moja vsak dan mnogokrat ponavljana molitev: Gospod Jezus, ohrani nas vse v svoji milosti in ne pusti nas pasti v roke naših sovražnikov. Izravnaj nam varno pot v svobodno domovino, da se bomo brez strahu mogli vrniti v urejeno, mirno in varno domovino, kjer bo Tvoja Cerkev uživala varno in blagonosno prostost, da bomo tako vsi spoznali, da nas je samo Tvoje usmiljenje rešilo in Ti bomo javno zahvalo izkazovali. Ce pa to ne bi bila Tvoja volja, potem nas pravočasno spravi v deželo, kjer Ti bomo mogli v živi veri in zvesti ljubezni služiti. To naj bo tudi Vam in vsem izgnanim Slovencem moje letošnje božično voščilo. Vam osebno in pa Vaši družini želim mirne tn zdrave milosti polne praznike. V novem letu pa naj Vam Bog da gledati že sadove Vašega mnogoletnega truda in nesebičnega dela! Pozdrav dn blagoslov! — Gregorij Dva človeka, dve dulši, ki sta hodili vsaka po svoji poti in vendar sta obe poti vodili k istemu cilju. Oba sta želela duhovni in telesni blagor svojemu narodu. Škof dr. Gregorij Rožman je bil kot pastir duš za to še' posebno posvečen, dr. Krek pa je kot politik in kristjan za tem iskreno hrepenel in po svojih močeh vse poskusil. Ce bi spet pogledali v staro zavezo, bi za to razliko med njima našli lepe besede: Visi ljudje so iz prsti, saj je bil Adam iz zemlje ustvarjen. V polnosti modrosti jih je Gospod razločil in njihove poti naredil nazlične. Nekdtere je blagoslovil Sn povišal, nekatere je posvetil in sebi približal. Da, nekatere je blagoslovil in povišal, nekatere pa posvetil in sebi približal. Leta teko. Za nas Vse bi bilo hudo napak, ko bi Od pokojnih želeli ohraniti pred • 4' ku ‘je,1 v’ vsakem slovenskem človeku. Spoštovanje drug do drugega bo krotilo domišljavost in dalo rasti preprostosti. Za doseganje ciljev, za skupno delo in večje vrednote kakor preprostost. Pozabljajte krivice in trde besede. Velikokrat jih govori samo telo, ki ga nimamo v oblasti. V dušah tudi trdih ljudi je marsi-cdaj še neposejana brazda, v kateri bo ob svojem času lepa in mirna beseda obrodila svoj sad. Pričakujte ga s potrpljenjem. Zaupajte! Tudi za najbolj črnimi oblaki je sonce, tudi naj-večjo žalost lahko veselje prekrije, tudi za smrtjo je življenje. Midva veva, vedo vsi ti, ki so prišli za nama. Toliko jih je že. Nekoč bo lahko vsak izmed vas ponovil besede psalmista, v njih je tista sladkost, ki zdaj nas vse polni: Jaz pa bom po Tvoji pravičnosti gledal Tvoje obličje in se nasičeval, ko se zbudim, s Tvojo podobo. To je bil naš, naj bo tudi vaš cilj. Mauser Karel Skrivnost življenja Strmim v zastrto večerno nebo. Moje misli samotne gazijo čez kope belih oblakov. Na zasneženem nebesu oči steze ne opazijo. Tako je moje življenje. Vedno gaziti v celo. Utirati pot si tam, kjer bi srce že počiti želelo in se potopiti veselo v prozorne globine neba. Pa kaj zato! Saj vem, Gospod, Ti sam si Pot edinstvena — . In mi je tudi gaziti lepo, ko verujem, da v snegu sva dva in da naju vsaka stopinja vse bliže k Očetu pelja. (S. M. Valtruda Levec) — Haiti je edina francosko govoreča država v Latinski A-meriki. , s V f Slovenija je vajena praznovati božič v snegu. Gore, hribi in ravnine so pokriti z debelo snežno odejo, od hiše do hiše vodijo globoke gazi, ko kade in škrope na Sveti večer okoli slovenskih domov in v njih, ko gredo v Sveti noči molit božje Dete. M rf* ¥ feiag spesni m naše umrie starše, katerih se ob obletnicah smrti hvaležno in ljubeče spominjamo. OB ČETRTI OBLETNICI SMRTI NAŠE NEPOZABNE MAME, STARE IN PRASTARE MAME OB DEVETI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA DOBREGA OČETA, STAREGA IN PRASTAREGA OČETA Frances Gerbec roj. KOMIDAR, ki je v Gospodu za vedno zaspala 20. decembra 1960. V božjem vrtu sladko spava, kjer nežne cvetke valove, naša ljuba, zlata mama, za trpljenje več ne ve. Srčna ljubljena nam mama, šla prezgodaj si od nas, dobra, skrbna si nam bila, kako brez Tebe dolg je čas! Gospod, daj jima večni pokoj in večna luč naj jima sveti! Žalujoči ostali: sinova JACK in FRANK hčerki FRANCES in ANN vnuki, vnukinje, pravnuki in pravnukinje ter ostalo sorodstvo. .t* % VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI MARTIN ANTONČIČ Poslušajte njegov slovenski program vsako nerieHo ob 10:00 na radio postaji WXEN !06.5 FM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIM VSEM SVOJIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM! mm VIRANT (Marinad ( RIBENCAN) 2194 Glenridge Road Cleveland, Ohio 14117 Častitim sestram Notredamkam se lepo zahvaljujem za prijazni obisk na mojem domu! <$■ I VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO želiva vsem prijateljem in znancem, ker jim ne bova mogla pismeno voščiti. Vse prisrčno pozdravljava!. ANTON IN JENNIE HRVATIN 1S809 Kildeer Avenue Cleveland, Ohio 44119 CHRISTMAS GREETINGS & HAPPY NEW YEAR VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO from VALUE AUTO SALES JERRY & VICTOR ARKO 14339 St. Clair Ave. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1971 voščim vsem prijateljem in znancem ter jih najlepše pozdravljam! MRS. JENNIE CENTA 26220 White Rd. Cleveland, Ohio 44143 Jacoba Gerbec ki je v Gospodu za vedno zaspal 17. decembra 1961. Kako pozabit to gomilo, kjer Tvoje blago spi srce, ki nam je vsem res vdano bilo, vse do zadnjega je dne? Zvesto Te bomo vsi ljubili, in Te nikoli pozabili, pri Bogu zdaj se veseliš, a v srcih naših še živiš! Cleveland, Ohio 18. decembra 1970. Zaradi slabega zdravja, letos ne bom mogla pošiljati božičnih kartic, prosim naj mi oprostijo. Želim vsem VESELI BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO in vse najboljše in vse pozdravljam. ROSE JANZEVKH 928 E. 222 St. 731-8470 Ker zaradi bolezni ne moreva pošiljati božičnih voščil, zatorej tem potom voščimo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO MR. & MRS. ANTON ŽNIDARŠIČ 1166 E. 60 St. Cleveland, Ohio 44103 JOSEPH in ANGELA DROBNIČ 917 E. 73 St. želita vsem sorodnikom, prijateljem in znancem BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1971 ker vsled starosti letos ne bosta pošiljala običajnih božičnih voščil. Ker letos ne bom po-iljala pismenih voščil, želim tem potom vsem prijateljem in znancem PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! MRS. AGNES DEBELAK 893 E. 75 St. mmmmm AMERIKA DOMOttNA' Pionirke v slovenskih narodnih nošah Slovenka sem, Slovenka čem ostati, rodila mene je slovenska mati. V slovenski hiši mi je zibka tekla, slovenska mati meni kruh je pekla. In kar besed se naučila sem, slovensko prvo govorila sem ... Zatorej dobro vem, Slovenka sem, Slovenka sem! ■---------o---------- Eno šestino pokrite z vodo ' WILMINGTON, Del. — Okoli eno šestino površine države De- CHICAGO, ILL ____greetings A BLESSED CHRISTMAS TO ALL OUR FRIENDS AND PATRONS LITTLE FLOWER SHOPPE 2150 YV. 21st Place VI 7-7040 MERRY CHRISTMAS — HAPPY NEW YEAR ridge funeral home 6620-28 W. Archer Ave., Chicago 586-7900 SEASONS GREETINGS TO MY CZECH-SLOVAK FRIENDS AND NEIGHBORS BERWYN PET SHOP 2829 S. Harlem, Berwyn, 111. PI 9-0660 laware je dejansko vodna površina. — Avtom obilska industrija porabi letno okoli 460,000 bal bombaža. BEST WISHES TO OUR SLOVENIAN FRIENDS AND ASSOCIATES SEASONS GRREETINGS FROM ANHEUSER-BUSCH, INC. 4841 S. California Ave. FR 6-7208 A VERY MERRY CHRISTMAS A HAPPY NEW YEAR PIONEER ATLAS LIQUORS, 4625 W. Maypole, Chicago AU 7-6100 MERRY XMAS — HAPPY NEW YEAR TO OUR CONGREGATION AND FRIENDS ALL ARE WELCOME ST. VIATOR’S CHURCH 4170 Addison St., Chgo., 111. SEASONS GREETINGS TO ALL OUR FRIENDS AND ASSOCIATES ARCHER KEDZIE BOWL 4300-06 S. Kedzie Ave., CHGO, ILL. VI 7-9821 SEASONS GREETINGS FIRESIDE SAVINGS & LOAN ASSN. 5041 W. 31st St., Cicero BI 2-4218 863-0780 Savings accts. ns. up to $20,000. F.S.L.I.C. SEASONS GREETINGS TO ALL OUR FRIENDS & ASSOCIATES C. E. NLEHOFF & CO. 4925 YV. Lawrence Ave. Chicago, HI. AV 3-3400 A BLESSED CHRISTMAS TO ALT. ST. BRIDGET’S CHURCH 2928 S. Archer Rev. Walter H. Chelminski, Pastor Rev. Jos. E. Aver — Assoc. Pastor Rev. Robert Pelton CHICAGO, ILL. GREETINGS A BLESSED CHRISTMAS TO ALL ST. STEPHENS CHURCH Father Thomas Hoge, Pastor 1852 West 22nd PI. FR 6-4334 HOLIDAY GREETINGS FROM JIMMY YVONG’S RESTAURANT SEASONS GREETINGS Compliments of P. J. CULLERTON Assessor Cook County- Best Wishes for A Merry Xmas & A Happy New Year excell electric service CO. 2101 s. Western Ave. Chgo. 847-7220 SEASONS GREETINGS FROM CZECH LODGE 2519 S. Des Plaines HI 7-2886 Ervin Y’ostal Misijonarjevo voščilo SEASONS GREETINGS FROM heinen PRINTING CO. 2446 YV. 59th St. 436-6552 A HAPPY & PROSPEROUS NEW YEAR TO ALL OUR FRIENDS AND PATRONS THE DROVERS NATIONAL BANK OF CHICAGO 47th St. & Ashland Chicago 927-7000 SEASONS GREETINGS YVHITE YVAY INN 826 N. Ashland 226-9316 Join Our New Year’s Eve Party Theo. Marzec, Prop. A BLESSED CHRISTMAS TO ALL SS. PETER & PAUL BYZANTINE CATHOLIC CHURCH Fr. Stanley Christo Bartkus Pastor 3048 South Central Park 277-7972 SEASONS GREETINGS JOSEPH TRINER CORP. 4053 YV. Taylor Chicago 638-2006 Joseph Triner Jr.—President SEASONS GREETINGS & BEST WISHES FROM DAN ROSTENKOWSKI CONGRESSMAN 8th DISTRICT Rev. Stanko Poderžaj, S.J. KALKUTA, Ind. — Dragi rojaki! Sveta Terezija Avilska je rekla, da bolj zavida misijonarje kakor mučence. Ne vem, koliko misijonski prijatelji zavidajo nam. Verjemite mi, da misijonarji Vas v zaledju prav nič ne zavidamo. Niti se mam ne skomina po egiptovskih loncih, ki smo jih pustili za seboj. Tudi po Vaših ameriških ne, če jih je v teh težavnih časih še kje kaj. Teh niti radi ne bi šli razbijat, pač bi se priporočili, da iz njih včasih kakšen obrok privoščite tudi nam. Ne za nas same, temveč za naše misijonsko delo na bengalskih božjih poljanah, ki od duhovne suše- razpokane zevajo ... Če se kdaj v IVndiji srečamo kot smo se svoj čas z gospodom Julčetom od Sv. Lovrenca, zdaj pri Sv. Vidu v Clevelandu — Vas bomo pozdravili z “no-moškar”, bengalski pozdrav, ki pomeni “poklon”; večjo gospodo pa kar s “pronam“ — globok poklon. O Božiču se bomo z naj- UMETNOST IN POEZIJA V PODOBI JASLIC CHICAGO, ILL. greetings SEASONS GREETINGS'TO OUR MANY FRIENDS FROM THE REPUBLIC BANK OF CHICAGO Member F.D.I.C. Each account is insured up to $20,000. 581-4500 Malokateri motiv je skozi stoletja tako močno prevzemal človeško umetnost in poezijo kot upodabljanje rojstva Gospodovega. Božična scena ob jaslicah se je od prvotne enostavne oblike razvijala do velikih skupin, tu in tam celo preveč baročno napihnjenih. Prvo podobo jaslic so odkrili leta 350 v katakombah svetega Sebastijana v Rimu. Vklesana je kot polrelief na nekem sarkofagu. Podobne reliefe so našli tudi v katakombah svetega Petra in svetega Marcelina. Osrednje figure so tri: Dete, Marija in Jožef. Nikjer pa ne manjkata vol in osliček, kot predstavnika živih bitij. Ljudje niso dali strehe sv. Družini, poiskati si jo je morala v živinskem hlevcu. V spod naredil svoje delo živo.” V šestem stoletju so se osebe pri jaslicah pomnožile še s pastirci in angelom, ki jim oznanja veselo novico. Navdih za to spremembo so dobili umetniki od evangelista Luke, ki piše, da so pastirji bedeli pri svojih čredah. V srednjem veku so se, razen osrednjega prizora, biblični momenti vedno bolj umikali realističnim prizorom: pastirji strižejo ovce, piskajo na piščali, kori angelov plavajo nad pastirji, v ozadju se bleste luči Betlehema in podobno. Nekoliko kasneje je prišlo v navado tudi upodabljanje treh modrih z Jutrovega. Sveti Frančišek je leta 1223 uredil v votlini pri Grecciu velike žive jaslice, polne sladkega čustva in mistike. Po svetnikovem motivu so dobile jaslice tisto obliko, ki prevladuje v krščanski umetnosti še danes. U-metniki kot Giotto, Lippi in Pe-rugino so na slikah rojstva še bolj podčrtali čustveno doživljanje. Pastirske scene so bile najbolj priljubljene Botticelliju in Ghirlandiju. V 15. stoletju so zlasti nemški umetniki najraje slikali velike skupine pastirjev, največkrat v smešnih in celo burlesk- sil 881-5158 Res: 391-9473 Vesele božične praznike srečno Novo ’eto Ms ANTHONY F. NOVAK, State Senator i SERVICE prerokbah Habakuka se bere ta nih držah. Okolica jaslic je po-napoved: “Med živalmi je Go- stala kar preveč natrpana z vse----------------- - - ---- mi mogočimi postavami in pred- gl c bij im “pronam” klanjali no- meti, da je osrednji motiv sto-vorojenemu Odrešeniku v jasli-:Pd cel° v ozadje, cah vseh nas 12 milijonov in- Tridentinski koncil se je izre-dijskih kristjanov. Pridružili se kel proti takšnemu načinu slika-nam bodo z dela prostim dnevom in vsaj z bežno mislijo na Dete v Betlehemu tudi ostali 500-milijonski Indijci, med temi 36 milijoni Zahodnih Bengalcev, nja in upodabljanja svete noči. Mojstri 17. in 18. stoletja kažejo že bolj umirjene podobe, brez nepotrebne baročne navlake. Podoba jaslic se je tudi še po- TAXES - ACCOUNTING - AUDITS ACCOUNT ANALYSES i “Specialized Service to Small Business” ^ 6218 St. Clair Avenue Cleveland, 0. 44103 ' VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE MIRNO, SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1971 ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM ki med njimi slovenski jezuiti tem spreminjala; pri raznih na-misijonarimo. I ™dih Je dobivala svojstvene pr- Dragim rojakom, prijateljem, SEASONS GREETINGS TO ALL OUR FRIENDS & ASSOCIATES ALDERMAN VITO MARZULLO COMMITTEEMAN 25th WARD REGULAR DEMOCRATIC ORG. SEASONS GREETINGS BANK OF CLARENDON HILLS 200 Park Clarendon Hills FA 5-0500 SEASONS GREETINGS 1ST NATIONAL BANK OF LINCOLNWOOI) 6401 Lincoln 583-4800 or 676-3000 SEASONS GREETINGS TO ALL OUR FRIENDS & ASSOCIATES PARK ROLLER RINK 16th & Sheridan Road Zion, Illinois_ TR 2-8953 A PROSPEROUS NEW YEAR 1st NATIONAL BANK OF EVERGREEN PARK 3101 YY\ 95th St., Evergreen Park PR 9-6700 MERRY CHRISTMAS & A HAPPY & PROSPEROUS NEW YEAR SHERWOOD RESTAURANT 118 E. Green Bensenville, Illinois HOLIDAY GREETINGS TO ALL OUR FRIENDS 22nd YVARD REGULAR REPUBLICAN ORG. 3614 W. 26th 522-2525 Committeeman Darrell Littrell SEASONS GREETINGS TO ALL ST. STEPHENS CATH. CHURCH FR. THOMAS HANLEY, PASTOR 1267 Everett Des Plaines, 111. MERRY XMAS — A HAPPY & PROSPEROUS NEW YEAR THREE BEARS RESTAURANT 5025 North Lincoln AR 1-4793 SEASONS GREETINGS BETTY PAT BRIDAL SHOPPE 4230 S. Archer VI 7-4312 Wedding Gowns — Bridesmaid & Prom Dresses znacem in podpornikom misijona tudi letos preko gostoljubne AMERIŠKE DOMOVINE prav od srca voščim vesele božične praznike ih srečno, blagoslovljeno novo leto. V imenu Kristusa, Kralja vseh narodov, lepo prosim, da nam tudi v frodočem letu 1971 ostanete zvesto misijonski podporniki. Bog plačaj vsem! Z najiskrenejšimi pozdravi o-stanem Vaš hvaležni bengalski misijonar rojak p. Stanko S. Poderžaj S.J. St. John’s Church 308, Acharya P. C. Rd., Calcutta - 9 India vine. V glavnem je pa ostala taka, kot jo opisuje evangelist Luka, obenem pesnik in slikar, ki svojo preprosto zgodbo tako le^ po konča: “Nenadoma se je prikazal angel v družbi nebeščanov, ki so hvalili Boga in je rekel: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji.” Ker se ne počutim dobro, ne bom pošiljala božičnih kartic, torej voščim vsem vesele božične praznike in srečno novo leto. Jennie ^onestabo 15707 Holmes Ave. Cleveland, O. 44110 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM: HOLMES AVE. MARKET 15638 HOLMES AVE. LI 1-8139 opozarja, da so vsi njegovi mesni izdelki VRHUNSKE KVALITETE! Zato že sedaj naročite ali nabavite za BOŽIČ: naše odlične domače mesene klobase, šunke, želodce, salame, riževe in krvave klobase, vsakovrstno sveže meso. — Imamo tudi vse, kar je potrebno za potice in druge božične posebnosti. — Dobite lahko tudi vse vrste grocerije, zelenjavo in sadje. f DRUŠTVENI IMENIK Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. STANLEY R. ZAGORC COUNCILMAN 3. VARDE v EUCLIDU DRUŽINA LEVSTIK iz Opčin pri Trstu Ul. Hermada, 13/1 lastnik Hotelov “BLED” in “DANIELA” Via S.C. in Gerusalemme 40 Roma — Rim Želi in vošči vsem sorodnikom, prijateljem, bivšim gostom ter svojim bližnjim in daljnim sodelavcem, Vesele božične praznike ter Srčno ein uspeha polno novo leto 1971 BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO želi vsem SLOVENSKA RADIJSKA ODDAJA "Pesmi in melodije iz lepe Slovenije" BARBARA IN MILAN PAVLOVČIČ WXEN-FM 105.5 Mc CLEVELAND VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI LOUIS CIMPERMAN GROCERIJA in MESNICA 1115 Norwood Rd. ENdicott 1-0566 Ako hočete imeti okusne jestvine na mizi za praznike, se oglasite pri nas. Dobra postrežba in zmerne cene. Se iskreno zahvalimo za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo za bodoče! JOSEPH GORNICK RECALLS LIFE ON OLD ST. CLAIR AVL I remember the St. Clair Avenue area, where I was born north of St. Clair on East 63rd St. Names were given by the Slovenians — of the factories in the immediate vicinity. All were north of St. Clair Avenue. “BOLCOVNA” — Leke Erie Bolt and Nut Co., E. 63 St. “KOKSOVNA” — East Ohio Gas Co., E. 62 St. “CIGANKA” — East Madison Foundry, E. 65 St. “BEKUS” — American Steel and Wire Co., E. 67 St. “ANGLEŠKA DRATOVNA” •— American Steel and Wire Co., East 54th St. and Marquette. “KASTROLKA” — Enamel Products Co., East 53 and Hamilton. “KRTACOVNA” — Osborn Manufacturing Co., E. 54 St. and Hamilton. “SOLINA” — Union Salt Co., East 65th St., north of railroad tracks. I must also mention “Kurje vas” or Chicken Village on East 55th St., north of the Railroad tracks — on the west side. The streets in those days were named as follows: Wilson Ave., now E. 55 St. Lyons Ave., now E. 60 St. Dana Ave., now E. 61 St. Munich Ave., now E. 62 St. Oxford Ave., now E. 63 St. Diemer Ave., now E. 64 St. Merkel Ave., now E. 67 St. Lewiston Ave., now E. 68 St. Hoyt Ave., now E. 70th St. There were 3 movie houses in the area: Wilson Theater, East 55 near St. Clair Ave. Chic Theater, East 58th and St. Clair Ave. Addison Theater, East 65th. Located there now is a branch of Central National Bank. They featured Cowboy and Indian pictures at all these theaters. I remember when times were rough and admission to the Addison was 2 potatoes, or what have you. I remember when my father worked at the Union Salt Co. then, were from 7 to 10 cents boiled eggs and pretzels. You an hour for unskilled labor. The didn’t see any potato chips then, tradesmen earned a little more. J Beer was a nickel a glass and Unions were unheard of in those ] whiskey five and ten cents and days. On the street where I was born (Oxford Street) now East 63rd north of St. Clair Avenue, there were five saloons — owned and operated by: Krivacic, in small TO gallon barrels where now you see bottles. Never leave a partially filled glass of beer unattended, it would soon disappear. A half dozen or so guys would sit around watching Curilovic, Kromar, Juratovac, the bar and the beer glasses. and near the railroad tracks was Makovec’s. ALL SALOONS gave away a These were called “Barflys”. No women were allowed in the saloons in those days. The women free lunch during noon hour. I would get a pail of beer for All you had to do was buy a nickle glass of beer. And they across the tracks on East 65th,: gave you a free lunch. After where now stands the Norwalk J lunch and evening hours at eith-Trucking Co., and the Cleveland er end of the bar there was al-Automobile Club. The wages, ways plenty of salami, hard their hard working husbands thru the back kitchen door. The pail was hidden by their aprons, j Who owned an automobile in those days? Businessmen only; ■ . lined on Page 8) f/f*' 'VEawiutoHrvtE.iiZ-. /% n/«’ e v? i<=y% AM6RICAM IN SPIRtt POCKUOM IN LANOUA9« ONMT EE3X eiOV3M!AM mopniko mwwtpm jy OOiSOVINA =r~Tyyr WA-O* •*> »»/wr * M 01 VMUtM owr IWm HfrlNMa "CONDENSED NEWS I ROM OUR HOME FRONT ★ Mrs. Ar.tonia Zabukovec, 1.5401 year. In June, it turned over its School Ave., celebrated her Gist branch building at E. 105th St., and birthday on December 7th. To our Superior Ave., to the Cleveland subscriber of many years, congra- Business Center, an inner city tulations and wishes for many more development group, happy and healthy birthdays! ! -A" Francis X. Feighan, prominent ■At Mrs. Mary Lauriha, 1133 E. 167 , Cleveland attorney, was unanimous-St., left last Saturday for a little ly elected President of the Board vacation in Fountain Valley, Calif. | of Trustees of the Catholic Charities 1k Villa Angela Academy broke | Corporation at the . 52nd Annual ground for its new school last Sun- ! Meeting of that organization held day, December 13th at 1:30 p.m. and j in the Cleveland Room of the She-then held Open. House from 3:00 raton-Cleveland Hotel. The board p.m. to 5:00. p.m. Also slides of the of Trustees is comprised of 125 new school were shown. I Catholic laymen from various areas "k Mr. and Mrs. Stanley F. Bohinc in the eight-county Diocese of Cle-of Euclid announce the engagement, veland. of their daughter, Barbara Jean, to .k Cambridge Springs, Pa. — Dr. Gerald A. Greenberg, son of Mr. hHenry J. Parchinski has recently land Mrs. Hyman Greenberg of a luncheon given by Mr. Bloomfield, Corn. A Feb. Uth wed- i £i'c(win S. Klein, Manager of Ernie’s ding is planned. j Sears-Roebuck ar,d Company. Mr. k Susan Jane Perko, daughter of j i^iejn presented Dr. Parcinski with Mr. and Mrs. Edward C. Perko, 1395 I a check for $500 from the Sears-Idlehurst Dr., became the bride of j Roebuck Foundation. The grant is Roger Ellsworth Hilkert Jr., son of .art 0:f a gears program supporting Mrs. Roger E. Hilkert of Toledo on I yg private colleges and universities Saturday, Navember 28th. The cou- i in jjjg st;aie 0f Pennsylvania. The pie will make their home in Jack- | funds may be used as the college sonville, Fla., where Mr. Hilkert is deems necessary, employed as a television newsman, j >v Rapid city>' S-D. _ Listeners k Announcement is made of the ! newscaster Abner George’s early engagement of Sandra Lee Sincich, j morning broadcast in Rapid City, daughter of Mr. and Mrs. Louis i heord him report an accident in Sincich, 14606 Westropp Ave., to j Minnesota that killed five persons, Edward Nicholas Subel, son of Mr. i duj. nobody was prepared for the and Mrs. Edward Subel, 17950 East | Tory's end. “I’ve been reporting Park Drive. Miss Sincich, a 1968 qhis type of news for 30 years,” graduate of Villa Angela, is cm- Q.e0rge said, — but this time it’s ployed at the Picker Corporation. J different. This time it’s my daugh-Her fiance is a graduate of Collin- | |er) son| son.-in-law and two grand-Wood High and is employed by the | ,-hildren.” caty of Euchd. 1 ^ Washington, D.C. — The White k East Ohm Gas Co. notified its f? , ,. ... . , , , , .. . . „ House will have candle-lit night- customers that it is no longer nec-, , . , „ . ^ time tours again for the Christmas ossarv for them to read their own meters and mail the information, if season Mrs. Richard M. they are not at home the day the Nixon told reporters recently. Tour- l .,iK. ^ts will be able to see the hohday- nieter reader calls. Instead, these . , , n a residents will receive a computer-, Jef^ated nman^on ^een 7 and jzed bill based on past meter read-, J p' • on Dec- and 29- ings and current weather condi-' k Harrisburg, Pa. — “Did you tions. Previously, a self-read meter know,” queries Commerce maga- dial card was left when the meter J zinc, “that Pennsylvania highways reader could not gain access to a | are being dressed up with reflective home. If the resident did not read ' beads? The beads, in four colors, his own meter and send in the in- j are being rolled onto the highways formation, he received an estimated to help drivers spot safety hazards bill. Under the new procedure, the at night. Red beads will glow on meter dial card will be left at the ] hills and at stop signs; green ones BOROS TO BE RESIDENT PRO FOR FIRST TIME For the first time in 20 years, Julius Boros, who has won 18 championships on the tour, will become a permanent, resident pro. The 50-year-old Boros will take over at Country Club Aventura (Florida) now under construction on U.S. 1 near Gulfstream Park race track. He still will be an entrant in some of the larger tourneys, especially those in the summer, but it won’t be like the old days. He has earned $785,000 which puts him behind only Arnold Palmer, Jack Nicklaus and Billy Casper in total lifetime earnings. Boros, father of seven, is ideally suited to his new job because many of those who 11 be playing the layout are re- tirees. Boros urges a casual attitude toward the game. TEAM MEDICS EXAMINE THE DRUG USAGE The concern, said Baseball Commissioner Bowie Kuhn, is whether ethical-type drugs are being overused (in baseball) and whether their use is being adequately regulated. Partially as a result of this concern at the major league level, the Association of Professional Baseball Physicians was formed during the winter meetings. In broad terms, the purpose of the group is “to encourage the administration of the best possible medical care to professional baseball players and to act in an advisory capacity to baseball management on matters pertaining to care of the players,” Dr. Wallenstein (Orioles) said. home only after a meter has not been read for 6 months. ★ When a man walked into the Western Union office at 55 Public Square at noon recently and drew a gun, manager Joseph Tomsic, 21, says he recognized him at once. “He Was the same guy who held me up less than two weeks ago,” said Tomsic, who lives at 241 E. 305th St., Willowick. The gunman took $63 from the desk and disappeared into the noon hour crowds, much as be had in the previous robbery When he escaped with $158. “But at left-turn slots; orange ones at high-accident areas and yellow ones at no-passing zones or narrowing lanes.” k Chicago, 111. — A Chicagoan is launching Cash Card Inc., the reverse of the credit card craze, on the theory that if money talks, it had better start speaking up. He’s Karl Beuerlein, who insists cash is cheaper than credit. Members of Cash Cards Inc., under his plan, will receive 10 to 30% discounts from cooperating merchants for paying cash for their purchases. be didn’t seem as nervous this | Beuerlein hopes to have 50,000 time,” Tomsic said. members, (at $20 dues per year) by k Cleveland Trust Co., donated its the time Cash Cards Inc. start former branch bank building at E. operating. Many of these will come 55th and St. Clair Ave., to a social from the roles of unions and asso-ogency for use as a neighborhood ciations. center. The building was given to k Walenburg, Colo. “Exercise is the Goodrich-Gannett Neighborhood man’s best medicine,” says 90-year-Center, a United Appeal agency old Ervin Guisinger when asked Which has been using most of the how to achieve a long life. His exer-building recently. Goodrich-Gannett cjse consists of spading, working is considering opening a 24-hour j with fruit trees and keeping the child care center in the donated weeds down in a garden at a home building if funds for this service' he shares with his sister, Mrs. Lola become" available. Cleveland Trust Allder. Guisinger’s hobby is clip-last month opened a new branch at i ping articles about older people. E. 60th and St. Clair to replace the j His sister explained that he started old offices. It was the second branch with articles about 80-year-olds, but bank building. Cleveland Trust has that age group is not interesting to given to community groups this him anymore. Ohio Beil suggests: Have serviceman call you Ohio Beil urges those with from Vietnam to the United loved ones in Vietnam to have States. Only about six to eight them call home rather than call- calls make it in the other direc-ing them from home to Vietnam, tion. There are several reasons for The best arrangement — and this advice; Servicemen in Viet- the one most likely to succeed, nam are difficult to locate. It according to Ohio Bell, is to is much easier for a serviceman drop the serviceman a line arin Vietnam to find a telephone ranging a time for a call. Let than it is for a telephone call to him place the call in Vietnam find him. Also, combat condi- ^ and receive the call collect at tions frequently preclude re- home. (Remember, the time dif-ceipt of a telephone call from ; ference between Ohio and Viet-the United States. nam is 14 hours.) There is no domestic telephone Rates between Vietnam and service in Vietnam outside of the U.S. are $12 for the first 2 Saigon. minutes person-to-person and $9 On the average business day, station-to-station. Each addition-over 800 calls are completed al minute is $3. PLEASANT PEASANT — Tops in children’s holiday fashions is the cotton peasant dress—complete with ruffled flounce skirt and laced midriff for a real Alpine flavor It's by Cinderella. Aliens Musi Register All aliens, with few exceptions, who are in the United States on January 1, each year must report their addresses by the end of the month. The reports are to be made on forms obtained at any Post Office or Immigration and Naturalization Service Office during the month of January. CHRISTMAS - A DAY THAT ENDURES Researchers have come up with some interesting background on Christmas customs that add depth and meaning to the most momentous of all holidays. Many historians believe that Christmas may have had its origins in ancient Greek and Roman festivities to observe the midwinter change of seasons. The use of greenery at Christmas also grew out of ancietU Greek and Roman customs. The celebration of Christ began in the third century but was not offifcrally sahetibned until a century later when Pope Julius I authorized an investigation to determine Christ’s probable birth date, which led to the selection of December 25. On that date, in 353 A.D., the Feast of the Nativity was first observed in Rome. The decorating of Christmas trees began in the eighth century when St. Boniface persuaded the pagans to adorn fir trees in their homes in tribute to the Christ Child. A fourth-century bishop of Turkey, Saint Nicholas, was the real-life predecessor of Santa Claus. As the great day of rejoicing and renewal — December 25— approaches, millions will prepare to greet Christmas with a bone-deep feeling oi gratitude and thankfulness — for we remember that day long ago when Christ was born. A new discovery will help us provide more food for the populace at a lower cost. The prineiple theory of the- discovery is a great multitude of steers can be raised on feed which when used will at the same time keep our environment clean! The feed will cost nothing! At the University of Missouri scientists found that cattle fed a ration containing up to 12 per cent old newspapers gained as much weight as similar animals fed normal feeding grain. They digested dry matter better with the newspapers included in the diet. Also no ink was found in their livers. The scientists didn’t say whether the steers had as much difficulty swallowing some stories as we humans do. —jvd si vugs now name Wcekh) l&vicur Consumer Credit Counseling Gan Help Nearly 9,000 Greater Cleveland families have found a way in the last six years to pay off pressing debts—and not one ot them has gone into bankruptcy, been exposed to garnishee action, or suffered from denial of credit. They have found a way out of the morass of debt that is so easy to fall into today, what with credit cards, installment plans and generally easy credit terms. The miracle-working agency is the Consumer Credit Counseling Service, 2063 East Fourth Street. All this has been done with no charge to the debtor families —not even for postage. The expenses are borne by a group of businessmen — some of them creditors, the others employers. They feel that an employee freed of severe anxieties about money is a better employee. The creditors co-operate because the service has a way of making bad debts into good ones. Full details may be had by calling Mr. Kal Waller at 781-8624. Christmas Wrestling A special holiday program— on Friday, Dec. 25, starting at 8 o’clock, will be the next professional wrestling offering at the Cleveland Arena, 3717 Euclid Ave. Luis Martinez will meet Japanese powerhouse Mitsu Araka-wa; and “Sweet Daddy” Siki, finally persuaded to appear at the Arena, will meet dynamic Ben Justice. Siki is in such demand all over the wrestling world that it has been virtually impossible to lure him to Ohio. USE CHRISTMAS SEALS iission at St. Marys Shears Conclusion The Slovenian and English mission which was held all this week will end Saturday with the final sermon at the 6 o’clock Mass at St. Mary’s on Holmes Ave., with Rev. Francis Zagorc, missionary from Africa, giving the sermon. ATTENTION CORRESPONDENTS! Because of the Christmas holiday, the deadline for copy for Friday’s English page is Tuesday noon instead of Wednesday noon. Please cooperate! St. Vitus Men's Bowling League December 10, 1970 Grdina Recreation replaced Mike’s Tavern for the lead in our standings. The Taverns held the lead for over a month. C. Stangry and A. Drobnik Sr. both had 233 games. J. Skorich had the best series 203-586. There were very few 200 games. These included J. Lament 216, J. Turek 212, B. Collingwood 200, F. Bisjak 200, B. Kovacic 214, and Art Lapirski 206. Mihcic Cafe had the top high team game 1061 and C.O.F. No. I Team Mezic Insurance. Ed Salomon’s 567 and Bob Calic’s 569 co-starred for the Foresters No. 2. C.O.F. No. 2 958-1025-884-2967 Mezic Ins. 875- 882-999-2756 Hecker Tavern turned back Mike’s Tavern in two games. R. Misch’s 515 was tops for Hecker Hecker Tav. 940-962-892-2794 Mike’s Tav. 935-916-1012-2863 Best wishes Christmas and Year to all our bowlers, backers and friends. for a Merry a Happy New Standings Dec. 10 2 had 2967 for the series best. Our sincere condolences to the family of the late Mary Kuhar on the loss of their wife and mother. "V'w-w-vrw/'v/rw'v'w fight emphysema TUBERCULOSIS AND MR POLLUTION Founding Date Hanover, N.H. — Dartmouth college, located here, dates its founding back to 1769. Mihcic Cafe shut out short handed Hofbrau Haus. Joe La-mont’s 216-577 paced the Cafes. Mihcic Cafe 944-926-1061-2931 Hofbrau Haus 924-911- 932-2767 Norwood Men’s Shop defeated Lube Lounge twice. Bud Ko-vacic’s 214-551 led his team to victory. Norwood M.S. 961-944-973-2878 Lube Lounge 993-898-893-2884 Grdina Recreation took over the league lead by whitewashing Cimperman Market. John Skorich’s 203-586 starred for the Recreations. Grdina Rec. 932-957-1020-2909 Cimperman M. 909-896- 854-2659 C.O.F. No. 1 blanked KSKJ No. 25. Barney Collingwood’s 200-570 sparked the Foresters. C.O.F. No. 1 968-932-918-2818 K.S.K.J. No. 25 893-892-912-2697 C.O.F.’ No. 2 won two from Grdina Recreation Mike’s Tavern C.O.F. No. 1 '’Mihcic’s Cafe Mezic Insurance C.O.F. No. 2 Lube’s Lounge Norwood Men’s Shop Hecker Tavern Hofbrau Haus ’"Cimperman Market ’"K.S.K.J. No. 25 ’"Entry fee paid. W L 27 Mž 11V2 27 23 23 12 16 16 22 Vz 16% 22 17 18 17 15 13 13 13 21 22 24 26 26 26 No bowling on Christmas Eve or New Year's Eve! Next scheduled date is Thursday, Jan. 7. Team High Three Mezic’s Insurance Grdina Recreation Lube’s Lounge .. K.S.K.J. No. 25 3060 3058 3056 3045 Team High Single C.O.F. No. 2 1119 Lube Lounge 1103 C.O.F. No. 1 1096 Hofbrau Haus 1089 Individual Three Gamer, B. Collingwood 656 R. Nesky 625 J. Marinček 622 A. Drobnik Sr. 615 CHRISTMAS CUSTOMS THROUGH THE AGES New York (NAPS) — Ever and many things to many peo-wonder, as you deck the bran- pie. ches of that prize spruce or Santa descends from the ori-hemlock, who trimmed the first Jginal St. Nicholas, a kindly man Christmas tree? Or when folks | who lived in Patara, Turkey, first “discovered” the existence j and died a martyr in 342 A.D., of Santa Claus? Or who sang becoming the patron saint of the first Christmas carol... or ! children. Before long, the cult hung the first Christmas stocking . .. chose a strategic spot for the first holiday mistletoe? Some Christmas customs are surprisingly recent, while others date back to antiquity. Some have remained unchanged since their inception while others — like the stories of Santa and what he carries in his sack — have shown a fascinating evolution. Thers is no mystery about the modern Christmas tree topped whth its bright star... ablaze with lights . .. and heaped underneath with colored , packages •— but in olden times' it was shrouded in myth. For .this holiday decoration we are indebted to the old Northern European belief that the trees of the forest were inhabited by god-like spirits. The Ger- of St. Nicholas spread across Europe. He became the patron saint of Greece, Holland and Belgium. Merchant, sailors used his three golden purses ,qs a device on their guild flags. The Russians passed the good saint to the Scandinavians, at. which time he was still mounted on a white horse according to an old tradition of Turkey.. But t b e Scandinavians kn6w nothing of horses, so they gave him a rein-ueer-drawn sleigh. They also grafted to him the legend of the Norse God, Thor, who used to ride through the sky in a char-' iot, and would appear in a red coat for the pagan feast of Yule. IN THE NEW WORLD, the Dutch called St. Nicholas “Santa Claus” for short. Our modern conception of him comes from the famous poem, “The Night mans brought the trees into j Before Christmas.” Dr. Clement their homes to appease these C. Moore, a Presbyterian divi-“spirits” and show them they j nity professor in New York were welcome at the Winter State, wrote it to please his Solstice ceremonies. Later, in children and modelled the hero the eighth century, St. Boniface converted the German pagans and convinced them to stop worshipping Odin’s sacred oak and, instead, to adorn fir trees in their homes in tribute to the Christ Child. THERE IS ALSO no doubt about the meaning of the modern mistletoe, and what will happen to you if you’re standing under it. But the custom of kissing under the mistletoe comes down to us from the mystic rites of the primitive British priests. In their faraway age, the mistletoe, which means “all heal,” was believed to have magic qualities — the power to heal disease, neutralize poisons, protect its possesar. from witchcraft, and bestow fertility on humans and animals. If a young couple sealed their betrothal with a kiss under the mistletoe, they would receive wonderful blessings and much good luck for the rest of their lives. And what of that jolly old fellow, Santa Claus? In olden times he was a complex symbol In Lov^g Msmty OF OUR, BELOVED HUSBAND, DEAR FATHER AND GRANDFATHER Joseph Pozelnik who passed away 17 years ago on the 19th of December 1953. You are not forgotten loved one, Nor will you ever be. As long as life and memory last We shall remember thee. We miss you now, our hearts are sore, As time goes by, we miss you more. Sleep sweetly now and rest in, peace, We’ll meet again Above the stars — in HEAVEN! Your sadly bereaved: ANGELA — wife EDWARD — son ANGELA — daughter DONALD ŽNIDARŠIČ—son-in-law and GRANDCHILDREN Cleveland, O., December 18, 1970 after a little old wizened Dutch gentleman he bumped into one night in 1822 — a man with red cheeks and white hair, smoking an old clay pipe. The origin of Christmas carols goes back to the times of St. Nicholas, too. But, although these religious songs were sung in the first few centuries A.D., they didn’t begin as a continuing tradition until the 14th century — as songs sung between the acts of nativity plays. More and more tunes were added, in various languages, and finally people began singing them other than in church. Actually, we owe the original Christmas carol to St. Francis and his order. He believed in moderate Christmas gaiety, and he modeled the carols on the “Carole,” which was a French form of sprightly dance. WHERE did we get the custom of hanging Christmas stockings? According to the researchers at Shulton (who make those traditional stocking-stui-fers, “Old Spice” toiletries for men) — , the first Christmas stocking was really hung by the chimney TO DRY1 And St. Nick, making his round of chimneys on Christmas Eve, dropped a bag of gold into the stocking by accident! In the old days, Dutch children were more than glad to accept this concept. They used to place their wooden shoes by the chimney for Santa’s ; offerings — but delightfully discovered that long winter stockings could hold far more of the yule-tide goodibs. Annual meeting Members of Napredni Slovenci AMLA No. 5 are urged to attend their annual meeting on Sunday, Dec. 20 at 9 a.m. at the Slovenian National Home on St. Clair Ave., Room No. 3 in the old Annex Building. The order of business will include the election of officers for 1971 and other important matters. After the finish of the business, we will have the usual get-together with refreshments and sausages. Hope to see you all at the meeting. Frank Stefe, Pres. Roster of Sffteers of Lodges mA Ms OUR LADY OF FATTMA. SOCIETY NO. 255 KSK.T President Anthony Aomorowski, Vice President Edward Furlich, Secrctary-Treas. Josephine Trunk, 17609 Schenely Ave., 481-5004, Recording Secretary Mary Kornorow-ski. Auditors: Jackie iianks, Connie Schulz, Mary Turk. Sgt.-at-Arms Nettie Celesnik, Athletics Sports and Children’s Activities: Sally Jo Furlich. Entertainment Chairman Mary Papp. — Meetings are held the second Wednesday of the month at St. Vitus School, Panel Room, at 7:30' p. rrt. — All Slovenian doctors in greater Cleveland area to examine prospective members. ST. VITUS CHRISTIAN MOTHER’S CLUB 1970-1971 Spiritual Director: Rev. Rudolph Praznik, Principal and Honorary President: Sister Mary Ramon. SND. President: Mrs. Antonio Marchet-ta, 1st Vice President Mrs. John Mivsek, 2nd Vice President Mrs. George Blanc, Recording Secretary Mrs. Edward Ursic, Corresponding Secretary Mrs. Frank Zamlen, Treasurer Mrs. Daniel Clemenee. The meetings are held on the first Wednesday of each month of the school year in the auditorium. ST. VITUS POST 1655, CATHOLIC WAR VETERANS Chaplain, Rev. Rudolph Praznik; Commander, Albin Lipoid; 1st Vice Commander, Dave Telban; 2nd Vice Commander, John Oder: 3rd Vice Icmmander, Vincent Briscar; Treasurer, Joseph Basknvic; Adjutant, Louis Stromsky; Welfare, Frank Godic; Historian, Peter Osenar and William Lipoid; Officer of the Day, Edward Ljubi; Judge Advocate, John Weldon; Medical Officer, Raymond Jasko; 1 yr. Trustee, James Slapnik; 2 yr. Trustee, Elmer Ku-■uar; 3 yr. Trustee Matthew Nousak; Liaison. Officer, George Poprik. Meetings are held every third .'uesday each month in our new Jlubroom, located at 6101 Glass Av Purpose: To guard the rights and irivileges of veterans, protect oui reedom, defend our Faith, help out ,ick and disabled, care for the wtd-;ws and orphans, assist those in iced, aid in youth activities, pronote Americanism and Catholic Ac-don, and to offer Catholic veterans in opportunity to band together for locial and athletic activities. LADIES AUXILIARY ST. VITUS POST 1655 CWV President, Mary Babic; 1st; Vice Pres., Chris Perusek, 2nd Vice’ Pres., Rose PopHkj 3rd Vice Pres., Aggie Briscar; Secretary, Catherine Ostrunic; Soc. Secretary Marcie Mills; Treasurer, Jo Mohorčič; Welf. Off., Irene Totti; Historian Theresa Marie Novšak; Ritual Officer, Vida Tratnik; 3-year Trustee, Theresa Novsak; 1 year Trustee Jo Nousak; and 2 year Trustee, Katherine Schmiedl. Meetings are held every second Wednesday each month in the Vet’s Ciubroom, 6101 Glass Ave. AMERICAN SLOVENE CLUB 6111 St. Clair Ave. Cleveland, O. 44103 President Mrs. Frances Sietz, Yice President Mrs. Josephine Posch, Treasurer Pauline V. Steffner, Recording Secretary F. Terry Hočevar, Corresponding Secfefifty Victoria R. Svete. Meetings held orl (fie first Monday of each month, except July and August, at St. Clair Saving: Association Club Rooms at 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio. ST. MARY - COLLINWOOD P.T.U. 1969-1970 Executive Board: Rev. Victor Tome, moderator, Sister M. Theophane, Principal, Hon. pres.; Mrs. Anthony Opalek, president; Mrs. Stanley Urankar, vice president; Mrs. John Trepal, recording sec’y.; Mrs. Frank Zalar; corresponding secretary' — 531-0205; Mrs. Edward Krann, treasurer. Regular meetings will be held on the second Thursday of each month in the Study Club Room (St. Mary’s) unless otherwise specified. DEMOCRATIC CLUB WARD 32 President John A. Fakult, 1st Vice Pres. Jack A. Banko, 2nd Vice Pres. John Habat, 3rd Vice Pres. Henry Medved, Treasurer Dorothea Skelley, Recording Sec’y. Marie Germovsek, Corres. Sec’y. Rita Morgenthaler, Sgt.-at-Arms Carl Serksnis, Parlamentarian Frank Shea, Historian Henry J. Skelley, Publicity Stanley Trenton, Trustees: Joseph Ferra, Leonard Cervenik, Joseph Muzic, A1 Lipoid, John Prince. Gribbons, Treasurer John P: enik; Auditing Committee: Mary butara, Rose Auuie, Jane Gnboons. Delegate lo S. a. Home cluo a.id S.N. Home Conleronce Franx Zi.o-der. Meetings are held every 2-' Wednesday of Hie month at S. N Home on St. Clair Ave., at 7:30 par. (Before the meeting premiums payable from 6:00 to 7:30 p.m.) Life insurance — All plans availaole :oi the entire family from birth to age 60. Indemnity Benefits — Indemm’'' — sick and operation benefits available to all adult members. Ask secretary for membership application. Enroll your friends in an insurance plan that offers vo. more than a Bank Savings Aeepum No tax involvements at any time Draw .reserve' if needed and still protect your policy ‘ Value in full.” The Western Slavonic Association was founded in 1908 "Solid as the Rockies" •— 147% solvent as per State Insurance Actuary'. Highest annual dividends paid to members yearly. Death Notices BOYCE, CAROLINE (nee Gregorič) — Mother of Frank, Mrs. Jean Fabian, Frances Zgonc, Joseph, Alice Boyce. CROSS, EMILY M. — Wife of Peter, mother of John, Rosemary Butler, daughter of Mary, sister of Ethyl Coynes, Helen Berger, Dorothea Phillips, Norman. Residence at 14706 St. Clair Ave. ERZEN, MARY E. — Daughter of Lawrence, sister of Ladd, Veronica Roche, Frank. Residence at 1007 E. 78 St. FEGURSKY, HELEN E. — Mother of Michafel, sister of Henry, Mary Stinger, William, Chester, Stella, Edward. Residence at 1127 E. 169 St. FOLIN (Ferfolia) DR. JOHN J. — Husband of Katherine (nee Kruthy), father of John J., Robert, Barbara Spittler (Mentor), Rose Marie, brother of Louis L., Frank, Anthony, Stanley, Theresa. Residence at 2459 Charney Rd„ University Hts. GLAVIC,' MARIE S. (nee Sa-lehar) — Daughter of Mary Salehar (nee Paulin), stepmother of Mapy Urgeleit, John W., Robert F., Diane Erne, sister of Josephine .Andros, Raymond j Salehar. Residence at 20530 j Westport Ave. j KUHAR, MARY (nee Lebar) — Wife of Frank, father of Ed-, ward, Emily Zajc, Elmer. Residence at 5311 Bonna Ave. | POLZER, WILLIAM — Husband of Theresa (nee Mauth), (father of Lillian Eierman, William, brother of Rudolph. Residence on Eastover Rd., Lynd-hurst, O. PUNCOH, JOHN — Husband of Mary (nee Cerkvenik), father of Gail Wells, Jane, brother of Cecilia Sibert, Edith Smutko. Residence at 19451 Locherie Ave. ROLIK, AGNES (nee Hegler) — Wife of Anthony, mother of Jim Debelak, Anne, Susan, sister of Jennie Cvar, John, Mary Primožič, Alice Lascola. Residence at 27021 Elinore Ave. SEME, LAWRENCE— Father of Marie Hosta, Frances Hosta, Lawrence Jr., Cecilia Troha, Frank J., Joseph P. Former residence on Cherokee Ave. Late residence at 12405 Bennington Ave. TRDON, MARY (nee Klish) — Mother of Mary Ann For-gette, Lucille Bon terns, Dorothy Brusacoram, sister of Agnes Meadows. W FIRST VISIT TO SLOVENIA' Wines in the Mass with their prayers Canyon Map Phoenix— Accurate mapping of the Grand Canyon was not completed until 1923, MODERN CRUSADERS NO. 45 ADZ President Edward Budnar, Vice President Jane Novak, Secretary & Treasurer Stephanie Segulin, 1910 Rosemont Rd. E. Cleveland O. 44112. Phone 681-5379, Recording Secretary Josephine Minillo, Auditors. Theresa Skur. Helen Bacher, Elsie O’Hara. Meetings are held the 3rd Wednesday of each month at 7:30 p.m. in Waterloo Hall. DON’T LET YOUR NEIGHBOR OUTSHINE YOU! that despite the government, Jesus Christ is King! Numerous priests and laymen told me of the horrible oppres- (continuation) By Joann Birsa | As we all know, Slovenia is1 and beautiful congregational Slovenian schools operate in world-renowned for her wines singing. Rhythmic ringing of two full five-hour sessions per and other “spirits.” It is always ’ church bells throughout the day day, with different teachers, but a treat here in America to taste and countless roadside shrines using the same building for both good Šipon or slivovka. But the1 and crucifixes (all well main-sessions. Such a system not only pure, natural wines and bran-j tained), serve to show that God allows for the accommodation dies to be had right from the is alive and well in Slovenia, of a “double” number of stu- farm are unbeatable anywhere, dents, but also eliminates the It seemed to me that each glass necessity of serving hot lunches of wine was better than the last, at school. j The home-made slivovka and Slovenia’s cleanliness is im- tropinovec might well be com-1 ^ion, even imprisonment and mediately apparent to the visi- pared to American “moonshine”,; torture, they endured because tor. There is no litter of beer except that in Slovenia il 's10f their Faith following World bottles, paper and other trash legal to make whatever you v/ar II. Many good people were to be found anywhere. And, want, as much as you want, as forced to flee, while others virtually every inch of usable strong as you want. Most of the stayed behind to suffer greatly, land is used practically. I saw people I met don’t regard it as GRADUALLY they related, no empty lots full of weeds and liquor, but as medicine — a me-other junk. Though there is dicine potent enough to cure some pollution from industrial any ailment that might come and human wastes (notably the along. Indeed, most of it is so River Ljubljanica), it seems to powerful that one small glassful me the people are much more eliminates the need for tranqui-careful than we are to conserve lizers or sleeping pills; and any what natural resources they disease hoping to survive will have. Joseph Gornick retails Sf. Clair neighborhood (Continued from Page 7) and few of them. I remember when White Motor Co. manufactured automobiles and each car was road tested at least fifty miles before the purchaser received it. How can I forget those days? They were rough for some of the people. In addition to the language barrier, there was no relief or welfare and no pensions of any kind. Foodstuffs were purchased on “kredit”. Many bills are still unpaid. Still, many got along. THAT GENERATION pre- turn around and run as soon as ' you reach for the bottle. Religion The deep, almost universal, Catholic faith of Slovenia’s people impressed me greatly. If we just think of all the suffering our people have endured, of how many attempts have been made to destroy them and their faith with them, it is a miracle that the Church survives in Slovenia. It not only survives; it is flourishing. In 1970, some 50 young Slovenians were ordained to the priesthood, compared with five in Denver. Though, at present rates of growth, it will take another ten years to fill all the the oppression eased, until now, for about five years, the Church has had complete freedom to carry on its Christian mission. All we can hope and pray for is that our people in the homeland are not being lulled into a false sense of security — that for some malicious political reason, another attempt to destroy their love of God will not be made. Let the Church in Slovenia continue to grow and set a good example tor Catholics all over the world to follow! (To be continued) Goiter Treatment Boston — Goiters were recognized as a human affliction 2,000 years ago and were treated by sea salt, eaten and applied ex-cernally. FIGHT WIITH LIGHT! Accordion for sale The Stradivarius of the accor-vacancies left by World War II,' dions, Mervar’s Finest—Mother- is final. All other checks will be returned. L. Weintraub, 1735 Donwell Dr. South Euclid, O. 44121 the Vatican is putting increased of-pearl inlay, four-row button pressure on the Slovenian bish- key. Best bid over $500. 10 /o pared for the long winter , ops tQ send its “abundance” of i Certified check or money order, months ahead. Those days were 1 priests out as missionaries. ) My decision as to successful bid oldfashioned winters. Most jn recen^ years, many of Slo-homes stocked up, and in our venja>s churches have been rehome we had a fifty gallon bar- novated _ not to destroy their rel of homemade sauerkraut, beauty with “modern» ideas -crocks of pickled turnips, and but to enhance the beauty that many bags of potatoes. This hag existed for centuries. Most food took care of the family st-^ have the main altar, with needs. Our daily menu was gorgeous statues and wood carv-“žgance” corn meal mush every ings Beautiful hand-made lace morning with coffee and on doths and fresh fi0Wers adorn Fridays with milk. We had lhe altars plenty of neck bones, kraut and 0utsiden; may think that potatoes. Plenty ol soup was I religion in Yug0slayja is only always on .hand.' Oh, I almost ^ tbe Qjd and outcast. Not so. lorgot, always a little bit saved l found cven dai]y Masses to be for grapes. Hardly anyone was ^ attended by people of an WESTERN SLAVONIC ASSOC. (Zapadna slovanska zveza) ST. CATHERINE LODGE NO. 29 President Johanna V. Mervar. Vice President Christine Zivoder, Secretary Florence Straub, 171 E. 264 St., Euclid, O. 44132, phone 732-8583, Recording Secretary Albin Important ftetiso To A!i Lodges and Qlufcs Many local and out of town clubs and lodges run a regular monthly ad in our newspaper containing all such information as: Names of officers, time and place of meetings, etc. This lodge roster is published once or twice a month. The price is $12 per year, which is low considering the service it renders your group. Lodges which run such ads usually get free publicity announcing their meetings and other similar short notices. Yearly meetings are usually held during December. We suggest that all lodges and clubs vote for this monthly ad. without “vino” in those days. I remember where now stands the St. Clair Recreation Center. It was formerly Shaw’s Livery Stable. To the west was “Hosta” the Slovenian blacksmith. The Zak funeral home was for-' merly the Ziehm funeral home. Ziehm operated a horse drawn ambulance. Hardly a day passed when you would not hear the clanging of hooves going to J some factory near by to take the injured to the hospitals. Devices of safety in the plants were unheard of. When people’ needed counseling they went to these old timers for advice; John Gornik who operated the men’s store across the street from the old Norwood Theater. (The Gornik sons have continued the men’s store and also expanded to women’s apparel at East 222nd and Lake Shore Blvd., in Euclid, O.) Louis Pirc, editor of the Ameriška Domovina. Anton Grdina, funeral director. James Debevec, later the editor of Ameriška Domovina. All of the above mentioned are deceased and they contributed considerably to assist people in their problems no matter what. These are some of the days gone by that I remember. There are probably more facts, someone else might like to report! Joseph Gornick Euclid, Ohio ages. They actively take part GRDINA FUNERAL HOMES 1053 East 62 St 431-2088 17010 Lake Shore Blvd- 531-6300 GRDINA FURNITURE STORE 15301 Waterloo Road 531-1235 A Christmas Gift That Will Last All Year Do you have a relative or friend who doesn’t get the American Home? Why not make someone happy all year? For someone who can read Slovenian, you can order the daily for $16 per year, but if you have someone, like a soldier, for instance, who would enjoy reading our English section, you can order just the Friday edition for $5.00 for all year. Wc will send a Christmas card and notify the new subscriber that it is a Christmas gift from you. Just fill out the coupon below and enclose the money with the address of the new subscriber. COUPON_________________________ AMERICAN HOME PUBLISHING CO-6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Please send the American Home as my Christmas gift to: Name Address ......................... City ........ For this gift I enclose $> My name is My address Is rity —i ••••••••••••• Zone.......... State.. Zone State.... NO'. 244 VI MA AW6WCANI IN tFifetff’ m m&j National and International Circulation CLEVELAND OHIO, FRIDAY MORNING. DECEMBER 13, 1970 StOVCNiAM ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII DRUGI DEL — SECTION II Praznovanje rojstva Gospodovega Praznovanje božičnega praznika je danes tako ukoreninjeno pri vseh krščanskih narodih, da pride malokomu na misel njegov zgodovinski izvor. V prvih časih Cerkev še ni obhajala praznika rojstva Gospodovega. Tri stoletja so minila od utelešenja v Betlehemu, preden je krščanski svet začel obhajati najprisrč-nejši praznik v letu. Prvi cerkveni očetje in zgodovinarji si namreč niso bili edini glede točnega dneva Kristusovega rojstva. Nekateri so iskali ta dan že v mesecu novembru, drugi so ga pa prenesli- celo v marec. Klement Aleksandrijski je računal, da se je Kristus rodil 194 let, 1 mesec in 13 dni pred smrtjo rimskega cesarja Komoda. Po njegovih računih bi torej padel božič ali rojstvo Gospodovo na 18. november ali tam okrog. Menihi bazilijanci so na podlagi svojega štetja obhajali praznik rojstva in krščevanja 11. ali 12. dan v mesecu Tybi ali v našem januarju. Božič je pri njih prišel na 6. ali 11. januar. Velikonočni kanon Hipolitov pa prenaša ta datum na dan 25. mar; približno enako tudi staro štetje, znano pod imenom “De Pascha computus’’ (O računanju Velike noči). Različna mnenja, kateri dan naj velja kot rojstni dan našega Gospoda, so bila tudi vzrok, da V prvih stoletjih Cerkve božič še ni bil vpeljan kot praznik Marsikatere krščanske občine so ga začele obhajati okrog leta 235, a še vedno ob različnih dnevih. šele papež Libenj je določil leta 354, naj se spomin rojstva Gospodovega obhaja kot splošni cerkveni praznik na dan 25. decembra. Vzhodna Cerkev se je pa še vedno držala 6. januarja. Božič kot praznik je uvedla šele proti koncu 4. stoletja. Približno v isti dobi so se ga oprijeli tudi v Španiji in severni Ita-liji. Obstajala pa je še neka razlika. V Antiohiji in v Aleksandriji, ki sta bila prva dva odlična cerkvena patriarhata, zo združevali praznik rojstva in praznik razglašanja. Oba so obhajali S- januarja. Praznik razglašanja Gospodo-vega so vpeljali potem, ko se je božič že povsod praznoval. Prvotno ime epifania prihaja iz firške besede epifanio, to je prikažem se. V korenu tiči osnova l°s in luč. Pomen besede epi-fania je torej praznik luči božje. Bot praznik svetih treh kraljev le pa menda prišel iz Galije, današnje Francije, in se je kot bo-Bč razširil med vsemi krščanskimi narodi, ki najbolj v bo-Žičnem času čustveno doživljajo Učlovečenje večne Besede. ------o------ Božična Deleče sveto, Deleče lepo, kaj se okrog tebe godi, ovčke se zbirajo, otroci nabirajo dračja za mrzle noči. Detece lepo, Detece sveto, *«naj je burja in sneg, ovčke te grejejo, zvezde se smejejo, Poln pastirjev je breg. Detece sveto, Detece lepo, roke ljubeče razpri, nas blagoslovi, srečo ponovi Svete, presvete noči. M. Jakopič “DETE NAM JE ROJENO IN SIN NAM JE DAN, NA NJEGOVIH RAMAH JE VLADARSTVO, NJEGOVO IME BO: ČUDOVITI, MODRI, MOČNI, OČE PRIHODNJEGA VEKA, KRALJ MIRU.” 'V uv ♦ p'’',. S ■■■r- ■ 'A- i : -xiift.' ,v ; ‘ vV v "■ ■ 1 K > '4, '• ■ ^2 '■ » ---r ■ • 'V' ..' : V V , ■' V ' iy"'':' .*'V!?f- •• ■ ' A; ‘ rA ' V-AVč" : ■ « m - / i : A ^ ' V ’ G - . ■’ , " ? Y f , . ■ ■ • • ..F"'? . / ; • .... ■ • -.Vi-M . '■ 'AVV\ ■■ 1 As .' 7 , 'i •■'7 r.-, t. V' 'AN ■ • ■ T : ' i /L r. Sr, >w,\ \ ‘/•E .f v v v k/' '-.v Tiste dni je od cesarja Avgusta izšlo povelje, naj se popiše ves svet. To prvo popisovanje se je vršilo, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In hodili so se vsi popisovat, vsak v svoje mesto. Šel je torej tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki imenuje Betlehem — bil je namreč iz hiše rodovine Davidove — da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, se ji je dopolnil čas poroda. In porodila je sina prvorojenca, ga povila v se in plenice in položila v jasli, prostora v prenočišču. ker zanju ni bilo V prav tistem kraju pa so pastirji, prenočevali pod milim nebom in bili na nočnih stražah pri svoji čredi. In glej, angel Gospodov je pristopil k njim in svetloba Gospodova jih je ob-svetila in silno so se prestrašili. Angel jim je rekel; “Ne bojte se, zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod. In to vam bo znamenje: Našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno.” In v hipu je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in govorili: “Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji.” (Lk 2, 1—14) SSS^SK* Tvoj Sin Koliko je nocoj vrvenja, koliko senc, ki nas pehajo med drenjajoče se ljudi, pred okna blagovnic, veletrgovin. Mi.no je šel popptnik tih, ob njem Žena in z obema Sin . . . Tiho gredo skozi sejmišče, sami so, nihče jih ne pozna, nihče jim ne reče besede, pozdrava ne da; vse drvi, se žene za zlatom, ki slepi, oči nas vseh, srca premnogih ljudi. Popotniki trije utonili so v noč . . . Kdo bi jim branil, široka je cesta in Bog z njimi! V predmestje gredo, morda se je že prižgala luč vse večja, močnejša od teh na vogalih trgovin. In Mati je rekla Očetu: Tvoj Sin! Dopolnil se je čas. Že pastirji ženo ovce. K Sinu v hlev jih ženo: v poklon, pred noge. Sam tavam za njimi, bom našel še ob pravem času stezo, bom našel hlev, Sina z Materjo? M. Jakopič ------o----— Kako je nastala “Sveta noče” Na sveti večer leta 1818 je potoval mladi duhovnik Jožef Mohr iz Oberndorfa na Salzburškem v Arnsdorf k svojemu pjijatelju organistu Francu Gru-oerju, ki ga je povabil, da bi skupno praznovala božične praznike. Mladi, pesniško navdahnjeni Mohr je čutil v ^ebi svečano razpoloženje ob pogledu na zasnežene planine, katere je čarobno razsvetljevala polna luna. -v-sionjen na popotniško palico w pledal na v podnožju hriba ležečo vasico, kamor je bil na- ciljen. Pravkar so se začele svetlikati lučke po z debelim snegom pokritih hišah. V dno ciuse je ganil ta pogled poetičnega moža in zazdelo se mu je, da gleda pod seboj Betlehem, v duhu vidi hlevček, v njem jaslice z Božjim Detetom, njegovo Materjo in sv. Jožefom. Zdi se n.u, aa se bližajo bornemu hlev-cu betlehemski pastirji, a v višavah čuje angelske glasove. Ves prevzet od tolike miline, je duhovnik Mohr podvizal korake, da bi prišel čimprej do svojega prijatelja, ki ga je sprejel z nepopisnim veseljem. Jožef Mohr jc našel tam več znancev, med njimi tudi zaradi petja po vsej Ziljski dolini slovečo Strasser-jevo družino. Ko je organist Gruber pripravljal v sosedni sobi skromno večerjo, tedaj je sedel utrujeni Mohr k pisalni mizi ter napisal pesmico, katero je izročil pri večerji svojemu prijatelju Gruberju rekoč: “Sprejmi te verze kot božično darilo, z njimi pa tudi čustva, ki mi napeljujejo srce na današnji sveti večer.” Gruber je na glas prečital pesem ter se ves prevzet notranjega zadovoljstva zahvalil prijatelju za nam vsem znane stihe božične pesmi “Sveta noč, blažena noč.” Se tisti večer je nadarjeni Gruber prelil mehke verze v čudovito božično melodijo, da si lepše ne moremo misliti. Že |nad stosedemdeset let se prepe-! va “Sveta noč” po vsem svetu. mmmmmMiiJMi VESEL BOŽIČ VSEM SREČNO NOVO LETO JAMES A. SLAPNIK, JR. FLORIST - CVETLIČAR j 6620 St. Clair Avenue HEnderson 1-8824| BEST WISHES FOR A MERRY CHRISTMAS SEASON AND HAPPY NEW YEAR TO ALL OUR CUSTOMERS AND FRIENDS! HUTCH'S GARAGE 1109 East 61 Street — Tel.: HE 1-2988 Splošna popravila avtomobilov, motorjev za čolne, motornih kosilnih strojev. General repairs service: carburetors, ignition, outboard, power mowers, all automobile repairs. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN PRAV SREČNO NOVO LETO VSEM OBISKOVALCEM NAŠE GARAŽE IN PRIJATELJEM. ZA DOBRA VINA SE OGLASITE PRI BOZEGLAV'S TAVERN 6010 St. Clair Avenue WINE - LIQUOR - BEER 1125 E. 60 St. MERRY CHRISTMAS AND A MOST HAPPY NEW YEAR! Ši J VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM! Phone EN 1-8606 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU ŽELITA CHICKIE & EDDIE ABE, lastnika MAPLE LANES 6918 St. Clair Avenue Phone: 361 - 8698 • LIQUOR • WINE • BOWLING • VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VOŠČI Eddie Turk's Service MOTOR TUNE-UP TIRES - BATTERIES - BRAKE SERVICE Corner E. 61st and St. Clair Ave. ENdicott 1-9140 Cleveland, Ohio WE GIVE EAGLE STAMPS IGNACIJ in ALENKA HREN voščita vsem sorodnikom, prijateljem in znancem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! JOS. MELAHER MEN'S WEAR SLOVENSKA TRGOVINA MOŠKIH OBLAČIL 6205 St. Clair Avc. — Phone: 861-4349 NAŠIM ODJEMALCEM IN VSEM DRAGIM ROJAKOM ŽELIVA VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU. JOŽE IN MARIJA MELAHER moške hlače in jopiči, športna in delovna oblačila, osebno perilo za može in fante, klobuki, kape, rokavice, nogavice, vse za moško gai’derobo 'SVETLE SO ZVEZDICE, TEMNA JE NOČ’ Zares so bile zvezdice svetle — napovedi Odrešenikovega prihoda so bile pogostne. Prerok za prerokom med Izraelci ga je napovedoval. Tudi med pogani se je dalo zaslediti neko pričakovanje. Pesniki so slutili, da mora priti nekdo, ki je “napovedan.” Bile so “zvezdice” — kako lepo jih je zadela koroška božična! A naj bodo zvezde še tako svetle, nočne teme ne uženejo, umakne se samo vse večji svetlobi. Treba je bilo čakati, čakati. Večja svetloba, Luč sveta, je odlašala prihod, dokler ne prizvon-klja “polnost časov.” V to predbožično čakanje se je zamislil koroški narodni pesnik, zapisal je prvo vrstico. Ni se ustavljal pri tem čakanju, ni snoval naprej kot znana adventna: Milo so ljudje zdih’vali, v grehih in temi ječali — ne, zanj je božič že tu, kar brez odldašanja pohiti v drugo vrstico pesmi: “da bi Marij'a prižgala nam luč!” Zgodilo se je v Betlehemu. V težkih preizkušnjah je moralo človeštvo dozoreti, da je bilo vredno sprejeti Kristusa, Luč sveta. Marija je prižgala to Luč, po njej je Bog poslal svojega Sina, da užene na svetu temo, ki je legla nanj po izgubljeni luči božjega življenja v človeških dušah. Dokler človek sledi tej luči, raste in si ohranja življenje. Luč s Betlehema prinaša človeštvu rnir, ki ga svet ne more dati. In vendar je danes še toliko teme na zemlji ... i “Njegovi ga niso sprejeli.” Ob tej skrivnosti je obstal nekoč rajni škof Rožman. Napisal ,je za neki božič tako: Odrešenik ni bil sprejet od tistega ljudstva, katerega je Bog tisoč let in pol nanj pripravljal. Zakoniti predstavniki izvoljenega ljudstva so ga odklonili, zato ga ljudstvo v celoti ni sprejelo. Po človeško sodim: Ako bi bili Judje s svojimi voditelji v celoti sprejeli Kristusa, bi pri njihovi dokazani ozkosti in nevoščljivosti do poganov bilo nevarno, da ostane krščanstvo zgolj judovska vera, ne pa vesoljna, za vse različne narode sveta ... Povedal je Judom sv. Pavel: “Vam je bilo treba najprej oznaniti besedo božjo; ker jo pa zametujete in se imate za nevredne večnega življenja, glejte, obrnemo se k poganom ...” Narod za narodom je z veseljem sprejemal Luč, ki je pri-sijala iz Betlehema. Tudi Slovenci smo bili med njimi. Od Gospe svete in od solunskih blagovestnikov je prihajala med naše prednike beseda evangelija. Dolga stoletja je svetila vsemu narodu. Tako še danes. Sveti večer Stanka Janežiča Razmišlja in pesnikuje: Od-kropili smo in odmolili. Vonj po mladem brinju žlahtni prostore. Drevesce v kotu še vedno z mahom šepeta o svobodi v gozdu, o tišini in mrazu v temnih nočeh in o snegu. Ko postavimo prve pastirje in ovčke pred hle-vec, vdano umolkne. Marija in Jožef pripotujeta s trudnim smehljajem na ustnah. Jezušček Novorojenec se zaupno smehlja in blagoslavlja. Zdaj je vse v lučkah. Sveta noč, blažena noč! Vse stvari pojejo z nami. Izpod neba nenehoma tiho in mehko sneži. < Jaslice v Bogkovem kotu Zgodovinar piše: Navada postavljati jaslice v cerkvah in po domovih je že zelo stara. Ni pa mogoče natančno ugotoviti, kje in kdaj se je ta navada začela. Vsekakor zelo lepo izraža vero krščanskega ljudstva v učlovečenje božjega Sina. Včasih so trdili, da je treba začetek jaslic pripisati sv. Frančišku Asiškemu. On je namreč v božični noči leta 1223 spremenil gozdno votlino v hlevček z volom in oslom in osebami sv. Družine. Tam je duhovnik opravil polnočno službo božjo, Frančišek je pa pridigal. Frančiškova zamisel je bila res lepa in je odgovarjala čutu tedanjega človeka, ki je rad u-prizarjal liturgične verske igre. Prizor v Frančiškovi votlini je bil izraz upodabljajoče in dramatične umetnosti, ki je tedaj cvetela. Slovenski kraji so dobili jaslice od južnih in severnih sosedov. Sprejeli so jih pa tako radi, da si skoraj ne moremo predstavljati, da niso zrasle na slovenskih tleh. Dobile so pa pri nas poseben — slovenski — značaj. Prava katastrofa bi bila, če bi se naenkrat ne smatrali več za vredne večnega življenja. Ce bi nam Betlehem s svojo skrivnostjo nehal biti luč na poti življenja. Ali naj še mi podpremo temo na zemlji, ki je zaradi človekove trdovratnosti Betlehem še ni mogel pregnati? Ni vse zlato ... Ali more biti božič brez Boga? Napisal je nekdo: Tudi svet, ki obhaja božič brez Boga, se razživlja v razsvetljavi, v razveseljevanju, v kupovanju in razdajanju daril, v izrazih ljubezni in voščil. Škoda le, da pozablja, da ima vse to krščanske korenine. Na prvo sveto noč je prišla z neba svetloba, angel je oznanjal radost in veselje, pastirci so hiteli iskat j Dete, da mu izkažejo ljubezen in ga obdarijo. Današnjemu božiču so premnogi vzeli Boga, zato so razsvetljava, veseljačenje, obdarovanje in voščila brez korenin. Niso iz jaslic, niso iz Betlehema, kakor bi morala biti. Koliko milijonov dolarjev se izda za darila tistim, ki niso potrebni. Koliko milijonov potrebnih bo prav na sveti večer stradalo — stradalo kruha in ljubezni. Vpišimo se v društvo tistih, ki so si vzeli za nalogo: pokristjaniti božič! I Božič v domovini Pisala je “Družina” pred leti: Nikjer ni shojenih poti. Večer je tih in sneg se vanj vsiplje. Pesem zvonov je skoraj neslišna. Prihaja od daleč in se izgublja v daljavo. Uspavanko pojo zvonovi, sneg pa pada, pada često brez glasu. Drevje odeva v mehko odejo in domačije spreminja v bela svetišča. Vonj po kadilu leži nad vasjo. Nocoj ni nič v naših srcih sovraštva. Odprla so se ljubezni in sprejela vase skrivnost svete noči. Vsi domovi so postali Betlehem, zato je v naših srcih in nad našimi krovi vonj po kadilu. Božja Družina je ostala pri nas, komaj rojeno Dete se je nasmeh' nilo... Na zemlji je sveta noč. Bog nam je v podobi nebogljenega otroka prinesel odrešenje. Srca so mu vdana in mu pojo božično pesem. Nocoj med nami ni izdajalcev, nocoj še ne vemo, da bo to Dete nekoč dobilo Judežev poljub. Božja Mati se sklanja na Dete in vse je dobro, vse svetlo. Njena ljubezen nam varuje Boga, da bi ostal med nami. O, Mati, pobožaj ga z varno roko! Sveti večer je in vonj po kadilu. Nikjer ril shojenih potov. Večer je tih in sneg se vanj vsiplje. M. Danes začnem, Gospod Leta minevajo, leta začenjajo; vedno zopet 3G5 dni in 365 krat Tvoje vprašanje: “Začneš danes?” Gospod, Ti si me vprašal, Ti si mi rekel: “Hočem te samo za sebe. Še danes!” Vsakokrat v 365 dneh imam vedno isti odgovor: “Danes imam druge skrbi. Pridi jutri!” In naslednji dan? Moram delati, moram brati, denar služiti in trošiti. “Danes,” sem rekel, “nimam časa, nisem razpoložen, manjka mi poguma in priložnosti. Danes ne tvegam začeti samo v Tebi popolnoma živeti, Tvoj križ nositi. Jutri, morda jutri!” Gospod, kako naj povem, kako naj priznam, kar sem storil?! Ponudim Ti: Molitev, miloščino, obisk cerkva, da bi se osvobodil Tvojih zahtev: Tebi popolnoma vdan biti, v Tebi popolnoma živeti. Gospod, hočem Ti služiti, ampak samo včasih; hočem Ti slediti, ampak ne vedno; hočem Tvoj križ nositi, ampak naj ne bo pretežak; hočem žrtvovati, ampak ne sebe; hočem ljubiti, ampak ne preveč; hočem začeti, ampak šele jutri. Gospod, Tvoj pritisk še ni pojenjal, še vedno vprašujejo Tvoja usta: “Začneš danes?” Odpusti, Gospod, kar sem storil, sedaj Ti ponudim: Svoje življenje, samega sebe; Tebi hočem služiti, Tebi slediti, Tvoj križ nositi; Ljubiti Te iz vsega srca, iz vse duše. Danes hočem začeti. Danes — ne jutri! M. H. MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR FROM DEMSHAR & SONS, INC. 22034 Lake Shore Blvd. Tel.: 731-4770 Bogata izbira slovenskih in hrvaftih gramofonskih plošč: URE 9:30 to S:30 dnevno razen nedelj ob božičnem čas Imamo tudi najnovejše, izvrstne izdelke Jugoton: Titanic, Popevke, Triglav, Le urno, le urno obrni pete instrumentalni, trio, Lojze Slak, izbor dolenjskih in štajerskih, Imamo vse avsenikove plošče Imamo veliko izbiro od Ed Kenik Slovenske narodne, petje s spremljavo muzike, Boris Frank, Po slovenski deželi, 10 narodnih, petje s harmoniko, Božične pesmi Slovenskega okteta in tudi rev- Nace Berana Izvrstna izbira polk na zvočnih trakovih Inismo najv@čjc zalega polka-graiRofanskiii plošč v seveda-vzhodsiem Ohm, T.V. APARATI MAGNA VOX IN STEREO PHONOGRAPH — FOTOAPARATI, PRIMOCKI IN MATERIJAL ZA FOTOGRAFIRANJE VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM DA BI BLAGODEJEN MIR IN SREČA VLADALA V VAŠIH DOMOVIH IN VAŠIH SRCIH MED BOŽIČNIMI PRAZNIKI UST V LETU 1971, da bi potovali vedno prijetno in udobno, da bi radostni uživali naravne krasote Slovenije, morja in neba ter vseh krajev, ki jih boste obiskovali VAM IZ VSEGA SRCA ŽELITA lastnika najstarejše slovenske potniške pisarne KOLLANDiER WORLD TRAVEL !IC. 589 East 185 Street - tel.: 531-1082 in 6419 St. Clair Avenue - tel.: 431-4148 mu. m mbs. mm blunder EDMUND J. TURK CLAN MESTNEGA SVETA - 23 WARD-COUNCILMAN 6411 St. Clair Ave. EX 1-3333 VOSCi VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM, POSEBNO VSEM MEŠČANOM V 23. VARDI, PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER VELIKO SREČE, ZADOVOLJNOSTI IN NOVIH USPEHOV V NOVEM LETU. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VOŠČIJO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM LASTNIKI IN USLUŽBENCI RUDY'S QUALITY MEATS DVE MESNICI 6706 St. Clair Avenue 881-0871 31728 Vine Street, Willowick 943-5490 • EUROPE TRAVEL SERVICE | 759 East 185 Street 486-3773 Cleveland 19, Ohio ^ VSEM NAŠIM KLIJENTOM IN PRIJATELJEM ^ ŽELIMO VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE & PRAZNIKE TER VSO SREČO V NOVEM LETU ^ Urejujemo potovanja v domovino in ostalo Evropo -Po vseh kontinentih in po Amerikah - Po zraku, po morjih in po suhem - Pošiljanje daril in urejevanje 5$ dokumentov - Potovanja svojcev iz domovine v Ameriko na obiske in za stalno naselitev - Postrežemo - govorimo & in pišemo tudi v jeziku Vaše rojstne domovine - j|» Pridemo tudi na dom. JEROME A. BRENTAR, lastnik ^ OPERATED AND MANAGED BY THE SONS OF RUDOLPH AND AGNES BUKOVEC BEST WISHES FOR THE HOLIDAY SEASON FROM THE MANAGEMENT & EMPLOYEES EMILEE'S BEAUTY SALON 6128 Glass Ave. Cleveland, O. 44103 VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO Tel.: 881-6480 EMILEE JENKO 2W> * 60 m A. GRDINA & SONS INC, VES ELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU ŽELIMO PRIJATELJEM IN 'ZNANCEM, POSEBNO' TISTIM, KI NAM POKLANJAJO SVOJE ZAUPANJE, SO Z NAMI V 'POSLOVNIH ZVEZAH IN SE POSLUŽUJEJO NAŠIH PODJETIJ: GRDIfNA LAKESHORE FUNERAL HOME 17010 Lakcshore Blvd. Telephone: 531-6300 GRDINA FURNITURE 15301 Waterloo Road Telephone 531-1235 GRDINA ST CLAIR FUNERAL HOME 1053 East 62nd Street Telephone 431-2088 GRDINA RECREATION 6017 St. Clair Avc. Telephone: 361-9398 ANTHONY J. GRDINA, president GOLUB FUNERAL HOME '4703 Superior Ave. EXpress 1-0357 Ivan Cankar: Na peči Peace on earth and good will toward men! ^ Ig Merry Christmas! Happy New Year! an/ m EMIL J. GOLUB GEORGE KOENIG f ____________________________________I LOUIS ZIGMUND || lastnik ZIGMUND'S 1 DELICATESSEN 1048 E. 76th St., vogal Korman Ave. ENdicott 1-6094 DRAGIM PRIJATELJEM IN NAŠIM ODJEMALCEM ŽELIMO KAR NAJBOLJ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU. V zalogi vino in pivo. — Pripeljemo tudi na dom. Petero jih je bilo, dvoje fantov in troje deklet. Vsi drobni, bledikasti, ozkolični; svetle oči so gledale kakor iz sanj. Sedeli so v kotu na široki peči, tesno drug ob drugem. Sami so bili; v prostrani, skoraj prazni izbi je bil mrak. “Pogovarjajmo se!” “Najprej o prešcah!” Govorili so šepetaje, počasi, drug za drugim, kakor ob molitvi; še spogledali se niso, ne' ganili. Tiho, po prstih so prihajale-sanje. Ob vernih dušah je. Prelepo jesensko jutro se drami; bele megle se vzdigajo, plavajo počasi od holma do holma, vzpno se proti nebu ter utonejo v jasnini; njih uboga dušica, bel oblak, plava samotna — barčica na neizmernem morju. Pred hišo stoje sosedovi in kličejo. Malhe čez ramo, na veselo pot! Kakor v samo sonce gre, kakor v sama nebesa; zložno se vije pot vkreber, med vrhovi in senožeti; tam pisana hišica, ki se prijazno smehlja izza jablan; tam bela, napol gosposka hiša, ki gleda visoko in prazniško z. zelenimi okni ter pravi: “Prešco boš dobil, lepo pečeno, rumeno in hrustavo; tudi boš dobil hrušk in krhljev, morda še kozarec jabolčnika povrhu; ali če si obut, si čevlje obriši, če si bos, si noge umij v travi, preden prestopiš ta lepi prag!” — Zmerom dalje, iz rebri v reber, s hriba v dolino, od hišice do hišice, in malha se čudečo polni. Komaj stoje v veži, komaj zmolijo kratek očenaš za verne duše, se prikaže prijazna gospodinja in prinese v predpasniku vsega obilo. “Nate, otroci!” — Ka'kb blagi so ljudje, od sonca obžarjeni in od dobrote božje! Vrh hriba počivajo, pod koša- tam je bogastvo, je samo večno veselje. In v srcih vseh se je oglasilo, je tiho odgovorilo: “Pojdimo!” Kar po klancih, kar čez travnike, po kolovozih preko njih, naravnost, kamor kažejo oči . . . Umolknili so. Izba je bila temna in tiha — kakor globoko brezno pod njimi. Molčali so dolgo in se niso spogledali. “Zdaj o božiču!” “O božiču!” Stisnila sta se tesneje drug k drugemu. Zunaj stoji zima v kožuhu in mežika smehljaje skozi okno. Trije dnevi so še do Svetega večera; na delo je treba za jaslice. Vidva v hrib po mah; vidva režita in lepita pisane podobe, štalico, sveto družino, svete tri se vzdrami, vzdigne se, gre samo, visoko, visoko, vse polno sreče, ki ji ni mere ne imena. Luči trepečejo v dišavah, ki se vijejo kakor bela megla proti stropu; kor odpeva oltarju, ena sama radostna pesem, ki se razlega iz daljave v daljavo. Pred štalico kleče pastirji in prepevajo; visoko nad njimi sveti mirno zvezda repatica. Noč je svetla kakor dan; vse teme so ugasnile. Nič več skrbi, nič več žalosti. Nič več ne joka mati, kadar kleči zvečer pred posteljo . . . Umolknili so in se niso spogledali. “Zdaj o Veliki noči!” “O Veliki noči!” Zapihal je veter, vrtovi so vztrepetali in so vzbrsteli. Od vseh strani potrkava, od vseh holmov in hribov in ves svet je pesem. Ceste so bele in čiste, kakor umite; hiše se svetijo in se smejejo. Sonce je visoko in kralje, pastirje in ovce; ti, ki si I veliko, vse žarko nebo trepeče največji, pa naslikaj pisan prt, da bo tako lep kakor lani in ga pride gledat vsa soseščina! Jaslice stoje v kotu, velike in svetle, kakor kapelica. Zvečer, kadar gori samo rdeča lučka pred njimi in je vse tiho, prihajajo po prstih, postavijo mizo pred jaslice in polagajo pred štalico rozine in orehe: za Jezusa, ki je ubog in lačen. Ponoči, kadar spe vsi in nihče ne vidi in ne sliši in je zunaj sneg, vstane Marija . . . “Jaz sem slišal . . . Zbudil sem se, pa je šumelo, kakor da bi kdo hodil in luč pred štalico je močno svetila . . .” “Kaj si videl?” “Kako bi gledal . . . Marijo? Zaprl sem oči in sem molil. Strah pa me ni nič bilo . . .” “Jaz pa sem videl angela, ki je molil pred jaslicami.” “Kakšen je bil?” “Ko je odmolil, je šla luč, okrogla in svetla kakor sekira, vse po izbi in skozi okno proti nebu; med zvezde je šla . . .” Od Svetega Pavla zvoni; daleč se razlega pesem v zimo in v njegovi luči. V žalosti sami, če na sam veliki petek je srce polno veselega pričakovanja. Kar je bilo hudega, daleč je. Le še en dan, le še par kratkih ur — pesem se vzdigne glasnejša in slavnejša, plane vriskajoča proti nebu . . . O dragi, o bratje, ljubi, kaj se nam ni le sanjalo o žalosti, o solzah, o lakoti? — Tiho in počasi je stopila mati v izbo. Takrat so umolknili in so se spogledali . . . Moj Bog, kolika strahota! Kje so. kam so se izgubili? Kakor da je bila pest udarila mednje — razbegli so se. utonili v noč, ne križ ne kamen ne priča o njih trpljenju. — VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM NAROČNIKOM, ODJEMALCEM IN DRUGIM ROJAKOM MIHA SRŠEN SHOE REPAIR 7208Vz ST. CLAIR AVENUE V SREDAH CELI DAN ZAPRTO MIHCIC CAFE 7114 St. Clair Ave. Telephone: EN 1-9359 je sneg; kadar se uda tenka ledena skorja, se pogrezne noga tim hrastom, ter preštevajo svo- noč. Blizu je polnočnica. Zunaj je bogastvo. Na vse strani se v sončne daljave razpenja svet. Oči strme, do kolena. Nobena hiša ni tem-srce je vse majhno in plaho od radosti, od čudnega koprnenja. Vzdignil bi se človek, razprostrl bi roke in bi pojetel daleč, daleč — ta luč, ki je v zraku, bi ga sama nosila . . . Kaj se beli tam na; okno do okna, luč do luči. Vrata se odpirajo tu, tam; skoraj že gre procesija po belem snegu; pod belim nebom, še be-lejšimi zvezdami. Tisti, ki so prišli iz daljnih krajev, nosijo na obzorju? Zasveti se, ugasne,' svetilke in mahajo z njimi, ka-zasveti se; v belini še belejša kor da bi vešče begale kraj poti. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI ZDRAVNIK LEOPOLD UKMAR, M. D. Ordinira vsak delavnik od 10 do 12 dopoldne in od 5:30 do 7:00 zvečer na tiha svečka. Ali ni tam Ljubljana7 Vsi stoje, nemi gledajo v da- Cerkev je žarko razsvetljena; tudi v velikem lestencu gore sveče. Vse je, kakor da se je bil 6802 St. Clair Avenue — Telefon: 881-9677 Telefon doma je: 481-6422 Lastnika Si. Clair Hardware LADDIE PUJZDAR in JOE VERTOCNIK želita odjemalcem in vsem prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto. Zahvaljujeva se za dosedanje zaupanje in priporočava za bodoče. Plumbing supplies — Tools — Hardware — Lock Keys — Electrical Supplies — Paints. —f 7014 St. Clair Avenue 881-0926 VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO ZELI EDWARD J, KOVAČIČ INSURANCE AGENCY — NOTARY PUBLIC INSURANCE, CASUALTY, FIRE, BONDS 7308 Hecker Ave., Cleveland 3, 0.—Telephone 431-3011 Ijavo. Tam za gorami je sreča,1 Jezus rodil prav ta večer. Srce Dete in siromak Siromak je stopal od hiše do hiše ter stegal roko za milošči-no. Pred vrati revne bajte se je igralo dete, ki se mu je nasmehnilo. Detetov nasmeh pa je bil tako lep, tako nedolžen, tako odkrit, da je prodrl prav v naj-skrivnejši kotiček siromakovega srca, prav v onega, v katerega je shranjeval le svoje najlepše spomine in tam je ostal zapisan za vedno. Ko se je siromak počutil posebno samega, posebno zapuščenega, ko je včasih že obupoval nad samim življenjem in nad bližnjim, je pomislil na oni smehljaj in ni bil nič več tako zapuščen, nič več tako sam. Da, prijazen otroški smehljaj je res neprecenljiv zaklad za onega, ki ga zna ceniti. ZENO A. ZAK Ob zatonu leta se najtopleje zahvaljujemo za vso naklonjenost izkazano našemu podjetju ŽELIMO SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO! Lastnika voščiva vsem našim gostom in prijateljem vesele bežične praznike in srječno, zadovoljno novo leto. Friporočava se za vašo nadaljno naklonjenost. Frank in Dorothy Žitko PRAV VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO' LETO ŽELITA VSEM GOSTOM IN PRIJATELJEM MARY HRIBAR in MARY ŠUŠTARŠIČ, solastnici HECKER TAVERN 1194 East 71 St Tek: 361-9779 MATT'S SHOES 7008 St. Clair Ave. EX 1 9559 Prop. MATT VERBIČ ŽELI ODJEMALCEM IN ^SEM DRAGIM ROJAKOM PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. A Merry Christmas and Happy New Year SUPERIOR BODY 6605 St. Clair Avc. Telefon: EN 1-1633 Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem našim naročnikom in prijateljem. V naši popravljalnici avtomobilov boste dobili najboljše delo, najnižje cene in ljubeznivo postrežbo. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ZLATE'S FOOD MARKET Meso odlične kvalitete, grocerija vseh vrst, zelenjava in mehke pijače 662 East 140th Street MU 1-9160 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELITA EDWARD HOMOVEC in ALBERT KLINEK, lastnika RACE DAIRY STORE Y7002 Grovewocd Ave. IVanhoe 1-9604 A MERRY CHRISTMAS SEASON AND A HAPPY NEW YEAR! OHIO FURNITURE CO. ZAK-POGREBNI ZAVOD-ZAKRAJŠEK NAJMODERNEJE UREJEN V VSEH PODROBNOSTIH Postrežba z invalidnim vozom vedno na razpolago ČETRTI ROD V POGREBNI SLUŽBI 6016 St. Clair Avenue r‘ 11 ENdicott 1-3113 6323 St. Clair Avenue EN 1-5016 FURNITURE AND APPLIANCES FOR EVERY HOME ☆ , NATIONALLY ADVERTISED BRANDS MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR! EAST SIXTY-SIXTH ST. DAIRY 6210 White Avenue HE 1-2116 Vesele božične praznike in srečno novo leto! Že več kot t gk let oskrbujemo naše odjemalce. Prisrčna hvala vam! Over hU years of service, thanks to our faithful customers! VSEM DRAGIM ROJAKOM, POSEBNO NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ŽELIMO KAR NAJBOLJ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU! Pogovor s pisateljem knjige “Klasje iz villarja,, SSjSS STARC FLORAL, INC. 6131 St. Clair Ave. Cleveland, O. 44103; Tel.: podnevi 431-6474, ponoči EX 1-5078 (prejšnji prostori North American Bank) ☆ • Vaše cvetlice dostavimo takoj po vsem področju mesta Cleveland. • Kot član svetovne organizacije floristov dostavimo cvetje po Vašem naročilu telefonično ali telegrafično po vseh mestih Združenih Ameriških Držav in vsem ostalem svetu. • Bogata izbira rož v lončkih. • Vsakovrstno narezano cvetje po želji. • Krasni, mali šopki, da si okrasite obleko za praznike. Pozor! Sladko darilo =e FLORA Pozor! V naši cvetličarni lahko kupite to odlično čokolado in vse slaščice znamke FLORA MIR: mints, marshmallows, creams, crunches, crisps, chewies, nuts and nougats — in bars and boxes. Najlepše voščilo: s cvetjem in FLORA MIR. Best wishes for a Merry Christmas and a Happy New Year Min's Beauly Salon m r 4 ■ 6430 St. Clair Ave. EN 1-7157 - I ■- j Lastnica MINNIE KADER želi vsem gospgm in gospodičnam, ki obiskujejo naš salon, Vešfcle b°ž*čne praznike in srečno novo leto. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom, kegljačem in kegljačkam, prijateljem in znancem želi ANGELA POZELNIK lastnica WATERLOO RECREATION BOWLING ALLEYS 15721 Waterloo Rd. IVanhoe 1-9595 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM JAY & VEE DELICATESSEN Zahvaljujemo se vsem našim odjemalcem za njihovo dosedanjo naklonjenost in upamo, da nam bodo isto ohranili tudi v bodoče! JOHN in VERA MEGLEN, lastnika vam sporočata, da boste vedno dobro posluženi! 16024 Grovewood Ave. IV 1-3924 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO vsem odjemalcem in prijateljem žele in se obenem zahvaljujejo za naklonjenost v preteklosti in se tudi priporočajo za bodočnost m BRODNKX BROS. APPLIANCE & FURNITURE 16013 Waterloo Rd. IV 1-6072 | FRANK JOS. BRODNICK in JOHN J. BRODNICK, JR., lastnika VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem PRIMC DELICATESSEN Vedno na razpolago grocerija vseh vrst, meso za prigrizek, pivo in vino 15508 Holmes Ave. Tel.: GL 1-7487 CLEVELAND, O. — Konec avgusta letošnjega leta je izdal Ludvik Puš knjigo z naslovom “Klasje iz viharja.” Vsi slovenski listi v zdomstvu so o njej že pisali. Vsi priznalno. Je to že druga knjiga spominov tega pisatelja. Prva je izšla lani prav tako kot pričujoča pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu pod naslovom “Zgodbe mandrškega Ludveta.” Bila je med knjigami, katere je poklonila celovška Mohorjeva družba kot knjižni dar svojim udom za leto 1970. Ljudje zelo radi bero, kaj n. pr. pisatelj sam pravi o svojem delu. Vedo, da je to najbolj avtentična sodba. To je tudi podpisanega napotilo, da je postavil pisatelju dr. Ludviku Pušu, ki živi v New Yorku, nekaj vprašanj v zvezi z izidom letošnje k n j i g e njegovih življenjskih spominov. S pisateljem sta namreč znana že iz svojih gimnazijskih let. Oba sta gladila šolske klopi na škofijski klasični gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano. Ludve je bil eno leto pred njim. Podpisani spada v peti rod “je-gličevcev,” se pravi, zavodarjev, gojencev Škofijskega zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. Podpisani je prepričan, da bodo bralce zanimali pisateljevi odgovori na postavljena vprašanja ter da bodo poslej še rajši segli po Ludvetovih življenjskih spominih, ki so, konec koncev, del spominov tudi večine vsakega izmed nas, ki smo šli po komunistični revoluciji v svet. * * * “Kaj Te je napotilo, da si se lotil pisanja svojih spominov?” “Sedaj, v izseljenstvu, dosti razmišljujem o času, v katerega je bilo po božji volji postavljeno moje življenje. Hočeš-nočeš, mora človek pri tem poskušati dobiti odgovor nd vprašanja, v kakšnem odnosu je bilo njegovo življenje do dogodkov v tem času, kako so ti vplivali nanj odnosno kako je sam skušal vplivati nanje in na njihov razvoj ter končno v vsem tem odkriti vsaj glavne črte podobe o vlogi, katero je sam igral na odru časa. — Mar se Ti, Janez, ne zdi, da takšna naloga že kar sama od sebe vabi po umetniški obdelavi? Predmet obdelave, kakor je na primer moj, nosi vendar v sebi umetnostne prvine. — Res pa je, da sem vse temeljito premislil, preden sem se končno odločil, da se lotim te naloge ter tako, kolikor je še v mojih življenjskih močeh, koristno izpolnim zadnja leta svojega življenja.” Po kratkem premolku pa je dodal: “Prijatelj iz Argentine, ki ga dobro poznaš, se mi je glede tega mojega ravnanja takole šaljivo izrazil: Drugi v Tvoji starosti odlagajo pero, Ti pa si ga zdaj začel vihteti z vso silo . . . Če pravim, da Ti k temu čestitam, verjemi, je to vse premalo. Vesel sem Te!” Drugo vprašanje: “Morda si pa le imel pri vsem le še kak drugi tudi pomembni nagib?” Odgovor: “Med prvimi nagibi, da sem se lotil pisanja je bila vsekakor želja, ustvariti nekaj umetniško lepega in življenjsko vrednega in to pokloniti svojemu narodu. Temu osnovnemu nagibu se je pridružil še drugi. Kot dobro veš, sedanji oblastniki v domovini načrtno pišejo in govore, kakor da bi se bila zgodovina našega naroda začela šele s komunistično revolucijo. Desetletja pred tem da ni bilo nič, sama praznina, ki da o njej ni vredno govoriti ali pisati. Velike in pomembne zgodovinske dogodke iz časa pred njihovo revolucijo omalovažujejo ali pa o njih kar molče, kakor da jih sploh ni bilo. Meni se to no vso moč upira. Bil sem med igralci, ki so se iskreno prizadevali pomagati narodu, ki so dali iz sebe vse, da bi slovenstvo kar se da napredovalo po besedah naše narodne himne “Naprej, zastava Slave!” — To je resnica, katero je treba povedati. Ker pa je v tujem svetu drugače ni mogoče povedati, sem napisal knjigo, ki jo bo, če je božja volja, večno izpovedovala.” Tretje vprašanje: “Česa si želiš od svojih bralcev in kaj pričakuješ od naših ljudi, da bi storili ob izdaji te Tvoje knjige?” Odgovor: “Rad bi, da bi ljudje mojo knjigo brali s premislekom, zlasti da bi se ob posameznih samostojnih njenih delih vprašali ne le po tem, kako je bila ta ali ona akcija izpeljana, marveč zakaj je bila in posebno še kakšni so bili končni ideali vseh opisanih zgodb.” “Kar sem napisal,” Janez, Ti to dobro čutiš, “ni nikak življenjepis, niti ne nepretrgana veriga spominov, kakor jih navadno poznamo iz te vrste knjig. Le nekaj najbolj značilnih in markantnih epizod ali prizorov iz svojega diživljanja sem bil zbral in jih v literarni obliki obdelal, vsakega zase kot strnjeno enoto. Vendar, vsi ti opisi so notranje živo povezani ihdd sb-boj, in to ne samo po kontinuiteti osrednje njene osebnosti Ludveta Zupana (“Zupan” je bilo dekliško ime moje matere), marveč po izrazitem ideološkem temelju, ki veje iz vse knjige.” “Sem torej imel prav,” sem se mu tu vpletel v besedo, “ko sem bil takoj že ob prvem branju zlasti Tvoje druge knjige življenjskih spominov čutil, da Ti je šlo pri njenem pisanju posebej tudi še za načelno izoblikovanje slovenskega rodu doma kakor tudi onega v zamejstvu in v zdomstvu?” “Iščem in ugotavljam,” je kar nekoliko razvneto odgovoril, “primarne, izvirne studence pristne slovenske narodne kulture; odkrivati poskušam elemente slovenske bitnosti v kmečkem domu, raziskujem korenine religioznih prvin, t. j. tistega mističnega ravnotežja med duhom in materijo, med Bogom in zemljo. Iskreno želim, da bi moji bralci vse to našli v knjigi, se zamislili ob tem ter spoznali, kako hudo moje delo nasprotuje izključno materialističnemu za-snutku človeškega življenja in ravnanja, kakršnega oznanjajo pismouki marksizma, in po njihovem ukazu tisti, ki naj danes oblikujejo naš prihodnji rod doma in delno tudi — na tujem.” “Kaj bi dal,” je pri tem vzkliknil, “da bi bilo mogoče spraviti mojo knjigo v roke mlademu rodu v domovini! Pa nič manj tudi naši mladini v zamejstvu in zdomstvu, ki se potaplja v povodnji materializma! Najbolj mi bodo zato ustregli tisti bralci, ki bodo po branju knjige skušali to spraviti v domovino. Tam naj pride v roke mladim ljudem in jih pomaga načelno trdno oblikovati na temelju krščanskega svetovnega nazora v čisti ljubezni do matere Zemlje, Boga in Naroda.” Zadnje vprašanje: “Ali smemo pričakovati še nadaljevanje Tvojih spominov?” Odgovor: “V mislih imam nekako trilogijo, delo v treh knjigah, od katerih je prvi izšel pod imenom “Podobe iz otroštva mandrškega Ludveta in ki ga je izdala celovška Družba sv. horja kot knjižni dar za svoje ude za leto 1970. Druga knjiga je pričujoča “Klasje iz viharja,” tretjo pa pišem in je je polovico že na papirju. Če bom pri dobrem zdravju in ne bo kakih drugih težav ali ovir, jo bom končal drugo leto in izdal pod naslovom “Na dolgo pot.” — Kot vidiš, že sam naslov naznačuje njeno vsebino: nagibi za pot v begunstvo in opis te poti. S tem, Bog daj, da bi svoj pisateljski načrt dobro in prav izpolnil!” * * H« Ludvik Puš se je rodil 1. 1896 v Šentvidu pri Stični na Dolenjskem in dovršil škofijsko klasično gimnazijo v Št. Vidu nad Ljubljano ter pedagogiko s filozofijo in doktoratom na ljubljanski univerzi. Od 1922 do 1932 je bil profesor splošnoizobraževalnih predmetov in prefekt (vodja internata) na Kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu; 1932-1936 ga je vihar šestojanu-arske diktature pregnal v Ljubljano, kjer je vedril v Ljudski posojilnici, kamor so ga začasno spravili njegovi prijatelji, nakar se je 1; 1936 vrnil v javno delo pri banski upravi. Prevzel je na kmetijskem oddelku te uprave referat za zadružništvo in kmetijske organizacije. Leta 1945 je domovino zapustil in 1. 1949 odšel v Združene države Amerike. Tu je postal zastopnik Slovenske krščanske demokracije (SLS) in kmalu nato glavni tajnik v New Yorku Krščansko demokratske zveze za Srednjo Evropo (Christian Democratic Union of Central Europe), kjer je še sedaj aktiven. Razen tega je zaradi svoje muzikalne izobrazbe in veselja do glasbe organist in pevovodja na veliki župniji v New Yorku. JANEZ SEVER SATELLITE MR 7117 St. Clair Ave. Lastnica MIMI MARIN vošči gostom in prijateljem vesel Božič in srečno Novo leto. Zahvaliujem se vsem za božična voščila, ki sem jim prejela. Ker ne morem pisati za praznike, voščim tem potom vsem sorodnikom in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto. MRS. JENNIE RESNIK 3599 E. 81 St. Cleveland, Ohio 44105 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želim vsem prijateljem in znancem prav od srca. GERTRUDE SKILJAN 1004 E. 72 St. Cleveland, Ohio VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI TONY’S BARBER SHOP 6516 St. Clair «w-u«. Uh- JOHN CECI'S SAMSAfiES SLOVENSKE KLOBASE, ŽELODCI IN NAŠI DOMAČI MESNI IZDELKI 478 East 152 Street (at N. Marginal Dr.) Tel. 486-1944 Želimo prijateljem in odjemalcem vesele božične praznike in vso srečo v novem letu. A Merry Christmas and a Happy New Year to our dear customers and friends. n SLOVENSKA PRISTAVA želi svojim članom, prijateljem, obiskovalcem in vsem slovenskim rojakom po Združenih državah, po Kanadi in drugod po svetu VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! SEASON’S GREETINGS A MERRY CHRISTMAS AND A MOST HAPPY NEW YEAR TO OUR CUSTOMERS AND FRIENDS LATH’S BAR 875 E. 79 St. EN 1-9061 BOB BRINKO, manager u # i w is w m VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA m. MAKS in META RAK 15517 WATERLOO RD. Telefon urad: KE 1-0700 • doma: IV 6-4958 • Akad. med. HI 2-8500 Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi sp PRIJATEL'S PHARMACY 1 f* SLOVENSKA LEKARNA © Prescriptions - Vitamins - First-Aid Supplies ^ vogal St. Clair Ave. in 68th St. VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! BRADACH'S MARKET GROCERIES — MEATS w c w Domače klobase — Hams — Želodec 5919 PROSSER AVENUE HE 1-0982 1 We deliver EDDIE & JOSIE, lastnika ® SMREKAR HARDWARE i© 6112-14 St. Clair Ave. HE 1-5479 | Vsem odjemalcem in prijateljem voščimo $5 vesele božične praznike in srečno novo leto. Sf © GRDINA SHOPPE TRGOVINA OPREME ZA NEVESTE 6111 ST. CLAIR AVENUE, PHONE 431-6800 if 1 :: VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU! Merry Christmas and a Happy New Year! BELOKRANJSKI KLUB, CLEVELAND, OHIO ŽELI VSEM ČLANOM, PRIJATELJEM IN VSEM SLOVENSKIM ROJAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO & tsf ARC0 AUTO SERVICE STATION f 5221 St. Clair Ave. EN 1-5577 Lastnika JOSIP BOSNAR in MIKE NOVOSELEC se g zahvaljujeta za zaupanje in želita vsem odjemalcem in © slovenskim prijateljem vesele božične praznike, zdravje !®jj| in vso srečo v novem letu. Ja BEST WISHES FOR A MERRY CHRISTMAS SEASON AND HAPPY NEW YEAR! Svojo mamo je ljubila do zadnjega izdihljaja VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI ŽELE FUNERAL HOMES, me OFFICE: 452 East 152nd St., Telephone 481-3118 Cleveland, Ohio 44110 Dva razširjena in prenovljena pogrebna zavoda: 452 East 152nd Street - 481-3118 in 6502 St. Clair Avenue - 361-0583 DOSTI PROSTORA ZA PARKANJE VZORNA IN PRVOVRSTNA POSTREŽBA! Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želijo Best wishes for a Merry Christmas and a most happy New Year CARL G. OPASKAR, M.D. ZDRAVNIK M. VINCENT OPASKAR ZOBOZDRAVNIK 8402 St. Clair Avenue FRANK V. OPASKAR ODVETNIK Hippodrome Bldg. 421-4114 Office: 771-4304 Res.: 932-9803 SLOVENIAN COUNTRY HOUSE 1401 East 55th St. Tel.: 361-8974 Vošči vsem gostom, prijateljem in znancem Vesele božične praznike in vso srečo v novem letu. Zahvaljuje se vsem za dosedanjo naklonjenost in se priporoča za bodoče. Ob petkih, sobotah in nedeljah igra izvrstna godba poskočne polke in živahno mehke valčke. FRANK STERLE, lastnik ----------------------------------------M Cleveland, O. — Na nerazumljive načine obiskuje božja poslanka, bela smrt, vesoljno človeštvo. Enega pokliče v večnost, ko je še v detinski dobi, drugega pa v pozni starosti. Nekoga spominja z dolgo boleznijo, drugemu pa kar v hipu pretrga nit živlljenja. Tudi gospodarskega orodja se poslužuje v znamenje njenega prihoda. Nekako pred četrt stoletja je neki zelo ugleden naš rojak v jeseni pripravljal drva za zimo. Med delom je sekira poljubila njegovo koleno. Nič ni maral za to, zdravil je rano kar sam. A brez uspeha. Končno se je odločil, da je šel k zdravniku'. Zdravnik je rano osnažil, obvezal ter rojaka molče odslovil. Zdravnikova žena je pa od zdravnika dobila nalog, da naj poskrbi za sestanek rojakove žene z njim. Na tem sestanku je rojakova žena zdravnika vprašala o zdravstvenem stanju njenega moža. Zdravnik je naglasil: kadar zdravnik pove bolniku resnico, mu je neljubo. Povem pa kar vam, da ima vaš mož še šest tednov življenja. Zdravnikova izjava je to ženo močno užalostila. S pomočjo vseh članov družine je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi se zdravnikova napoved ne uresničila. Pa se je s samo enim dnevom pomanjkljivosti. Po pogrebu tega rojaka je bil družinski sestanek z namenom, kaj storiti s podjetjem, ki ga je pokojnik sam organiziral ter s pomočjo članov svoje družine uspešno vodil. Sklep je bil, da bodo podjetje vodili naprej. Tu kaj so prišle v prvi vrsti v poštev pokojnikova žena z izkustvom, ker je s svojim možem sodelovala v podjetju, in starejša hčerka s svojo temeljito izobrazbo. Kar dobro so vodULpod jetje naprej. Dva razloga sta govorila v njun prid. Prvi: med materjo in hčerko ni obstojal takozvani nepremostljivi prepad, ki v današnji dobi obstoja med starši in napol dorastlo mla dino. Prevladoval je razum. — Drugi: med materjo in hčerko je bilo v starosti le osemnajst let razlike. Z drugo besedo povedano, mama je bila samo osemnajst let starejša od hčerke. Taka razlika se tudi med sestrami in brati dogaja. Naj kar tukaj omenim: moja dobra mama so me še v plenice povijali, ko sem bil že stric zali blondinki. Razumevanje med mamo in hčerko je imelo tako trdno podlago, da sta si bili vedno v stikih, tudi takrat, ko je šla hčerka od doma po trgovskih opravkih takrat pa jih je vezal telefonski razgovor. Ko je šla hčerka na prekomorsko potovanje je bila njena prva pot, ko je stopila na svobodno ameriško zemljo, v telefonsko utico, da je sporočila svoji mami, da se kmalu sni deta. Pa še v eni drugi zadevi so si bile tesno povezane med seboj. V bolezni! Ako je hčerka prinesla domov prehlad, jo tudi mama začela oponašati kašljem. Pred par leti je epidemija influence zadela obe. Mati in hčerka sta bili v postelji. Mati je bolezen premagala, hčerka je ni. Hčerka se je tega zavedala, a je molče trpela. Materi vse to ni ostalo prikrito, trpeli sta- obe, vsaka na svoj način. Ponovno se je bolezen oglasila pri obeh, obe, mati in hčerka sta morali iti v bolniško posteljo. Neke nedelje se je mati počutila neko- liko boljše in je kot zavedna katoličanka želela storiti svojo nedeljsko dolžnost. Šla je k sveti maši v bližnjo cerkev. Pred odhodom v cerkev je pogledala v ičerkino spalno sobo, ji naravnala odejo in jo bolj toplo odela, cazalec merilca toplote potisnila na višjo stopnjo, da bi se hčerka med materino odsotnostjo ne prehladila. Ko je mati prišla iz cerkve domov, je na svoje veliko začudenje njena hčerka sedela na divanu v sprejemni sobi. Mati hčerko začudeno vprašala:: Kaj pa delaš tukaj, ti bi morala biti v postelji. Ti si bolna!” Hčerka je materi odgovorila: Draga mama, ko si odšla v cerkev, sem si mislila, da bi se Ti gorak zajtrk prav prilegel, ker še od bolezni slabotna.” Ko je mati stopila v kuhinjo, iz ka-;ere je prihajal opojni duh okusnega čaja, je opazila na mizi gorki, kadeč se omlet in marmelado, vse na namiznem z rožicami ozaljšanem prtu in ves potreben namizni pribor. Mati je vse to začudeno gledala, šla sprejemno sobo z namenom, da povabi hčerko, da skupaj zajtrkujeta. Pa je mati videla, kako je hčerka smrtno bleda in ka-to jo je mrzel pot oblival. Vprašala jo je, ali se ne počuti dobro? Hčerka ji je odgovorila, da trpi nepopisne bolečine. Mati je v naglici zmočila brisačo v mrzli vodi ter ovila z njo hčerkino glavo. Ponovno je mati hotela dati hčerki mrzle obkladke, pa jo zamolkel glas hčerke “ma-ma-a-a-” pretresel do mozga in ko je pritekla v sprejemno sobo, je hčerka pred njenimi očmi nagnila glavo na rob divana in izdihnila svojo blago dušo! — V primernih slučajih človeška razsodnost odpove. Telefon ne deluje, ker niso telefonske številke prav uvrščene, sosedje na nasprotni strani ceste ne razumejo resnega položaja. Končno je v veliki naglici prispel župnik bližnje cerkve in dal umirajoči poslednji blagoslov. Zabrnel je telefonski zvonec in g. Martin Rakar se je oglasil: “Jutri zvečer bo naš cerkveni pevski zbor zapel pokojni v zadnje slovo. Ako Te je volja, pridruži se tudi Ti nam.” — “Bom o pravem času v Grdino-vem pogrebnem zavodu,” sem mu odgovoril. Po odpetih žalostinkab sem začutil lahno žensko roko na moji rami. Obrnil sem se in v tem hipu padel v objem moje svakinje, gospe Zulich Frances. S tresočim in jokajočim glasom je dejala: “Hvala Ti, Frank, da si se s pesmijo poslovil od naše preblage hčerke Frances.” j ^ Ko sem na dan pogreba sedel, pfc v cerkvi Marije Vnebovzete, po-1 S* leg mene pa moja hčerka, ki je po dobroti njene zdravnice — j 2? Rusinje — v Howthornden State ! žš Hospital dobila dovoljenje, da se udeleži pogreba svoje sestric-ne, sva oba začudeno opazila z & belim mrtvaškim pregrinjalom m ogrnjeno rakev, ki so jo pogreb- ( ci nesli pred oltar, z okrašenimi 1 črkami prevlečeno z napisom: ALELUJA! Pogrebno sv. mašo je daroval domači župnik F. Tomc, asistirala sta pa F. Krajnik in F. Gr-žinčič. Med sv. mašo so peli otroci pod navzočnostjo dveh i šolskih sester, petje pa je vodil ^ g. Martin Rakar. Kdorkoli je vse to aranžiral, zasluži prisrčno priznanje. Na zelo lep način so se vsi, ki so sodelovali pri teh pogrebnih obredih, zahvalili pok. Frances Zulich za delo, ki ga je ona doprinesla v korist župnije Marije Vnebovzete. Za zaključek so vsi udeleženci zapeli angelsko češčenje. Pri zadnji kitici: gM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM NAŠE TRGOVINE S POHIŠTVOM OBLAK FURNITURE 6612 St. Clair Avenue Telephone: 431-2288 V 37 tem letu naše trgovine, se s hvaležnostjo spominjamo naših starih in novih odjemalcev. In kakor v preteklosti, bomo tudi v bodoče postregli z izbranim blagom po nizki ceni in uljudno postrežbo ‘Naše geslo je bilo in bo:’ “Service With A Smile” LOUIS, JENNIE & VICTOR OBLAK Vsem cenjenim gospem in gospodičnam, ki obiskujejo f ANN'S BEAUTY SALON ^ se lastnica ANICA BREMEC j™ s svojo družino Ko bo zadnja ura bila, Marija prid’ po nas, se mi je zdelo, da tudi pok. Frances poje z nami, samo s sledečim besedilom: “Marija je že prišla po mene!” — Frances Zulich je bila izročena materi zemlji ob ’2. opoldne, dne 8. oktobra 1969, ob drugi uri popoldne, ravno isti dan je pa imela napovedan sestanek z zdravnikom, kdaj bo prišla na operacijsko mizo. Kdor se poda na resno operacijo, je navadno, da je že uredil vse zemeljske in duhovne račune. In Francis Zubcb je to oboje izvršila stoodstotno! Tekom vožnje s pokopališča Vernih duš, sem omenil naši voznici, gospej Mary Gerl, tej požrtvovalni delavki za cerkveno petje pri fari sv. Kristine: “Pogrebni obredi, ki sem jim danes prisostvoval, so zame novost, a jih odobravam na celi črti. Gospa Mary Gerl mi je pa rekla: “Sveta Cerkev je predolgo čakala s temi obredi. To bi se moglo že davno zgoditi Ko človek zapusti ta svet, ne pretrga vezi z živimi ljudmi, nevidno je v stiku še vedno.” Jaz se z gospo Mary Gerl strinjam popolno. Zato je ALELUJA pii pogrebnih obredih bolj na mestu kot MEMENTO MORI. — Jaz bi želel, da bi mašnik, ki bo opravil pogrebne molitve pri mojem pogrebu, v visokem tenorju ter z zmagoslavno navdušenostjo zapel: ALELUJA! France Kovačič ^iskreno zahvaljuje za dosedanjo ||naklonjenost in se priporoča tudi v bodoče ter jim želi VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! 15602 HOLMES AVE. TEL.: 431 - 0259 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI I MANUEL'S SHOE STORE OBUVALO ZA VSO DRUŽINO 6125 St. Clair Ave. v Lauschetovem poslopju DRUŠTVO SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV CLEVELAND, OHIO želi članom, sobojevnikom, vsem rojakom in njihovim družinam božičnega miru in blagoslova ter vso srečo v novem letu! IH VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO SVOJIM ODJEMALCEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM! ANZLOVAR'S DEPARTMENT STORE 6214 ST. CLAIR AVE. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI MRS. ROZI JAKLIČ, lastnica TRIANGLE DRY CLEANING 1136 East 71st St. HEnderson 2-13S0 ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO i M tako da je Vaša obleka kakor nova — Se priporočamo ^ MIRKO ANTLOGA lastnik M. A. TRAVEL SERVICE 6516 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 • IIE 1-3500 VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! Zahvaljujemo se vsem za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo za v bodoče. ' ^ 1/ EUCLID POULTRY MR. in MRS. HOWARD BAKER, lastnika 549 East 185ih Street XEnntore 1-8187 VOŠČI VSEM KLIJENTOM. PRIJATELJEM ROJAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE SREČNO NOVO LETO IN IN mmm Car božičnih zvonov Boom, boom, boom ... je trkal na okno male sobice v S., valonskem industrijskem mestu, veličastni glas zvona župne cerkve. Boom, boom, boom ... Rudar Jožo se je ravno prebudil iz globokega sna, se obrnil v postelji in nejevoljno godrnjal proti svojemu sobnemu tovarišu: “Pa kaj, vraga, imajo nocoj spet duhovniki v cerkvi, da mi ne puste mirno spati?” “Kaj vedno zmerjaš duhovne, Jožo! Ali si čisto pozabil, da je nocoj Sveti večer?” ga je skušal miriti njegov prijatelj Ante. “. . . Sveti večer je nocoj? Še na misel mi ni prišlo,” je bil na mah pomirjen Jožo. “Veš, Jožo, nocoj ne grem delat .. . Odločil sem se, da grem k polnočnici. Več kot 20 let je že poteklo, odkar sem zadnjič slišal mile napeve naših božičnih pesmi. — O, hladna tujina, kam si me privedla?! V tej prekleti borbi za kruh človek pozabi na vse: na domovino, mater, Boga in svojo dušo . . . Prej, ko si ti, Jožo, še spal, so zvonovi začeli odmevati v hladno noč. Tako slovesno so doneli nad našim mestom, da me je njihov glas globoko pretresel.” Tako je modroval Ante in si medtem pripravljal kavo, a od cerkve je še vedno odmevalo: boom, boom, boom . . . “Moje misli so pohitele v mlada leta,” je nadaljeval Ante. “Kako krasno je bilo pri nas na Sveti večer! Revni smo bili, seveda, ali na nocojšnji večer smo bili srečnejši in bolj veseli kot naj bogatejši delničar našega rudnika. Naša siromašna hišica se je ta večer spremenila v svetišče božje. “Ne razumem, Jožo, kako to. da sem bil tako srečen v domači hiši, ko so božični zvonovi trkali na zashežena okna. Morda neradi tega, ker je božja ljubezen Svete noči bila v nas?!” Boom, boom, boom . . . “Slišiš, Jožo? Vso večnost bi želel poslušati božične zvonove! Njihov glas mi ponovno vrača smisel za božje stvari. — Jožo, greš ti z menoj k polnočnici?!” Jožo je zapustil svojo katoliško zemljo in brez posebne priprave padel v okolje, kjer se ne misli na Boga in dušo. In kaj on razume od zapletenega socialnega vprašanja? Ničesar! A njegovo srce se vedno ogreva za zastavo tistih, ki se bore za pravice brezpravnih. Katera je ta zastava v današnjih dneh? Jožo sam tega ne ve, a verjame tovarišem, ki mislijo, da so samo tistg ki dvigajo rdečo zastavo s srpom in kladivom, sposobni rešiti socialno vprašanje delavskega in kmetskega <=tanu. Jožo tudi verjame tistim, ki v Cerkvi in duhovnikih vidijo služabnike kapitalističnega reda, torej velike sovražnike delavstva. Kdo bi se mogel čuditi, da se je v Jožu počasi zrušilo vse tisto, kar mu je njegova mama vsadila v srce in kar je prinesel s seboi iz katoliškega okolja v domovini?! Ko je tudi nad našo zemljo zaplapolala nesrečna rdeča zastava, je Jožo navdušeno pozdravil ta dogodek. Ubosi Jožo! * * £ Tako stanje pa pri Jožu ni trajalo dolgo. On je namreč kljub vsemu ostal pošten človek. Njegovo srce je bilo vedno občutljivo za tistega, ki trpi. Komunizem je vzljubil v upanju, da bo mogel ta pravično rešiti socialno vprašanje malih ljudi. Toda razmere med kmeti in med delavci za “železnim zastorom” so ga globoko razočarale. Slišal in bral je o stvareh, ki so z žalostjo napolnile njegovo srce. Hitro je spoznal, da komunizem še daleč ni prinesel tistega, kar je obetal. To je Jožu počasi odpiralo oči. In Sveti večer ga je zalotil v tem razpoloženju. ^ Božični zvonovi in Antine pri- ftr jateljske besede so na Joža na- yA pravile globok vtis, čeprav on tega ni hotel takoj pokazati. j Prav gotovo je to bila poseb- , na milost Svetega večera. j Ko je brez besede odšel v noč, i je več ur blodil po poledenelih i4 Jožo je začuden poslušal svojega tovariša. Ni mogel verjeti svojim ušesom, da je Ante tisti, ki tako govori . . . Kot kak župnik, si je mislil . . . 2e je imel na jeziku neko grenko, a se je premagal, ker ga ni hotel užaliti. Na povabilo k polnočnici je samo molčal. V hladni noči je še vedno odmevalo: boom, boom, boom . . Jožo se je v naglici oblekel in brez besede odšel v temno noč... Zadnji čas dela ponoči in nocoj bi moral že oditi na posel, a se ni obrnil proti rudniku. Tudi on se je odločil, da nocoj ne gre . . . Zakaj ne? Še sam ni vedel, kaj ga je privedlo do te odločitve. Znan j je kot vesten delavec in zelo j redko se dogodi, da ga ni na j delo. ’ | Morda je jozo pustil delo za |^ radi božičnih zvonov? Morda . IVS dvigalo proti zvezdnatemu nebu. i J°zo je v hipu razumel vse! j Železarna Cockeril je od časa Vse! do časa sipala visoke plamene1 Razumel je, da more samo ognja, ki so šg bolj osvetljevali skrivnost Svete noči postati te- božično nebo. Iz ^seh cerkva so se vabeč k polnočnici ponovno oglasili očar-Rivi zvoki zvonov . . . melj lepših dni za delavce, kmete in vse človeštvo. Kristalne solze ginjenosti so se zasvetile na njegovem licu . .. Tedaj se je odkril in po dolgih letih je iz njegovega srca pri- Jozo je samo strmel, strmel... Zdelo se mu je, da se je nebo odprlo in da so angeli Gospo- vre*a vro^a m0^sv .. . dovi 7. zlatimi trobentami kli- * * * cali: “Slava Bogu na višavah in Proti zvezdnatemu nebu so še na zemlji mir ljudem, ki so bla- 1 vedno kipeli čarobni glasovi ge volje!” in s tem delavcem, ki božičnih zvonov, ko je Jozo pri-trpe v tovarnah in rudnikih pod hitel k polnočnici in skupno s njim, oznanjali rojstvo Boga- sobnim tovarišem Antejem in človeka, ki je že pred dva tisoč množico rojakov pobožno zapel: leti prinesel na svet blagovest “Sveta noč, blažena- noč . . .” pravice in ljubezni. j V-ko. SKOZI VEJEVJE Skozi golo vejevje, sneg nosi, drobi, ob oknu se smejejo svetle otroške oči. Sneg in sanje mladosti — sama sreča v očeh, tihi drobni spomini: poln živžava je breg. Padaj sneg, naletuj, kuj srečo nocoj, pesem in bajko razpredi, o mladih dneh zopet mi poj. M. Jakopič Povprečna dolžina Povprečna dolžina železniških voz za potnike je 75 do 85 čevljev. JrV VKSEI.E BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! JULIA M A10 LI SLOVENSKA GOSTILNA 1128 E. 71st St. 1129 E. 68th St. ^ Telefon: EN l-750o|j Pristni legalni likerji, M dobra vina, pivo in ft prigrizek M Se toplo priporočamo Ajd- tv ulicah. Dasiravno je zvon že zdavnaj utihnil, je v njegovi duši vendar .e vedno odmeval njegov čarobni glas ter mu bu dil spomin na mlada leta v domovini. Vse natanko mu je prišlo na misel . . . Kako skrivnostno moč imajo zvonovi Svetega večera! Jožu se je zahotelo več zraka. Stopil je čez most ter se po ozki in strmi ulici dvigal proti vrhu hriba. Bil je že skoro na vrhu, ko je ura udarila enajst. Tedaj se je obrnil in ... o krasota! Čaroben prizor se je nudil njegovim očem! Na tisoče lučic se je iz doline J i S Soft padded "Cushion Comfort” by Florsheim. Arch prop for important support. Fine premium calf for extra good looks. Extra fine construction for longer wear and better value. A great shoe. Most Florsheim styles $1993 to $2793 JMost Imperial styles $3795 ZA ŽENSKE bogata izbira najmodernejših čevljev, posebno znamk: ENNA JETTICKS IN WILBUR COON ZA OTROKE fletkani in trpežni čeveljčki znamke POLL PARROT COPATE vseh novih vrst in oblik, SNE2KE, ŠKORNJI, GALOSE za vso DRUŽINO, topli, podloženi ZIMSKI ČEVLJI za moške, ženske in otroke Ugodne cene v razprodaji pred prazniki NAŠIM ODJEMALCEM, DRAGIM PRIJATELJEM IN VSEM ROJAKOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN KAR NAJBOLJ SREČNO NOVO LETO 1969. ZAHVALJUJEMO SE ZA DOSEDANJO NAKLONJENOST IN SE PRIPOROČAMO. Louis Majer FINO IN TRPEŽNO OBUVALO ZA VSO DRUŽINO 6410 St. Clair Ave. EX 1-0564 Jozo je dobričina. Ali v očeh rojakov je komunist. Kdo ve, kaj vse so naši ljudje?! - j Treba se je mnogo razgovar-jati z njimi, da jih človek vsaj malo razume. * * * Jozo je predvsem siromak že od nekdaj. Doma je bil dober katoličan. Vsako nedeljo je bil pri maši. In nekajkrat na leto je prejel sv. obhajilo. Skoda, da ga je revščina domače hiše vrgla v tujino. Kaj bi podrobno govoril o bilo z Jozom na Člani slovenskega grocerijskega in | mesarskega kluba v Collinwoodu | ŽELE VSEM SVOJIM ODJEMALCEM VESELE iOŽ!« PRAZNIKE M SREČNO | NOVO LETO TER SE PRIPOROČAJO U NAKLONJENOST i NAMESTO OSEBNIH PISMENIH VOŠČIL ŽELIM VSEM MOJIM PACIENTOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO IN SE JIM PRIPOROČAM DR. SONJA TOPLAK ZOBNA ORDINACIJA v hiši Central National Bank, 6420 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Telephone: 361-1970 RICH & sons COMPLETE AUTO SERVICE AUTO BODY AND MOTOR REPAIRS FRONT WHEEL ALIGNMENTS Se zahvaljuje za naklonjenost in se priporoča še za bodoče 1078 East 64th St. Tel.: HE 1-9231 Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem odjemalcem, prijateljem in znancem 1 Lastnika — Owners of UNO's BAR Telephone: EN 1-9691 JOE KOZAR—15638 Holmes Ave. MRS. ANN KUHAR—383 East 156th St. LOUIS OSWALD—17205 Grovewood Ave. LOUIS URBAS, JR.—17305 Grovewood Ave. STRUMBEL & RADDELL—17701 Grovewood Ave. MRS. LEO KAUSEK—5240 Oakmont Dr., Lyndhurst, O. JOHN SKOF—19301 South Lake Shore Blvd. MRS. JOHN ASSEG—23550 Chardon Road JOHN DOLENC—2324 River Rd. Willoughby, O. JOE METLIKA—34006 Lake Shore Blvd. MRS. MARY KASTELIC—22905 Chardon Rd. JOHN KAUSEK—19517 Kewanee Ave. LUDWIG RADDELL—111 East 196th St. JOHN SIVEC—17931 Neff Road MRS. LOUIS URBAS, SR—23430 Chardon Rd. MRS. JOE SETINA—18208 Rosecliff Ave. ANDREW VICIC—24120 Chardon Rd. MRS. ANNA TOMAZIC—25701 Lake Shore Blvd. JOE TISOVEC—17817 Delavan Rd. 6030 St. Clair Avenue wish a very Merry Christmas and a most happy New Year to all our customers and friends. Želiva vesele praznike in srečno novo leto. MILLIE & ED KENIK ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV VOŠČI VSEM ČLANOM IN OSTALIM BORCEM ZA NAŠO SVOBODO IN NJIHOVIM DRUŽINAM, DA BI V MIRU BOŽJEM IN V VESELJU SVETE NOČI PRAZNOVALI LETOŠNJE BOŽIČNE PRAZNIKE IN DA BI NAS BOG V NOVEM LETU OBVAROVAL VSEGA HUDEGA. ŠTAJERSKI KLUB, CLEVELAND, OHIO ŽELI VSEM ČLANOM, PRIJATELJEM IN VSEM SLOVENSKIM ROJAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO j" v™* ž»tes“o! ‘ Ameriška Domovi ima omonxoo 111—HO AM€ias£Aw m mm mmm m nAmm^m NO: 244 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, FRIDAY MORNING. DECEMBER 18, 1970 SLOWNIAM (MOftMIMO MCWSJP4M& ŠTEV. LXVHI — VOL. LXVIII TRETJI DEL. — SECTION III Tilici, sveta noč Tišina svete noči lega na mesto Jeruzalem. Herod sedi v svoji rdeči dvorani. Medla svetloba pada na odurne poteze njegovega obraza. Sam je in vse tiho okoli njega; saj se ga boje vsi. od njegovega zadnjega sužnja, pa do prve njegovih deseterih žena, ki jo imenuje kraljico. Nekaka čudna, doslej neznana bojazen gleda iz divjega obraza Herodovega. Ali so nočne sence zarisale strah na njegovo obličje? Ali duhovi, ki preže v temini kotov? Morda je prišla ta bojazen nocoj prvič v njegovo dušo? Pogled mu obstane na vratih. Zdi se mu, da se je zavesa na njih zganila. Duhovi prihajajo... Dve bledi, suhi postavi, z vrvjo okrog vratu se bližata. Herod spozna v njih svoja dva sinova. V Sebastiji ju je dal umoriti.. Mrzel dih mu veje nasproti. 2e stoji poleg obeh sinov bleda, mlada žena. Izredna lepota, združena ž milino srca ji seva z obličja. Po belem vratu se ji vije krvava proga. Marija Ana je to, njegova prva žena, iz plemenitega rodu Makabejcev. Tudi ona, vsa blaga in plemenita, v cvetu lepote in mladosti je umrla kot nedolžna žrtev tega trinoga. Morilec gleda, gleda ... težko sopenje prihaja iz njegovih prsi. Vsa groza mu leži v očeh, na obličju. Rad bi odtrgal pogled od teh bitij iz onega sveta, a glej, že prihajata zopet tam sivolasi duhovnik Hurkan in mladi Aristobui. Enega je umoril, drugega pa je dal utopiti zato, ker ju je ljudstvo ljubilo. A ni še konec teh poznih nočnih obiskov. Vedno več bledih, izmučenih obrazov, z globoko uartimi očmi prihaja. In njemu, ki je videl toliko smrti, njemu, ki je sam tolikratni morilec, je neznano tesno v srcu: mraz mu pretresa ude ob pogledu na ta revna bitja. Urno prime meč in ga vrže na bakreno ploščo. Ropot privabi sužnja v njegovo bližino. “Naredi luč!” zakriči Herod nad njim in nato pade brez moči na blazine. — Ne mine četrt ure in palača je polna življenja. Divja razposajenost, godba, ples. Vino se peni v kristalnih čašah in zapeljive plesalke vabijo. Mehke ženske roke božajo kralja in ga obsipljejo s cvetnimi Venci. Zaničljiv smeh mu igra na ustnih, ko reče: “Ha. ha, tako se prepode prikazni! Upam, da imam mir pred njimi.” — pokrepčala, in postelje, kjer bi ji počivalo izmučeno telo. Edini živi bitji v tem zapuščenem prostoru sta volek in osliček. Sveti Jožef se vrne iz mesta. Žalost mu je zarisana na obrazu. Na mnogo vrat je potrkal, a povsod je našel trda srca in glu-na .ušesa. In tako se vrača s šopom slame pod pazduho. Marija ga tolaži in mu vlije v srce zaupanje do Boga. Skrbno očisti sv. Jožef tla bornemu hlevcu in ja postelje s slamo, kakor najbolje zna in more. t Herod je bil preprostega rodu. Vedel je, da pričakujejo Judje iz hiše Jakobove, iz rodu Juda, obljubljenega Odrešenika. Ni se čutil varnega toliko časa, dokler niso padle glave vseh plemenitašev v Judeji. Vsakega, ki ga je smatral za nevarnega, je dal Umoriti. Tako so padale žrtve tega divjega človeka: nekatere mlade, polne življenjske moči, druge sivolase in upognjene od teže let in bridkosti življenja. Tolikim je že pretrgal nit življenja, da bi se čutil varnega! A baš sedaj, ko je mislil Herod, da je dospel do cilja, je bilo upanje Izraela največje. V tej nočni uri, ko se Herod Uaslaja ob vinu in petju, godbi in plesu, stoji najčistejša Devica v bornem betlehemskem hlevcu. Oster mraz pretresa njeno nežno telo. Ubožica nima stola, da hi se odpočila, ne mize, da bi se Polnočna ura se bliža. Tiho poklekneta v iskreni molitvi in pričakujeta najsvetejšega, naj-iepšega trenutka v tej sveti noči. V blaženem upanju in prisrčnem pogovoru z Bogom prekriža Devica na prsih roke in sklone glavo. Polnoč! Naenkrat se razprostre po hlevcu topla svetloba, kapljice na mokrih stenah leske-čejo kot biseri in gole skale v ozadju se zasvetijo v srebrni luči. In glej! Na rokah device leži Detece, najljubkejše in najnež-nejše izmed vseh otrok. Brezmejna sreča seva Mariji raz čisti obraz. Oči ji počivajo nepremično v vsej neskončni ljubezni na Detetu. Sveti Jožef pade na kolena in njegova duša moli in se zahvaljuje in z njim molijo novorojeno Dete angeli, ki so prišli v revni hlevček. Tiha, sveta noč! V naša srca prinašaš tolažbo, mir. Leto, ki bo kmalu utonilo v večnost, je podobno Herodovi palači. Divja razposajenost, nezaupanje, sovraštvo, uživanje, umori so njegovi vsakdanji gosti. Da bi vsaj svetost te blažene noči legla v vsa srca in prepodila iz njih vso temoto strasti! Pokleknimo z nedolžnimi pastirci k novorojenemu Jezuščku, pijmo iz njegovih oči sveti mir in vso dobroto! Na njegove svete ročice dahnimo lahni in nežni poljub ljubezni in zvestobe! Pa je morebiti tvoje srce polno drugih gostov in Detecu ne moreš nuditi svoje ljubezni? Morebiti si prestopil prag Herodove palače, kjer gostuje greh? Glej, v tej sveti noči se vrni! Mraz, tema, strast je doma v oni veliki razkošni palači — v revnem hlevčku z Detetom ti pa diha naproti samo odpuščanje in sama toplota ljubezni in miru — Polni zaupanja in moči stopimo tudi v novo leto! Mnogo Herodov je vladalo v teku let in še temnejši časi so bili. Pa Herodi so umrli in časi so minili. Božje Detece je pa ostalo in siplje svetle lučke v srca onih, ki pojo na ta tajinstveni sveti večer s čistim, ljubezni polnim glasom: “Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem!” F. W. Ostani še pri nas Odpeli srečni angeli z višav Zveličarju so hvalnico v pozdrav. Novorojeno dete v jaslih spi, nad njim Marija z Jožetom bedi. Skrivnosten mir nad njimi je razlit, v preroški sen je božji Sin zavit. Mar zre v stoletja, k narodom sveta, v sebičnosti oholim, brez srca, ki po krivičnem mamonu jih strast peha v vojske, v razdor, v propast? O vidi jih. A glej Njegov nasmeh: podobo lepšo mu prikaže sen. V bodočnosti On gleda rod jeklen, ki luč zvestobe mu gori v očeh. Kot orel čil je pod Triglavom vstal in zmagovit stoletja kljuboval oblastnim gospodarjem, nasilnim vsem viharjem. O Tvoja milost ga krepila je, po širnem svetu ga hranila je ... Najmanjši smo, saj veš, o božji Sin, a s Tabo močni, kakor sklad planin. Ostani milost Tvoja še pri nas, ostani, hrani nas na večni čas. Ivan Zorman Ena luč le še gori Sodobna božična povest iz Slovenije M. Jakopič: Sveti večer Nocoj poljana še ne spi, pastirji trepetajo, ko angeli nad štalico pojo, lepo igrajo. Ko mogel v hlevček bi še še jaz to noč stopiti, ko mogel božje Detece bi na srce priviti. Ko mogel mrzlo slamico, za vzglavje Mu zrahljati, in na premražene noge : svoj topli kožuh dati. Se stisniti - tja med ovce, 1 med zvesta stara vola, i poklekniti z zaupanjem na tla premrzla, gola ... Bil je sveti večer. Stane je sedel za mizo, slonel nad odprto knjigo in mislil. S prijatelji so se dogovorili, da bodo šli na ta dan in sveti večer nekam daleč v Jrribe smučat ali karkoli, le da bodo tako ob bobnenju vetra, ostrini mraza in veseli družbi pozabili na to, kar so hoteli pozabiti, a jih je vsako leto vznemirjalo tam nekje v globini duše. Služba in študij, ki ga je še končeval, mu tega božičnega izleta nista dovolila. Preskrbel si je zanimivo knjigo. Tudi zgovorno pisateljevo pripovedovanje o bistroumnem plemiču ga ni pritegnilo. Bil je sveti večer. Družina, pri kateri je preživel že vrsto let, ga je vabila, naj pride zvečer nekoliko povasovat. Stane se je ves v zadregi opravičeval: “Ne utegnem, dela imam preveč, dovršiti moram stvari, ki jih ne smem nocoj odložiti.” Tako je govoril jezik, srce in čustvo pa čisto drugače: “To ni več zame, že zdavnaj sem se poslovil od otroštva in otročarij . . . Kaj bi kolegi rekli, ko bi zvedeli in kaj v službi, saj on je ... je . . .” Bolesten vzdih se je oglasil v njem. Pustil je branje. Naslonil glavo na roko, kakor da tu išče opore. Pred njim pa se je v nedogled razmaknilo obzorje prave mladosti. Slika za sliko, spomin za spominom, doživetje za doživetjem . . . Lepo, to ni bila dremotna luč, bil je plamen, zvrhan koš radosti. Zdrznil se je: “Smešen sem, zakaj se spet mučim s temi preživetimi stvarmi, mlad sem, poln življenja, službo imam, obdan s prijatelji, dobro zaslužim, lep, ljubljen in vra- otrok, ubogi Stanko, zakaj ne čam ljubezen. Čas mi teče v opoju mladosti, bogastva in oblasti, daleč od skeleče bolečine.” Udaril je z rokama po mizi: “Nič mi ne manjka, zakaj, zakaj spet to mučno pranje možganov in srca?” Globoko je dihal: “Res, mo-i'al bi iti v hi'ibe, da bi veter in sinjina planinskega neba odgnala to noč in praznoto srca.” * * * Nekje je bila ura. Deset udarcev je naštel in spet se mu je v zavest zapičila stara misel — sveti večer je. Še je naslonil glavo — tokrat na obe roki. Vse to doživljanje mu je postalo kakor stara, ljubezniva pesem, ki se ji ne moreš upirati, če si iskren do najdražjega, kar nosiš s seboj. Stane je zatrepetal pri teh mislih, zaslišal je in z očmi duše zagledal mater. "Stanko, Stanko,” ga je klical naj lepši glas otroških let. “Stanko, kaj je s tabo? Stanko, pet let je tega, kar se nisva videla, štiri samotna leta so minila, kar sem sama, samotna brez tebe — kje si ostal otrok moj?” Za tem glasom bi Stanko šel. Šel in hitel kamorkoli in v tej uri nemira bi naslonil vroče čelo na njeno ramo, pritiskal lice k njenim lasem in njen glas bi čutil kot božanje nekoč tako lepe melodije. Povedal bi ji: “Mama, ti ne veš, res ne veš, kako mi je, ne veš, kako sem osirotel in kako sem prazen.” Kaj bi mu odgovorila mati, bi ga kregala? Gledala bi ga z očmi, ki svetijo lepše kot vsaka luč in mu šepetala: “Ti moj vidiš več sonca podnevi — kje so tvoje smehljajoče oči?” Gotovo bi mu odleglo, kot mu je takrat, kadar mu je s svojim dihom hladila krvavo prasko. A kje je sedaj — daleč — pod mrzlim kamnom počiva, na katerem piše: “Naši nepozabni materi.” “Stanko,” ga je spet klicalo. “Da,” je že z nekoliko nejevoljnim, trdim sunkom misli odgovoril in še bolj zaprl oči. “Mati, vedno sem ti pravil, da si velik in tako preprost otrok. Veš, drugače je. Drugi časi so in drugi smo. Če bi se hoteli vrniti, bi morali, bi morali . . . Saj veš, ne moremo.” Nekoliko preveč ga je zanesla njegova vroča kri. Čutil je, da je žalil tisto, kar mu je bilo najdražje in v tem spoznanju je začel' “Mati, saj ti nič ne očitam, hvaležen sem ti za vse.” Po vratih je nekaj prasnilo. Zaškripala je kljuka. Stanko se je ozrl. Med vrati se je prikazala sosedova najmlajša. Razveselil se je malega čmrlja, ki je že držal usteča odprta, da mu bo nekaj povedal. Štiri leta ji je bilo, Muca so jo klicali; ljubljenki vse hiše se je to ime zelo prilegalo. Lahno je drsela z žame-tovimi copatki po parketu, usteča pa še vedno držala odprta. “Tanko, veš,” je hitela, “veš Tanko, oči in mami sta lekla, da plidi k nam.” “A tako, Muca, kaj bom pa pri vas delal?” “Tanko, ti ne veš, kaj je oči naplavil. Veš, v kotu imamo jaslice, več in vse polno pastilč-kov, veš in ovčk je vse belo tam, veš, tam je tudi Jezušček, bolj lep kakor moja punčka, in veš. veš, kal spi, čeprav goli nad njim lučka.” x Stane se je moral nasmehniti. Otrok srečni, s sončnim sijajem v srcu in čistejšimi očmi, kot je sinjina neba. Pobožal jo je in se vesel poigral z zlatim koderč-kom las. “Muca, kako da še ne spiš, ju tri boš spet zaspana?” Otrok je začutil, da Stane ni bil zadovoljen z njenim vabilom. Luč v otrokovih očeh je zgubila veseli lesk. Stane je strmel vanjo. “Spat morava, oba; bom že še videl tvoje ovčke in pastirčke.” “Ampak, Tanko, veš, kaj še bolj lepega nisi videl. Jutli tudi ne bo več tako . . .” je otroško zategnila. Prijela ga je za roke in spet dvignila lepe oči. “Tanko, kal pojdi!” "Saj bom prišel,” je negotovo | dejal Stanko. Otrok je oddrsal s copatko domov. Vrata je pustil odprta. Skozi odprta vrata je prihajal sladek vonj kadila. Vstal je, si prižgal cigareto in zaprl vrata. Krepko je pihnil pod strop bel oblak dima, kot bi hotel odgnati vonj kadila, ki ga je nocoj resnično motil — šel mu je na živce... Stopal je po sobi in odločno otresal cigareto. V nekem zvoniku je spet bila ura: enajst u-darcev se je ponovilo dvakrat. Spat bo moral, vendar mu ni bilo za spanje. Tu v sobi pa tudi ne bom, k sosedovim ne grem, kaj, ko bi šel na sprehod? Ob Ljubljanici čez Zmajski most in nazaj. V pol ure se bom vrnil, otresel v^h teli neprijetnih misli in doma lepo zaspal. Ovil se je s toplim šalom, oblekel suknjo in odšel. Zunaj na mrzlem zraku ga je pošteno streslo. Po oknih ni bilo skoraj nič luči, le po ulicah so leno sijale v rahli megli blede žarnice in svetile v hiše ter u-stvarjale neke skrivne tunele med hišami. Tak mraz je bil tudi tedaj, pred petimi leti, ko se je s svojimi domačimi napotil k polnočnici. Minilo je pet let, vendar §e mu je zdelo, kot da je bilo to danes. 2e spet misli o tem svetem večeru. Pogledal je proti nebu, nobene zvezde ni bilo, ti nesrečna ljubljanska megla . . . Moral bi res iti v hribe. Spet se mu je vrnila prijetna misel svetega večera pred petimi leti. Iz srca si je priznal, da je bilo lepo in da je bil resnično srečen. Moč tega svetega večera ga je prisilila, da se je spet prepustil tem mislim. Moč spomina gre preko vseh ovir. Ta božič je bil zadnji doma za njegovo mater, ki jo je imel tako rad. Kot bi to slutil tisti zadnji sveti večer, vedno jo je imel pred očmi, spremljal je vsako njeno kretnjo, vsako potezo obraza in še danes ve povedati, kaj je delal. Tisto sveto noč je mati pri nesla posodo, polno žerjavice. Nanjo je nasula dišečega kadila, ki ga je sama skuhala iz domače smole. Prijeten vonj je zagrnil vso hišo, kakor megla jeseni zagrne dolino. “Sedaj gremo pa kropit,” je ukazujoče dejala mati. Bila je vsa svetla in dostojanstvena, kakor duhovnik pred oltarjem. Sestra je vzela posodo z blagoslovljeno vodo, oče pa tako nerodno snel s podboja velik rožni venec, da so grapave, izgubljene jagode zaropotale po vratih. Tako je bilo, je mislil Stanko, ko je prišel pred signalno napravo, ki je enakomerno pomenkovala, kakor zvezde pred dežjem. Meni je dala mati, je mislil : Stanko, malega Jezuščka — Božička in šli smo okrog hiše, drug za drugim, vsa družina. To je bila naj lepša procesija, lepša od tiste na pomlad, čeprav smo gazili vsi po blatu. Ura na univerzitetnem poslopju je udarila pol polnoči. Pred Stankom so se še kar naprej obračale slike svetega večera pred petimi leti. Molče smo šli takrat v vežo, kuhinjo in kamro. Navadno smo molili. Na ta večer pa je oče samo začel moliti, utihnil, najbrž se ni upal motiti tihe zbranosti; beseda bi samo razbijala svečanost; molili smo s tišino, govorila pa so srca. Mati je že tisti večer čutila v sebi kal zahrbtne bolezni. Z odločnimi sunki je odrivala od sebe vonj kadila, kot bi hitela pustiti v teh prostorih še nekaj več, nekaj sebe, še nekaj svojega življenja ali vsaj majhen spomin. Sli smo okoli hiše. Mesečeva svetloba nas je zalila, iz ust se nam je kadila bela meglica. Gledal sem zvezdnato nebo, poiskal severnico in se ozrl nazaj. Srečal sem se z materinim pogledom. Oči je imela široko razprte, kakor da gleda nekaj nenavadnega. Skoraj ustrašil sem se tega pogleda in mraz me je še bolj stresel. Mati je obstala in prav daleč zahamniia posodo z dišečim dimom na vse štiri strani. V mislih je gotovo takole govorila: “Tudi tebe, draga prst, draga domačija, tudi tebe blagoslavljam. Ne več zase, jaz se poslavljam. Rada te imam kot svoje otroke, božala sem te z rokami, zalivala s potom in ti si mi ljubezen hvaležno vračala. Spi sedaj pod belo odejo, spočij se, da boš spočita dala spet novi sad. Ko se prebudiš, zaspim jaz, zaspim za vedno; ti pa, moja domačija, kot si bila dobra meni, bodi dobra mojim: moji so in nate bo padal moj znoj.” Vrnili so se v hišo, mati je ostala sredi sobe in častitljivo, svečano ukazala: Tako praznujte božič vsako leto! Milost božja naj prihaja z vašim življenjem in blagoslovom na naš dom!” “Zakaj moramo blagoslavljati,” je Stanko nejevoljno vprašal. Mati ga je samo pogledala in rekla: “Tesno mi je pri srcu, Stanko, sa vem, da si moj otrok, otrok!” V hiši je zavladal molk, kot Di se vsi spomnili nečesa žalostnega. Stanko je vzel z omare kitaro, je uglasil in zazvenele so domače božične pesmi. Mati je poslušala in se zamislila. Nekoč je tu sama čakala svetega večera, sama pela pesmi in samo eden jo je poslušal. Sedaj se je vse spremenilo. Posluša pesem, toda je ne poje. Pojejo jo njeni glasovi, njeni otroci, njena srca. Prišli so, kakor pomlad na kmetijo. Bog jim je dal pomladnih ul in ona, ki nima več življenja v sebi, se jim bo umaknila. Potem so večerjali. Preden so odšli v farno cerkev k polnočnici, jih je mati prijetno obdarovala. Mali dar ovi — večni spomini. Stanko ne bo nikoli pozabil te poti k polnočnici. Mrzlo je bilo, da je drevje pokalo, vse se je iskrilo v svetih kristalih. Nosili jo veliko brezovo baklo, oce ja je pripravil že poleti, sedaj je suha dajala velik plamen in svetila kakor svetilnik v pozno noč. Toplo sonce in veter sta podnevi topila sneg, po rebreh so se spet pokazale kopne lise. Iz teh otočkov so pokukali na dan srčki teloha in v noči mrzeli ter trepe-(Dalje na 2. strani) LISTEN TO ENA LUČ LE ŠE GORI (Nadaljevanje s 1. strani) tali v svetlobi in ivju. Na vrh TONY'S POLKA PARTY — DAILY on WXEN • 106,5 Megs, on the FM Dial Monday — Friday — 1:00 P.M. Friday — 7:00 P.M. — 7:30 P.M. Saturday — 12 Noon — 1:30 P.M. 7:00 P.M. — 7:30 P.M. SEASONS GREETINGS! I would like to personally thank the near 2000 people who attended my “Cloud 9th Anniversary” on Thanksgiving at Slovenian Home. !n Appreciation - Volunteer Dance Sommittee - Radio Club John Pestotnik “Polka Ambassador” TONY PETKOVŠEK VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA VSEM ROJAKOM IN ROJAKINJAM Michael Telieh Jota R. Telich, GLU ZASTOPNIKA SON UFE 0F 2829 Euclid Avenue CANADA CII 1-7877 Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem cenjenih! odjemalcem in znancem HAMILTON INSUR0RS (Zuiich insurance) Vsakovrstna zavarovalnina za domove, življenje, avtomobile, podjetja. 3107 Mayfield Rd. at Lee — 371-5050 Cleveland Heights, Ohio 44118 SLOVENSKO GRADBENO IN MIZARSKO PODJETJE RUDY KRISTAVNIK C0. 5908 Bonna Ave. hriba so prišli. Čudovit pogled: vsa dolina sama luč — bakle — ki so bile usmerjene v cerkev, od koder so prijazno vabili božični zvonovi. * * * Prišel je na Zmajski most. Pred njim sta se iz megle zableščali dve zaspani luči avtomobila. Stanko pa je še kar naprej gledal luči v domači dolini: tak pogled spremeni malodušje v navdušenje, dvom v resničnost, žalost v veselje, siva lica zardijo, kajti za vsako baklo teh plamenov je duša, ki bolj žari in gori kot vse luči skupaj. V stolnici je ura potrkala tri-četrt na polnoči. Po trgu so prihajali ljudje, stari in mladi; med njimi skromne ženice, ki so se v mrazu še bolj sklanjale k tlom in so bile videti še manjše. Ko bi bila katera izmed teh sključenih ženic moja mati? — Stanko je ob teh nepomirljivih besedah obstal. Bi šel z njo k polnočnici. — Čudna misel ga je gnala dalje. Vedno več ljudi je skrivnostno hitelo mimo. Ko bi srečal mater, bi gotovo šel z njo v tisto tišino, kjer si izprašuješ vest. Prijela bi ga kot nekoč za roko in šla bi do oltarja; kakšen božji dar. Začutil je, kako mu je srce zaživelo z močjo in silo sreče, ki jo je doživljal v dnevih, ko mu je potekala zgodnja mladost. Zbegan se je spet obrnil proti i romostovju. Tu je srečaval drugo množico, ki je hitela v drugo cerkev in tudi v njih očeh je odseval božji mir. Ko bi šel v cerkev, samo za hip, samo pogledat, ne zaradi sebe, mati je tako naročila in želela . . . ? Ne, ne, jaz ne potrebujem tega . . . Toda ni vedel, kdaj je zavil nazaj proti Magistratu. Tu se je že slišalo mogočno donenje orgel stolnice. Ura je bila polnoč, bila je v stolnici, tolkla po drugih cerkvah in vsi glasovi sc prinašali smehljaj in pesem: “Polnoč — sveti večer.*’ To nenadno svetonočno oživljanje ga je prignalo čisto do cerkve. Zdel se je zares nepomemben in majhen. Samo za hip pogleda v cerkev. Stanko se je v negotovosti in resnični zbeganosti pridružil ljudem, ki so drli kakor pomladni potok, skozi cerkvena vrata, in ga nehote odnesli v sredo cer-■cve. Prisluhnil je. Mogočna stolnica je en sam glas, napolnjen s srečo božične pesmi. Sveta noč blažena noč . . . Blažena noč, je tiho ponovil Stanko; zares noč, ki oznanjuje ljubezen, briše solze in se daje ljudem kot potica. A zame? Skoraj bi kriknil: Ljudje, tako nasmejani, ki tako pojete z vsem srcem, povejte, kako je to . . . Zakaj se človek loči od stvari, "ki jih je nekoč s tako mehko ljubeznijo gojil in so mu bile v srečo? Odgovarjali so mu: Sveta noč, blažena noč .... Gledal je v cerkev vso polno glasov in svetlobe. Strmel v žareče oči, obrnjene tja naprej in se potapljal v morje glasov, ki so se s pljuskom odbijali od obokov cerkve. Ustnice so mu drhtele, srce nemirno bilo, z njim se je nekaj godilo: ni vedel kaj, ne zakaj, le zdelo se mu je, da mu polje od nog do glave nekaj, kar je čutil kakor vroč plamen. Orgle so grmele, glasovi še naprej peli, ni se mogel oddahniti, samo strmel je. Pred njim se je dvigal zviti steber dišečega kadila, sem spet doma, duhovniki so peli. Zdaj se je nekdo obrnil in z glasom, ki je dal dušo vsemu prostoru in vzbudil sleherno še tako pokopano srce, slovesno oznanil “Veselje z betlehemskih poljan, ljubezen do božjgea otroka, polnega čiste ljubezni in božji mir, ki ga oznanjajo angeli, naj potopi vaša srca in vas spremlja, da boste doživeli čudež svete noči . . .” Stanko ni več poslušal. Duša mu je zvenela v glasovih. Ljubezen, veselje, čudež, mir angelskega oznanila: ... to niso bile le besede, to je bil odgovor njegovemu nemiru: ustnice in vse njegovo bistvo je drhtelo na pol v joku in pol v smehu. Mir božji, ljubezen in oznanilo betlehemskih poljan, ali ni to tisti večni stroj, ki bi gnal srce preko ovinkov, dušo prek nemira in življenju dal resnični smisel. Cerkev je utihnila. Stanko se je zdramil iz teh misli, duhovnik je dvigal hostijo in kelih v bleščečem oblačilu, ki je blestel kakor zvezdnato nebo. :!: * * Zapele so orgle, lahno drhteče so zvenele, kot da se tanki glasovi flavt boje, da bi nekoga prebudili. V ta droban potoček, ki je žuborel po cerkvi, se je vpletel srebrn glas: Blagoslovljen, ti prihajaš. Ternu se je pridružila bronasto pobarvana melodija drugega glasu: Blagoslovljen, ki prihajaš in se spletla s srvim v čudovito prošnjo duše, ti je morala čutiti v sebi silno solečino, preden je dahnila v življenje te glasove. Oglasil se je zbor in kakor slap se je valila s kora peneča, šumeča melodija: Blagoslovljen, ki prihajaš. Stanko ni mogel več dihati: bil je zares majhen in velik, vsa- ka celica mu je ponavljala za zborom: Blagoslovljen, ki prihajaš .. . Stanko je v tej radostni nemoči zaprl oči. V daljavi so se mu razmaknile megle, prikazal se mu je trak sinjine. Od te sinjine, pa do njega je držala ravna pot. Po njej je prihajala rahlo sklonjena postava. Postava je postajala vse bolj jasna in svetla: razločil je njene obrise — bila je njegova mati. Bila je lepa, lepša kot kdajkoli prej. Smehljala se mu je tako, da je čutil, njena pot je prava. Oči so govorile: “Ti otrok moj, ti Stanko moj, kod hodiš?” Ljudje so ga s premikanjem zdramili iz tega privida. Polnočnica je minila. Množica je odhajala. Reka ljudi ga je hotela odnesti, kot ga je prinesla. Stanko se je upiral. Še je hotel ostati tu, na tem svetonočnem kraju. Umaknil se je v klop. Sveta noč . . . mir božji! . . . Blagoslovljen, ki prihajaš . . ., to so ponavljale uštnice, duša in srce pa sta bila prepolna sreče, kot jo čuti nekdo, ki je izgubil dragoceno stvar in jo je po dolgem iskanju zopet našel. Pred oltar je prišel čisto majhen ministrantek. Pogledal je okoli in začel ugašati luči. Ugasnil je luč na oltarju, še druge luči po cerkvi so ugasnile. Le majhna luč, tam pred jaslicami, je še gorela. Stanko se je nasmehnil: Ena luč pa le še gori. Odšel je srečen, kakor pred petimi leti. TONE KOTAR (“Družina”) LEGENDA O SVETEM PASTIRČKU Na tisto čudno noč, ko se je v štalici pri Betlehemu rodilo božje Dete, je lepa, nebeška svetloba oblila vso betlehemsko poljano, tako, da so se stari pastirji, ki so culi pri ovcah, začudeno in preplašeno zastrmeli v nebo. Videli so, da se je moralo zgoditi nekaj posebnega. Vstali so od čred in odšli proti kraju, kjer je svetloba obstala. V gruči tistih pastirjev je bil tudi star, reven pastir. Ko je pricokljal v štalico, kjer je na slamici ležal Jezušček, ga je obšla neznana sreča. Hitro se je obrnil in hitel domov, da tudi ženi sporoči čudo in da bo tudi ona mogla videti drobceno Dete v plenice povito in na slamo položeno. Na hitro ji je povedal, kar je videl in slišal. Žena se je koj opravila in že sta tekla skupaj nazaj. V revni bajtici je ostal slep pastirjev sinček z ovčico, ki je spala ob njem. Oče je mislil, da otrok spi, zato ga ni klical. Toda pastirček ni spal. Vse je cul, kar je oče pripovedoval in zaželel si je videti Detece, ki se je rodilo to noč. Brž je vstal, vzdignil ovčico, ji del okrog vratu rdeč trak in odšla sta na pot. Bela, nedolžna ovčica je stopala pred slepim pastirčkom, da je varno hodil, da se ni zapletal v trnje in da ni zadel ob kamenje. In je šla ovčica naravnost proti bleščeči svetlobi in obstala pred štalico. Zablejala je, pastirček pa je na ves glas zaklical: De-teoe drobno, nocoj rojeno, videl bi te rad. Slišal je glas Jožef in je stopil pred štalico. Prijazno je prijel otroka za roko in ga popeljal pred jasli: ,“Oglej si Detece drobno, dobri pastirček.” Pa je pastfrček žalostno nagnil glavo: “Slep sem in ga ne morem videti. Ko bi ga smel za ročice prijeti.” Potočila je Marija svetlo solzo, vzdignila Sinčka svojega iz jasli in ga ponesla pastirčku. Dala ga mu je v naročje in takole je prosila Sinka svojega: Sinko moj, gle,’ slepi pastirček bi te rad videl. Usmili se ga in oči mu odpri.” In so zadele božje ročice pastirčkove oči in je šla mrena z njih. In je zavekal pastirček od velike sreče in je zavekal pastirčkov oče in je zavekala pastirčkova mati. In so padli na kolena pastirček, oče, mati in ovčica in so molili Detece drobno, Detece božje, ki je bilo za grehe in bolečine ljudi rojeno. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIVA VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM. Naj Vas Dete z jaslic bogato blagoslovi! PRISRČNO POZDRAVLJAVA! VINKO in MM LIPOVEC May the happiness of Christmas And the spirit it conveys Be with you And your loved ones Through a year of happy days. FERF0LIA FUNERAL HOME TWO LOCATIONS TO BETTER SERVE YOU 9116 Union Ave at E. 93rd St. MI 1-7420 5386 Lee Rd. at Broadway, Maple Heights 663 4222 LOUIS L. FERFOLIA - DONALD L. FERFOLIA VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! Koliko bogastva ih blagostanja pomeni gornjih test besed! Hvala za vašo naklonjenost! MARIE RICARD BEAUTY SALON 17216 Grove wood Avenue IV 1-0645 Sveti večer Večer je tih, skrivnostno tih — kot sanjala bi vsa narava. Le glas zvonov kot blagoslov — po hiša!h vonj kadila plava. Sred hlevčka luč: žar Deteta pastirčke radostne obseva. Še srce naše z angeli zdaj slavo Jezusu prepeva': Cleveland, Ohio 44103 431-1108 ŽELI VSEM ROJAKOM, POSEBNO CENJENIM NAROČNIKOM IN ODJEMALCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO ŽELI SVOJIM NAROČNIKOM IN PRIJATELJEM TONY KRISTAVNIK lastnik podjetja za slikanje in pleskanje sob, hiš in poslopij zunaj in znotraj PAINTING AND DECORATING 37120 Skyline Drive Willoughby Hills, Ohio 44094 Telephone: 946-8436 MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR TO ALL OUR CUSTOMERS AND FRIENDS! WIEKN'S BAKERY BEST BAKED FOOD FROM OUR OVEN TO YOUR TABLE 704 E. 185 St. — Tel.: KE 1-0650 Cleveland, O. Famous for our Potica Ker letos ne bomo pošiljali sezonskih kartic, tem potom voščimo vesel božič in srečno novo leto vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem. Mon šn Inna ZsSisHck 1058 E. 72 St. Cleveland, O. KANADSKA DOMOVINA i VOŠČILA IZ TQRQKTA, ONT. f $---- VESEL BO^IC IN SREČNO NOVO LETO 1971 želi vsem Slovencem TONE AMBROŽIČ Z DRUŽINO 1'... VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želi ZDRAVNICA DR, GLORIJA S, BRATINA VSEM SLOVENSKIM ROJAKOM ŽELI VESEL BOŽIC,IN SREČNO NOVO LETO SLOVENSKI ODVETNIK BOŽIČNO SREČO VSEM! Zopet smo dočakali tiste dni, po katerih koprni vsak dober človek. Sveti večer je tu in Sveti dan, božični prazniki. Velika krščanska družina praznuje rojstni dan božjega Sina, Sina človekovega. Kdo ne bi bil vesel pb rojstvu otroka! Veselje pa prinaša srečo. In kdor je resnično vesel, ta vse odpusti; kar pozabi, da niso vsi ljudje njegovi prijatelji. Saj bi najrajše vsakega posebej objel in mu stisnil roko in mu naravnost “vsilil” vsaj nekaj svojega veselja. Da, odpuščanje je bilo rojeno v sveti noči, odpuščanje je dar Božiča. Božičnih praznikov ne praznujemo sami, z.aprti vase. Saj se je na Sveti večer Nebo odprlo zemlji. Tudi človek hoče srečo Božiča deliti z drugimi: prijatelje obiskuje, k bolnikom se odpravlja, do sosedov je še posebno dober, božična voščila razpošilja na vse strani, ubogih se spomni, darove deli, vsakdanje delo opravlja nasmejan, skratka, življenje mu postane nekam bolj svetlo, lepše in srečnejše. In vsega tega ne more uživati sam. Srečo hoče deliti z drugimi. Tudi to je vsebina Božiča. Nebesa so se odprla zemljanom. Koliko je v življenju vsakega človeka ljudi, ki jih ni mogoče doseči z obiskom, z besedo, z voščilom! K njim pohiti dobra misel na perotih spomina. Ta prepotuje vse dni preteklega leta in se na teh potih srečuje s prijatelji nekdanjih dni. Bog ve, kako jim gre? Da bi bili srečni! Na teh poletih se ustavlja pri ustvarjalcih življenja v pisani besedi. Saj jih je toliko spoznala med letom in z njimi živela življenje, ki so ga v knjigi shranili bodočim rodovom. Od njih pa ni daleč do uredništev naših listov in revij; te so skozi leto tkale mrežo narodne biti. Ustavi se tudi na vseh prireditvah, na sejah in sestankih, v šolah in se rokuje s tlačani slovenskega kulturnega grunta. Koliko časa — in čas je največje osebno bogastvo posameznika — so ti garači poklonili temu gruntu, da bi rast na njem ne zamrla Kakt) se ne bi misel na Sveti večer pomudila pri njih in jim dahnila zahvalno voščilo. Misel Svetega večera ne more mimo tistih,’ki so leto preživeli zapuščeni, ali so bili bolni, ali pa je svet nanje pozabil, ali pa jih je življenje potisnilo v kot pozabljenja. Tudi oni imajo Sveti večer in Božič in naj jih vsaj misel obišče in vošči sreče in miru božjegij. Božično voščilo naj bo namenjeno tudi tistim, ki so lani še med nami bili, pa letos že uživajo tisto, v kar mi še verujemo: počivajte v miru ob živih jaslicah nebes. Božičnega miru, veselja in sreče vsem pri Ameriški Domovini, v uredništvu, v upravi in v tiskarni. Vi boste omogočili, da bo gornje “BOŽIČNO SREČO VSEM” potovalo po vseh kotinentih zemljske oble in pozdravljalo Slovence, kjer koli so in kakršno koli bo že njihovo božj-čevanje. Miru, veselja in sreče smo vsi potrebni; prihajajo pa ti darovi od zgoraj. KAREL VIPAVEC Z DRUŽINO HRANILNICA in POSOJILNICA SLOVENSKIH ŽUPNIJ V TORONTU želi BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in USPEHA POLNO NOVO LETO 1971 vsem Slovencem, posebno pa še članom in njihovim družinam Naj ne bo Slovenca, ki ne bi bil član te naše bančne ustanove 618 MANNING AVE., Toronto 4, Ont. • 531-8475 739 BROWN S LINE, Toronto 14, Ont. m & i' Por. Ob obletnici smrti velikega moža Čas tako hitro beži, da je, ob- kopal nasprotnikov. Tudi dr. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA vošči vsem športnikom in ljubiteljem slovenske mladine prav prisrčen Božič in srečno novo leto 1971 letnica smrti dr. Miha Kreka kar hušknila mimo nas. Nekaj misli je bilo namenjenih za prvo obletnico njegove smrti, pa naj zagledajo beli dan v božični številki Kanadske Domovine. Ko je lansko leto v novembru nenadoma umrl predsed. NOS dr. Miha Krek, nam je dih zastal. Čutili smo, da nas je zadela velika izguba, nismo pa megli v prvih, žalostnih dneh tega analizirati in povedati. Po enem letu je občutek velike izgube še isti, le misli je nekoliko lažje spraviti v besede. Dr. Miha Krek je bil dober mož. Osebna skromnost je bila verjetno njegova najlepša lastnost ali pa vsaj ena izmed najlepših. V življenju je dosegel visoke položaje, združene z oblastjo, pa je vendar ostal mož slovenskega ljudstva. Njegova skromnost se je najlepše pokazala ob njegovi 70-letnici. Takole je zapisal v pismu: Vsem, prav vsem in vsakemu sem odrekel, da bi se v septenv bru ali oktobru udeležil letos kake prireditve, kje govoril ali drugače nastopal. Naj mine ta skušnjava, ki je nastala ob pri- Miha Krek jih je imel, tako doma, kot sedaj med slovensko e-migracijo. A njegova dobrota je bila tako velika, da ni nikdar o nikomur spregovoril ali zapisal zle besede, hude opazke, napadalne misli ali obsodbe. V svoji dobroti je šel tako daleč, da navadno niti na napade ni odgovarjal, ker je iz vsega srca želel, da bi Slovenci v svetu in pred svetom nastopali čim bolj enotno. Ta cilj je vedno postavljal tudi nad svojo lastno bolečino, če so vse hudo zoper njega govorili in pisali. In ta dobri mož je bil velik Slovenec in samo Slovenec. Bo kdo ugovarjal, češ bil je Jugoslovan. Njegovo domovališče v Clevelandu je bil pristen slo venski dom. Slovencem se razdajal do zadnjega diha. Za Slovence in za slovensko bodočnost je delal noč in dan. Bil pa je vse svoje življenje prepričan, da je slovenska varnost najbolj zavarovana v Jugoslaviji, še več! Samo v skupni državi Srbi in Hrvati ter Makedonci je videl slovensko bodočnost. Tole je zapisal v začetku leta 1963: “Zgodovina Slovencev me uči: da je v Jugoslaviji naš narod tretjini Slovencev iz položaja narodne manjšine v položaj državnega naroda in je to stanje do drugi svetovni vojni kljub vsemu — razširila še na preko stotisoč naših ljudi. Le v Sloveniji v Jugoslaviji vidim ekspan-zivno silo, ki nam je potrebna za upanje, da bi kdaj mogli združiti vse slovenske ljudi in 20 BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO 1971 vam želi STAVBENO PODJETJE •F CONSTRUCTION CO. LTD. Lastnik A. FERKUL 183 Beta Street, Toronto 14 259-7334 n 1 1 a I Vsem zvestim sedanjim in bodočim odjemalcem in njiihovim družinam s voščimo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1971 vsi pri ft I ANTON BAVDEK V TORONTU SMO BILI PRVA SLOVENSKA TRGOVINA Z MfiŠOM Kdor kupuje pri nas, mu postrežemo s svežim mesom. Imamo pa tudi okusno prekajeno meso, mesene klobase in krvavice. Če se ženiš, te bomo oskrbeli z mesnimi dobrotami. Povabite nas na bankete, da vam dobavimo vsakovrstno meso. Isto delamo za slovenske dneve in praznike. Tudi bučno olje in rogaško.slatino dobite pri nas. Dostavljamo na dom in poceni napolnimo hladilnike. 633 Vaughan Rcl. na vogalu Oakwooda. Tel.: 783-0423 — 783-0312 ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN ROJAKOM VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO Obiščite nas in postregli vas bomo s svežim mesom. Mogoče pa želite kranjske klobase, doma prekajenega mesa, izvrstnih salam? Pri nas dobite vsega tega. Še več: nudimo vam bučno olje, kislo zelje v glavicah in druge specilitete. Dostavljamo na dom brezplačno. Sprejemamo naročila tudi po pošti in pošiljamo C.O.D. S' X 192-194 AUGUSTA AVE., Toronto 2B, Ont. — 366-2165 VOŠČIMO VSEM NASJM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO Naše podjetje Vam nudi kompletno izbiro pohištva za Vaš dom po najnižjih cenah. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE I ZIMSKA PRAVLJICA V SLOVENIJI 6202 St. Clair Ave. 361-3634 Mr. in Mrs. JOHN J. SUSNIK in sinovi. & SLOVENSKA PISARNA v Baragovem Domu, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 361-9504 želi ameriškim Slovencem in vsem rojakom po svetu blagoslovljene božične praznike in vso srečo v novem letu. Zastopamo SLOVENSKE ZALOŽBE: Svobodna Slovenija, Mohorjeva družba v Celovcu in Mohorjeva družba v Gorici, Slovenska Kulturna Akcija. Sprejemamo NAROČNINE IN ČLANARINE za: Tednik in Zbornik Svobodna Slovenija, za Družbo sv. Mohorja v Celovcu, za Slovensko Kulturno Akcijo, Duhovno Življenje, Koroško Kroniko, tednik Družina in Dom in mesečnik Naša Luč. Imamo SLOVENSKE MOLITVENIKE IN KNJIGE ZA DUHOVNO BRANJE. Priročnik Marijine Legije je po $2.00, Povest duše po zapiskih Male Terezije Deteta Jezusa pa broširana po $3.00, vezana po $4.00. Najnovejše: izšel je drugi zvezek brošur Svobodni Pogledi. Broširan $1.00. Knjige: dr. Kolarič: škof Rožman I. del., broš, $4 vez. po $5. Marjan Marolt: Rojstvo, ženitev, življenje in smrt Ludvika Kavška, broš. $4., vez. $5, Jože Felicijan: Ustoičenje koroških vojvod (v angleščini) po $6.00. Mauser: Ljudje pod bičem L, II., in III. del, Vauhnik: Nevidna Fronta, Pregelj: Moj svet in moj čas, ,Velikonja: Ljudje Jontez: Jutro brez sonca, Jučec: Skozi Luči in Sence, Kociper: Na božji dlani, Komar: Pot iz mrtvila, Jurčec: Ljubljanski Triptik, Simčič: Na obeh straneh stene, Geržinič: Dnevi smrtnikov, Kremžar: Sivi dnevi, Kara-pandžič: Kočevje, Jukič: Hrvatska politika; Kriza Titova rezina. Druge knjige in časopise po želji naročimo. l VESEL BOŽIČ V 1970! DOBER VID VSE LETO 1971! SLAK OPTIK THE NORWOOD MEN'S SHOP 6217 St. Clair Ave. UT 1-1393 Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim odjemalcem in vsem rojakom. Hvala za zaupanje, priporočamo se za bodoče. MERRY CHRISTMAS SEASON AND A HAPPY NEW YEAR 5ARAG8V DOM INC. IN Družabni klub v Baragovem Domu želita svojim članom, prijateljem in vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto! 6303 St. Clair Ave. Slovenija je lepa v vseh letnih časih, najčarobnejša pa je pozimi, ko jo nebo odene v kristalno belino snežen'1 obleke. Kot nevesta je! Beli vrhovi gora so njena prelestna krona, megle nad dolinami njen varnostni pajčolan, koče in gorske vasice pa njeno toplo srce. Take lepote ni nikjer na svetu! EN 1-5926 SKRIVNOST BOŽIČNA (Nadaljevanje s 4. strani) vse strmine so nam bile poznane. Bile so naša nebesa . . . Beseda je dala besedo, brzec je prišel in odpeljal in, da naju ni sprevodnik pahnil do stopnic, bi vlak zamudila. Še zaverovana v pogovore sva iskala najin kupe. Pred kupejem je ležal cel kup ropotije. Kovčeg, velik kot tetina skrinja, nahrbtnik za pleča in pol, čez vrh tega pa nepovezan par smuči in palici. Ob kupu pa dekle. “Sapramiš, deklč in pol” bi dejal Čopov Joža, ki je svoje dni več preplezal kot prehodil, kot so pravili. Obstala sva pred neznanko. Sprva so samo naše oči govorile. In molk. Kmalu je beseda dala besedo, kar sladke so postajale z obeh strani. Povabila sva jo k nama v kupe, ji pravzaprav tako hitro pomagala z njeno prtljago, da ni imela časa odkloniti povabila ... Posedli smo in se v razgovoru razkrivali. Neznani znanci. Ko je vlak kar bolj veselo ukai čez Podkoren je pogled ujel pohlevne hiše, do podstreškov naložene skladovnice polen in butar, iz katerih so samo mala o-kenca s križi kukala v tisti božji mir in mraz. Dolgo zimo so pričakovali od Mojstrane gor, zaloge drv so obetale kljubovanje. Dara je bilo ime dekletu. Vitka v postavi, zagorela so bila žametna lica, oči pa dva oglja pod dolgimi mrežastogostimi trepalnicami. Preko visokega pametnega čela so se vsipali temni valoviti prameni bogatih las. Tipična južnjakinja. Z nebeškim imenom. Pa je pogovor stekel kot med starimi znanci. Študentka da je, bolehna je morala prekiniti študij, pa so jo starši poslali na okrevanje v zimsko lepoto planiških bregov. Prvič v naših gorah in prvič na smučih ... Jo bova učila? Bova. Samo oba težko. Bežni pogledi so mi drseli skozi okno. Dolge in bahato debele ledene sveče so visele s strešnih robov in se lesketale v pojemajočem dnevu. Sem in tja se je ta ali ona sesula, da si. kar slutil potrkavanje razsutin. Snega pa do pasu. V veselje in Dari v strah. Vse oblito v belo bogastvo, le sem in tja so ostarele in zverižene deske ograj kot pohabljena ramena štrlela iz snežnih oblin. Beli pasovi srebrnega dima so vijugali iznad streh v^ strmo ozračje jasnega večera, j Mrak se .je tihotapil v vasi. Kar toplo je zaplulo po žilah, j ko se je pogled vrnil k Dari, ki je sedela nasproti naju. Mehka je bila njena beseda, božajoče toplo so polzele, besede preko napetih rdečih ustnic, za kateri- mi se je ob smehu prikazovala pregraja snežnobelih zob ... In smeh! Kar pelo je po kupeju, kadar se je njeno razpoloženje razlilo v smeh. Mladim ni treba dolgih uvodov v poznanstvo. Ko smo izstopali v kristalno noč na zadnji postaji v Ratečah in sva ji nič kako pripravna pomagala z brkljarijo do hotelskih sani, smo bili že stari znanci. S tihim, nabritim pogledom naju je tehtal stari furman Joža, s katerim smo se že leta poznali. Vprašujoči pogledi so romali od naju do Dare. Mraza je bilo na mernike, koraki so kar hreščali po snegu in Joži se je mudilo. Ko mu je Dara pojasnila, da naj se kar sam dobro zavije še v njej namenjeno odejo, ker ona da pojde peš z nama, mu je skoro ušla nejevoljna beseda izpod košatih z ivjem pokritih brk. Pognal je v strmino, mi trije pa na stezo in in v kolovoz. Blažena zvezdnata noč je bila poveznjena nad rateško vasico in ozvezdje nad raj do gora je pomežikovalo po planiški dolini. Snega pa, da je bila na ovinkih pot izdolbena in izsekana skozi zamete. Povsod sveta tišina, le glasno sopenje in poredke besede so jo plašile. In Darin smeh, ubran žameten alt, je razklal tišino, kadar ji je stopinjo spodneslo in se je prekucnila in povaljala v puhasto bogastvo . . . * * * Naslednje decembrske dni smo uživali zimo, zajemali njene lepote in prelesti z zvrhanimi prgišči. Mladost je pela v nas in naših doživetjih. Kako je že pela Dara, razgreta po polki ob kozarcu vina? “V nas pa le ena mladost zaživi, le ena nas s čudežnim cvetjem ogrne, ko gre ... se vrne . . . vrne . . Lepi so večeri v planinskih domovih, vso druščino zbero in domačnost objame mlado in staro. Ob kozarcu vina se med starejšimi razplete pogovori, mlade zazibljejo melodije, ki celo utrujenost blaže . . . Kot da se je čas trenutno ustavil. Neugnanost je v mladi krvi. Dara je ljubila muziko, sama je prav dobro igrala kitaro, mi pa peli kadarkoli je nanesla prilika. Za smučanje pa ni imela preveč posluha, tudi volje ne, pa smo ji radi bolezni olajšali smuške učne ure. Včasih mi je misel povasovala ob njej, v njeni menjavi razpoloženj ni bilo znakov preresne bolezni. Vsega je imela v izobilju, večkrat se je telefonsko razgovarjala z domačimi. Menda z domačimi, kdo bi v tisti vihravosti urejal misli okolja . . . Izredno brž so minevali vedno krajši decembrski dnevi in kot po naročilu nam je stregla zima. Komaj smo zrisali v nov sneg tisočero smuških smeri in so se travniki zgladili do glaže^ vine, je spet snežilo. In božiču smo se bližali. Dara je bila kake dni kot vreme. Čemerna in mračna v zaspanem jutru, sonce jo je razživelo do neugnanosti v večerih. V kakem kotu je bilo naše kraljestvo, pet mladih parov nas je bilo, bili smo si kot bratje in sestre. Morda je komu pri gotovih plesih srce udarjalo malo hitreje, kaj globljega se med srci ni spletlo, vsaj vidno ne . . . Veliko smo peli, mi učili dekleta naše, one nas njihove pesmi. Pa se je naša skupina vsak dan povečala, petične družine z juga so dnevno pomnože-vale smučarsko druščino. Kadar nam je Dara ob kitari-nih melodijah pela sevdalinke, se je njeno lice spreminjalo v masko. Kdo bi razbral za to masko pravo vsebino? V vseh spremembah smo jo opravičevali z boleznijo, bolehni nismo ničesar šteli v zlo. Ko smo fantje popoldne učili posameznike, je Dara navadno pešačila v vas, na ppšto in na postajo. Celo izven vasi se je vzpela, saj je pripovedovala nekega dne kako je izpod zasnežene smreke stopil pred njo brkati graničar in se z njo dolgo razgovarjal . . . Kjer smo bili fantje, je bilo lahko najti dekleta, mame in‘o-četje pa so sklepali svoja omizja, na smučiščih niso predolgo vzdržali, nas pa seve sama razigranost in neugnanost, pa pesem in smučanje, na večer pa petje in ples. Dara je bila nama z Icetom res blizu, kot sestra. Srca se srečajo in uglase brez prošenj, brez napovedi in brez ukazov. Teden dni pred božičem je prišel v Planico Beograjčan Brane. Visok, širokopleč, kodrastih las, nenavadno radovednih oči in večno žuborečih ust, je kar padel nekega popoldneva med nas. Rojen advokat smo cenili, da je prišel na oddih, prvič v Slovenijo. Brž se je pritaknil naši trojki, bil je prijeten družabnik. Odbijala nam ga je njegova radovednost in kamor se je pritaknila, je bil kot smola. Res, zameril se je starejši sobarici Pepci, ki mu je urejala in čistila sobo. “Tako je pa tečen kot star komis” je včasih tožila in ni ji šlo v račun, da želi toliko vedeti o nas treh. Poosebljena radovednost! Dneve pred božičem sta se obe hotelski stavbi napolnili, večino gostov so sestavljali gosti z juga, po zasedbi najboljših sob je kazalo, da jim ne manjka denarja. Mi domačini smo bili razmeščeni po cenejših, mi ki smo učili smučanje, po kletnih pogradih. Božični dnevi so lepi in res čuvstveni samo doma v družini, samo doma med svojimi. Midva z Icetom sva šla za sveti večer domov, saj bi brez polnočnice v Sentpetru ne bilo praznika. Na Štefanovo sva se z jutranjim vlakom spet pripeljala v Planico .. . Dara ni bila več tako brezskrbna in ne prisrčna kot prejšnje tedne. Nekaj jo je trlo poleg neznane nam bolezni. V družbi se je večkrat zamislila, kot da so jo sanje iztrgale iz družbe in stvarnosti. Se je počutila slabše? Brane se ji je želel približati, njej pa je presedala njegova vsiljivost. Prisiljena nareje-nost ga je odbijala tudi nam. Praznične dni smo kaj malo smučali, pač pa več pr'aznovali. Novega mokrega snega je bilo preveč in ljudi tudi. Petični Beograjčani, med njimi je bilo vsaj polovica trgovcev, katerih nosovi niso mogli skriti narodnosti, so dar dnevno prirejali “slave”, kjer; se zabave in njenih dobrot skoro mora vsakdo udeleževati, ceho pa je plačal slavljenec . . . Ker so bile tiste “slave” precej glasne, smo navadno gostovali v (Dalje aa 6. strain) VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM KNIFIC INSURANCE 820 E. 185 St. Tel.: 481-7540 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM! T KI F H F f EXCAVATING, INC. ■ , 4 571 East 200th St. 481-1000 v Euclid 19, Ohio i \ * * • VESELE BOŽIČKE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO vošči vsem. svojim naročnikom, prijateljem in vsem dragim rojakom ADAM KONJEVK LASTNIK POPRAVLJALNICE ČEVLJEV ■, « 6506 ST. CLAIR AVENUE Iskrena hvala za dosedanjo naklonjenost, se priporočam za bodoče. SEASONS GREETINGS BEST WISHES FOR THE NEW YEAR JANAS HAIR STYLING SALON 6614 St. Clair Ave. • HE 1-6224 THADEUS JANAS-GEORGIANN HRDJOK-VICKIE KMET-JOANNE JAROS-ZINNA DELGATOS VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VOŠČI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM JOHN A. FAKULT MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR from FOREST CITY FURNITURE CO. • Complete Home Furnishers • CASH OR CREDIT 7210 St. Clair Ave, Clleveland 3, Ohio—UT 1-1782 Cor. East 72nd Street TED GLUCK LOUIS SILVER KRIŽMAN MEATS .... ■» t»n u i j 1453 East 66 St. Cleveland, Ohio 44103 EX 1-4316 PRIJATELJEM, ODJEMALCEM IN VSEM DRUGIM ROJAKOM VOŠČIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO SPECIALIZING IN HOME FREEZER MEATS Vesele Božične praznike in srečno Novo Leto! JOE'S PURE 76 GAS STATION 6002 St. Clair Avenue Tel.: 361-9100 Jamčim prvovrstno mehanično delo in se priporočam vozačem avtomobilov, zlasti hrvatskim in slovenskim rojakom. JOE PINJUH ^ ................................................. XWt!l?TŠEA T^OMOtn^fA Tr^.T??. M, 1/570 mwimamiMamimm* STAN'S SHOE STORE CI07 St. Clair Ave. UT 1-3027 Posebno pozimi dobri čevlji var je jo zdravje Imamo novo zalogo najnovejših čevljev, copat, snežk, | fgaloš in škornjev. Skrbno, strokovno primerimo in priredimo: čevlje po nogi. Prodajamo samo kvalitetno obutev. Eagle Stamps — Gifts for everybody — Gift Certificates Vesele praznike vsem! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM LONGFELLOW EAGLE SUPERMARKET JACK in FRANK TROHA, lastnika 15800-02 Waterloo Rd. IV 6-4290 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM! EAST 200TH HARDWARE 673 East 200th St. Euclid, Ohio 44119 481-8448 Hvala vsem za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo za bodočnost VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM POSETILCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM JOHN PETRIČ lastnik SLOVENSKE BRIVNICE 783 East 185 St. IV 1-3465 Zahvaljuje se za dosedanjo naklonjenost in se priporoča za bodoče VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI vsem prijateljem in odjemalcem ANN KOVACH, lastnica (0LLINW00D DRY (LEANING COMPANY Pri nas napravimo vedno prvovrstno delo. Pridemo iskat in pripeljemo na dom. 15210 Saranac Rd. GL 1-4746 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM! (0LLINW00D BAKING COMPANY 16006 Waterloo Rd. IV 1-7526 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELI L & M TOBACCO AND (ANDY (0. JOHN E. LOKAR, lastnik 784 East 185th St. KEnmore 1-8777 CANDY - CIGARE - CIGARETE IGRAČE NA DEBELO SEASON’S GREETINGS! VESEL BOŽIC! Srečno novo leto! Eledric Motor Repair (o., Inc. 19751 St. Clair Ave. Tel.: 531-5995 DRAGO PRELOG, LASTNIK SKRIVNOST BOŽIČNA (Nadaljevanje s 5. strani) _ Podkorenu, nekaj kilometrov nazaj od Rateč. Tja smo rinili z ubogimi parami čez hribe in brege, v Podkorenu pa so pri nekaj hišah gospodinje že od rana mesile in cvrle. Smo res razkošno slavili, po nekaj sto krofov je bilo na računu poleg vseh dnevnih dobrot . . . Pijače tudi dovolj. Pred Silvestrovim se je nebo umirilo, mrzle milijarde zvezd je mežikalo z nebesja in pasje se je shladilo. Tiste dni je Dara zbolela, v sobo so ji nosili hrano in zdravnik jo je obiskal . . . Pobrala se je, ni p& silvestrovala z nami. Za nekaj dni da mora na Jesenice, kjer je pri roki zdravnik. Tako se je veselila silvestrovanja, — zdaj ji je bolezen zdrobila pričakovanja! — Tudi nam. Preblizu smo si bili, da bi srce ne pogrešalo Dare ... Vseeno smo silvestrovali bogato in dolgo. Pozno smo se razgreli in razigrali, zato pa nehati nismo mogli. Zunaj pa peklenski mraz, kar pokalo je v zledenelem vejevju, ko smo v jutro voščili drug drugemu srečo. Le Dare ni bilo . . . * * * Nekako težke so bile glave na novo leto . . . Telo je hotelo osvežitve v hladno prirodo, težke butice so iskale prezračenja. Zasmučali smo v vas k maši, nato pa v strmine nad iv as j o smučat in zdravit neprespano noč. Pa s smučanjem ni bilo kaj prida, nekako gumijasta kolena niso zmogla strmin in vijuganja . . . Sonce je izza gora prinašalo srečo, poživitev in prebujalo razpoloženje . . . Ob raztrganem, zapuščenem seniku smo se raztegnili na poveznjene smuči k sončenju. Še zapeti smo poskušali, pa so bili glasovi nekako raskavi,, da bi se mogli zliti v ubranost. Tišina je objela grupo, ko nas je sončna pregretost pričela uspavati . . . * * * V vasi je odzvonilo poldne, nam pa se ni dalo od prijetnega lenuharjenja nikamor. Tudi domov ne na svečano kosilo. Kam pa bi spet z dobrotami, ko se še od včeraj ni vse uleglo in uredilo . . . Ice si je uredil prag z.a zglavje z volnenko . . . Iznenada ga je nekaj vrglo pokonci. Tudi mi smo posedli, on pa nam je s prstom na ustih ukazoval k molčanju. Vstal je in prisluškoval. Pridržavali smo dihe in poslušali. Stokanje je bilo slišati s temačnega kota v seniku, kjer so skozi špranje ostenja sončni prameni vezli zlate črte na kup suhega sena. Od tam je prihajalo stokanje . . . “Daaaraaa . . .” je izbruhnilo iz Iceta, ko se je zrušil na kolena v temen kot, na raztreseno seno . . . Dara, ta naša dobra bolehna Dara je ležala tam. Nezavestna. Bledo lice je pokrival snop temnih las, skozi napol odprte bledikaste ustnice so povzeli vzdihi. Hlačnici smučarskih hlač sta bili dve trdi, poledeneli cevi. Nekdo ji je prerezal vezalke, da smo ji sezuli čevlje. Ne vem kako smo jo ogrevali. Ledene so bile roke, prsti, ki so nam na kitari ubirale tiste lepe melodije južnjaških pesmi so kot umrle počivale na 1 mirujočih prsih. Nismo govorili. ' Nogi sta bili beli in težke omrzline so nam narekovale hitro ukrepanje. Iz smuči in suknjičem smo naredili zasilno nosilnico in jo odnesli po strmini udirajoč se čez kolena v razmehčanem snegu. Zavili smo jo v svitre. Goloroki smo šli tiho in polževo počasi kot za pogrebom komaj še živele Dare. Čez hrib je po bližnjici dvojica odsmu-čala po pomoč, zdravnik Frane je bil tam . . . vanj smo stavili vsa upanja . . . Kako neznansko dolg je bil tisti kilometer poti od senika do prvih hiš v vasi, kjer smo v prvi položili Daro na klop v veliki hiši. Šepetali smo, da bi je ne budili iz bolečin . . . Trud- ne roke so se čez čas narahlo J agent odšel, si ni pri dnevu upa-dvignile, tudi dviganje prsi je , la v vas, vsa premočena in silno pričelo naraščati, kot da je srce zaživelo na novo . . . Odprla je I oči. Pa so tiste njene lepe temne oči zrle v nas brez vsakega leska. Začudene, prestrašene in proseče. Dvoje solz je otemnilo njih , globino, ko je ponovno zaprla veke, so izpod njih polzele solze. Šepetaje smo jo klicali in ji ponujali požirek slivovke, ki jo je prinesel gospodar. Vprav ko smo jo spravili malo k sebi, je privihral Frane. Med silvestrovanjem se ga je nabral čez mero. Sinoči je igral harmoniko, pa je sredi melodije stoje zaspal . . . tKomaj so ga zctaj zbudili, nesreča ga je prisilila na pot reše-I vanja, zdaj je stal med nami tre-' zen kot z zmrzlino osvežen dan. 1 Ob njem je bil tudi zaskrbljeni ' Brane. Umaknili smo se, ko jo 1 je zdravnik pregledoval, masiral ‘in ukazoval . . . Vprežene sani ! so privozile pred hišo. Samo hr-1 skanje iskrega para je bilo čuti. Skrbno smo ji postlali z odeja-1 mi in svitri na saneh in odpeljali so jo na vlak in v jeseniško bolnico . . . Zdravnik Frane in ' Brane sta jo spremljala . . . Tako smo vražje žalostno začeli tisto, leto, kot da je bil to namig na temne dni prihodnosti, ki so sledili v svetu. Ko se je naslednji dan Frane vrnil nabrskan in pijan, nismo mogli veliko izpuliti iz njega, razen, da je Dara slaba in so jo odpeljali z brzovlakom z Jesenic .. . Spremljal jo je le Brane. Kako ji je? Kam so jo odpeljali? Neodgovorjena vprašanja, — na vsako je slabo razpoloženi Frane samo revskal. Popoldne je odšel, zdravnik je bil in strokovnjak za sodno medicino, delo ga je klicalo, smo ga opravičevali . . . Čez dva dni sta dva tujca prišla po Darino in Branetovo robo. In vso našo mlado druščino sta popisala. Čemu? Kot da je smrt posegla med nas je bilo tja do prve polovice januarja. Komaj smo se izkopali iz snega, ga je noč nametla nov meter.. Dvakrat ali celo trikrat tako. Smučati nismo mogli, pač pa kidali gazi in postopali okoli hotela , . . Spet in spet so misli in besede nanesle na Daro in utrujena se je zavlekla na seno v nekem seniku. Pričelo da je snežiti, pozneje, da se je zjasnilo. Prehitela jo je noč, vsa premočena se je izgubila in dota-vala je v senik blizu vasi, kjer so v malih oknih silvestrovale tople luči, ona pa izčrpana ni mogla nikamor več. Zavlekla se je na seno, onemogla prezebala in končno zaspala. Tista Silvestrova noč, da je bila peklensko mrzla, ker da je do polnoči leden mraz zagospodoval nad dolino.” Vse to sva sama vedela, pa od presenečenja ali razočaranja nisva mogla do besede : . . Omenil je še, da se Dara nama zahvaljuje za vse lepe planiške dni in da naju prosi odpuščanja za njen greh . . . Sunek za sunkom sta doživljali najini srci . . . In Brane? Bil je on, poslan od tajne policije, zasledovat osumljeno Daro. Protivohun. Oficir v tajni službi . . . Kot da se je del najine stare in ljubljene Ljubljane podiral na naju, po kosih in boleče. Lepa, dobra Dara, pa vohunka, simpatični, radovedni Brane pa njen zasledovalec . . . Srce je klicalo v usmiljenju Daro, misel je zasovražila Branka. Zakaj? Čemu? Težko je najti ubrane strune ranjenemu in razdvojenemu srcu . . . * -k *' Nad 30 let je od tistih božičnih dni. Me‘ne je begunski val zanesel na Koroško in v kanadsko prerijo, Ice je vrnjen izkrvavel pod maščevalnimi streli nekje na slovenski zemlji, ki jo je med zadnjo vojno branil kot kapetan udarnega bataljona. Nikoli nisem zvedel kaj več o Da-rini usodi, ne o njeni kazni in ne o njenem zdravju. Brankota pa sem še enkrat srečal, spet kot študent v Beogradu. Na neki slovenski ohceti, kjer je naš kvartet prepeval veselim svatom — mešanici jugoslovanskih narodnosti — se je prismejal plešoč iz temnega kota, da so godci zaigrali ob napol mrčeci svetlobi otožno sevdalinko, tisto, ki jo je Dara najraje igrala in pela, mi pa pobrundavali vanjo. — Na ohceti pa žalostna pesem! ISKRENA BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA DR. A. L. GAMS SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6411 St. Clair Ave. EXpress 1-5300 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi odjemalcem in prijateljem ACME DRY CLEANING ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO Se priporočamo 672 East 152nd St. GLcnville 1-5374 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM! DR. P. B. VIRANT OPTOMETRIST PREGLED OČI — PREDPIS OČAL 15621 Waterloo Rd. IVanhoe 1-6436 v poslopju Central National Banke SORN'S RESTAURANT SLOVENSKA RESTAVRACIJA 361-5214 6036 St. Clair Ave. Braneta ... V vseh nas je bila ^ ^ ^ pleslpprižgali luči in težka slutnja, vsi smo je cu i i, sem g stjsnjeno pestjo iskal, a nihče je ni omeml. Odigravalo ga ^ več Bil je kot se je nekaj neznanega ... j temna senca v temnem poklicu. * * • i Verjetno smo mi peli prevesele, Koncem januarja so naju z pa je nalašč ob spominu na tiste Icetom klicali v Ljubljano. Na zimske dni naročil žalostno me-zaslišanje o nas, Dari in okolju, lodijo. Primerna pesem za tisto le Braneta niso nikoli omenili, žalostno Novo leto, ko smo na-Sele takrat sva od znanca sod- šli in oživljali napol zmrzlo Da-nika zvedela, česar ni mogla ro v raztrganem seniku nad ra- . verjeti rnisel, kaj šele srce. Za-1 teško vasico ... upno nama je povedal, da so | Leta so ugibali znanci Darino morali Dari odrezati prste na zg0d);)0) sodnik in midva sva jo nogah, ni jih bilo mogoče oži- j zakienila v mladi, razočarani sr-veti, mraz tiste ledene noči je ci ... Pa je to odlomek iz mladih zaznamoval vanje usodo. Bilo, ko s0 se v sencah naše da je nujno, če so ji hoteli rešiti ^ jepe slovenske zemlje pletle ne-nogi. Nisva še prišla do umiri-1 znane zgodbe. Tale pred deset-tve, ko je šepetaje povedal, da ietji| v pobožičnih dneh doživ-so pri Dari našli večjo količino ]jena in letos v zdomstvu obu- Priporoča svojo domačo kuhinjo, kjer dobite vedno jako okusna jedila po zmernih cenah. Točna postrežba in čistoča v vseh ozirih. Želimo vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto! ANX's DELICATESSEN & BEVERAGE 1395 East 55 Street NOVA LASTNIKA YELA IN MIRA YOVICK želita odjemalcem in prijateljem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU. zlatnikov in zmečkano šifrirano pismo. Ni vedel, je bila tihotap-ka ali vohunka. Sama da je priznala, “da je zadnje popoldne decembra oddala neko pismo ob srečanju z nekim moškim v seniku pri Ratečah. Ko je tuji jena, je le ena od tisočih ... j • “Narod, Ti podoben si njivi, ki vedno umira, cveti in rodi, kakor v zemljo položeno zrno, ki v svojem razkroju življenje budi!” VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM JOE'S SHOE REPAIR 749 East 185 Street, na oglu Muskoka Ave. Hitra in točna postrežba! Joe FUGIN A - lastnik