Naročnina mesečno 25 Diu. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitar jen «16/01
ček. račun: Ljub-
Ijana it I0.6S0 i« 10.54*) za inseratet Sarajevo Mv. 7565, Zagreb StT.59.0t t, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 299»
Telefoni arednHtrai dnevna »tožba 2*5« — nočna 29*. 2994 ht MU
Izhaja vsak dan mjatraj, rnsen ponedeljka in dneva po praznika
RooseveH Evropi
Ko »mo prod par dnevi brali znameniti govor ameriškega predsednika Roosevelta pred kongresom, sc nam je zazdelo, kakor da bi bil zasedel Belo hišo v Washingtonu zp-pet Woodrow WiLson in i>ošiljal vesoljnemu svetu nasvete modrijana. Kadar »e javno izjavljajo predsedniki Združenih držav Severno Amerike, svet vsikdar prisluhne. Poslušal je Wilsona, dokler je govoril človeštvu iz svoje prestolice. Posluša zojiet Roosevelta, ki je tako moder, da je noče zapustiti. Amerika predstavlja kot država in kot narod ogromne vrednote. Postala jc skladišče blagovnega bogastva in zakladnica politične demokracije. Če bi se Amerika ne bila udeležila zadnje svetovne vojne, Bog ve, kako bi se bila končala, in če se danes popolnoma loči od K v rope in njenih notranjih razprtij, kdo ve, kam bo zabredla. Zato ni čudno, dn ves svet v spoštovanju umolkne, kadar imajo predsedniki Združenih držav namen govoriti v imenu ameriškega naroda.
Benjamin Roosevelt, ki mu polagoma poteka 4 letna doba njegovega predsedništva, se jc večinoma posvetil notranji preureditvi Združenih držav in novi organizaciji njenega gospodarstva. Za velike svetovne probleme mu časa ni preostajalo. Pošiljal je svoje opazovalce na mednarodne kongrese, da so mu poročali o vsem, kar se dogaja, neposredno pa ni posegel v nobenega. Ko je bila Evropa vsa histerična "s svojimi pakti in protipakti in ni vedela, kako bi se med seboj povezala, da bi nastale čini večje napetosti, so Združene države pod Roosevelto-vim mogočnim pogonom pomlajevale svoje gospodarstvo in si dajale novo socialno strukturo, zunanjepolitično pa so počivale in prepuščale Evropi, da si sama poišče drevo, na katerem se bo najbolj udobno obesila. Toda prišla je abesinska pustolovščina. Evropi se je posrečilo, da je dvignila divje vojne strasti in da je po 15 letih prisiljenega mirovanja zopet, zanetila požar na enem svojih koncev, ki je tako nevaren, da se lahko razlije po vsem kontinentu. Tudi Združene države so zadeli prvi vroči zublji tega požara. Kakor je v svetovni vojni njeno bogastvo odločilo boj v korist Francije in njenih zaveznikov, tako jc tudi sedaj Evropa računala, da ji bo stalo premoženje Amerike na razpolago, da si privošči nove medsebojne pokolje. Vprašanje je bilo celo tako pri-prosto postavljeno, da je naravnost od Ameriki- odvisno, če bo mogla Italija, ki je vojno zanetila, nadaljevati svoje podjetje, ali če ga bo morala čez noč zaustaviti. Amerika je bilr potefrujena v evropski vrtinec in n.ien j predsednik je smatral potrebno, da spregovori ameriškemu ljudstvu in vsemu svetu o zunanjepolitičnih smernicah Združenih držav- v pogledu Evrope.. Tako je bil predsednik Roosevelt naravnost prisiljen, da se slovesno izrazi nred vsem svetom. To je storil na_ otvoritveni seji kongresa z govorom ki je doneče odmeval od enega konca sveta do drugega. Kaj je povedal?
Rooseveltov govor moramo deliti v dva dela. V prvem delu se je naslovil na državljane Amerike ter jim raztolmačil, zakaj ho; če Amerika ostati nevtralna in kako želi svojo nevtralnost do evropskih konfliktov izvajati. V drugem delu pa je šel mnogo dalje ter je i>o zgledu svojega velikega prednika \Voodrowa Wilsona naslovil na človeštvo nekaj koristnih nasvetov o pravi _ politiki miru, ki jo demokracije pospešujejo, diktature pa rušijo.
Amerika hoče ostati nevtralna, je dejal, In se noče vtikati v noben izvenameriški spor. Njena nevtralnost ne pozna nobene razlike. Enako hladna je do tistih, ki so vojne izzvali, kakor do tistih, ki so bili napa; deni. Toda ameriška nevtralnost ne sme biti nevtralnost lenega človeka, ki si od daleč modro ogleduje pretep med dvema strankama. Koosevelt je pojem nevtralnosti razširil in mu dal novo mednarodnopravno vso; bino, ki se bo ž njo moralo odslej pečati tudi mednarodno pravo. Amerika noče biti lena, brezbrižna nevtralna opazovalka sporov, ampak si daje tudi dolžnost, da vojskujočim se državam ne bo niti za lep denar prodajala blago, ki služi naravnost v vojne svrhe ali ki vsaj nadaljevanje vojne pospešuje. Amerika bo vojskujoče se države kaznovala 6 svojim preziranjem in jim bo odrekla, četudi na svojo lastno škodo, trgovske zveze, jim bo odpovedala ne samo denar za posojila, marveč tudi vsako blago, ki neposredno ali posredno konec vojne zavlačuje. Odslej se torej nobena država v Evropi ne sme več nadejati, da lahko nemoteno dela okrog sebe politično brozgo, češ, saj bo Amerika posodila denar ali saj bo Amerika radevolje prodajala vse, kar potrebujemo za uspešno nadaljevanje vojne. Temu je Roosevelt in njegov zakonski predlog o trajni nevtralnosti Amerike napravil konec. Nasprotno, Redaj naj si bodo države, ki živijo le od zbujanja vojnih gonov, sveste, da bo Amerika ž njimi prekinila vsako zvezo, da jim bo odrekla tudi življenjske potrebščine, če bi služile samo nadaljevanju vojskovanja. To velja za sedanji položaj, ko je treba Italiji odreči vsak nakup vojaških potrebščin, petroleja, premoga, železa, pavole in industrijskih izdelkov, marveč za vso prihodu jost, če bi mesto Italije dobili drugo evropsko državo, ki bi z »zakonom meča, kot v starih barbarskih časih« hotela iskati kruha za svoje ljudi. To je Roosevelt povedal v prvem delil svojega govora iu je skrajno poučno poslušati njega, ki predstavlja državo komaj sto let staro, kako daje Evropi, ki se ponaša s svojo kulturo, nauke o civilizaciji in o bnrbarstvu.
V drugem delu je predsednik Roosevelt priredil ideološki pouk za civilizirane evropske narode. Kot zastopnik največje sodobne demokracije na zemeljski obli, ki ji je enaka samo šc angleška, in ki se /. izključilo demokratičnimi svoboščinami, ki spoštu-
Nova mirovna posredovanja v Ženevi
Bliža se konec vojne v Afriki
Pripravljata se dva predloga: Nasititi Italijo z nekdanjimi nemškimi kolonijami, ali pa obnoviti Lavalov predlog, a brez odstopa ozemelj
Pariz, 7. jan. SE. Ves Pariz jc poln skrivnostnih namigavunj, da gredo za kulisami diplomatskih dogajanj tajinstvena posredovun ja kronanih glav za dosego mirnega sporazuma v nbesinskem vprašanju nemoteno naprej. Svoje dni, ko je belgijski krulj prvič potoval v London in bil tudi od ungleškcea kralja sprejet v dolgem razgovoru, je pariško časopisje, predvsem »Oeuvre«, ki ima znane zveze s sovjetskim poslaništvom, objavil senzacionalno vest, da je belgijski krulj nesel v London osebno pismo italijanskega kralja naslovljeno na angleškega kralja Jurija. V tem pismu je baje kralj Viktor razložil položaj Italije v temnih barvali in prosil angleškega kralja, naj vendar ne pritiskajo preveč nn Italijo, ker se je bati, dn ne hi Mussolini storil knkšno nepremišljeno dejanje, ki bi škodovalo državi in s tem tudi v prvi vrsti kraljevski dinastiji. Danes nikdo več ne verjame, da bi bilo ti pismo imelo res vsebino, kot jo je sOeurvre« objavil. Pač pa je ros, da je belgijski kralj r« s posredoval, da je tudi nesel nekaj pismenega v London in da so mu tam rekli, da morajo vsa posredovanja iti skozi Ženevo in Zvezo narodov.
Danes govorijo že o drugem posredo
vanju belgijskega krnila Leopolda v Londonu, kjer so mu zopei i. K.li, da nuj gre njegova pot skozi Zvezo narodov. Angleška vlada da bo radevolje poslušala vse predloge ZN in jih študirala, sama pa ne more v Ženevi ničesar predlugati. V tej zvezi govore, dn sc je začela zelo močna posredovalna pot nn pobudo Vntiknna m da se v zakulisju pripravljajo že novi predlogi zn kompromisno rešitev nbe-sinskegn spora. Bnje obstojnta predloga, o katerih so poučene francoska, nngleška, italijanska in abesinska vlada. Na pobudo Vatikana študirajo sednj možnosti, da bi našli neko nevtralno državo, ki bi posredovala v Ženevi predložila nove mirovne predloge ZN in tako izsilila, da hi prišli mirovni predlogi končno od ZN, nnknr bi jih prizndetc države simpatično sprejele in preštudirale, in ž njimi vojno končale.
Prvi načrt se peča z mislijo da bi bilo trebil italijansko željo po kolonijah nasititi s kolonijami, ki jih je nekoč imela v Afriki Nemčija in ki so sedaj prišle ali pod Anglijo ali pod Italijo. Verjetno jc. da bi v tem primeru nastopila Nemčija, ki se svojim nekdanjim kolonijam ni odrekla in ki bi nc privolilu, da pridejo sednj pod Italijo, mesto dn se Nemčiji vrnejo.
Drugi mirovni predlog jr podoben predlogu l.aval-Honre, ki je propade' iu ki mu j (i žrtvoval lloare svojo politično kariero Pn predlog jc samo nekoliko spremenjen in pušča Abesiniji večje pravice.
Zanimivo je, da je italijansko časopisje sednj, kakor na povelje p o p o I n o m a p r e u e -halo z grožnjami, du bo šla vojna brez usmiljenja in obziru naprej. Italijanska vlada hoče očividno storiti vse, dn se to drugo posredovanje ne ponesreči. Očividno se je Mussolini tudi prepričal, du bo moral skozi Ženevo, da druge poti ni, če se hoče izogniti katustrofi.
Tudi o Edemi govorijo, da bi se kakšnemu novemu predlogu, ki bi bil nekoliko skromnejši in hi prišel skozi ZN, ne zoperstuvl jal. pod pogojem, da bi ne bilo v njein govora o k h k š-n e m o d s t o p a n j u n h s i n n s k e g a o /. e -m I j a , m a r v e č samo o gospodarskih p red pravic a h. V Parizu vlada upnpolno razpoloženje in se že množijo govorice, da bo abesinska vojna končana še pred prihodnjimi nalivi, s kompromisom, ki ga posebno podpira Vatikan, ki si je stavil nalogo, dn zastavi v s« svojo moralno silo z.a dosego in ohranitev inirn
Med Francijo in Anglijo
Generalni štabi so edini
če bi Italija napadla angleško brodovje
Pariz, 7. jan. b. Zadnji britanski vojni strokovnjaki so zapustili Pariz. Tehnična izdelava francosko-angleškega načrta za vojno sodelovanje na podlagi § S. člena 16 pakta Zveze narodov je trajala skoraj celih 6 tednov. Načrt je sedaj izdelan in sta Francija in Anglija pripravljeni na vsako eventuelno vojno na kopnem in na morju. Po poročilu pariške izdaje »Nevv York Ileralda vsebuje francosko-angleški vojaški načrt sledeče točke:
1.	Obramba angleških Hrednjemorskih postojank. Če je potrebno, ji da Francija na razpolago vse svoje pomorske in letalske sile, s katerimi ji mora priti za slučaj komplikacij na pomoč.
2.	Anglija da pomoč Franciji v obliki motoriziranih oddelkov v francosko - italijanskem obmejnem področju pa na nemško-francoski meji.
3.	Sodelovanje Anglije v obrambi severne francoske meje.
4.	Francija odpošlje svoje brodovje v Gibraltar sredi meseca januarja.
Rim, 7. jan. b. General Jože Valle, italijanski p od tajnik v letalskem ministrstvu je zapustil včeraj letališče in odšel v neznano smer. V poučenih krogih trdijo, da je Valle najbrž odletel v italijansko Somalijo, da pregleda ondotne letalske sile generala Gracianija.
Vojna se mora končati v treh mesecih
V današnjem »Oeiivru« piše ga. Taboui, da jc bombardiranje poljske bolnišnici švedskega rdečega križa zelo neugodno delovalo pri anglosaksonskih in skandinavskih narodih. Politični položaj Itulije se je s tem v zvez; tako poslabšal, da tndi največji itulofili med člani francoske vlade priznavajo da je italijanska teza v moralnem ozirtt propadla
Mnogi trde, da je najbolje, da naj cns stori svoje in dn naj čns Italijo v Vzhodni Afriki popolnoma izčrpa. Vendar pa sc g Eden nika-
jejo človeško osebnost ravno tako, kakor božjo in naravne zakone, uveljavlja kot menda najbolj udobna država na svetu, ima Roosevelt pravico dajati nauke na tem pod; ročju. Kot zastopnik velikanske velesile, ki bi rada imela mir in v miru delala za svoj dobrobit, ima tudi pravico, da se pritožuje proti tistim ideološkim tokom, ki svet vznemirjajo, in proti tistim sorazmerno malini državicam, ki s svojo histerijo vse okrog sebe okužujejo in iz ravnovesja spravljajo. 90 odstotkov človeštva bi rado imelo mir, je dejal, pa ne more priti do tega, ker jih je 10 odstotkov, ki kakor tolovaji dinamit polagajo, kamor njihove roke sežejo. Diktature, avtoritarni režimi, ki se utahore na hrbtih zasužnjenega ljudstva, kateremu je bila s sirovo silo odvzeta vsaka možnost svobodnega izražanja politične volje, to so tisti sovražniki človeštva, ki imajo v svojem spremstvu sovraštvo in vojne strasti. Človeštvo je treba ozdraviti nezdravih tvorov, da bo po njem zapoljila zopet zdrava demokracija. Kajti ljudstva vojue nočejo. In tam, kjer ljudstvo odločuje, je vojna prokleta.
Vzemimo mirno in hvaležno na znanje Rooseveltove izjave. Morda se bodo izkazale kot najbolj koristen prispevek k izmodrenju evropske politike, ker so vsem nemirnoženi namig s kolom, da se ameriška demokracija ne 1>« več žrtvovala za pohlep evropskih fašističnih diktatur.
kov noče pridružiti temu stališču, ki r in i sli angleški generalni štab, da se mota vojna v Vz.li. Afriki končati v prihodnjih treli mesecih, in sicer v glavnem iz. sledečih razlogov
t. Preveč izrnzitn zmaga afriških plemen nad evropsko velesilo bi izzvala preveč neugodno razpoloženje pri plemenih v angleških kolonijah.
2. Kljub trenutnemu iierozpoloženjn Anglije proti Italiji se vendarle v Londonu smntru, dn se ne sme dopustiti, da bi se vojaška moč Italije v Afriki preveč izrabila, in to v interesu rnvnotežjn v Evropi.
5. Preveliko oslnbljenje Italije bi preveč
opogumilo Nemčijo. Ga. Taboui zakljnčuje svoj članek z besedami: Mislimo, da bodo v Rimu pravilno razumeli nov položaj.
Posvetovanje pri lUussoliniju
Pariz, 7. januarja, b. Francoski poslanik v Rimu de Chambrun in britanski |x»slanik sir Eric Drumtnond sta v neprestani zvezi z Mtissolinijem. Kot se čuje, sia oba prišla k njemu v imenu njunih vladi. Pred odhodom »ta imela z Mussoliniijem daljši razgovor, v teku katerega ju je šef italijanske vlade obvestil o najmanjših zahtevah Italije, da ustavi vojne operacije v Afriki. Vse kaže, da Mussolini nič več ne vztraja na tem, da dobi Italija vso Abesinijo pod svojo oblast in tudi ne zahteva večjih teritorijalnih koncesij v Abesiniji, želi pa. da nc pride do sankcij in da se ustavi oboroževanje Abe-sinijc, ki je jxistala v zadnjem času nevarna, da ogrozi vse doslej dosežene uspehe italijanske armade. Po informacijah iz Londona zavzema britan-j ska vlada še vedno negativno stališče do vseh Mus-i solinijevih predlogov in hoče menda njegovo po I jtolno kapitulacijo.
Sovjeti tožijo Urugvaj v Ženevi
Ker trdi da ie botjševiška vlada in hominterna eno in isto
Bodoče zasedanje sveta Zveze narodov bo ime- I obvezala, da bo pospeševala notranji in zunanji
lo med drugim opravka tudi s protestom, ki ga je vložila vlada ruske sovjetske unije zoper to, da je urugvajska republika izgnala iz svojega ozemlja sovjetskega poslanika, ker je rovaril zoper republiko, podžigajoč komunistično revolucijo.
K tej stvari prinašajo »Times« jako zanimiv in tehten članek, v katerem se ugotavlja, da je komunistična internacionala v Moskvi izbrala urugvaj-sko prestolnico Montevideo za središče svoje propagande v južni Ameriki Na konierencah južnoameriških komunistov v Montevideu so bili že leta 1929 sklenili zanetiti revolucijo v Brazilu in na Kubi. Komunstična vojaška vstaja decembra meseca v Brazilu je bila podžg ana iz Montevidea in uru-gvajska vlada je zbrala dokaze, da je diplomatično zastopstvo sovjetske unije v Urugvaju to vstajo podprlo z denarjem. Urugvajska vlada je sovjetskemu poslaniku izročila potni list in obenem odklonila protestno noto ruske sovjetske vlade v tej zadevi.
»Times« pravijo, da ta nota taji, da bi med sovjetsko vlado in kominterno obstojala kakšna zveza, Sovjeti se vedno poslužujejo tega argumenta, kadar hočejo prikriti svojo udeležbo pri revolucionarnih poizkusih. Tudi vladi severne Amerike so avgusta meseca na protest iz Washingtona, da moskovska vlada podpira kominternsko agitacijo v USA, odgovorili, da oni nimajo s kominterno ničesar opraviti. Toda kdo bo to verjel, ko pa vemo, da je Stalin, ki vodi ruske vladne posle, obenem tudi vodilna oseba komunistične internacivnale. Tudi vemo, da je vsesovjetski kongres jeseni lanskega leta izdelal in razglasil cel program revolucionarne propagande po vsem svetu in da se je ta stvar vršila pod zaščito sovjetske vlade.
Ta dvoumna politika Moskve, pravijo »Times«, se ne bo mogla dolgo vzdržati. V diskusiji v Zvezi narodov bodo zastopniki sovjetske vlade zelo težko vzdržali svojo solistično trditev, da desna roka ruske diktature ne ve, kaj dela njena levica. Sovjetska vlada se je, ko je vstopila v Zvezo narodov,
mir na svetu, in zato države ne bodo dolgo trpele, da bi Moskva podžigala državljansko vojno v nekomunističnih kulturnih državah. G. Litvinov se ne bo mogel dolgo sklicevati na sofizem, s katerim skuša Stalin zvračati od sovjetske vlade krivdo za stvari, ki jih je on sam zamislil in jih s pomočjo kominterne izvaja. Zveza narodov .stoji danes pred tako resnimi vprašanji, da bo treba to zadevo te meljito razčistiti.
Pariz, ti. jan. A A. Tukajšnji urugvajski poslanik Gnani, ki je obenem urugvajski za stojinik pri ZN. je sprejel od svoje vlade z zračno pošto šop dokumentov o provrutniški komunistični gitaeiji v Urugvaju. Poslanik ima namreč pripraviti odgovor na pritožbo sovjetske vlade pred Zvezo narodov zaradi ukinitve dijiloinatskih odnošajev med Urug vajem in Sovjetsko Rusijo.
Francija posodi botjševihom 2 in pol mitjarde Din
Pariz, 7. januarja. V zvezi z. včerajšnjim podpisom trgovinske [Kigodbe med Francijo in sovjetsko Rusijo poročajo, da namerava Francija pode liti Rusiji posojilo > znesku Silil milijona« Iranro skih frankov. O posojilu sovjetski Rusiji ho sklepala celokupna francoska vlada. Posojilo lio sovjetska Rusija porabila za nakupe blaga v Franciji
2 in pol miljarde za letala
Pariz, 7. jan. c. Danes je bil objavljen velik gradbeni načrt francoskega letalskega ministrstva. f)o konca tega leta se bo za oboroževanje v zraku porabila izredna vsota v višini 2 milijarde 350 milijonov frankov. Ta vsota je namenjena predvsem za to, da se modernizira vse francosko le talsko brodovje.
Azijski blok
Pariz, 7. januarja, b. Iz Istanibula |»ročajo. da jc tekom včerajšnjega in današnjega dne imel afganistanski zunanji minister daljše razgovore s predsednikom turške rqxiblikc Ata Turkom. Dobro obveščeni krogi trdijo, da sta oba državnika razpravljala o možnosti sklenitve azijskega bloka, v ka-, terega bi vstopili Turčija, Iran, Irak in Afganistan, i Po vesteh iz krogov, ki so biizu vladi v Ankari, se
Afganistan - Irak Perzija-Turčija
hočejo te države strniti v skupno fronto glede vseh vprašanj inozemske |x>litike. Dalje se px>vdarja, da so azijske države uvidele uspeh »stalili |xxk)b-nih zajeti ni c (balkanski sporazum, MaLi zveza) in sc mnenja, da jc [x>treben tudi na vzhodu čimbolj organizirani blok držav, ki b' mogle sku|>no reševati vprašanja g led o mednarodnih odnosov. Afganistanski zunanji minister sc nahaja še vedno v Ankari
Stran 2\
>STa')VEWEC-c, dne S. januarja 1936.
Štev. 5.
O učiteljstva, prestavah
ti
•Jutro . generalno glasilo generalnega sekretarja fali ram"' JNS (g. Kratnerja) v poslednjem ('asu ruti, dn ga je čeprav med zadnjimi, vendarle pa resnično pričelo zapuščali ludi učiteljstvo. To dejstvo jo za jutrovce tem bolj tragično, ker je učiteljstvo v Sloveniji edin krog slovenske inteligence, ki je izmed sebe številčno razmeroma dal še največ pripadnikov proslulega .INSurskega režima. Sicer danes mnogi med njimi izjavljajo, da jih je JNS prisilila z brutalnimi grožnjami h strankarskemu hlapčevan.ju in slepi pokorščini krajevnim JNSarskim bonrem. Mnogim ludi brez nadal.j-nega verujemo, da so se proti svojemu prepričanju uklonili lo nasilju vsemogočne politične partije; pri vseli seveda ta izgovor ne bo držal in to že mili vneme, s katero so nad slovanskim narodom opravljali nalogo ovaduha in valpta obenem. Toda, ako izvzamemo nekaj prav posebno strankarsko omejenih, velika veČina tudi izmed prepričanih* jutrovčevili učiteljev uvideva, da je to, kar je JNS z njimi počenjala, šlo vendarle predaleč in da bi stranka, ki se je na deželi 90 odstotkov izključno naslanjala zgolj na učiteljstvo, ne smela svojih zvestih služabnikov na tak način pred narodom prostituirati, dn je za dolgo bodočnost sebe in nje onemogočila pri ljudstvu. 'To razpoloženje ludi njemu zvestega učiteljstva je Jutru nekoliko znano:' zato je zadnje čase pričelo spuščati v svet ginljive članke, ki naj njegov čitateljski krog med uoileljstvoin prepričajo, da je le .Jutro« prijatelj njegovih stanovskih interesov in da je-za usapred-nega učitelja samo v .INSarskem okrilju rešitev in bodočnost.
Pri tej svoji vnemi za učiteljski slan je šlo lutro '20 lel nazaj in odkrilo, da so klerikalci nekoč pred vojno nekega učitelja celo trikrat kazensko premestili v hribe. Toda, ker je Jutru že do tega, da se obnavljajo spomini, potem ni treba iti 20 let nazaj brskal po starih zapiskih. Učiteljstvu — ne Jutru , ki danes kvečjem predstavlja svoje tiskarsko podjetje — bi radi povedali, kaj je zloglasni JNSarski partizanski režim v očeh našega naroda naredil iz učiteljstva v zadnjih letih.
Učiteljstvo, ki živi med narodom, prav dobro ve. da antidemokratska, svobodomiselna in framu-zonska JNS v masah slovenskega naroda ni nikdar predstavljala količkaj pomembnega količnika. Kljub temu pa je v dobi svoje neomejene strankarske diktature ravno učiteljstvo porabila za svoje politično orodje. Marsikje se ji je tudi posrečilo. da je učitelj postal na vasi poosebljena ideja JNS. šole pa ne več- domovi narodne vzgoje, ampak politične podružnice JNS režima. Za učitelja, I,-i se je temu toku predal, kmalu ni bilo dovolj, da je opravljal razne strankarske funkcije, ampak mu je pripadla tudi nečastna naloga navadnega priganjača za batinaški režim. Prav mnogi so šli lako daleč, da so se posluževali ostudnega denun-riantstva in lo ne le poštenih vaščanov, duhovnikov. uradništva, temveč tudi lastnih stanovskih tovarišev, še danes se valjajo kupi takšnih detiun-ciacij po banovini in raznih ministrstvih v Bel-gradu. Po ogromni količini denunciacij sodeč je bilo ovaduštvo pod JNS režimom državljansko najbolj zaslužno delo. Tako je n. pr. piscu teh vrstic visok uradnik v nekem ministrstvu žo pred nekaj leti ol> priliki nekega razgovora odprl obširen predal, ves natrpan' s pismi, s pripombo: Evo, same ovadbe, skoraj izključno iz Slovenije! Pil je utis. da se njemu. Srhu, gabi. In kaj naj rečemo Slovenci ?!
Žal, da denunciacije niso vedno romale v koš ali v zaprl predal, ampak so ninogokje bile striktno uvaževane. Tako je pod JNS režimom premnog učitelj, ki ga je stanovski tovariš ovadil: da v družbi občuje s kaplanom ali župnikom, sodeluje pri cerkvenem petju ali je celo naročnik Slovenca bil osumljen protidržavnosti, postal je zločinec. anacionalen element in ne dolgo, pa so ga vrgli u a cesto, porinili v hribe ali sicer na zadnje mesto. Pri tem se ni imelo nobenega ozira ne
in nacionalizmu
na službena leta, ne na strokovno usposobljenost, ue na zdravstveno stanje in celo ne na preganjan-čevo družino. Prav v tem pogledu je JNS kazala pravi sadizem: vsekali preganjanca lako, da bo najbolj bolelo. Tako so družinski očetje romali v hribe, žena z otroci pa je ostala stoline kilometrov vstran; ločili so z naslado moža in ženo; vzeli so otrokom roditelje, povsem nedolžne in bolehne ljudi so tirali iz Slovenije na bolgarsko mejo. Preljubo Jutro . tu je no eden, jo na stoti ne slučajev iz nedavno prošlosti in možnosti zgražanja za sto Julrovih uvodnikov!
Toda pustimo ob stran vsako politiko in govorimo le kot ljudje. Ali ni edino pravično, da učitelji. ki so bili krivično preganjani in zapostavljeni, sedaj, ko jc prišla pravičnejša, na ljudstvu temelječa vlada, dobo zadoščenje. Vlada mora krivice popraviti ne le radi učiteljev, ki so trpeli krivice, ampak ludi radi ljudstva, ki je bilo žaljeno z učiteljsko politiko JNS. To ni nobena politiku, ako danes skuša prosvetna uprava ženi vrniti moža, ali otrokom mater in očeta, ali učitelju vrniti mesto, s katerega je bil krivično pregnan. Vlada, ki je prišla na krmilo pod geslom narodnega pomirjen ja pa še manj more na sedanjih mestih pustili učitelje, ki so se v času, ko je narod trpel krivice in bil preganjan, ves čas izpostavljali proti ljudstvu, denuncirali najboljše mjare izmed naroda, terorizirali cele vasi in pri ■•■'Uvah pridno popravljali zapiske in oomagali na goljufiv način polvarjati ljudsko voljo. Kjer so taki učitelji, mislimo, da je v njih lastnem interesu in v interesu šole ter vzgoje, da zginejo čim preje iz kraja, v katerem so si pri večini prebivalstva ustvarili tako neprijetne spomine in drugod začno bolj pametno, ali vsaj malo bolj previdno s svojim javnim delom.
Jutro bo seveda skušalo stvar tako zasukati, da gre za preganjanje nacionalnih elementov . S plozanjeni o nacionalizmu si je Jutro« že res več kot enkrat sebi in svoji stranki zmlelo belo moko. Ol) priliki se bomo tudi o nacionalizmu naših nacionalnih elementov« nekaj več pomenili. Zadnje čase vrši namreč nadzorna oblast tu in tam potrebne revizije pri raznih javnih zastopstvih, ki jim je izročena uprava ljudskega 'premoženja. Gre izključno za najbolj 'nacionalne elemente , za absolutno patentirane nacionaliste«, ki so leta vse, kar jim ni slepo sledilo in se uklonilo, proglašali za separatiste in protidržavne elemente. 'l'o so bili stebri slovenske panoge JNS, ki so žareli od nacionalizma in pred katerimi se je v dobi diktature vse treslo. Sedaj pa, kamor potipa revizor, pa se za tem nacionalizmom pokaže gnoj, celi koši gnoja!
Pride čas, ko bo javnost zvedela, v kake namene je nam vsem draga in spoštovana nacionalna misel morala služiti! Mi in z nami velikanska večina našega naroda nacionalizem in nacionalno delo pač drugače pojmujemo, kakor pa ga razumeva JNS. Za 'nas še davno ni nacionalen in državotvoren tisti, ki se tolče po svojih nacionalnih prsih. — ker mu tako nese —, zraven pa slabo upravlja ljudsko premoženje in gospodarsko ter tudi moralno škoduje narodu in državi kolikor more. Nacionalizem pri teh ljudeh je le figovo pero, ki naj pomaga obdržati oblast aii pa se do nje prikopali. Za te vrste nacionaliste ima slovenska beseda drug izraz. Resnično nacionalen in državotvoren je tisti, ki ne .služi svoji osebi, ampak ki nesebično dela za narod in državo — na kateremkoli področju že, pa jo pri tem vse eno, ali ima zn klobukom nacionalno legitimacijo ali ne. Toliko mimogrede. Sporedno s tem je za nas tudi n a c i o ii a I e 11 učitelj samo tisti, ki s svojim zgledom in delom dviga narod in ga vzgaja h cednost-neinu, krepostnemu življenju in tako pomaga do-\ raščajočenm rodu do tiste domovinske ljubezni, i ki je zmožna tudi idealnih, nesebičnih žrtev. Pri j leni je pa čisto postransko, ali dolični učitelj sebe proglaša za nacionalen element ali ne. Narod ga
Z abesinskih bojišč
po delih sodi!
Badnji dan v Belgradu
Fcljrad, 7. jan. Belgrajčani so po ulicah, zlasti na ulicah Miloša Velikega, pred vojaštvom, stoječim v vrstah, postali in poslušali konjeniško fanfaro kralj, garde na čelu z veliko narodno zastavo na vozu, vsem okrašenem z zelenjem, ki so krenili proti Topčideru, da posekajo badnjake za Nj. Vel. kralja, Nj. kr. Vis. kneza-nameslnika Pavla in vse vojaške enote belgrajske garnizije. Na lep in tradicijonalen način ter po narodnih in verskih običajih se je vršila proslava badnjaka v dvoru Nj. Vel. kralia in v vili Nj. kr. Vis. kneza-namestnika Pavla.
V Košutniku so okoli poldne odjeknili udar ci sekir, ki so z njimi vojaki sekali badnjake za Nj. Vel. kralja, N.j kr. Vis. kneza namestnika Pavla in za svo|o garnizijo. Okoli pol treh popoldne so bili badnjaki že na vozovih, okrašenih od vrha do koles z zelenjem. Povorka se je formirala pri Košutnjaku in krenila proti Gardnemti domu, nato pa po serpentinah proti Dedinju. Spredaj je stopal zastavonoša na konju z veliko narodno zastavo, za njim pa konjeniška fanfara kraljeve garde. V četverovpregi s štirimi belimi konji, vsemi okrašenimi z zimzelenom, so peljali badnjak za Nj. Vel. kralja, v drugi četverovpregi pa badnjak za Nj. kr. Vis. kneza-namestnika Pavla. Za njimi so se vrstili vozovi z badnjaki vseh belgrajskih garnizij.
Okoli treh popoldne je bil sprevod na Dedinju. Zvoki konjeniške fanfare so se razlegli in odjeknili daleč naokoli. Ko ie prišel sprevod pred Dedinje. so ga sprejeli na pragu Nj. Vel. kralj, Nj. Vel. kraljica in Nj. kr. Vis. kraljevič« Tomislav in Andrej. V njihovem spremstvu so bili minister dvora Antič, maršal dvora Čolak Antič, prvi adjutant general Čolak Antič, guverner Nj, Vel, kralja Jeremija Živanovič, upravnik dvora Leko in ostalo spremstvo.
Sprevod badnjakov se je ustavil pred Nj. Vel. kraljem. K četverovpregi s kraljevim badnjakom so pristopili častniki, podčastniki in vojaki in odnesli badnjak pred Nj. Vel. kralja. Maršal dvora g. Čolak Antič je ponudil Nj. Vel. kralju sito z žitom. Nj. Vel. kralj je vzel žito, ga vrgel na badnjak, nato pa se je obrnil k vojakom in jim čestital Kristus se je rodil. Vojaki so soglasno in gromko po tradiciji odgovorili: Res se je rodil.
Ko je Nj. Vel, kralj sprejel badnjak, so Nj. Vel. kralj, častniki in vojaki odšli v dvor. Konjeniška fanfara je zasvirala veselo koračnico, velika po-
Dunajska vremenska napoved: nobenih bistvenih izpretnemb milega vremena, verjetno dež, na višinah sneg
Zagrebška vremenska napoved: Jasno, lahno obtočno, staino in zmerno irladiio.
KINO UNION
TEL. 22-21
Mesto ofenzive — obrekovanje cesarja
Keuler poročil :Na italijanski strani izvaja letalstvo kakor tudi nekateri oddelki redno vojske poizvedovalno službo, na abesinski strani pa vlada popoln mir. Vse to pa zaradi božičnega dne, ki sa danes slave v vsej Abesiniji iu je današnji dan dan molitve. Angleški poslanik v Adis Abebi lJartou potrjuje vest, da so italijanska letala bombardirala ubesiusko bolnišnico Rdečega križa. V tej bolnišnici je delalo egipUsko 111 angleško osobje. Italijanska letala so streljala s strani iz strojnic. To se je zgodilo blizu Dagaburju dne 4. januarja. Inozemsko osebje ni utrpelo ob tej priliki nobene žrtve.
iieuterjov dopisnik poroča iz L)e>si,je, da so Italijani razvili veliko delavnost v zadnjem tednu in to_ v pokrajinah Volkajk in okoli Mukala. Poizvedovalni poleti in bombardiranja so bila zelo številna vendar pa izgube na strani Abesincev niso tako velike, posebno če se upošteva veliko število vžigail-nih bomb, ki_ so kakor dež padale v teh pokrajinah. Plinske bombe, ki jih sedaj uporabljajo Italijani, so po poročilih Abesincev zahtevale mnogo več žrtev, posebno med civilnim prebivalstvom, vštevši tudi žene in otroke. Število žrtev v tej pokrajini ni ve liko, ker je okolica polna gozdov in se vojaki lahko skrivajo. Italijanska letala pa se boje leteti nizko, ker «0 (losedaj Abesinci zaradi takega, letanja nekatera italijanska letala že sestrelili.
Reuterjev dopisnik iz Adis Abebe poroča, da so italijanska letala na severni fronti v zadnjih tednih metala letake, v katerih obtožujejo abesinskega cesarja, da je dal ubiti bivega cesarja Lidž Jasuja in prejšnjega poglavarja pokrajine Godjam Itailu Hailuja. Letaki obrekujejo abesinskega cesarja, da je prišel na prestol kot samozvanec in da se mora ves abesinski narod dvigniti proti njemu, _ ker je uzurpator prestola, ua katerem smejo sedeti samo člani dinastije velikega Menelika.
Reuterjev dopisnik poroča iz Mogadisca brzojavno, da je sin sultana Fu Mulaja, ki ,je bil zelo nevaren nasprotnik, s svojimi sosedi prešel na italijansko stran, z njim pa so se predali skoraj vsi poglavarji v pokrajini Ogaden. Na svoje oči sem videl, kako je K50 mož, žena 111 otrok privedlo tisoč goved in 20ft kamel in prav toliko konj v bližini Dola iz prednjih vrst fronte in da so se kot heirunci predali Italijanom in zaprosili za j njihovo zaščito. Malokdoj se vidi, da bi toliko
| vorka badnjakov s četami vseh enot belgrajske I garnizije je pa defilirala pred Nj. Vel. kraljem.
Med tem, ko so Nj. Vel. kralj, Nj. Vel. kraljica in Nj. Vis. kraljeviča odšli v dvor, da proslave božične praznike, se je povorka z badnjaki odpravila pred vilo Nj. kr. Vis. kneza-namestnika.
Pred vilo je badnjak sprejel Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle z Nj. Vis. kneginjo Olgo in kneže-vičema Aleksandrom in Nikolajem ter kneginjo Elizabeto. V njihovem spremstvu so bili člani vojaškega in civilnega doma Nj. Vel. kralja. Častniki podčastniki in vojaki so stopili pred četverovpre-go in odnesli badnjak pred Nj. kr. Vis. kneza-na-mestnika. Knez-namestnik Pavle se je nato obrnil k vojakom in jim čestital: Kristus se je rodil. Gromko in v zboru so vojaki odgovorili: Res se je rodil.
Ko so badnjak prinesli v vilo, je vojaštvo s fanfaro defiliralo, nato so se pa vse enote z badnjaki odpravile v svoei vojašnice, kjer so vojaki v krogu častnikov in svojih starešin prebili večer.
Rojstni dan
kraljice Marije
Kraljevska bnn>ka uprava javlja: Na rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije i četrtek, it. januarja liliiti. bo v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja ob tO slovesna pontifikalna sv. maša, po kateri sc bo zapela zahvalna pesem »Tebe Boga hvalimo« s prida,joco molitvijo za kraljico. V pravoslavni kapeli se bo *ršila istega dne služba božja ob devetih.
Asi državni uradi in javna ohlastva naj raz obesijo na svojih poslopjih državne zastave.
Najlepši film sezone! Nepopisno navdušenje občinstva jc dokaz, da je
velefilm EPIZODA
s PAULO WESSELY v glavni vlogi I r i u m f filmske umetnosti! Danes ob 16, 19.15 in 21.15
BASK : BSK 3:3
llclgrad, r. jan. m. Današnjo prjjutc.ljska nogometna tekma, ki sta jo odigrala belgrujska nogometna kluba BASK in 13,SK. je končala r neodločnim rezultatom (2:1). /.a BASK je zabil Sekulič dva gola in Ristič enega, za BSK ua vse tri Božovič.
ljudi prešlo istočasno z ene fronte na drugo stran. Očividno se ras Desla približuje italijanskim sprednjim vrstam počasi in od strani.
Sijajna zmaga
nad 500 Ahesirtvi
Mogadisk, 7. jan. t) vojnih operacijah italijanskih (lomačinskih vojakov v začetku tega letu se čuje. da so italijanski domačini iz plemena Dubut skupaj z Askuri in črnimi srajcami nu skrajnem levem krilu imeli nalogo, d.i onemogočijo vsak večji pokret rasa Desle. ki je imel oiij, du ogroža središče in desno krilo italijanske armade nu južnem bojišču.
Ker se je v zadnjem času mnogo govorilo ( <> gibanju čet rasa Deste, je bilo italijansko vrhovno poveljstvo na južnem bojišču prisiljeno storiti nekaj, da prepreči iznenadenje od strani Abesincev in da sploh prouči, s kakšnimi silami razpolagajo. To pot so še italijanski domačini poslužili abesinske taktike in so se podali z majhnimi oddelki proti severu ob Ganale Dorija ter napredovali in po možnosti tudi napadali sovražnika, ki je bil v pokretu Ker so Du-bati prevalili veliko razdaljo, niso mogli po-niiišljati nu kakšne prodore, temveč so ostali na zavzetih postojankah. Pri prvem spopadu z abe-sinskimi predstražartii so Duha t i odločno prešli v frontalni napad ter istočasno izvršili z oklop-nimi avtomobili manevre obkoljevanja. Prva vrsta abesinskega oddelka je kmalu padla v roke Dubaftov, nakar se je takoj prešle na drugo vrsto. Tudi ta vojna operacija je bila kmalu končana s polnim uspehom za Italijane in brez posebnega odpora Abesincev. Abesinci so razpolagali s kakimi 5(X> možmi.
Po izvršeni nalogi so bile italijanske čete pozvane nazaj na koncentracijo, pri kateri priliki so Abesinci hoteli zajeti en oklopni avto, ki je bil zadet v plašč in se ni mogel dalje gibati po pesku. Posadka oklopnega avtomobilu se je uprla in pričela streljati iz strojnic. Pri tej priliki je padel od strani Italiianov en nacionalni vojak, ki je pripadal posadki tega avtomobila. Dubati so takoj prešli v protinapad, zaradi česar so se morali Abesinci umakniti. Nato so italijanski vojaki izvlekli avtomobil iz pesku. Abesinci so izgubili v tej borbi 150 mrtvih in ranjenih, medtem ko je na italijanski strnni padel en nacionalni vojak, 3 Dubati, 1 Askar, 15 pa jih je bilo ranjenih.
Nove odprave
Neapelj, 7. jan. Iz tukajšnjega pristanišča je odplulo v Vzhodno Afriko 4000 aV-pincev.
Domači odmevi
Predsednik vlade
o delu v I. 1936
Belgrujska -Pravda« je v svoji božični številki priobčila .značilno izjavo, ki jo jc predsednik vlade in zunanji minister g. dr. Milan Stojadinovič dal njenemu sotrudniku. Glede italijansko-abesinske vojne je izjavil- Staro leto nam je prineslo vojno v Abesiniji. Upam, da nam bo novo leto prineslo konec tega spopada. Za notranjo politiko pa je pokazal tele smernice: »Nadaljevanje tega, kar je bilo začeto, ko se je junija meseca sestavila moja vlada. G. Korošec, g. Spaho in jaz, s pri jatelji, bomo nadaljevali in dokončali začeto delo: normaliziranje političnih razmei v državi, obnovo narodnega gospodarstva, socialnih reform v korist revnih družabnih slojev. Ta smer notranje politike bo ostala noizpremenjena. Obsega tudi dovršitev organiziranja JRZ. potem pa objavo političnih zakonov. Mislim, da je že vsa država prepričana, da obstoji trden načrt za delo kr. vlade, po tem načrtu in programu se tudi dela, saj ni skovan od danes do jutri.« Z ozimni na motnje, ki včasih ovirajo delo kr. vlade, je dejal g. predsednik: »Aiko bi ne bilo motenj, naše delo ne l>i bilo zanimivo. Jaz sem vajen borbe. Sicer jc niti ne iščem, niti izzivam, toda vrženo rokavico sem še vedno vzdignil. Tisti ki so se do sedaj borili proti meni, vedo, kako so opravili in upajmo, da bo ta izkušnja podučila druge... Ponavljam: Nc želim borbe, ampak z vsemi sporazum in sodelovanje. Mir med ljudmi dobre volje, to je moje geslo katero je zelo primerno ponoviti ravno sedaj, pred lepimi božičnimi prazniki.«
Klic nadškofa dr. Siepinca
Nadškof dr. Stepinac je imel dne 31. decembra v zagrebški stolnici, ki je bila nabito polna, značilen govor, v katerem je bičal novodobno religijo, materijalizem v vseh njegovih mnogovrstnih izrastkih. ;Leto, ki je minulo, nam kaže, da hudobija med ljudmi čimdalje bolj raste. Videli smo, kako se po naših mestih nemoteno širijo najne-sraiunejši časopisi, brošure in revije, ki s svojo nemoralno vsebino ubijajo dušo naše mladine in krhajo notranjo moč našega trpečega naroda. Brezvestni izdajatelji in prodajalci so služili denar z ubitimi dušami našega naroda. Pa se nismo toliko čudili njihovi drznosti (saj ne |>oziiajo Boga) kakor oklevanju odgovornih einiteljev. da hi temu početju odločno napravili konec, ko vemo, da pokvarjena ljudska družba pomeni razpad vsakega reda . Tudi socijalne krivice so dosleden, sad iste materialistične miselnosti, prav tako vse prevratne ideje, s katerimi si zatirani skušajo pomagati.
Ako je človek samo gola materija, ako ni on-.slranskega življenja, čemu šc spoštovali reveža, čemu spoštovati slabejšega. čemu spoštovati in ubogali starejšega? Te nevernike, ki so se prepustili razvraltiosli. ima v mislih knjiga Modrosti:
Zalirajino pravičnega moža in ne prizanašajmo vdovi, tudi sive glave priletnega starčka se ne bojmo. Naša moč naj bo postava pravice, zakaj kar je slabotno, ni za nič (Modr 2. 10, 11). Zato smo videli v preteklem letu, kako čimdalje bolj rasle po svelu revščina in sliska. Brezveslneži, ki so si nagrabili kapital, ne spoštujejo v sebi podrejenem brala v Kristusu, ampak vidijo v njem samo predmet^ izrabljanja. Na drugi strani pa podrejeni skušajo, da čeprav na nedovoljen način vržejo s sebe okove, s katerimi so zvezani in tako zabredejo v listo za človeštvo nad vse pogubno komunistično družbo, ki jo vzdržujejo in vodijo baš listi, ki imajo i rokah svetovni kapital. Opazili smo še drug izredno žalosten pojav. Ako slabotno ni za nič . kakor so modrovali stari brez božniki, ali pa celo škodljivo , kakor modrujejo današnji, potem ni čudno, da smo doživeli tako javne škandale r ubijanjem nedolžnih otrok v ma-
terinem telesu in to na veliko, od strani tistih, ki bi morali biti po svojem poklicu čuvarji narodnega zdravja. — Ko pa smo skušali ugotoviti glavno krivce tega tako strašnega gorja, smo videli, da se za vsem tem navadno skriva od Cerkve if zdavnaj obsojena tajna framasonska družba. Z žalostjo v srcu moramo tudi ugotoviti, da so se med voditelje komunizma in drugih zmed ne samo drugod po svetu ampak tudi pri nas vmešali sinovi izraelskega, nekdaj od Boga izbranega naroda.«
Te misli je nadškof dr. Stepinac ob slovesu od starega leta poudaril v Zagrebu. S kakšnimi mislimi moramo mi stopiti v novo loto? Od Zagreba do Ljubljane je s^mo 142 km. Naši nasprotniki, narodni in verski, se tega dobro zavedajo.
Seja zaradi šolskih učnih knjig
Ljubljana, 7. januarja.
Nocoj ob 6 so se v dvorani mestnega magistrata ponovno sestali predslavniki najbolj uglednih slovenskih kulturnih ustanov in združenj, da se povsvetujejo o korakih in o si>omenici osrednji vladi zaradi razpisa novih učbenikov na niših šolali. Na seji ie g. mest. župana dr. Adlešiča zastopal načelnik kulturnega oddelka prof. dr. Rudolf Mole, zastopani so bili dalje: vseučilišče, Znanstveno društvo, Slovenska Matica,Prosvetna zveza, Leonova družba, Penkhib, Zveza društev »Šola in dom«, Slovenska šolska matica, Slavistično društvo. Društvo tiskarnarjev, Jugoslov. učiteljsko društvo, meščan-skošolski učitelji, profesorsko drušitvo, Zveza grafičnih delavcev, Zveza grafičnih faktorjev, Organizacija knjigarjev, Zveza trgovskih združenj in ljubljansko trgovsko združenje, Delavska zbornica, Zveza knjigovezov in druga združenja. Sestanek je vodi predsednik Zveze liskarnarjev g. Hrovatin. Na sestanku so predstavniki najprej temeljito obravnavali besedilo spomenice, nato pa naglaša-li vsak s svojega stališča neizmerno škodo, ki bi jo nameravana uvedba mešanih učbenikov povzročila Slovencem tako v njihovi kulturni višini, izobrazbi naroda, naroda i i vzgoji, pa ludi trgovski in delovni moči naroda, lako, da Slovenci ne bi trpeli samo duševno ter bili kulturno ponižani, temveč gospodarsko zapostavljeni Končna vsebina spomenice bo objavljena v listih.
Finančni odsek
občinskega sveta
Ljubljana, 7. januarja.
Sinoči je imel novoizvoljeni finančni odsek občinskega sveta svojo sejo, na kateri se je konstituiral tako-le: predsednik dr. Miha Korun, podpredsednik ravnatelj Gerzinič. Odsek je obravnaval na seji še razna vprašanja, tičoča se mestnega denarnega gospodarstva.
★
Volitve v Španiji
Madrid. 7. januarja. A A. Parlamentarne volitve se bodo vršile 16. februarja. Novoizvoljeni parlament se bo sestal 16. marca.
Mala zveza
Praga, 7. jan. b. Dne 24. t. m. se sestane vrh ovni gospodarski svet držav Male zveze k razpravi o aktuchiih problemih v zvezi / izva jan jem gospodarskih sankcij proti Italiji.
Atene, 7. jan. c. Danes so v pirejsko luko priplule 4 angleške lorpedovke naravnost iz Meksand rije.
Rim, 7. jan. c. Znani finančnik in zastopnik ameriških in angleških petrolejskih drnž je na-povedal svoj oriliod v Rim za prihodnjo dni.
Stev. 5.
f FRANC LIPEJ
Kdor ga pozna mu ostane zvest..
V Brežicah je na praznik Sv. Treh kraljev zvečer ob 7 po dolgi in zelo mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal daleč naokrog znani in spoštovani veletrgovec g. Franc Lipej.
Prav te dni je preteklo 33 let, ko se je na vabilo Slovencev nastanil v Brežicah (takrat močna nemškutarska postojanka) in pričel s svojo trgovino g. Lipej Franc., ki je do svoje smrti vodil krasno urejeno in bogato založeno svojo narodno trgovino. — Meseca decembra leta 1002 je kot mlad korajžen fant (24 let jo dopolnjeval tedaj) prišel iz r>„i:„i.„ Koroškem, kamor je prispel iz Ljub-
čast gostom prirejala razne svečanosti. Bila je napovedana tudi predstava v gledališču. Brežičani (razen dr. Straščeka) so prispeli v gledališče, ko je bilo že do zadnjega zasedeno. Kaj sedaj?! — G. Lipej je bil korajžen in okreten fant. Brž je poiskal enega tam odločujočih ter se mu predstavil in povedal, kaj bi rad. Ta pa, ko je videl, da je gledališče polno, pravi: »Njegovo Veličanstvo ima še mesta (prostor) v loži.« »Smo štirje,< pravi g .Lipej. -K, dobro, bo pa vse štiri sprejel. Rečeno, storjeno. Naenkrat so bili povabljeni in so se že tudi vsi štirje llrežičani znašali v kraljevi loži. Kralj Peter je bil tam s svojimi otroki: prestolonaslednikom žoržem, princem Aleksandrom in kneg. Jeleno. Brežičani so bili kar zadovoljni v kraljevi loži. Ob tej priliki so se Brežičani seznanili z žandarmerij-skim polkovnikom Vukasovičem Štibiljem, ki je bil iz Ilirske Bistrice doma, pa je 1. 1878 iz Bosne odšel v Srbijo ter tam postal tako visok častnik. Ta Vukasovič je Brežičane povabil za drugo jutro na ogled mesta. Prišla sta Levak in Lipej ter so odšli v umetniško razstavo. Tam so se tekom dopoldneva srečali s princem Aleksandrom, kateremu je Vukasovič oba Brežičana predstavil. Princ Aleksander (danes že rajni kralj Aleksander) je prijel Li-peja pod roko ter sta šetala saj pol ure semintja po razstavi. V tem času je princ Aleksander navduševal Lipeja za jugoslovansko idejo ter mu med drugim dejal tudi'to-le: »Vi, Slovenci, hodite k Čehom, a bi morali bolj sem k nam hoditi, da bi se bolj spoznali.« Bil je princ Aleksander tedaj star 16 let.
Ob tej priliki so bili vsi Slovani (Hrvatje. Čehi, Poljaki in Slovenci) zelo gostoljubno sprejeti ter postrežem. Kolikor so rabili prehrane, so dobili brezplačno, prav tako so se vozili po njihovi zemlji z železnico, ker so jim izročili že pred vstopom brezplačne vozovnice. Tiste dni je g. Lipej spoznal v kavarni, kamor je hodil s hišnim gospodarjem, pri katerem je stanoval, vse one osebnosti, ki so igrale v dogodkih pred letom dni veliko vlogo. Med temi je bil tudi častnik, poznejši vojvoda Mišic. O kronanju samem pa je vedel g. Lipej to, da se je izvršilo v saborni cerkvi, ki pa ni mogla sprejeti vseh udeležencev. Kralj Peter je pri-jahal in odjahal na belem konju. Vse se je izvršilo v najlepšem redu in brez nezgod
Dve leti pozneje t. j. leta 1906 pa je g. Lipej že
In se nikoli več ne odreče njegovi edinstveni pomoči. Baje ravno tako dobro izrečno zavrne in pri nakupu vedno natančno pazi na ime »Schicht" in varnostno znamko »Jelen" na rdečem ovitku.
£CHICHT0V0
Terpentinovo milo
domači
d e I e k
Beljaka na —---------- ---:-::-i • , f . . tr" _ i »ve leti pozneje i. j. icia imra pa je g. uipej ic
ljane. Se pred tem pa je bil ze eno leto kot trgov	potoval proti jugu. Ljubljanski župan Ivan
ski pomočnik v Brežicah (pri firmi Matthe.s), ka- | "Ij«^ ^ ^oven^k|,n organiziral to potovanje
preko Srbije in Bolgarije v Carigrad. Slovencev, ki so se te poti udeležili, je bilo vsega skupaj 17, med njimi pokojni g. Lipej.
ski pomočnik v Brežicah (pri
mor je pri§el iz Ptuja. Ptuj je bila njegova prva pomočniška postojanka, kamor je došel iz Št. Petra pod Svetimi gorami, kjer se je učil v trgovini
G. Lipej, ki je bil rojen na Bizeljskem (Spodnja Sušica Š) dne 15. dec. 1879, je vedel povedati zanimive stvari o škofu Slomšku, ki je bil na Bizeljskem za kaplana. Kaplan Slomšek je namreč bival le 2 meseca v župnišču, ves ostali čas pa pri Lipejevah prastarih starših Kovačič. Slomšek je imenoval Kovačičevo gospodinjo svojo krušno mater. Ko je prišel nekdanji kaplan Slomšek kot škof na Bizeljsko birmovat, je poslal pred kosilom svoj voz |K) svojo krušno mater ter jo pri mizi, ko jo je vsem predstavil, posadil poleg sebe.
Pojdimo nazaj v Brežice! Hudi narodni boji so se bili v Brežicah že v onih letih, ko je g. Lipej bil kot pomočnik pri Matheisu. Če je le kdo vzdržal, g. Lipej je ostal zvest svoji materi in Bogu. Neustrašen je bil vsak čas, dasi je moral že marsikaj bridkega doživeti, do današ ijih dni!! — Do njegovega prihoda v Brežice (pred 33 leti) prav za prav ni bilo v Brežicah niti ene slovenske trgovine. Tako pa lahko rečemo, da je bil g. Lipej listi trgovec, ki je med Nemce in Slovence zabil klin. »Poklicali so me in prišel 9em — je pripovedoval Lipej — v Brežice radi protiueniškega navala, a sem ta naval krepko občutil. Ves aparat (vse oblasti) je bil tedaj strogo nemški in zagrizen sovražnik vsega slovenskega. Hudi so bili boji, a ljudstvo je bilo zavedno. To nas je držalo in smo prenesli vse šikane Nemcev in nemčurjev. Na vse načine so nas strašili in nas skušali uničiti, j>a se nismo dali. Celo to se mi je zgodilo, da so mi zaprli vse jiomočnike. Tedaj so narodno zavest šele podžgali, četudi so menili, da jo bodo zatrli s tem, če bodo v ječi jiomočniki edinega slovenskega trgovca. Mojim pomočnikom ni bilo varno na ulici ,'ovoriti slovensko, kajti zgodilo se je ponovno, da je baš radi tega moral ta in oni mojih pomočnikov v zapor. Res smo preživljali hude čase, toda nič ml ni žal! Slovensko besedo smo uveljavili od dne do dne bolj. Težko sicer, a vendar so se »ljubeznivi prijatelji« Nemci že nekako sprijaznili z mislijo, da bi v mestu Brežice še kdo drug poleg njih smel živeti, toda leto 1914 je to miselnost zopet skoro zatrlo v njih. Ze bi slovenski živel j bil danes dokaj krepkejši, če bi v letih 1914 do 1918 no bilo tolikega pritiska. Pred vojsko so nam res naši nepri-jatelji delali težave z nasilji kot n. pr. ko so meni demolirali trgovino in celo napis razbili ter v Narodnem domu (tam sem imel trgovski lokal od po-četka do leta 1927, torej skozi 25 let, dokler si nisem zgradil svoje hiše), pobili vse šipe. Pa so potem rekli, ker jih je le bilo menda nekoliko sram, češ da sem lo naredil sam radi reklame. To je mogel verjeti le kak nespametnež.« Tako je g. Lipej na kratko opisal razmere v »nemških« Brežicah pred svetovno vojno.. Po vojski je seveda drugače.
G. Lipej se je od početka udejstvoval pri Posojilnici v Brežicah, ki je postavila Narodni dom. V odboru je bil kot dober poznavalec gosjiodarskih razmer, zelo upoštevan. Ko je bil pred 8 leti prisiljen izseliti se iz prejšnjih poslovnih prostorov, je odnehal tudi z delom v odboru. Od početka novega denarnega zavoda t. j. od leta 1929 pa je bil načelnik Ljudske posojilnice v Brežicah.
Kakor so ga povsod klicali k sodelovanju kot dobrega Slovenca, gospodarja, delavca, tako ga je tudi Katoliško izobraževalno društvo že ob svojem rojstvu (leta 1909) štelo med svoje prve t. j. med one, ki so društvo poklicali v življenje. Pri vsaki dobri in pošteni stvari je on fioiiiagal in jo podpiral.
Pa poslušajmo tega moža, kaj nam je pri|>ove-doval o svojih potovanjih proti jugu. Taka doživetja ne smejo ostali neobjavljena! Bilo je leta 1904.
Belgradu so se pripravljali na slavnost kronanja kralja Petra. Povabili so vse Slovane. Napovedan je bil kongres slovanskih lekarnarjev in zdravnikov sploh. Pod lo firmo so šli v Belgrad vsi. Iz Brežic jih je bilo 5, a od teh le en zdravnik (dr. Strašček, posestnika Balon in Levak, učitelj Zupan ler trgovec Lipej, ki je bil najmlajši med vsemi slovenskimi udeleženci, ki jih je bilo 85). Z vlakom so se peljali do Zemuna, odkoder so se prepeljali z ladjo v Belgrad. Belgrajčani so prišli čakal goste s severa ter so izredno ljubeznivo in navdušeno sprejemali Slovence. Že pri pregledu prtljage so Slovenci prišli ceneje čez mejo kot drugi, kajti brez vsakega pregledovanja so Slovence pustili naprej, dočini so druge pregledali. Do kronanja je manjkalo še 4 dni, ko so jirišli slovanski gostje v Belgrad in v teh dneh je srbska vlada na
Posezimo sedaj še nekoliko v družinsko življenje g Lipeja. Poročil se je leta 1907 z zlata vredno Zlato Lipoldovo, hčerko odvetniškega kandidata Lipolda pri dr. Langerju v Celju. Nekaj nad 25 let mu je pomagala nositi težo dneva, a oditi je morala na kliniko v Zagreb, odkoder se je sicer vrnila v Brežice, toda zdrava ni bila več. V marcu 1933 je dobra mati. skrbna gospodinja in vzorna katoličanka zapustila to solzno dolino. Tedaj je g. Lipeju v razbremenitev ostala le še hčerka, gospa Zlata, jxiročena z zdravnikom g. Vlad. Brglezom.
Še na eno ne smemo pozabiti, ko govorimo o družini Lipej v Brežicah. Je bila lo namreč izredna gostoljubnost. Lahko bi rekel, da ni med odličnimi Slovenci veliko takih, ki bi ne bili že kedaj Lipe-jevi gostje. Kot je le možno sploh biti lejx> sprejet in postrežen, tako je sprejela ta hiša vsakogar, ki se je oglasil.
Pokojni je bil eden najbolj odličnih gospodarjev brežiškega okraja in Slovenije sploh. Povzpel
... ampak izrečno pristno zahtevati!
se jc do svojega položaja izključno z delom svojih pridnih rok in si v pravem pomenu besede sam skoval svojo srečo. Porabil pa ni. kar si je prislužil, samo za večanje 'svojega bogastva, ampak je žrtvoval večino v splošni blagor, v pomoč bližnjemu in za javne koristne namene, zelo veliko pa je daroval tudi za cerkev.
Velik je bil pomer, pokojnikove osebe in dela
Serajnik Zmagoslava iz Nedelice (Dolnja Lendava) v Dolnjo Lendavo.
Vodušek Ana iz Donačke gore (Šmarje pri Jelšah)
v Hotiže (Dolnja Lendava). Furlan Eleonora iz Starega trga (Črnomelj) v Ljubno (Gornji grad). Skok Amalija iz Pertoč (Murska Sobota) v Zgornji Tuhinj (Kamnik).
V Clln IC »/II J/UIIIVII jruiiujiii..« ' • ... ...	- —.....I I........ » r	,	. ~r	»1 >
za okrepitev slovenstva v trgu, ki je bil pred vojno Rozman Frančiška iz Zgornjega Tuhinja (ls.amnik|
1 močno nemški, boril pa se je za slovenske ideale , vsilular v vrstah Slovenske ljudske stranke, ki ga je štela med svoje n;wjzvestejše pristaše, dasi v svoji skromnosti ni nikoli silil v ospredje. Tem večji pa je bil tisti njegov vpliv in tislo njegovo delo, ki je široki javnosti ostalo prikrito, pa je bilo zalo tembolj učinkovito in trajnega pomena.
Rajni je bil neomahljiv značaj, ki je bil vsem zgled zvestobe načelom, udanosti verskim svetinjam naroda in slovenskega poštenja. Bil je pravi slovenski gospodar, kojega delavnost sega daleč preko domačega praga v občino in med vse rojake, ki so ponosni na te svoje može in iz njihovega idealizma črpajo vero in pogum v boljšo bodočnost.
Zato bo dolgo ohranjen časten spomin na pokojnega Franca Lipeja!
Učiteljske premestitve v Sloveniji
Belgrad, 7. januarja. Z odlokom g. prosvetnega i ministra so premeščeni sledeči učitelji in učiteljice: |
Kožuh Albina iz Št. Ilja pod Turjakom (okraj Slo-venjgradec) v Naklo (okraj Kranj).
Šircelj Ana iz Makol (Maribor desni breg) v Naklo (Kranj).
Dacar Melhior iz Malega Slatnika (Novo mesto) v Olševk (Kranj).
Kopriva Alfonz iz Dobrniča (Novo mesto) na vad-nico drž. učit. šole v Maribor.
Grošelj Valerija iz Primskovega (Litija) v Dobrnič (Novo mesto).
Oman Cirila iz Poljan (Škofja Loka) v Tržič (Kranj).
Vybiha-: Zmagoslava iz Veržeja (Ljutomer) v Vodice (Kranj).
Ponikvar Stanko iz Prežganja (Litija) v Zagorje ob Savi (Litija).
Guna Vinko iz Št. Gotharda (Kamnik) v Zagorje ob Savi (Litija).
Strehovec Ivan iz Radatovičev (Metlika) k Sv. Gori (Litija).
Gale Marija iz Mirne peči (Novo mesto) v Sevnico (Brežice).
Lavrin Katarina iz Radenc (Črnomelj) v Rajhen-burg (Brežice).
Bauer Marija iz Mirne peči (Novo mesto) k Sv. Ani v Slovenskih goricah (Maribor).
Sila Marija iz Mirne peči (Novo mesto) k Sv. Ani v Slovenskih goricah.
Sila Milan iz Škocjana (Dravograd) v Prevalje (Dravograd).
Kinčič Marija iz Gederovcev (Murska Sobota) v Mirno peč (Novo mesto).
Resman Ivan iz Bučke (Krško) v Toplice (Novo mesto).
Blejec Katarina iz Sv. Vida (Logatec) v Leskovec (Krško).
Kobal Branko iz Domžal (Kamnik) v Trebnje (Novo mesto).
Pire Milena iz Mengša (Kamnik) v Šenčur (Kranj).
Kokalj Franc iz Smoluč (Tuzla v vrbaski banovini) v Mengeš (Kamnik).
Magner-Grum Ljudmila iz Šmartna (Litija) v D. M. v Polju (Ljubljana okolica).
Iglic Rozalija z Bizeljskega (Brežice) v Šmartno (Litija).
Primožič-žčebnik Ema iz Orehovice (Novo mesto) k D. M. v Polju (Ljubljana okolica).
Anžič Marija iz Trebelna (Krško) k D. M. v Polju (Ljubljana okolica).
Sirnik Franja iz Štrekljevcev (Črnomelj) k D. M. v Polju (Ljubljana okolica).
Krč Marija iz Štrekljevcev (Črnomelj) na Kokro (Kranj).
Zupan Josip iz Petrove vasi (Črnomelj) v Štrek-ljevce (Črnomelj).
Rak Evald iz Limbuša (Maribor) v Adlešiče (Črnomelj).
Žunič Štefanija iz Trbonj (Dravograd) v I.imbuš (Maribor desni breg).
Rupnik Ivan iz Vitan>T (Konjice) v Zgornji Tuhinj (Kamnik).
Šijanec Borislav iz Strojne (Dravograd) v Dornavo (Ptuj).
Grad Boris iz Mirkovca (Dardjanski okraj, dunav-ska banovina) na Bled (Radovljica).
Grad Elizabeta iz Mirkovca (Dardjanski okraj, donavska banovina) na Bled (Radovljica).
Bojc-Lavrič Bogomila iz Radmožancev (Dolnja Lendava) v Moravče (Kamnik). Fajon Rudolf iz Sv. Barbare v Halozah (Ptuj) v Predoslje (Kranj).
Gruden Marija iz Sv. Barbare (Ptuj) v Mavčiče (Kranj).
Mlakar Franjo iz Tržiča (Dolnja Lendava) k Sv. Barbari v Halozah (Ptuj).
Sirnik Iva od Št. Urške gore (Kranj) v Ovsiše (Radovljica).
Aljančič Marija iz Trebelnega (Krško) v Krčevino
(Maribor levi breg).
Gaspari Štefka iz Selc (Škofja Loka) v Dol (Ljubljana okolica).
Šorli Elizabeta iz Sinjega vrha (Črnomelj) v Voklo (Kranj).
Petek Andrej iz Papažev (Čabar) v Goro (Kočevje).
Keržin Štefan iz Krvave peči (Kočevje) v Hrušico (Ljubljana okolica).
Kotnik Zorko iz Kotelj (Dravograd) v Petrovče (Celje).
Kotnik Bogdana iz Kotelj (Dravograd) v Petrovce (Celje).
Milavec Danila iz Vitanja (Slovenske Konjice) v Predoslje (Kranj).
Švalj Josipina iz Pečice (Brežice) v Majšperk (Ptuj).
Zomer-Kavs Frida iz Majšperka (Ptuj) v Prager-sko (Maribor desni breg).
Bajec Lucija iz Prihove (Konjice) v Ljubno (Gornji grad).
Košutnik Roman iz Majšperka (Ptuj) k Spodnji Sv. Kungoti (Maribor levi breg).
Šega Ivan od Sv Potoka (Kočevje) v Mali Slatnik (Novo mesto).
Valentan Magdalena od Sv. Duha (Logatec) v Begunje (Logatec).
Malešič Pavla iz Škocjana (Krško) v Mekinje (Kamnik).
Marčelja Oskar iz Poljane lotok Pag) v Brežice.
Pečnilc Angela iz Čentibe (Dolnja Lendava) v Dolnjo Lendavo.
Jenčič Vida iz Markovcev (Murska Sobota) v Pi-
šeče (Brežice).
Debevec Boris iz Kostanjevice (Krško) v Senovo (Brežice).
Debevec Angela iz Kostanjevice (Krško) v Senovo (Brežice).
Gajšek Stanko iz Senovega (Brežice) v Kostanjevico (Krško).
Gajšek Stana iz Senovega (Brežice) v Kostanjevico (Krško).
Knap Antonija iz Tepanin (Konjice) k Sv. Juriju ob inž. žel. (Celje).
Blažej Ana iz Prevalj (Dravograd) v Cel|e.
v Homec (Kamnik).
tučulovič-Gundner Franja iz Kočevske reke (Kočevje) v Verdrengo (Kočevje).
Zdravlje-Mazgon Magdalena iz Mirne (Novo mesto) v Mokronog (Krško).
Jenko Lidija iz. Sela pri Hinjah (Novo mesto) v Škocjan (Krško).
Smodej-Črtanec Ana od Sv. Duha na Ostrem vrhu (Maribor levi breg) v Škocjan (Krško).
Brezovar Olga iz Izlak (Litija) k Sv. Rupertu (Krško).
Turk Darinka od Sv. Ruperta (Krško) v Trbovlje (Laško).
Prenk Mira od Sv. Petra (Celic) na Jezero (Ljub-lja okolica).
Dobaja Jožica iz Vučje vasi (Ljutomer) v Stogov-ce ILjutomer).
Šumer Ida iz Št. Ilja pod Turjakom (Slovenjgradec) v Slatino-Radenci (Ljutomer).
Hojer Irma iz Lukovcev-tovarna (Tuzla) k Sv. Juriju pod Turjakom (Celie).
Cejan Nada iz Stogovcev (Ljutomer) v Vučjo vas (Ljutomer).
Varšek Ana iz Primskovega (Litija) v Planino (Logatec).
Milovanovič-Sabliič Nada iz Razboja (Bosanska Gradiška, vrbaska banovina) v Zgornjo Pol-skavo (Maribor desni breg).
Vesel Marija od Sv. Ane (Slovenjgradec) v Mirno peč (Novo mesto).
Ingolič Angela iz Dornave (1'lujl na Ilaidino (Ptujl.
Stanič Stanislav od Sv. BoHenka na Kogu (Ptuj1 k Sv. Marjeti nižje Ptuja.
Stanič-Dugar Leopoldina iz Videne (Murska Sobota) k Sv. Marjeti nižje Ptuja.
Kos Frania iz Markovcev (Murska Sobota) v Po-lenšak (Ptuj).
Mohorko Terezija iz Prevorij (Šmarje) k Sv. Urbanu (Ptuj).
Mozer Ji"'ija iz Negove (Ljutomer) v Buče (Šmarje pri Jelšah).
Lahajnar Julija iz Koslela (Kočevje) v Staro cerkev (Kočevje).
Pinter Julija od Sv, Kunigunde (Konjice) v Smlednik (Kranj).
Leskovar Anica od Sv. Marjete (Maribor levi breg) v Kamnico (Maribor ievi breg).
Čedc Amalija iz Brestovca (jablanički okr., vardar-ska banovina) v Pristavo (Šmarje pri Jelšah).
Golobič Peter iz Primskovega (Litija) na Jesenice (Radovljica).
Pregelj Ivana z Bodoncev (Murska Sobota) v Šmartno pri Kamniku.
Suhadolnik Vida iz Naklega (Kranj) v Št. Ilj po(? Turjakom (Slovenjgradec).
Ložar Franja iz Naklega (Kranj) v Makole (Maribor levi breg).
Vodeb Vera iz Šmartnega (Kranj) v Dobrnič (Nove mesto).
Leonida Auernik iz Mirne peči (Novo mesto) i Tržišče (Krško).
Hrovat Hermina iz Tržiča (Kranj) k Sv. Lenartu (Laško).
Demšar Franc iz Tržiča (Kranj) na Poljane (Škofja Loka).
Urban Valerija od Sv. Jurija ob Taboru (Celje) k Sv. Lenartu v Slov. goricah (Maribor 1. b.).
Žnidaršič Anzelma od D. M. v Polju (Ljubljana okolica) v Trebelno (Krško).
Jereb Bogomir iz Zagorja ob Savi (Litija) v Pre-žganje (Litija).
Šltnik Ana iz Zagorja ob Savi (Litija) v Št. Gol-hard (Kamnik).
Pirnik Maks iz Litije na Sv. Goro (Litija).
Železnik Mariian iz Sevnice (Brežice) na Železno goro (Ljutomer).
Pavčič-Rozman Marija iz Toplic (Novo mesto) v Mirno peč (Novo mesto).
Medved Branko iz Globokega (Brcžice) v Cerklje (Krško).
Colič Marija iz Globokega (Brežice) v Cerklje (Krško).
Mikulič Oton iz Leskovca (Krško) v Globoko (Brežice).
iNadaljevanje na IV. strani.)
Strmi 4.
>SL()VENK(\. dne 8. januarja 1!)!I6.
Štev. 5.
Serpan Edvard iz Trebnega (Novo mesto) v Laze (Črnomelj).
Vozelj Marija iz Šmartnega iLitija) v Št. Lambert (Litija).
Marn Karolina iz Šmartnega (Litija) v Selo (Kamnik)
Krušič Hilda od D. M. v Polju (Ljubljana okolica) v Šmartno (Litija).
Štrukelj Stanislav iz Cerknice (Logatec) v Žiri (Logatec).
Hlebec Marija iz Št. Vida (Ljubljana okolica) v Horjul (Ljubljana okolica).
Bajde Viktor iz Št Vida (Ljubljana okolica) v Slatino Radenci (Ljutomer).
Zupan Valentin z Bleda (Radovljica) v Srednjo vas (Radovljica).
Potokar Olga iz Ribnega (Radovljica) v Log (Ljubljana okolica).
Tonja Ana iz Most (Ljubljana mesto) k Sv. Juriju (Ljubljana okolica).
Štefc Janko iz Sovodeni (Škofja Loka) na Krvavo peč (Kočevje),
Tomšič Ivan iz Hrušice (Ljubljana okolica) v Arti-če (Brežice).
Potočnik Sonja iz Petrove (Celje) v Vitanje (Konjice).
Andoljšek Ludvik iz Velikih Lašč (Kočevje) v Kar-lovico (Kočevje).
Peček Franjo iz Prevešte (levački okraj, inorav-ska banovina) v Velike Lašče (Kočevje).
Otrin Maks iz Velikih Lašč (Kočevje) v Loški potok (Kočevje).
Andoljšek Ljudmila iz Karlovice (Kočevje) v Gotenico (Kočevje).
Andoljšek Ivan iz Dola pri Ljubljani v Škrilje (Kočevje).
Hartman Ana iz Loškega potoka (Kočevje) v Za-plano (Ljubljana okolica),
Nanut Viljem iz Zaplane (Ljubljana okolica) v Loški potok (Kočevje),
Nanut Angela iz Zaplane (Ljubljana okolica v Loški potok (Kočevje).
Tičar Stana iz Ligojne (Ljubljana okolica) v Št. Vid na Plan. (Šmarje).
Horvat Izidor iz Dolnje Lendave k Sv. Duhu (Logatec).
Horvat Albina iz Dolnje Lendave k Sv, Duhu
(Logatec).
Ljubic Barica iz Adlešičev (Črnomelj) v Dragatuš
(Črnomelj).
Robnik Ema iz Št. llja v Slovenskih goricah (Maribor levi breg) v Nedelico (Dolnja Lendava).
| Rcpovž Frida z Vrha pri Sv. Kraljih (Logatec) v Begunje (Logatec).
i Korošec Genovefa iz Trbovelj-Vode (Laško) v Izlake (Litija).
| Podboj Sabina iz Grosupelj (Ljubljana okolica) v Prežganje (Lilija).
I Požcg Marija iz Stopič (Novo mesto) v Št. Vid nad Cirknico (Rogatec).
] Šetinc Jasna iz Maribora meslo v Krčevino (Maribor levi breg).
| Stariha Zora iz Kočevske Reke (Kočevje) v Gede-rovce (Murska Sobota).
! Frangeš Terezija iz Tišina (Murska Sobota) v Pcr-toče (Murska Sobota).
| Modic Olga iz Murske Sobote mesto v Puconce (Murska Sobota). Miselj Marija iz Dobrovnika (Dolnja Lendava) v Prečno (Novo mesto).
I Šoukal Magda z Donačke gore (Šmarje) v Žetale
' (Šmarje), Šebart Franjo iz Marenberga (Dravograd) v Mežico (Dravograd). Podržaj Justina iz Zgornje Polskave (Maribor levi
breg) v Studence (Maribor desni breg). Tomšič Živko iz Sredinjcev (Murska Sobota) v Ko-
• stelj (Kočevje). Škodlar Ivana iz Smlednika (Kranj) k Sv. Kuni-
gundi (Konjice). Tušak Milan iz Pobrežja (Maribor desni breg) k
Sv. Marjeti na Dravskem polju (Ptuj). Šajna Ivan iz Kamnice (Maribor levi breg) k Sv.
Marieti ob Pesnici (Maribor levi breg). Žemlia Gabrijel z Jesenic (Radovljica) v Tepanjo (Konjice).
Podvršnik Anton od Sv, Martina na Pohorju (Maribor desni breg) v Skomarje (Konjice). M''.ekuž Franc iz Svetine (Ptuj) v Radmožance
(Dolnja Lendava). Marolt Franc iz Preske (Ljubljana okolica) v Dragatuš (Črnomeli) Skubic Vinko iz Lukovo-Otočkol Senj v savski ^banovini) v Cerknico.
(Radi telefonskega prenosa bi se utegnila v pisavo imen oziroma krajev vriniti kaka napaka, ki naj jo prizadeti blagohotno oproste. Op. ur.)
Drobne novice
Kaj pravite?
Nekemu našemu naročniku c Ameriki, ugled-nemu prosvetnemu delavcu med izseljene!, smo ob kuncu lela poslali porabilo, naj obnovi naročnino za prihodnje leto. Odgovoril nam je takole:
Prejel sem Vašega »Slovevca» in poziv, naj si. ga. še naročim. A žal, lega ne morem in me tudi ne zanima dovolj. Svetovne novice zvemo mi v Ameriki večkrat, prej ko Vi doma. razpori in kaosi in nerednosli » Jugoslaviji me pa bolj žalo-stijn, kakor zanimajo. Itazsodnosti. možatosti in poštenja ni veliko pri vas in lo je pogubi jivo. Ni skupnosti, vsak iw svojo strani Lenoba, polral-vost. pobijanje in pijančevanje: na dnevnem redu'. Splošno pravo poživinstvol — Vse hiti r šole, I j. v višje šole! Kdo bo preživljal armado uradnikov in pisaiev? Ljudje božji, vi hitite v propad! Žal, ložna majica'.
Kaj pravite, ljudje božji , ali tale naš prijatelj naše razmere kaj zelo napak šodi?
Koledar
Torek, S. januarja: Severi u, opat; Teofil,
mucenec.
Novi grobovi
rvar, 4 pori g. . Poli I*i-naše
-f- V Ljubljani je umrl k. Josip I ie
T rž. upokojenec. Pogreb bo v četrtek ob poldne.
+ V Školji Loki je nenadoma um Friderik Kramar, šolski upravitelj v p greh bo v četrtek ob pol 4 popoldne.
-J- V špitalicu je umrla gospa Ana bernik roj. Svctic. Pogreb bo v četrtek.
Na.j jim sveti večna luč! Žalujočim iskreno sožal.ie!
Osebne ves It
- Poroka. V soboto sta se poročila v Kranju g. Joža V i r n i k , šolski upravitelj v Velesoveni, in gdč. Milena Pirčeva, učiteljica v Šenčurju. Poročal ju je nevestin bratranec, ravnatelj škofijske pisarne g. Jože Jagodic. Za priči sta bila nevestin brat, kap. L razr. kr. konjeniške garde g;. Stanko Pire, in ženinov bral g. Peter Virnik. jezerski župan. Bilo srečno!
Enakovreden
ali celo boljši kot drugi pralni prašek je
PERION
kvalitetni izdelek slovenske industrije.
Kupujte ga!
Danes popoln lunin mrk
Luna, ki obkrožuje zemljo v dobrih 27 dnevih, pride včasih na svojem polu okrog zemlje v položaj, ki ga Zemljani imenujemo lunin mrk. Lunin mrk nastane, kadar stoje solnce, zemlja in luna vsaj približno v eni črti. Tedaj namreč meče velika zemeljska krogla senco na sicer od solnca osvetljeno luno. Na današnji dan bodo solnce, zemlja, in luna prišli v lak položaj, in če ne bo megle ali oblačnega vremena, bo mogla vsa Srednja Evropa opazovali to čudovito igro nebesnih teles.
Zvečer ob 7 in lo minut dobimo polno luno, nekako v istem času pa tudi popoln mrk. Ze ob 5 in 28 minut zvečer zadene senčni stožec zemlje skoraj polno luno ter jo polagoma vedno bolj pokriva v lemo. Ob 0 in 58 minul ugasne na luni zadnja svetla točka in popolni mrk traja dobrih 20 minut. Ves ta čas se bo gibalu luna v senčnem stožcu zemlje in šele ob 7 in 21 minut bo zažarel skrajni rob polne lune zopet v svetlobi. Senca se bo umikala polagoma z lune, ki bo kazala vedno bolj svetel obraz. Vendar bo trajalo celo poldrugo uro od konca popolnega mrka. preden bo sencu popolnoma izginila z lune, ker šele ob 8 in 51 minul bo polna luna sijala zopet čisto nezasenčena. Upajmo, da nam vreme ne bo skazilo tega tako lepega prizora._
_ Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-lose? grenčice-.
O 1' t' i e i i s p a r o c h i a 1 i b u s d i o • ecesis Labacensis! — In Missa pro regina-niat.re Marin addenda est. finito hym-110 Ambrosiano, orat.io pro rege, non pro regina. Oi-dinariatus episcopalis Labacensis.
Tajništvo .IRZ v Ljubljani ne bo sprejemalo strank do prihodnjega torka, 14. januarja, zaradi selitve v nove prostore na Miklošičevi cesti št. 7.
Naj bo starn al -pa mlada vsaka pije „Naš čaj" rada Čez fare tri devet vasi „IVa$ Caj" vse druge prekosi.
— V Sloveniji 24!l odvetnikov. Tudi med odvetniki je huda borba za življenski obstanek. Število odvetnikov lelno narašča in so se odvetniki naselili po vojni tudi v krajih pri okrajnih sodiščih, kjer ni bilo poprej odvetnika. So kraji, ki imajo kar 4 ali 5 odvetnikov. Po podatkih Odvetniške zbornice je bilo na koncu leta 1935 vpisanih v imenik 249 odvetnikov. Velika Ljubljana s 85 tisoč prebivalci šteje 83 odvetnikov, tako da pride po I odvetnik na 1000 iu nekaj več prebivalcev, v Mariboru posluje 41 odvetnikov, v Celju 24, kar je razmeroma veliko, dočim v Novem mestu, ki je tudi sedež okrožnega sodišča, le 9. Ptuj kot sedež okrajnega sodišč.a, šteje ludi 9 odvetnikov. Lani so umrli 4 odvetniki, tako v Ljubljani dr. Henrik j Turna in dr Drngotin Treo, v Mariboru dr. Karel 1 Kodernian in v Murski Soboti dr. Slavko Vesnik.
Nesreča pri igri. Na praznik so je z drugimi otroki itrral tudi Erber Anton, sin orožni-škega narednika iz Medvod. Pri tem je padel tako nesrečno, da si je nalomi! levo roko.
Gostje bodo Vas povsod hvalili.
če boste Slatino Petanjsko jim točili!
Dve nesreči. Na Kofcah se je ponesreči) obratni inženjer iz Maribora g. Gvido Burger. zlomil si je levo nogo. — Kovaškega mojstra iz Stične g. Rome ta Ivana, je medtem, ko je pribijal podkev, udaril konj z vso silo v trebuh. Mo.j-ster se je zgrudil na mestu in je dobil nevarne j notranje poškodbe. Oba ponesrečenca se zdravita I v ljubljanski bolnišnici
'^»obro utro ----—--Lutz
Cenik Tovarna Lutz-peči Ljubljana - Šiška ! Cerkveni rop v Izlakah. V noči od 6. na 7.
Velike množine odpadkov
odslranjajo iz lelesa z milim in zanesljivim učinkom
ARTIN-DRAŽE1E
Dr. WANDERJA
Dobe se v vseh lekarnah v škatlah po 12 dražej Din 8"— in v vrečicah po 2 dražeji Din l-50.
Ofllns refl. pod S. br. 22115/15.
prirode, 2 zvezka, Štirje dobri prijatelji, Neverjetna povestica — vso za mladino — snopič po 2 Din; Pravljični vrtec l. zv.: Svinjski pa.stir — Kralj Kozjcbradcc — Dva brata, 18 Din; II. zvezek: Snegulčica — Morska deklica — Žabji kralj in železni Jurij, 18 Din; III. zvezek: Sedmero vragov — Palčiča — — Prineezinja na grahu, 18 Din. Vso te knjige se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v L,j ubljani.
Ljubljana
0 Mesto venca pok. Anici Zobcr jc darovala Stolni Elizabetni konferenci znesek 100 Din ga. Marija Mihaliček. Bog bodi obilen plačnik!
O Na 8. prosvetnem večeru v Trnovem,
ki bo drovi ob 8„ bo predaval g. V. Sniolej o svojih vtisih in doživljajih na potovanju po Slovaškem.
© Pogreb dr. Frana Tekavčiea. Kakor je bil pokojni dr. Fran Tckavčič v javnem živ-jenju ,skromen in tih, je lo skromnost manifestiral tudi včerajšnji pogreb. Izpred hiše žalosti n a Kongresnem trgu je krenil žalni sprevod na pokopališče k Sv. Križu. V častnem številu so se pogreba udeležili pokojnikovi tovariši in pravniki, lako predsednik OZ dr. Janko Zirovnik, predsednik apelacij-skega sodišča dr. Golia z mnogimi sodniki, predsednik društva »Pravnik« univ. prof. tir. Metod Dolenc z odborniki, tako z univ. prof. dr. Sajovicem in drž. tožilcem tir. Lu-čovnikoni, vpok. predsednik viš. dež. sodišča tir. Rogina, vpok. višji drž. tožilec dr. Mirko Graselli, drž. tožilec g. Vilko Lavrenčak, profesorji juridične fakultete: univ. prof. dr. Gojmir Krek, dr. Milan Škerlj in tir. Janko J olec. Dalje so se pogreba udeležili župan dr. Jure Adlešič s podžupanom tir. Ravnihar-jern in za Nar. gledališče upravnik g. 01011 Zupančič, ravnatelj drame g. Pavel Golia, ravnatelj opere g. Mirko Polič in mnogi člani gledališča. Pokojniku sveti večna luč!
O Prisrčna božicnica. Na praznik sv. l reli kraljev je bila prirejena v salezijanski dvorani na Kotleljevcin božičnica, na kateri je bilo obdarovani h 162 gojencev in otrok t, obleko, obutvijo i 11 perilom. Pomembnost tega dogodka je podčrtal v lepem govoru re-terent za osnovno šolstvo dravske banovine K'. Fran Erjavec, ki je zlasti poudarjal velike zasluge Mladinskega doma na socialnem, kulturnem in dušnopastirskem polju. Gojenci so nato priredili prisrčno spevoigro »Jaslice«, ki je vsem navzočim zelo ugajala. Na prireditvi je zastopal g. bana g. podban dr. Majcen. Da je vsa prireditev stvarno tako lepo uspela z velikim številom obdarovancev in lepimi darili, je zlasti zasluga velikodušnih dobrotnikov, med katerimi omenjamo banovino, ki je poklonila v ta namen' 1000 Din. salezi.jan.ske sntrudnikc, Vinceneijevo
in Elizabetno konferenco in posamezne dobrotnike.
© Kino Kodcljevo igra danes »Ljubezen treh« in štiri barvano smešnice. Cene znižane.
© Prostovoljni davek |>o 1 Din od stanovanjske sobe ali poslovnega prostora (prodajalne, delavnice, pisarne itd.) za dobo treh mesecev so nekateri hišni posestniki že pobrali od svojih strank in vplačali pri mestnem socialno-političnem uradu. Mnogi hišni lastniki so nabrano vsoto zaokrožili, nekateri celo z večjim zneskom navzgor. Socialno-polilični urad je oklice na hišne posestnike s po-I jasnilom dostavil v dveh dneh vsem hišnim posestnikom in pričakuje, da bodo tudi hišni lastniki odnosno upravitelji v najkrajšem času pobrali pri svojih strankah odpadajoči prostovoljni davek. Pobrani zneski naj se čimpreje oddajo v socialno-političnem uradu, ker tudi pri lej akciji velja geslo: »Dvakrat da — kdor hitro da!«
© Strelski šport v zimskih mesecih. Strelska družina Ljubljana priredi tudi letos za svoje članstvo sobno streljanje. Taka sobna streljanja nudijo j strelcem v zimskih mesecih, ko ni prilike za gojitev ostrega športnega niti lovskega streljanja, najboljšo priliko za vežbanje, predvsem v tehniki merjenja in proženja. V zvezi s sobnim streljanjem bo prirejenih tudi več predavanj iz strelskega športa, predvsem o balistiki in spoznavanju športnega in lovskega orožju. Otvoritveno streljanje bo v četrtek, tO. t. 111. ob 20.15 v velikem salonu restavracije »Lev« na Gosposvetski cesti. Nadaljna streljanja se bodo vršila vsak četrtek od 20 naprej. K udeležbi teh strelskih vežb in medsebojnega tekmovanju so poleg članov in po njih vpeljanih gostov, vabljeni posebno še člani Slovenskega lovskega društva Ljubljana.
© Strelska družina v Ljubljani obvešča svojo članstvo, da bo v teku meseca januarja pričela po inkasantu pobirati članarino za leto 1936 in eventuelne zaostanke iz prejšnjih let. Članstvo so naproša, da ob tej priliki eventuelne spremembe v naslovu prijavi po inkasantu. Pisarna družine se nahaja sedaj v Šelenburgovi ulici 3/1.
© Šentpctcrsko prosvetno društvo ima drevi ob 8 prosvetni večer. Predaval bo g .dr. Joža Pogačnik Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Vse člane vabimo, da se tega zanimivega predavanja udeleže v čim večjem šlevilu.
© Rentnini zavezane osebe opozarja mestno poglavarstvo v Ljubljani na razglas davčne uprave, da vložijo prijavo renlnine za leto 1936 najkasneje do 31. jan. 1930 pri davčni upravi v Ljubljani, Vodnikov trg 5 Tiskovine se dobijo pri davčni upravi za ceno 50 par. Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit na deski mestnega poglavarstva v Ljubljani.
© V prepiru jo je, dobil po glavi na praznik Jamnikar Jožef, upokojeni strojevodja iz Rožne dol ine. Poškodba sicer ni nevarna, vendar se je ranjenec zatekel v ljubljansko bolnišnico.
© Električno kuhanje predvaja in poučuje mestna elektrarna ljubljanska vsako sredo ob 17 na Bregu štev. 8, pritličje. Vstop prost.
Maribor
n Iz sodne službe. Za sodnika poedinca za firmske zadeve in proglasitve mrtvim je postavljen vss. Avgust Habermul; za poročevalca in sodnika poedinca za nesporne in izvršilne stvari je postavljen vss. dr. Senjpr; kazenskemu predsedniku pri senatu 5.. ki obravnava zločinstva, so se dodelile zadeve iz sodnih okrajev Ormož, Gornja Radgona in Ljutomer Razen tega poslujeta od 1. jan, dva prizivna senata v civilnih stvareh in sicer senat 3 s predsednikom dr. Pihlerjem in članoma vss. dr. Senjorjem in dr. Habermutom ter senat Lešnikom in Habermutom. Za konkurznega in poravnalnega sodnika je postavljen vss. dr Lešnik.
□	Uslužbenski davek in pregled knjižnic. Davčna uprava opozarja delodajalce, ki pobirajo uslužbenski davek v znamkah, da predložijo tozadevne knjižice tekom januarija na pregled davčni upravi. Vsi oni delodajalci, ki zaposlujejo nad 20 uslužbencev, se morajo prijaviti do 25 januarija davčni upravi, da jih vpiše v knjigo delodajalcev, ki plačujejo uslužbenski'davek v gotovini, '--■ Najkesneje do konca meseca januarija, odnosno 25 dni po sprejemu v službo mora 'užbodajalec nabaviti za leto 1036. davčne karte po Din 50. - za vsakega hišnega služabnika.
□	Občni zbor Muzejskega društva v Mariboru
bo v nedeljo ob pol 10. dopoldne v čitalnici Študijske knjižnice.
□	Občinske volitve v št. llju. K notici pod tem naslovom, ki je bila priobčena v novoletni številki.
I. 111. je bilo vlomljeno pri stranskih vratih cerkve j na Izlakah. Vlomilec je potem vlomil v tabernakelj, : vzel ven ciborij 111 monstranco. Okrog 150 sv. I10-
stij ni nikjer. Samo ena mala sv. hostija je bila na ,	. „ . . , • ,,	, , ..
tleh in dva drobca vel. sv. hostije Vlomilec je od- '	e P<B"u"Inn fledeci popravek:
nesel lunulo Izpraznil je tudi nabiralnike, Preiska- N' res'-,la Povija listo kot predstavnik JNS miliva je v teku Par dni se je potikal okrog cerkve velik moški v črni suknji Do sedaj ga še niso našli.
Pri napetosti
lenivosti črev, preobilni želodčni kislini in zašlo--olca oomagn priri dna
Franz-Joseffova
grenka voda
llt>K. |h> uHin soi*. 1 "i 1 ih imr. /.dr. S - tir. UVI8.1. !f>. V. .15.
Nove knjige: Veliki adresar mesta Maribora, Ptuja in Celja, vez. 200 Din: i pel, Epske narodne pesmi srbohrvutsko I .slovstvo. 10 Din; Mahkota. Davorin Jen življenjepis in delovanje, 8 Din; Uredba o osebni in rodbinski dokladi državnih uslužbencev in upokojencev. 6 Din; Vombergar, Voda — kmečka komedija v 3 dej.. 24 Din; Moliere-lvoštial. Jurij Tepček - veseloigra v 3 dej., 14 Din: inž. K roga r. Kaj moram vedeti, kadar gradim svoj dom, 3(1 Din; M. Klementini! Kastelec. Sv. Angela Merici — življenjepis svetnice, ustanoviteljice uršulinske ga samostana. 12 Din: Šusler-Drabosnjak, itožična igra. 20 Din: Lipah. Glavni dobitek • komedija v 3 dej.. 20 Din: Sušeč. Neposredni davki s pravilniki, uredbami in komentarjem, 160 Dn: Uredba n priprostejšem in hitrejšem postopku pri kazenskih sodiščih, .'1 Din: Širok. Kapelica pesmice, vez. 30'Din; l{eynaud-Kolenc. Čudež! Čudež!, sodobni roman 8 Din. vez. 16 Din: Goleč, Propast in dvig, ljudska povest, 10 Din. vez. 20 Din: V tnali knjižnici pn so izšli sledeči snopiči: Itn/,nc povesti — dva zvezka, Povcslicc iz
tli g. Bauman. temveč je res, da je nosilec nestrankarske liste - Ilerzog Kari, bivši župan občine Ceršak. Lista Ilerzog ni v nobenih stikih s krajevno organizacijo .TNS, ker ista pri občinskih volitvah ne nastopa.
H Volivne imenike bo mestno poglavarstvo v Mariboru popravljalo v času od 13 januarija do 5. februar ija. V tem času se bodo sprejemale stranke v Konskripcijskem uradu na Slomškovem trgu le vsak delavnik od 11. do 12. ure.
□	Smrt kosi. V Cankarjevi ulici 2, je umrla v starosti 87 let gospa Alojzija Bezjak, vdova po železničarju. Pokoj ni ca je mati znanega mariborskega tovarnarja pohištva g. Karla \Vessiaka. V Počehovi je umrla v starosti 72 let posestnica gospa Terezija Felscr. Na| počiva v miru!
□	Po 20 letih iz Rusije se je vrnil avstrijski vojni ujetnik Mato Vojnovič iz Sunje na Hrvatskem. Sovjetske oblasti so mu izdale |>ottii list kot »vojnemu ujetniku imperialistične armade«. Da obstoja Jugoslavija, je zvedel šele pred 4 leti Iz Maribora so Vojnoviča, ki govori samo še rusko, odpravili v njegov domači kraj.
□	Na zimsko olimpijado Uprava Putnika je bila primorana izpremeniti pogoje na izletu k zimski olimpijadi v Garmisch Palenkirchiut Pavšalna cena obsega sedaj vožnjo tja in nazaj z vlakom, stanovanje v okolici z zajtrkom ter prevoz s |wstaje v hotel in nazaj. Interesenti se opozarjajo, da si še pravočasno naroče vstopnice, ki se dobijo do 15. t. m.
□	Izgnani... Preko emureškega mostu so pognali včeraj Avstrijci pet naših ljudi same hlapce in dekle, ki so bili v Avstriji že več let v službi. Prišli so nazaj v domovino 20-leli hlapec Contala Josip iz Prekmurja, ki jc bil v Avstriji od I 1031., 37-letna Ana Šrol, ki je služila v Avstriji za deklo od 1031 . doma pa je od Sv Benedikt v SI gnr, 58-letni Jernej Dolenc iz Planine pri Rakeku, ki je
bil za hlapca v Avstriji od 1926., 22-Ietni Jakob Lorber od Sv Jakoba, ki je služil za hlapca od leta 1028 ter 24-letni Franc Eabijan od Sv. Jakoba, ki je služil v Avstriji od 1. 1930. Gospodarji bi jih bili še radi obdržali v službi, ker so bili pridni in pošteni, dobili so pa povelje od deželne vlade v Gradcu, da jih morajo nemudoma odpustiti. Obenem so prišli orožniki, ki so vse izgnance kar na mestu odgnali.
□ Taksa na kolesa v Studencih ukinjena. Občina Studenci razglaša, da je taksa na kolesa letos ukinjena. V prijavo pa je treba prilepiti kolek Din 5,- ter se s knjižico javiti do 31. januarija v obč. uradu. Isto velja za fijakarske vozove, ki pa plačajo kolek za 25 Din. Ker ostane do 1. aprila iiradovanje za Radvanje neizpremenjeno, naj se javijo tudi vsi kolesarji iz Radvanja! Istočasno prosi občinska uprava vse hišne posestnike in upravitelje, da vsaj do 15. januarija vrnejo nabiralne pole »Pomožne akcije«.
Mariborske tvornice perila na Tržaški cesti nam sporočajo, da je obrat le začasno ustavila ter se prične zopet z delom dne 15. t. m.
Celje
Na rojstni dan Nj. Vel. kraljice — matere Marije, v četrtek, dne 9. januarja bo ob 8 zjutraj v farm cerkvi sv. Danijela zahvalna cerkvena slovesnost.
& Pogodba'med mestno občino celjsko in K DE
za dobavo električnega toka za mesto Celje iz Velenju je sedaj podpisana tudi s strani dobavitelja.
e Nov član mestnega svetu. Na meslo železniškega uradnika g. Koželju, ki je bil premeščen v Ljubljano, je kr. banska uprava imenovala za dana mestnega sveta gostilničarja gosp. Ferda Berger,ja,
& Predavanje o Abesiniji. V okviru prosvetnih večerov KPD bo predava! v ponedeljek, dne 13. januarja v veliki dvorani Ljudske posojilnice tajnik Prosvetne zveze v Ljubljani g. Vinko Zor o Abesiniji. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike.
e- Apologctični odsek D M K sporoča svojim članicam, da predavanje, ki Iii se imelo vršiti nocoj. odpade. Prihodnje predavanje sc bo vršilo danes teden, to je v sredo, dne 15. januarja ob običajni url.
NaLZznanila
Lfubtiana
1 Fantovski krožek na Kodcljcvcm bo imel dune-s ob 20. svoj redni snslamek.
I Kino Kodrljcvo igrii dam* ob 20. »Ljubezen treh in pel luodigpr inivd njimi štiri barvane. Cone z.ntžane.
1 Stare Jioroiske mojstre kakor Jakoba Obrectita, Orlanda Lamsu, Viktoria, Schtitza hi Mozarta bodemo imeli pri lil,k o slišali na koncertu Zn«rnhškth iiuulrticn-listov, ki bo v Ljubljani! v ponedeljek d,ne lil. I. in. V Kil harmonični dvorani. Na inred.ni užitek, ki se nam Iki nudili la večer, opozarjamo v«e na.še prkisio-tjublrvo občinstvo.
, J Nočno sivllm Imajo danes tekurnui mr. Bniknr-
Sv. Jakoba trg II' mr. Ranim-, MiiktoSičeva c, a> in mr. (Jii.rt.ius, Moste, Zaloška insta
Poizvedovanja
T zgubil sem of-nla na poli s Šmarne goro do Sont vida (i jan. dopoldne. Polten najditelj naj Jib odda
proi.i nnuiiiiK \ liKovimi Jurčič, Tyrše.vn 7.
Zatekel se Jc pes tiiejir. Potave sc Z ur. ši&kji 227.
t
Štev. &
»SIJOVKNISC«, dne
Narodna banka L1935
Najnovejši izkaz Narodne banke za 31. december 1935 kaže tole sliko (v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. decembea 19*55); vse v milijonih Din:
Aktiva: Zlato v blagajnah 1336.9 (+ 9.74), zlato v inozemstvu 94.64 (—9.0), valute 0.03 (— 0.04), devize 32.75 (+ 3.2), skuono podlaga 1464.3 (+ 3.9), devize izven podu.ge 331.64 (+0.6), kovani denar 329.9 (— 12.86), posojila: menična 1522.96 (+ 5.84), lombardua 258.35 (+ 3.1), skuono posojila 1781.3 (+ 8.94), prejšnji predujmi državi 1670.6 (— 10.07), elekti rez. fonda 118.98 (—5.05), efekti drugih fondov 11.84 (—0.6), nepremičnine, zavod za izdelavo bankovcev in inventar 154.0 (— 7.5). razlit. aktiva 464.45 (—48.15).
Pasiva: Rezervni fond 133.26 (-- 3.43), razni fondi 27.44 (+ 4.45). bankovci v obtoku 4890 0 (+ 158.6), drž. terjatve 7.4 (+ 2.5), žiro 689.7 (_ 104.07). razni računi 688.57 (— 20.8), skupno obveznosti po vidu 1385.67 (— 122.37) obveznosti z rokom 193.4 (—3.8), razna pasiva 166.6 (— 100.2).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 6275.66 (+ 36.2), skupna podlaga c primom 1881.64 (plus 5.0), od tega samo zlato v blagajnah 1717.9 (+ 12.5), odstotek kritja 29.98 (30 07), od tega samo kritje v zlatu v blagajnah 27.37 (27.33) odstotka.
Izkaz kaže veliko obremenitev banke za ultimo, saj se je ves obtok denarja povečal za t7l.5 milijonov (kovan denar in bankovci) Na eni strani so se povečala posojilu na drugi stra ni pa zmanjšali žiroračuni. Začasni predujmi državi so se zmanjšali zaradi odplačila države iz deleža dobička pri Narodni banki
S tem j (i zaključeno leto poslovanja Narodne banke, ki je prineslo marsikatere izpremcin-be. Predvsem moramo omeniti vrmu v deviznih kreditov Narodne banke, v zvez: s tem znižanje zakonitega kritja od 33 na 25, oz. kritja v ziatu od 25 na 20% in končno znižanja obrestne inere od 6.5 na 5% To se je izvršilo dne 18. januarja in od tedaj datira tudi relormu v izkazih Narodne banke. Prvi izkaz, ki vsebuje pravo ocenitev zlate in devizni podlage in iz-ločenje inozemskih kreditov, je bil dne 22. januarja. Šele od tedaj nam je mogoče prime jati gibanje zlatega in deviznega zaklala, ker je bil naš zaklad od tedaj neobremenjen in Taktično v naši posesti, ne pa zastavljen pri inozemskih bankah.
Gibanje podlage
V naslednjem podajamo pregled podlage !n deviz izven podlage dne 22. januarja in 31. decembra 1935 (v milj. Din);
devize
zlato	izven
zlato v'inoz. devize podi. 22. januarja 1099.6 146.55 40.25 108.1 31. decembru 1464.3
94.64
331.64
še preglednejša p;i je slika, če vzamemo zlato in podlago s primom:
devize
zlato skup. podlaga izv. podi. 22. januarja 1413.0	1653.2	108.1
31. decembra 1717.9	1881.6	331.64
Iz tega je razvidno, da je podlaga skupno narasla za 228.4 milj., čc prištejemo še devize izven podlage, se je naš zlati in devizni zaklad povečal za 450.9 milij., ali za skore pol milijarde dinarjev, kar je pri istočasnem dvigu važnih klirinških aktivnih saldov znatna vsota in izboljšanje našega deviznega položaja. Večji dvi samega zlata v blagajnah kol podlaga je pripisovati prepeljavi zlata iz inozemstva v blagajne banke.
Odstotek kritja se ni dosti i/p. omili jul, znašal je skozi celo leto 29—31, siulno pa je naraščal odstotek kritja s samim zlatom Ta je znašal 22. januarja 1935 samo 26.01%. na koncu leta pa že 27.33%.
Kreditiranje gospodarstva
Naslednja tabela nam	kaže gibanje posojil v teku zadnjih let (v milij Din)
menice	lombard	skupno
31. dec. 1930 1433.7	203.5	1637.2
1931	1965.7	287.2	2252.9
1932	2112.0	344.8	2456.8
1933	1808.9	293.i	2102.0
1934	1528.8	235.1	1763.9 1523.0	25b.5
1935
1781.3
Vsota posojil je narasla, in sicer zlasti v lombardu, kar jc pomenilo le delun zvišanje celotnih posojil, ker je banka \ januarju prenesla del svojih meničnih posoji1 na lombard.
Vse do marca sc jc gibalo kreditiranje Narodne banke v naraščajoči črti (višek posojil je bil dosežen lani 28. februarja z t827.l>5 milij. Din. Vendar kasnejše zmanjšanje poso|il ni bilo znatno.
Kreditiranje države ue izkazuje posebnih izprememb v zadnjih lotili. Začasni predujem v znesku 600^ milj. Din ie kot je dejal sam finančni minister dr. D. Letica. zamrznjen. Prejšnji predujmi državi, t. j. državni dolg iz dobe pred stabilizacijo dinarja je znaša1 konec leta 1932. 1808.6, konec 1933 1715.6 in konec 1934 1686.6 milij., v teku leta 1935. na se ji zmanjšal na 1670.6 milij Din Ta dolg se je torej v treh letih zmanjšal za 138.0 mili; Din, kar je prav za prav saldo, ker se ta dolg zvišuje z izplačanimi obrestmi za blagajniške zapiske Narodne banke.
Med ostalimi aktivnimi postavkami omenjamo, da je banka nakupila za 36.0 milij. Din srednjeročnih obveznic za javna dela, drugače pa je njen portelj vrednostnih papirjev ostal neizpremenjen (banka ima še 2500 delnic Banke za mednarodne obračune) Banka ima pravico kupiti vrednostnih papirjev še do višine svoje glavnice, torej še za približno 130 milij. Din.
Obtok denaria
V naslednjem podajamo statistiko obtoka denarja na koncu zadnjih let (\ milij Din I:
bankovci	kovanci	skupno
31. dec. 1930 5396.5	142.7	5539.2
1931	5172.3	161 2	5333.5
1932	4772.7	381 3	5154 0 " 1933 4327.2	960.0	5287.2
1934	4384.0 993.9 5377.9
1935	4890.0 870.1	5"60 I
Iz pregleda jc razvidno, da ji l;.rii zelo naraste! obtok bankovcev, padel pa ji /a 123.8 milj. obtok kovanega denarja ker so si zaloge kovanega denarja pr' banki za toliko po večale Povišanju obtoka bankovcev za "(Kj milijonov stoji kot omenjeno nasproti zmanjšanje obtoka kovanega denarja, tako da je obtok denarja leta 1935 ter saldo narastel samo /a 382.2 milj. Din kar je pa vseeno znatnf vsota, ki lahko pomaga k oživljenju gospodarstva
Na drugi strani pa je bilo povečanje obtoka bankovcev paralizirano z naraščuniem naložb na žiru ter na raznih računih, kajt skupno so lani obveznosti po vidu narasle za "19 8 milj. dinarjev Razvoj žira. raznih računo* ter obtok blagajniških zapiskov je bil ta'e (v milj.
	žiro	razni rac	blag zap
31. dec. 1930	667.2	195.6	
1951	326.3	60.9	61.7
1932	384.7	2<;9.6	236.3
1933	474.4	549.3	341.4
1934	531 9	327.0	300.2
1935	689.7	567°	193.4
Iz teh številk bi bilo sklepati na veliko likvidnost našega denarnega trga, saj so žirovni računi celo višji kot so bil' na koncu leta 1930 (za nekih 20 milj. Din) I orla to stanje je nenormalno in vsi vemo kakšen je položaj naših denarnih zavodov Zaradi nizke obrestne mere in drugih razlogov pada obtok blagajniških zapiskov banke.
naproša vse svoje viio radi dogovora
g. zastopnike, da se ja-
v Ljubljani 9. januarja v hotelu Union v Celju 10. januarla v hotelu Union v Mariboru 11. jan. v hotelu ..Orel"
od 10. do 12. ure dopoldne
Sprejmemo še nekai agilnih zastopnikov za gotova mesta Dravske banovine. Visoka provizija in premije. Prednost imajo državni in privatni uradniki, reducirani ali vpokojeni ter oficirji in enaki. Interesenti se naprošajo, da se javijo v zgoraj imenovanih dneh od 3.-5. ure popoldne
MINERVA ZALOŽNA KNJIGARNA D. D.,
ZAGREB - Gunduličeva 7.
Gospodarsko zborovanje v Ljubljani
Kot smo že poročali je bilo v nedeljo v Ljubljani zborovanje delegatov dolžnikov i/ Slovenije o tem. kako bi bilo pomagati dolžnikom i/ njih težavnega položaja Zborovanja sta se udeležila tudi poslanca gg dr Centrov in Kersnik, |>oročal pa je g. dr. A "šagadin /.a uvod je prečital pismo uglednega gospodarja / dežele, ki popisuje na/orno sedanje stanje dolžnikov in zahteva čimprejšnjo onpomoč Predvsem je treba prenehati / ilellaci jsko politiko in iti na nova pota oživitve krogotoka denarja in sploh gospodarstva. Pripravljalni odbor za ustanovitev društva dolžnikov ji sklenil svojo akcijo postaviti na še bolj široko podlago ter je v ta namen že napravil potni ne korake. Poslanec dr. Sem rov je poioeal o načrtu za raz-dolžitev, kakor ga je izdelal odbor poslancev skupščinske večine Nn zl orcvai.jn je govorilo še več drugih govornikov, na kar ji bilo sklenjeno sklicati še ta mesce ali pu najkasneje prve dni prihodnjega meseca občni zbor društva. Dehatirano jc bilo lud: o resi.Siciji. ki naj se predloži občnemu zboru in ki na, vsebuje v glavnem tele zahteve: I Pivcnstveni je treba obravnavati gospodarska vprašanja; 2 ustavijo nuj se začasno vse izvršbe in javni dražbe 3. pospešiti je splošno razdolžitev lju -stvu, 4 če ne pride do izdaje državnega dtratjn naj se sorazmerno odpišejo dolgovi. o!> t <d določi jo pravično ter preveč plačane obresti poračunajo na glavni dolg. za ostanek pa naj se določijo najnižje obresti, ki so v skladu - sedanjimi skrčenimi dohodki dolžnikov
Načrti za cesto Sarajevo—Ilidža iu Split Trogir. Minister za grailbe di M. Ko/ulj je odobril načrt za moderniziranje ceste Sarajevo— Ilidža v proračunski vsoti 8 220.001» Din in načrt za cesto Split—Trogir, ki jc sestavni del velike turistične ceste in katere gradbeni stroški bodo znašali 15 milijonov Din.
Novi ravnatelj Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Na mesto odstopivšega ravnatelja Zavoda za pospeševanje zunanji trgovine dr. Jurja Tomičica jc imenovan za vršilca dolžnosti ravnatel ja dr. M Petrovič. d< slej vodja urada za kontrolo izvoza živine v Skopi j u.
Vpis v trgovinski register: Kopitarna, prva jugoslovanska tovarna kopit in drugih lesnih izdelkov v Loki pri Žusmu, dr. z om. zavezo. Glavnica znaša 400.000 Din v gotovini. Poslovodje: dr. HraSovec Jurij. dr. Sernec Gvidon, Smertnik .losip, Konig Karol.
Generalna lista izžrebanih obveznic vojne škode. Avgust Pertot, uradnik Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani je izdal v samozaložbi celokupno listo vseh do sedaj izžrebanih obveznic vojne škode. Knjižica je urejena v aritmetičnem redu z navedbo posameznih žrebanj ter zastaranj, kar omogoča hitro, točno in zanesljivo poslovanje z obveznicami vojne škode. Naroča se pri založniku: Ljubljana, Gledališka ulica 13. Cena 20 Din.
Naš tobak za ČSR. Iz Prage poročajo, da sta češkoslovaška in jugoslovanska tobačna režija sklenili pogodbo za 25 let za letno dobavo večjih količin tobaka iz Jugoslavije ČSR. Pogodba je okvirna in bo treba vsako leto pogajanj glede količin in kakovosti. Protivrednost bo služila deloma za kritje čeških terjatev, deloma za dodatne dobave čsl. industrije.
Veliki dohodki družbe Sueškega prekopa. V
letu 1935 so znašali dohodki družbe, ki je zgradila in upravlja Sueški prekop 887,720.000 franc. frankov, dočim so znašali leta 1934 samo 850 milj. 410 tisoč frankov. Povečanje znaša 31,310.000 frankov ali 3.65%.
Borza
Denar
Dne 7. januarja.
Za italijansko liro so denarni zavodi kljub nekoliko slabši tendenci plačali neizpremenjeno 2.95—3.—.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi narastel na 9.10—9 20, na zagrebški borzi pa na 9.135—9.235. Grški boni so noti-rali v Zagrebu 29.65—30 35. Angleški funt je v Zagrebu narastel na 249.20 —250.80. Nemška marka je v Ljubliani in Zagrebu notirnla (klirinške nakaznice) 13 90 -14.10, španska pezeta pa 6.70—6.80.
Ljubljana. — Tečaji s primom. Amsterdam, 100 hol. golil. . . 2972.43—2987.03 Berlin, 100 mark	.... 1756 08—1769 a5
Bruselj, 100 belgov..... 736.33 - 741 39
Curih, 100 frankov..... 1124.22—1431.29
London, 1 funt.......215.41— 217.47
Now York, 100 dol......1343.94—1380.25
Pariz, 100 frankov...... 289.31—290.75
Praga, 100 kron...... 181.33- 182.44
Promet na zagrebški bor/i je znašal brez kompenzacij 1,308.281 Din.
Čarih. Belgrad 7.—, Pariz 20.295. London 15.1675, Nevv York 307.625, Bruselj 51.775 Milan 2460. Madrid 12.05, Amsterdam "Ok.tp llerliu 123.65. Dunaj 57.10. Stockholni 78.175. Oslo 76.'75. Kopenhagen 67.75, Praga 12.74. Varšava 5N. Mene 2 90. Carigrad 2.70. Bukarešta 2.50. Helsin»f(irs 6.685. Buenos Aires 0.8275.
Vrednostni papirji
Tendenca je bila danes slabša in so tečaji večinoma popustili Promet je bil srednji.
Ljubljana. 7% inv. pos 77 79, agrarji 14—46, vojna škoda promptna 355 358, beel obv. 61—63, 8% Bler. pos. 80—82, 7% Bler. ]>os. 70.50—71.50, 7% pos. Drž. hip. banke 79—81.
Zagreb. Drž. papirji: 1% invest. |>o». 76—78 (7(i), agrarji 35 50 dim., vojna škoda proiupt. 355.50 do 356.50 ( 356), begi. obv. 60.25 61.25. dalmat. agrarji 60.50—01.75, 8% Bler. pos. 80—81, 7% Bler. pos. 70—71, — Delnice: Priv. agr. banka 228—232.
Žitni trg
Chicago. Pšenica: maj 101.025, julij 89.75, september 88.25. Koruza: maj 62, julij 62.25.
Winnipeg. Pšenica: umi 88.75, julij 89.125. Oves: maj 28.625. julij 27.875. R ž: maj 54.50.
Radio
Programi Radio Ljubljana:
Sreda, s. januarja■ 12.00 Fjodor Salja!>'ui in«ji> (ploSčc) 12.45 Vremenska napoved, ponvMln 13.00 Na povod časa, objava sporedu, obva.st.lin 1,1.15 Klavirski koncert (plo£5o) Vremensko poroiilo, borzni težnji is.00 Otroška ara: Poiuiinfkov oča covoro. Storžek XII. sRka (Main rad. dram. druž.) 18.10 Posovor s |x>sliisnJc. tO 00 Nn.poved čn«n, vremenska napovod, iH>ročila, ob javn sporeda, obvestilu 10.80 N'nc. lira: Slovanska in jugoslovanska zavest pri Hrvatih (unlv. prof. > I r. Krn n Tučan i/. Zagrebu) 20.110 Koncert metfaneirn zbora ljubljanski zvon 21 0(1 Koncert oltraAkeKa kto/.ka ^ Ve«na 22 00 Napoved 'n-a, vremenska nniKivcd. ixi ročilla, objava s|K>redn 22.16 Sedaj pa n u ple-d (ploiče). Konec ob
Drugi programi i
Sreda, 5. januarja: Belgrad: 20.00 Valčkov fji.r , onerela Straussa 2:t.rt0 Prono« |>lesne (rliisbe Zajjreb: 20 00 Ljubljana 25 15 Plesna clasba — Dunaj: 17.00 Av st.rijsJil skladatelji 10.10 Predavanja n Rotorju 5-ri l.ov-čanu 7.a časa svetovne vojne 19.10 Simfonični koncert 22115 Orke«trnlnl koneerl 2-1.00 Plesna irlnslm (ploščel — RudimneHa: 20.(5 CipniiRka irlasbn 22.00 Si m f<ni i«"n 1 koncert 23 35 Pln«čc — Trsl-Milau. 17.00 Simfonični koncert 20 35 Ipra 21.50 CeMnliftnn in kJaivlrskn '»IasImi Rlni-Rari■ 17.00 Simfonični konerel -Jo.35 Moč nso 'f. Verdijeva opera Prana- 10.2." T.abka K<lasba "0 la Postni tira zn smučarje 21 on Smučarska iern 21.53 Plošče 22 30 Orkestralni koncert i7 Rlrans^lHiiirtrn — 1'arfava: 'hi 00 Pestra ura 2100 Obonlnov kimcerl — Rerlin: 20.45 Simfonični koncert — Kiinifjslieri/: 20.13 Insl.rninentB.lnl kvl-nlel 21.15 lirra - Hamhnra: 21.00 VjffliMs'.-p sklfl/lbe — Vratlulava: 21.15 Arlielm, trolski trraltevaki irrad — T.lvukn: >0(5 Koračnice K/iln: •Ni 15 Piv<l,rn nra — Frankfurl: 20.45 Pestra ura — Stultnarl. 50.45 Kine'Va iirra 21.00 Orke-lralni 7ji linvni koncert - \fonakovn: 20.45 Slnrošvabski vesel večer.
i TI TRI JANSKO m FDAI E
DRAMA - račetek ob 20
Sreda. S. januarila: Sirovialenvn jainije. Red A. f'etrtek, !l ja.nnariia: Moliere. Red C. Petek. 10 lamuarijH: Zaiprto.
OPFRA - začetek ob 20
Sreda, S. jafiuariju: Salama. Ited Sreda. Četrtek, 0. jamiarija: Trubadur. IUvl Četrtek. Petek, 10. .larinari.la: Zaprto.
MARIBORSKO GI.EDALISCE
Sreda, S. Januarlja ob 20. tiri: Uajadcra. liod 11. Četrtek, 0. jatiuarljn ob 20. uri: lllodni ognji. Poslovilna predstava Vlad,iinir.ki Skrbinška. Tzven. Petek, 10 jannarija ob 20. -uri: Operno baletni veter E. Valjavijevc, I. Slupske in II. Pilata. Iv,ven.
Kulturni obzornik
Še o Vojnovičevi Zgodovini Dalmacije
Pred par meseci je bilo na tem mestu Citati o najnovejšem delu Luja Vojnoviča, Hi-s t o i r e de D a 1 tli a t i e , ki je izšlo lepo opremljeno v dveh zvezkih lani v Parizu. Poročilo je bilo polno hvale, ki jo lepa zunanja oprema kakor tudi duhoviti slog pisateljev zaslužita. Toda strokovnjak zgodovinar se temu navdušenju ne more popolnoma pridružiti in zlasti v hrvatskih časopisih in revijah so se kmalu oglasili kritični glasovi. Najbolj temeljilo je prerešetal V.-evo knjigo profesor An te Belas v celi vrsti člankov, ki so izhajali lani v splilskem Jadranskem dnevniku in izšli nedavno ponatisnjeni v posebni brošuri.1 Da slišijo Slovenčevi bralci tudi drugo plat zvona, naj navedeni — v glavnem sledeč Belasovim izvajanjem — nekaj kritičnih pripomb k Vojnovičevi knjigi.
Že z njenim naslovom zgodovinar ne more biti prav zadovoljen; kajti ime Dalmacija je v teku stoletij pomenilo zelo različne in različno velike teritorije. Navadno mislimo danes pri leni na nekdanjo avstrijsko kronovino Dalmacijo, ki je pa eksistirala le v 19. stoletju. Zgodovino približno tega ozemlja popisuje tudi V., toda na priloženi zgodovinslti karti v L zvezku je označena le neprimerno večja rimska provincija islega imena. Večji del kesnejše Dalmacije je prej pripadal Hrvatski, lega imena pa nn zemljevidu sploh ni. — V. popisuje tedaj tudi zgodovino Hrvatske in mora pri tem naravno uporabljali dela hrvatskih zgodovinarjev. Toda »više puta prelazi preko njiiiovih mišljenja i dokaza kao mimo turskog groblja. dok izvore čita lakoumno, bezbrižno i površno, tako d:i
1 A. Belas, Hrvatska povijest u Vojnoviče-voj Histoire de Dalmatie. Split 1935
ili i krivo citira. I radi toga njegovo je djelo, što s6 tiče hrvatske historije puno manjkavosti, ne-potpunosti i netačnosti« (Belas, 1. c. p. 7).
Tako ne pozna V. nobenega od mnogih ohranjenih napisov hrvatskih knezov, ki dokazujejo, da so ti že zgodaj v 9. stol. gradili po Dalmaciji svoje zadužbine. Tudi za slovito baščansko ploščo z glagolskim napisom z otoka Krka ne ve, na kateri je prvič omenjen »kralj hrvatski« Sploh pozna V. le »slovanske kneze«, čeprav se že 1. 852 imenuje Trpimir idux Chroatorum«. Tudi prvi hrvatski kralj Tomislav (910—28) mu je »zagonetna osebnost« in bi ga najrajši nekako utajil; a Belas mu dokazuje slabo poznanje virov. Šele Štefanu Držislavu (969—97), ki sc je prvi nazval tudi ■»kralj Dalmacije«, je pripravljen V. priznati kraljevski naslov. Zato je zamolčal tudi nagrobni napis kraljice Jelene, eno najvažnejših Bulice-v i h najdb, na katerem se že Držislavov oče imenuje kralj. V nasprotju s Klaičem in šiši-čem V. ne priznava, da so od Krešimira IV (1058—74) naprej bila dalmatinska sela. čeprav avtonomna, bistven del hrvatske kraljevine.
Ko so Hrvatje po 1. 1102 imeli z Ogrsko skupnega kralja, se ta uradno naziva »kralj Ogrske. Hrvatske in Dalmacije«, V. pozna pa dosledno samo le roi de Hongrie«. Tudi stare hrvatske plemiške rodbine šubičev-Bribirskih, Nelipičev. Kur-jakovičev i. dr., ki se bore za samostojnost Hrvatske zoper centralistične težnje Arpadoveev in An-žuvincev, pri njem niso našle milosti. Sumniči jih gotskega« izvora in jim očita azijatski alavi-zetiK, dočim pravi o Frankopanih. da so najbrž italijanskega rodu, kar je že pred več ko 30 leti ovrgel K 1 a i č (Klntčeve monografije o Frankopanih kol one o Rriblrskih V. med 516 številkami i svoje literature niti ue navajal) Posebno krivičen je Subicem in Mladenn H. primerja kar s Cezar-! jem Borgio. V.-ev vir je tu splitski romanski ari-| stokrat Miha Mailije, ki je zagrizen nasprotnik Hrvatov in Čigar llistorio imenuje šišič zbirko zmedenih in tendencijozniii poročil.' i Tudi ko popisuje V. 100 letno beneško vlado v Dalmaciji, se zdi, da govori zastopnik dalmatin-
skih mest proti Hrvatom. Zveze beneške Dalmacije s hrvatskim zaledjem in odpor, ki so ga spočetka nudila mesta Benečanom, premalo poudarja, zato pa precenjuje njih kesnejšo udanost Sere-nissimi«, h kateri jih je primoral strah pred Turki. Nekje celo hvali svobodoljubnost beneške vlade, ki je vendar uničevala vse spomine na prejšnje vladarje, sežigala hrvatske knjige in celo prepovedala hrvatsko govorico. Vendar hrvatske narodne zavesti ni mogla udušiti, prebivalci so se dalje nazivali Hrvate in beneške oblasti so jih imenovale ravno tako. Toda V. pozna še vedno samo naziv »slovanski« za deželo in prebivalce, jezik in književnost.
Ko je Napoleon 1. 1797 napravil konec trhli Veneciji, so Dalmatinci, tudi Srbi v severni Dalmaciji, takoj zahtevali, da se zopel zedinijo z narodom in državo hrvatsko, od katere so bili nekoč ločeni. Avstrijska vlada pa ni hotela o tem slišali, preganjala je Hrvate in podpirala Italijane ter tako zvane »avtonomaše«, i. j. od italijanske kulture omamljene Hrvate, ki so bili zoper zedinje-nje s Hrvatsko. Njihovega voditelja Nikolaja Tom-masea V. čez mero povzdiguje kot velikega itali-jansko-slovanskega misleca«. Tommaseo je res spisal »Iskrice« in se navduševal za naše narodne pesmi, kot se je pred njim tudi Goethe in še marsikdo, toda L 1848 je kot član beneške vlado vabil Dalmacijo nazaj v šape krilatega leva in 1. 1861 jc nastopil s svojimi poslanicami proti Strossmayerju ler zakrivil, da je italijanska večina v saboru odklonila zedinjenje s Hrvatsko. Nemškim centralislom na Dunaju je s tem enako ustregel kot s svojim odkritjem posebnega dal-matinsko-slovanskegn naroda«, ki je vreden predhodnik kesneje odkritemu »bosanskemu jeziku*. Dočim V. na dolgo in široko piše o avtonomaštt Tommaseu. je pa voditelje narodne stranke skoraj zatajil. Narodni preporod Dalmacije je predvsem delo Mijn Pavlinoviča in Mihe Klaiča — prvi je v V-ovi lailigi enkrat omenjen, drugi sploh ne. Ravno tako V. ne pozna znsiužnega Natka Nodiin. politika in zgodovinarja, čeprav omenja glasilo narodnjakov »II Nazionale«, ki ga je Noililo usta-
novil. Veliko se bere v V.-evi knjigi tudi o avlo nomaškeni županu Bajamontiju, ki je skozi dvajset let paševal v Splitu, dokler niso 1. 1882 pri občinskih volitvah zmagali Hrvati. Vodja Hrvatov v borbi zoper Bajamontiju je bil do svojega odhoda v Zagreb Kosta Vojnovič in nato junaški Gajo Bulat, toda v knjigi je drugi čisto zamolčan, prvi, avtorjev oče, pa se v tej zvezi tudi ne omenja. Tudi za zadnji veliki boj Dalmacije za svobodo, boj na dveh frontah: zoper Avstro-Ogrsko in zoper londonski pakt je bilo v knjigi čudno malo prostora. Omenja se neki »odbor — konstituiran v Londonu«, a kako je nastal, kdo so njegovi člani, kdo jim predseduje, kaj so delali — o vsem tem nič! Nista imenovana ne Trumbič ne Supilo, ne krfska ne majska deklaracija in ludi ne 29. oktober 1918. ko se je končala borba Dalmacije za osvobojenje. Histoire de Dalmatie je izašla. 2ao nam je što je napisana pod uplivom i u duhu Ni-kole Tommasea« — tako zaključuje A. Belas svojo kritiko.
Ites, žal nam mora biti, da se pred francosko in še širšo mednarodno javnostjo naša zgodovina v lako netočni in izkrivljeni sliki podaja. Nekim predsodkom na ljubo se dela sila objektivnim zgodovinskim dejstvom, čeprav v škodo celoti. Kajti onstran Jadrana bodo to zgodovino po svoji razumeli in Hrvatska Revija jp že nek tak pojav registrirala. Žal V.-eva knjiga tudi ni edini primer tovrstne informacije evrottske javnosti; nedavna prednica ji je Ibrovčeva Anthologie Yougoslave«, ki je Hrvatom enako krivična, dočim smo Slovenci po srečnem naključju tam bolje predstavljeni. Celo znanstvenik takega formata kot je U ni i I e Haumant, se v svoji Forma-tion de la Vougoslavie ni mogel čisto odtegnil onim vplivom (prim. poročili slovenskega in lir vatskega referenta v »Le Monde Slave«, sept. 1ftl1 p. 345 si.). In — last non least — nam mora hrt žal, da nosijo take in podobne publikacije več n' manj oficijozen pečat (nn primerku »Histoire d> Dalmatie v ljubljanski Studijski knjižnici stoji ie ležka: Dar ministrstva zunanjih zadev«...).
S. K.
Stran 6.
>SliOVENEC<, dne 8. januarja 10D6.
Stcv. &.
Kirurgija pred 2500 leti
Iz klasičnih spisov starega veka nam je znano, da so narodi starega veka o kirurgiji žc precej vedeli. Že lloiner pripoveduje, kaiko je grški junak A hi 1 s kirargičnim nožem zdravil ranjeno koleno svojega prijatelja Patrokla.
Zanimiva pa je prastara risba, katero so odkriti blizu Inke Kerč na krimskem polotoku. Tam je odkrito grobišče skitskega kneza, v katerem je pokopana tudi njegova žena in služinčad. l'o tedanjem običjau so mrliču dali v grob vse, kar je imel na /uniji najraje. Med drugim so mu položili v grob tudi čudovite vaze, umetniško izdelane dragocenosti iz 4 do 3. stoletja pr. Kristusom. Na eni izmed vaz je umetnik narisal tudi prizor, kako en Skd drugemu operira nogo Oba sta enako oblečena in
ograjena v dolge plašče iz živalskih kož, pasova pa sta okrašena z lepimi kovinskimi okraski. Oba imata obute visoke škornje brez peta... Eden izmed obeh, najbrže zdravnik, ki ima na levi fflavi kapuco, kleči pred bolnikom in operira bolnikovo bolno nogo. Z levo roko drži bolno peto, pri čemer mu pomaga s svojo desnico tudi bolnik. Zdravnik pravkar zavezuje rano. Obveza jc večkrat ovita okrog noge, del pa je še v zdravnikovi roki. Slika je toliko bolj posrečena, ker se bolniku na obrazu vidijo bolečine, ko zdravnik s krepko roko pritiska obvezo na ranjeni kraj. V hudih bolečinah ie bolni* pravkar stegnil svojo desnico m zgrabil zdravnika za roko, da nc bi ga pritiskal.
Božične šege na Bolgarskem
100.000 kron
za kos čokolade
Trgovec z delikatesami v Kodanju jc pred kratkim dobil tole pismo:
»Pred kakimi 20 leti sem kot majhna deklica nekoč v vaši trgovini z mize izmaknila kos čokolade. Od tistega časa mi moja vest ne da več miru. Sedaj sem našla izhod, da se bom lahko oddahnila. Prilagam vam pisemskih znamk toliko, kolikor jc bila tista ukradena čokolada vredna, ter vam obenem sporočam, da sem mestni upravi v Kodanju in nekaterim dobrodelnim društvom nakazala danes 100.000 danskih kron. Mislim, da sem s tem popravila zablodo svojih otroških let.«
Resnično je mestna upava v Kodanju, kakor tudi nekatera dobrodelna društva, prejela podobne rsebine in nakazilo za 100.000 kron. Kdo pa je ta dama, se ne ve, ker se ni podpisala.
Dva gospoda sla pri notarju napravila pogodbo, da hočeta trgovino skupaj voditi. Nazadnje je notar še omenil: »Bankrota in požara pa nista še nič omenila I« Nato je eden izmed obeh koni-panjonov takoj zaklical: »Tudi tukaj bova zaslužek delila 1«
v soboto 8. januarija 1876.
Na Koroškem bo 31. t. m. volitev novega poslanca za državni zbor na mesto Eggerja, ki se je poslanstvu odpovedal. Volila bodo mesta Beljak llerniagor, Pliberk, Trbiž, Malborget, Spiital Ge-med, Orcifeiiburg, Gorenji Dravberg, Gorenji Beljak in sicer v Beljaku, Hermagoru, Trbižu, Spitalu in Gorenjem Beljaku.
Na jugoslovanskem bojišču zadržuje tnraz in sneg turške operacije... Po Bosniji potujejo neki ruski poslanci, ki imajo prebivalce pripravljati na to, da utegnejo spomladi tuje vojne zasesti Bosnijo-tudi se čedalje več govori o tem, da bi si Avstrija prisvojila Bosnijo.
Srbija se jc vendarle jela pripravljati za vojsko... lelegrafično se poroča iz Beligrada, da so tam zvedeli za neko skrivno zaroto, obrnjeno proti knezu. Ta, boječ se za svoje življenje, neki že vei dni ne gre nič iz hiše.
Domače novice. (Podobo »Jugoslavije«,) jakc krasno izpeljano, smo videli v prodajalnici liodol-(liisa banke »Slovenije« v zvezdi). Res zasluži, da jr videti to po oni, ki jo je škof Strossmayer darova zagrebškemu vseučilišču, |x>narejeno podobo v hiš-' vsakega Slovenca, ki si jo more omisliti. Cena jc jaiko nizka, namreč 28, 30. 32 in 36 gold če je olnir širji ali ožji. Kdor ne more vsega kar na en jx>t plačati, utegne podobo dobiti tudi na obroke.
Angleška straža v Egiptu. Pogled z angleškega bojnega letala nad piramidami pri Kairu. Dva oddelka angleških bojnih letal sta nastanjena v lleliopoiisu pri Kairi.
Nov naskok na Himalajo
pT®& <B® Imtt
Lindbergh se je s svojo družino pripeljal na Angleško, kjer se v Liverpoolu izkrcava z
otrokom v naročju.
Edem iniervtetv
Paula Bourgeta
Francoski pisatelj Paul Bourget,, ki je pred kratkim umrl, nikdar ni nobenemu časnikarju dovolil kakega razgovora. Samo enkrat je napravil izjemo. To pa je bilo takole:
Poročevalka pariškega lista »Journal« Hugeta Carnier je dobila od svojega lista naročilo, naj od Paula Bourgeta dobi intervju za svoj list. Mlada gospodična je takoj odšla k pisatelju in prišla tja prav tisti hip, ko je ta odslavljal drugega časnikarja, ki ga je bil pravkar prosil za intervju. Toda Paul Bourget je bil vljuden mož, ki je povabil gospodično v svojo pisarno in poslušal njeno prošnjo. Kakor vsem drugim časnikarjem, je seveda tudi njej odklonil vsak intervju, zato jo je pa on prosil, naj mu pove kaj iz svojega življenja. Tako je gospodična mesto, da bi izpraševala, bila sama iz-praševana. Ko je bilo tega izj>raševanja konec, je Paul Bourget prosil gospodično. naj še nekoliko j»čaka. Rekel ji je, naj mu izroči svoja vprašanja, s katerimi je prišla k njemu, nakar ji je na ta vprašanja narekoval svoj odgovor. Tako ie ženska ča-smiikarica lahko svojemu listu postregla z intervju-vorn slovečega pisatelja, s kakršnim se ni mogel pobahati noben drug list.
Ose I žrl tobak
V Madridu se je zgodilo tole: Trafikant je imel osla. Nekega dne je trafikant za kratek čas odšel iz trafike in pustil vrata odj»rta. Ko se je vrnil, je v svoje veliko začudenje zagledal v trafiki csla, ki je medtem jx>žrl že večji del njegove tobačne zaloge. Žival je v kratkem čami požrla tri kg cigar in cigaret. Trafikant je svojega osla nemudoma odjseljal v živalsko bolnišnico. Toda osel se je po tobaku zelo slabo počutil. Tudi zdraviliška |x>moč mu ni mogla jx>magat:i. V nekaj urah je požrešni osel poginil.
Petnajst lel si že prizadevajo razni evroj>ski zlasti angleški hribolazci in raziskovalci, da bi se povzpeli na Mount Everest, ki je najvišji vrh v ogromnem himalajskem gorovju in hkratu kralj vseh gorskih vrhov na svetu. In petnajst let že klubiije nebotična Czoino-lung-ma, (Božanska mati gorii), kakor jo imenujejo domačini, s svojim večnim ledom in skalovjem naskokom drznih tujcev, ki hočejo vdreti v njene skrivnosti.
Prva ekspedicija (Reconaissance Expedition) se je odpravila na |K)t leta 1921. pod vodstvom polkovnika Howard-Burya. Cvet angleškega alpinizma in cela vrsta učenjakov raziskovalcev je bila v njegovem spremstvu. Poiskali so si pripravno vzjKinsko pot in posneli vso. okolico z neštetimi slikami. Ob tej priliki so Odkrili tudi do-mačinski naziv kraljice gora, ki je po njihovem domnevanju K882 m visoka. Pogumno začeto pod-jetje pa se je žalostno končalo: v višini 7000 ni je slavni raziskovalec Kellas umrl za vnetjem pljuč iu ekspedicija se je morala vrniti proti Sikkimu. V nedogledni pustinji pod vznožjem Czomo-Lharia stoji osamljen kaniniten nadgrobnik, pod katerim počiva prva žrtev zakrknjenega himalajskega odpora.
Nemirni duh evropskih raziskovalcev pa se ni dal ugnati Že drugo leto je nova ekspedicija ]>o-skusila srečo. Vodil jo je general Bruce. Začelo se je sistematsko obleganje ogromnega gorskega masiva. Kakor velikanska kača se je vila dolga vrsta dobro opremljenih hribolazcev proti prelazu Czang-La (Južni prelaz), drug za drugim so rasli beli Satori na južnozapadnein pobočju neizmernega gorovja in pričali o podjetnosti in gorečnosti ljubiteljev narave, ki bi se radi poklonili devi-škobelemu licu »Božanske matere gora«! Oddelek navdušenih naskakovalcev pod vodstvom Mallorya in Stiphona je prvikrat dosegel tkzv. kraljestvo smrti, v katerem vlada 40 stopinjski mraz in nebrzdani veter skubi zelene iglavce. V tem višavju človek tako oslabi, da more komaj nekaj metrov napredovati brez oddiha in čuti smrtno utrujenost, v kateri si ničesar drugega ne želi, kakor da bi sedel na tla in za vedno zaspal... Prestopili so kočljivo višino 8000 m, napredovali še tri sto metrov in dospeli do višine, ki je dotlej še ni bila prestopila človeška noga. Tukaj pa je Shipton nenadno oslabel od prezebe, da je moral odnehati, razen tega pa se je (»kvaril Mallorgu aparat za dihanje in po burni ledeni noči sla se morala junaka umakniti Še enkrat je angleška zastava zaplapolala pod vrhom. Tokrat pa je vstal z juga sem strahovit monsum in jionosna zastava je utonila v meglah Czomo-lung-nie in sosednjih vrhov: ostrega Gauri Sankarja, oblastega Czo-Uja, grbalega Makaluja, škrbinastega Czoino-Londza in šilastega Czomo-Tseringa. Skoz dež in sneg so se morali premaganci vrniti proti Indiji.
Minili sta dve leti. Leta 1924. pa sta se Irvine in Mallory s podvojeno energijo lotila obleganja nedostopne prirodne trdnjave. Dosegla sta nov rekord in se povzpela do višine 8300 m. Samo 382 metrov ju je še ločilo od zmage. Nato sla se še enkrat odpravila za klicem gora, tokrat brez dihalnih aparatov, ki so se bili izkazali za malo praktične. Vzpenjala sta se više za njima pa je zrlo daljnovidno oko kinomatografskega teleapa-rata in skrbno beležilo in ohranjevalo spominu njuno premikanje. Bila sta že tik pod vrhom. Še enkrat ju je ujelo oko teleaparata. Zdajci pa sta
izginila — od koder ni vrnitve. Zagrnil ju je strašili molk nedosto|>ne goličave. Hkratu za njima je podsula lavina tudi drugo gručo turistov, ki se je vzpenjala z Czang-Laja. Mati gorii zahteva žrtve I
Nastal je petleten odmor. Leta 1833. se je odpravila )>o dolgotrajnem pripravljanju na pot nova opremljena ekspedicija, ki jo je vodil stari Hugli Ruttledge. Oddelek za oddelkom je odhajal proti vrhu medtem ko je bil glavni kader za sistematsko proučevanje v svojih šalorih na pobočju. Zmagovalec Kamela, mladi časnikar Frank Smilile, je dosegel najvišjo točko, njegov aneroidem je kazal višino 8">83 m. Tukaj v snežnem žlebu piramida-stega vrha je podlegel mladi podjetni turist Mal-lory. Na velikem lubu leži njegov cepin. Krog in krog je vse tiho m pusto, samo veter polglasno šelesti v redkem ozračju in stresa drobne iglice s premrlih planinskih jelk. Samo še tri sto metrov navzgor pa nič manj nevarnih pet sto metrov nizdol do zadnjega šatora iji zmaga bi bila dobljena! Irvine in Mallory sta ostala za vedno na leuknent ležišču, a Smilile se je vrnil... Isteg: leta so angleški letalci preleteli in pregledali vrh Everesta. l'o njihovi izjavi lahka početna tura pod vrhom mahoma prehaja v oster navpičev vzpon, ki zahteva od hribolazca strahovitega napora, ne glede na pomanjkanje zraka in neznosni mraz.
Leta 1934. jo iz tretjega Ruttledgeovega šatora krenil iz višine 7000 ni letalski kapelan Mau-rice Wilson. Odpravil se je sam, tu je vzel s seboj kolikor mogoče lahek pribor, dva hleba kruha in dve škatli konserv. Svojim indekim spremljevalcem je naročil, naj ga čakajo v šatoru. In res so Indi mesece in mesece zvesto čakali v šatoru, toda beli sahib se ni vrnil in se ne bo vrnil nikoli več.
Kljub vsem tem nezgodam pa Angleži ne mirujejo in hočejo za vsako ceno nositi lavoriko himalajske osvojitve. Pravkar stoji v dolini Rong-buku nov šator ekspedicije, ki jč dospela minulo jesen in namerava ondi prezimovati. Na čelu ekspedicije je spet Hugl Ruttledge in njegovo spremstvo je sestavljeno iz samih angleških turistov. Na pomlad, ko bodo na pobrežjih Malega Tibeta zacveteli beli, rumeni in rdeči rododendroni in bo skala njihovih krasnih barv tonila v globoki si-njini tibetskih daljav, se bo začel nov boj železne človeške volje z neizprosnimi naravnimi silami.
Avto-letala
Lansko leto so v Ameriki začeli letalo uporabljati za prevažanje težjih stvari. Tako so na primer letala večkrat prenašata tudi težke in velike zaboje v oddaljene kraje. Trgovci so se prq>ričali, da je tra.nsjx»rt z letalom sicer dražji, zato j>a toliko hitrejši, da se večji stroški prav gotovo splačajo Pred kratkim je nekdo naročil avtomobil ter sporočil tvrdki, da ga nujno potrebuje. Ker se je mudilo, so avtomobil naložili na letalo in ga na ta način poslali kujTcu. Toda ti stroški so bili precej veliki, tako, da se letalo za prenašanje avtomobilov najbrže ne bo udomačilo.
★
Semenj v Teksasu.
Na stari muli je pri jezdil v taborišče Teksanec.
»Koliko zahtevaš za staro mrhok, je vprašal farmar ob ognju. —
»100 dolarjev. Točno!«, je odgovoril jezdec. — »Pet ti jih pa dam,« je rekel farmar.« — Jezdec se zbaše počasi iz sedla. »Tu imaš živinče. Zaradi tistih umazanih 95 dolarjev se vendar ne bova prepirala.«
4.	»Trohober« (zbira Irohe) nosi torbo, v katero zbira kolače, rozine in druge darove. Njegova služba je najbolj neprijetna in je izvolitev prepuščena slučaju. V ta namen se postavijo Ko-ledark okrog svojega »Starca , ter z obema rokama objamejo palico, pričenši od dolnega kraja palice. Ko so vsi prijeli palico, jo izpusti oni, ki jo drži najbolj spredaj ter jo prime nad gornjim, j>otem drugi, tretji itd. Oni, kateri mora prijeti za vrh palice, mora prevzeti službo »Trobobera«.
5.	.štirje »četnici« so najboljši pevci iz fantovske družbe. Morajo se naučiti številnih narodnih pesmi, katerih vsebina se mora prilagoditi stanu onega, kateremu koledujejo. Tako n. pr. za gostilničarja imajo svoje pesmi, za peka druge, za trgovca, za samca itd., za vsak slan drugo. Najznamenitejši »Koledar« v sofijski okolici je bil brezdvoinno neki dedo Koljo, širom znan po svojih božičnih pesmih, katere so se ohranile še dandanes med na rodom v sofijskem okraju.
Koledari obiskujejo tudi prestolico Sofijo, prepevajoč pred vrati hiš, prodajalen, trgovin, go-stilnic itd. Ob sviranju gajde predvaja »baba: razne narodne [>lese. Ako »trohoberr ne more spraviti vseh daril v svojo torbo, natakne običajne preste (gevrek) koledari kar na palice.
V Sofiji srečaš tudi »koledare« iz boljših krogov, ki se vozijo v elegantnih avtomobilih in razkošnih krojih, deloma so tudi arlisti iz gledališča, ki obiskujejo svoje bogate prijatelje in jmkrovitelje. Ali nimajo dosti ali nič skupnega s »koledari« s podeželja. — A. Spilkoff
Snlija, 1. jan. 1960.
Y zadnjem času, ko se pričenjajo resna prizadevanja za zbliža n je med Jugoslavijo in Bolgarijo. bo slovenske bralce gotovo zanimalo, v koliko (•••'» se ohranili stari slovanski običaji med bolgarskim narodom, ki je stoletja ječal pod krutim jarmom.
Bolgarski narod je pravoslavne vere, kakor Srbi. Kakor tudi pri drugih kristjanih so Bolgarom najsvetejši božični prazniki Kristusovega rojstva. Stari bolgarski običaji deloma spominjajo celo na naše slovenske šege in običaje.
. Koledar« (nekaki Koledniki). V vaseh se zbero fantje, ki se pripravljajo za božične praznike. Izmed najsposobnejših izvolijo 8, ki naj nastopijo kot »Koledari«. Vsak teh dobi svoje posebno ime:
1.	»Starce« je vodja fantovske skupine. »Koledari- se morajo pokoravati povelju in odredbam »starca«. V znak svojega dostojanstva nosi s tem dolgo palico, na kateri ima prisite zvončke, ki oznanjajo prihod skupine. Noša vseh »koledarjev« je kmetsko pokrajinska.
2.	»Baba«. Drugi izmed fantov je našemljen v žensko obleko, toda popolnoma drugačne noše, kakoršna je v dotičnem kraju navada. Vsa okrašena s cvetjem predstavlja »baba« kmetsko nevesto in igra glavno vlogo pri plesu.
3.	»Uajdar« igra na starodavno kmetsko godalo gajdo.
£5tC",V. 5.
»SLOVENECc, dne 8. januarja 1936.
Stran 7.
Zadnja pol
Anice Grinlalove roj. Zober
Kdo ni poznal in cenil naše drage Anice?! Vsa vedra in za vsako blago zamisel vedno pripravljena žrtvovati čas, trud, napore. Sestre širom Slovenije jo poznajo z njenih vaditeljskih Iu revizijskih potov, Šentpeterčanke pa smo jo ljubile kot vzorno, požrtvovnlno tovarišico in krasen vzor vsfch dekliških čednosti. V javnosti je bila znana kot ustvariteljica nedosežno lepih simboličnih vaj Za materjo, raznih rajalnih vaj, ouudovali smo jo na vsaki svečani akademiji ali drugi prireditvi v Unionu, Ljudskem domu ali v opernem gledališču kot prvo med najboljšimi, ob njenih kreacijah je Pino Mlakar zaslutil svoje poslanstvo in Pija je bila vesela, ko jo je spoznala. Vneta športnica, trenerka in prvenstvena lelovadkinja je bila, pred ; vsem pa nedosčžna kreatorica najglobljih likov v ; simboličnih skupinah. Še bolj pa smo jo cenile kot sestro, med vsemi najdražjo, ki je za vse vedela sveta in od pomoči, sama pa nikdar ni potožila niti z besedo, niti z vzdihom, da tudi njej ne cveto vedno le rožice ...
Zadnja leta jo je bol za zatrtim delom v orli-ški organizaciji zadela tako silno, da je udarec le težko prenesla. Posvetila se je vsa svoji družini in ob dragem soprogu A d o t u živela liho in skromno in skrilo lopo življenje, notranje zelo poglobljeno, vnanjemu svetu pa skoraj nevidno. Ko jo je zadnji čas obiskala težka bolezen, ni skoraj nihče vedel za to. Prikrila je, svetu vso skrb in bol in jo zaprla v svoje srce. Še. zbogom ni hotela reči materi in očetu in ljubljenemu soprogu in dragim sestram in bralom, ker se je bala, da bi se žalosti I i, ampak odšla je brez slovesa, brez krika, brez besede: ko sveča, ki za druge gori — in ugasne ...
Na praznik sv. Treh kraljev smo drago sestro, 28 letno Anico, spremile k zadnjemu počitku. Vse smo prišle, pa rož smo prinesle, tistih rož, ki si jih lako rada imela, in se spominjale Tvojega mladega, lepega, globokega življenja.
Vsem nam in sestram po vsej domovini boš vedno ostala v solnčnem spominu. To nam je zagotovila že Tvoja zadnja pot, ki pač ni združila ob Tvoji krsti mogočnih oficielnih reprezenlantov, kajti vse življenje si ostala skrita, skromna, pač pa smo se nanjo podali vsi, ki smo Te ljubili in cenili kot ljubljeno sestro in neprecenljivo prijateljico. In bila nas je nepregledna vrsta. Nanjo so se v duhu priključile neštete sestre iz vseh krajev drage domovine, ki so Te ljubile in cenile.
Draga Anica! Naj Te Vsemogočni poplača za Tvojo ljubezen in žrtev in zgled!
Šentpelerčanke.
Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne
Franz-Josefove
grenke vode, zaužile zjutraj na tešče. Z uporabo j Franz-Josef-ove grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. jgl. reg. S. lir. '"J47J/H5.
Murska Sobota
Na Novega leta dan smo pokopali dijakinjo Nagy Elizabeto, iz I. b razreda tukajšnje drž. realne gimnazije. Ob grobu ji je govoril za slovo v imenu profesorskega zbora g prof. kate-het dr. Tomaž Kelenc. Njegove krasne v sree segajoče besede, polne vere. upanja in nebeške tolažbe, nam ostanejo neizbrisno v spominu. — Umrla dijakinja se priporoča vsem sošolkam in sošolcem, ki se nahajajo sedaj na počitnicah, v pobožno molitev in blag spomin! Naj v Bogu
SpCEt
Odhod izvira smučarski šport 7
Odkod je prav za prav prišlo snmčarstvo? S severa, od lam, kjer leži večni sneg, kjer piha mrzel veter. V severnih krajih je uporabljanje smuči prastaro. Ze norveška pripovedka predstavlja boga zime na smučeh; četudi so smuči zelo stare, ima smučarski šport še prav mlado zgodovino. Na naših Blokah so že pred tristo ieti smučali, vendar ne zaradi športa, ampak zato, da so mogli sploh kam priti v dolgih zimskih mesecih. V letu 1860 je šele nekaj športnikov iz Kristijanije, današnjega Osla, osnovalo smučarski klub, in začelo gojili smučanje kot športno vajo. Nekoliko let pozneje se je ta klub razširil v smučarsko zvezo Norveške. Tako je postal smučarski šport v vsej deželi narodni šjx>rt in je kot tak oslal do današnjega dne. Iz Norveške se je potem hitro razširil po vseh smučarskih poljanah. L. 1897 so bile prve smučarske tekme, ki so po vsem športnem svetu vzbudile veliko pozornost in so bili zlasti prebivalci hribovskih vasi — ki so sicer v začetku odklanjali smučarski šport — na-vduženi nad tem športom, saj- so jim smuči odprle pot navzgor in navzdol. Znani lurist Duhamel je v bližini Grenobla napravil prvi jioizkus na smu-čih. Nato so mu sledili še drugi. Ni dolgo trajalo in tudi v Švici se je osnoval prvi smučarski klub, ki je našel mnogo posnemalcev in smučarstvo se je v teh krajih kmalu razvilo v narodni šport, medtem ko je bil n. pr. v Nemčiji krog onih. ki so se bavili s smučanjem, majhen. No, in tako je šlo dalje. V naših krajih se je smučarstvo kot športna panoga razvilo šele v povojni dobi. Povsod pa zavzema smučarstvo prvo mesto med vsemi zimskimi športi, kar pa je razumljivo, saj je smučarjem dostopen ves zimski raj. Ce je treba iti preko ledenikov ali snega ali če je treba skalo preplezati, povsod najde smučar svojo pot. On je tako rekoč gospodar krasne zimske narave in zato ni nič čudnega, če smučarske vr«i" dnino naraščajo.
Trener Harrer je dospel včeraj, v ponedeljek, v Ljubljano in odšel popoldne z nekaterimi tekmovalci na Krvavec ter bo lam |irevzel vodstvo treninga za olimpijske tekmovalce. Harrer je že star znanec naših tekmovalcev, vodil je lansko leto trening v nlpski kombinaciji, letos pa je določen od avstrijske smučarske zveze ponovno kol naš trener. Jugoslovanski olimpijski kaTididatje imajo sedaj vse tri trenerje na delu ter smo prepričani, da bodo trenerji dali našemu moštvu v popolnem obsegu potrebno tehnično sposobnost.
Vojni minister g. general Živkovič na Pokljuki. Včeraj dopoldne je prispel na Pokljuko vojni minister g. general Živkovič s spremstvom ter je tamkaj pregledal vojaške smučarje, ki trenirajo za tekme Male zveze. Vojni minister je z zanimanjem sledil vajam ter si nato ogledal naše olimpijske kandidate, ki so priredili na skakalnici na Pokljuki skakanje.
Tekme za XI'. I ta nos »h 20. -ostanek niedklu luškega odbora nri TIahiumi. S tekmovanjem so prične 12. t. m. Prijave za to tokniovanje se »prejemajo Se datnos do seijo.
Slalom ktuh .11, Teh. odsek. Danost oh tfi. uri važen se-s''trnek v klubski sobi -/.h vse, ki so hiti v tečaju na GorJii6a,li. Za tem sledi sest h nek rrs-l.nl i h tekmovalcev. Vsi im točno! Te.h referati!.
SK Ilirija. Nadaljevanje rednega občnega zbora se vrši v sredo, dne S. januarja l!!3r» oh 2ft v dvorani Delavske zbornice.
"nmiBTM EVO NOVE
KOZMETIČNE SMR1¥I40STS
\
99
»Elegantne Francozinje so začele popolnoma novo modo v pudru za lice*, pravi Mile Yvonne
L....... maneken v nekem vodilnem
pariškem modnem salonu
»Ako se s tem novim pudrom zjutraj enkrat napudrate dobi Vaša polt diven mat izgled ki traia ves dan Včerai sem ves popoldan prebija zunaj na dirkah, na vetru in dežju, a je moja oolt ostala ravno tako sveža in dražestna kakor da sem šele vstala od toaletne mizice.«
Skrivnost tega učinka ie v novi pri mest imenovani dvojna pena«, ki ie sedaj na patentiran način primešana pudru Toka-lon. Ta primes napravi ta puder odporen proti vlagi. Vaša polt ne more postati blesteča, ako uporabljate puder Tokalon. Tudi potenje pri večurnem plesanju v razgreti dvorani ne more pokvariti čara rožnatega lista, ki ga ta puder daje Vašemu licu Kupite še danes škatlo novega pudra Tokalon
Ako ne boste radostno pi^senečeni od dekliške svežine svoie polti po uporabi se Vam vrne ves denar.
SK Slovan obvešča vse članic nagoinelne sekcijo, da ko vrši dane« z,vo'or oh -8. liri ptrii Kru&iiCu s,i>ortuo predavanje, knlerega sc morajo vsi elani sigurno udeležiti. Načel nJOt.
Smučarji' P.riipravjja.l-ni od'bor smučars-kcga kluba »Poljana valu vse nigilne »mučtaji-jo, rl-u bi se udaleMli pol noši evitlno prvega občnega /is,nt, ki s+e vrfti 17. ja,n. liCMI ob 8. uri zvečer v bivši Ilucoliliijevl ka,varuj s Bledeči programom: 1. PoročitMi pripravljalnega ml. bora. 2. Volitev društvene lupraive in njut/.ors-t v«. 3. Določitev pristopnine itn članarine. I. Slučiijnosll. Vso tiste, ki s« zanimajo za ta šport, vljudno vn/bi priiprav-Ijnltni odbor.
Turistični/ s/tortni • tlhor za driji lahlfonlletike in pripravo atletov za olimpijado v Ljubljani. (Službene objave.) Ker je vrstni red treningov 1 ahkoa t letov vseli ljubljanskih tahkoallets-kih klubov pod vodstvom športnega učMelja gosp. Iv lein a, bil pomotoma naoaAno objavljen, ga danes ponavljamo: I. «lrhpiint na liecju (Blciwe.i«ovji vesla): Klubi HirijU. Jadrati. Planina, vsak ponedeljek od 2(1 do 22, sredo od 2fl.!MI do 22 lil petek od 20 do 32: TT. sk upina na učiiteljiš' n ltceljeva cestni: Klubi A S I< Priiuorjc. Korotmu, Slogu, vsak torek, četrtek ifl soboto od IS itn 1». — Vsak aitilet nnij vedno prinese soboj dres, hltnAko, oopa'e in briisn.*o V nedeljo, dne S.'t. m.' ob lff.30 dorbldne na igrišču ASK Primerja. Tyševii eesln, enoNS-eouiitry trening za vse prednjo, im dolgrtprognšo Tototam tehn. trening za vso metalce! Prinesite selmj trening dres! Atleti vseh ljubljanskih lahko atletiki h klubov! Obi«kujle redno itn toeno vse trenlinge! Predsedstvo.
počiva
Pišece
Smrt kosi. V nežni mladosti 5 mesecev je umrl Vitnpolšek Franc, sinko g. Vimpolška Franca. Hudo je hiša prizadeta, ker je bil otrok edinec. Pa ga je nebo hotelo imeti, da bo med angelčki prosil za a teka in mamico. Starišem naše iskreno sožalje!
Prosvetno društvo. Odkar je prosvetno društvo obnovljeno, živahno deluje. Posebno lepo sezajo člani po knjigah. Se bolj segajte jx> njih v teh dolgih zimskih večerih, da si jih bomo krajšali z lepim berilom.
Kmetijski nadaljevalni tečaj se letos zopet vrši pri nas. Udeležba je lepa. Zanimivo je le to, da se letos zopet lahko pri tečaju poučuje nauk o krščanskem življenju, kar se za režima JNS, ni smelo.
Metlika
Velika božičnica. Krajevni učiteljski zbor je v zvezi s krajevnim šolskim odborom priredil na šoli božičnico najsiromašnejšim otrokom. Obdarovanih ie bilo okrog 160 otrok z najpotrebnejšimi darili.
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je danes 7. januarja 1936 nenadoma umrl previden s sv. zakramenti naš ljubi soprog, oče in stari oče, gospod
Friderik Kramar
šolski upravitelj v pokoju
Pogreb predragega pokojnika bo v četrtek 9. januarja ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti Sp. trg št. 6.
Maša zadušnica se bo darovala 10. januarja ob pol osmih v farni cerkvi sv. Jakoba.
Škofja Loka, dne 7. januarja 1936.
Žalujoče rodbine:
Kramar, dr. Grašič, Traven in Svetlin.
Kvalitetne raditske aparate svetovnih znamk
kot „Ra«!i®nC\ Jngelen", „Icl€SHnh€n", „Orlon", »Minerva", „Standar<r\ „ms liasters loice"
prodaja proti gotovini, na tnesečne obroke, kakor tudi za hranilne k mizice prvovrstnih ljubljanskih zavodov
RADIO'
r. i.1«. z. v LfuDliani
50—60 IIP, na sesalni plin ali Diesel, v dobrem stanju, kupim Ponudbe pod »MOTOR« na PUBL'C1TAS d d., Zagreb, Iiica 9
Opozoril®
Tem potom obveščamo vse naše cenj odjemalce, da smo tudi letos priiavili nase novi des.-ne pletenih sraic patentnemu ura u in so vsled tega po zakonu zaščiteni.
Fabr ka *ate ! ieKs ilne robe
Ing. S. ESKENAZ9 i Ko. - Beograd
HnrsvuuniHnKirnnuu
Franz Joseph Schneider:	1
Cesta brezbožnih
Prevedel Janko Moder.
1.
Medtem ko je duhovni jiri oltarju še niaševal, jc šla Marija Grfčar kakor svetnica od obhajila.
V preprosti črni obleki je bila v somraku slabe razsvetljave kot svetnica.
šla je od obhajilne mize z verno na prsih sklenjenimi rokami in s jiobožno sklonjeno glavo, kajti na njenem jeziku se je počasi topila sveta hostija, ki jo je z veliko zbranostjo sprejela iz rok duhovnega.
Redki verni, ki so že ob lako zgodnji uri obiskali cerkev, niso pazili drug na drugega, ker jih ni pritegnila sem jirivzgojena navada ali pobož-njaška jirevzetost, ampak resnično hrepenenje po Bogu, ki so mu že ob svitanju izkazovali čast.
In ker je dekle čutilo, da je ne gledajo, se je še jirisrčneje predalo svoji pobožnosti. Šla je narahlo, kot bi bila že odrejena vsega zemeljskega in kot bi bila kamnitna zemlja že premagana pod njenimi nogami.
Belo roke so se svetile skozi somrak in bledi, ozki obraz, na katerem so bile temne trepalnice kol v spanje pogreznjene, je bil zamaknjen.
Zelo je bila podobna deviški Mariji, ki je na neki oltarni podobi plavala med nebom in zemljo.
Čim globlje je prišla v cerkveno ladjo, tem počasnejša je postajala njena hoja. V Bogu zatopljena je celo pozabila, iz katere klopi je prišla, lakaje je tavala ob klopeh.
Kot negibna senca je izginila med redkimi vernimi v hrastovo klop. zarjavelo od starosti, vsa neznatna, kot bi svel in življenje šla mimo nje.
Neslišno je pokleknila, odprla roke kol pobožno knjigo in skrila vanje obraz.
Tudi v svoii duši je čutila danes bolj kot kdajkoli svojo odtujenost od ljudi, zalo se je še
prisrčneje oklenila Boga, ki mu je z otroško vernostjo in zvestobo pripadala, iskala pa je v skrivnostni bližini, v kateri se je pod podobo kruha darovala ljudem.
V tej zatopljenosti je pozabila nase, ni zapazila zadnjega blagoslova, ki ga je dal duhovni, preslišala je drsajoče korake vernih, ki so drug za drugim odhajali.
Ko je odprla oči, je bil oltar že v temi in le posamezne luči so še gorele na stebrih, ki so nosili obok.
Tedaj se je zdrznila, ker se je nenadno spomnila gosjiodinjskih dolžnosti. Urno je zapustila cerkev in dohajala pridne delavce, ki so že liileli na dnevno delo. Na lepi cesti s širokimi predhiš-nimi vrtovi se je ustavila pred visoko hišo in se skoraj prestrašeno ozrla v okna. Tu je tretje leto služila.
Nemirno je iskala po svoji ročni torbici ključe, toda medtem so ji že od znotraj odjirli. Tes- ; nobno je ostrmela in povesila glavo. Njen gosjKidar se je razdraženo zadri nad njo: Tako bi pač j lahko še dolgo čakal na kavo. Saj veste, da mislim odpotovali. V cerkev boste še zmeraj lahko šli!
•lezno se je obrnil in jo pustil samo.
Molčala je; tie. ker se je čutila krivo, ampak ; ker je onemela.- Smuknila je v kuhinjo kot pes i pred palico.
Življenju je služila nemo in |>od!ožtio, vedno | v bojazni in strahu pred grajo ali glasno besedo, v tej službi je šla daleč čez svojo dolžnost.
In zdaj jo je la očitek težko zadel, polrlo je hodila okrog. Včasih je kanila solza na njene roke, j ki jih je potem skrivaj obrisala.
S podvojeno urnostjo se je oprijela dela in [ presenetljivo hilro je prinesla zajtrk na mizo. Zaskrbljeno je prinašala gospodarju pod roke vse, kar je s {»ogledom zahteval. Skrivaj je jx)gledala na uro. Se osem minul imate Časa, je rekla pomirjevalno in v pričakovanju, da bo slišala pred odhodom od gospodarja še spravljivo besedo. i
Zdelo se je, da je njegova nevolja spel splahnela. "Saj imale tudi kasneje čas iti v cerkev, Marija, saj vam nihče ne brani!". Njegov glas je bil spet dobrohoten, v vsem njegovem obnašanju proti njej je bilo nekaj skesanega.
Tedaj je vslopila gospodinja. Marija, lo res ne gre. Saj ste vedeli, da misli moj mož odptovati. Najprej storite svojo dolžnost, sicer vam tudi vaša molitev ne more nič koristili!'. Besede so jo trdo zadele. Dekle je znova vztrepetalo. Zdelo se ji je, da jo jo nekdo udaril s palico po obrazu in v srce, pa radi praznega niča, kar bi drugi prenesli smehljaje in hladno, mogoče z ugovorom. Toda pri njej je bilo vse težko.
Pri jutrnji kavi se je davila nad vsakim grižljajem, mislila je, da se bo zadušila, medtem ko je gospodinja že zdavnaj pozabila in prebolela dogodek. Skrivaj je otirala solze iz očesnih kolov in .iili brisala s predpasnikom. Vsa.k glas jo je prestrašil.
2.
Ko je pozvonilo, je nemirno poskočila in odhitela k vratom.
Ključavničar, ki je bil že nekaj dni zaposlen v hiši s popravili, je čakal s svojim orodjem pred vrati.
Dobro jutro, gospodična Marija, jc pozdravil in se drzno poslužil njenega priimka, ki ga je čez dan ujel.
Le pokiniali' je zmogla, kajti prejšnji očitek ji je še hromil jezik.
Delavec jo je ostro pogledal v obraz Ta pogled je že vse dni občutila kot nemo nadležnost, kajti, kjer se je mimogrede srečala z njim, ga je morala pogledati, in njen ohraz, ki je že sicer rad zardeval, je vselej oblila rdečica.
Niste dobro spali, gospodična Marija? je vprašal med vstopom, ko je opazil objokane oči.
Prisiljeno se je smehljala. Nekdo čuti z njo. In hvaležno ga je bežno pogledala. Osramočeno ie liho rekla: Pač! in je bila že nekai zaupnejša do njega kot doslej.
Marija?« Gospodinja jo je poklicala: urno je odšla v sobo.
Marija, ven moram, le dobro popazite, ključavničar bo danes delal v kopalnici in zraven v spalnici je vse odprlo!
Marija se je pri leni naročilu narahlo zdrznila. Nezaupnost ji je bila tuja in Iu naj jo podpira? In še celo nezaupnost proti človeku, ki ii jc pred nekaj trenotki privoščil sočuten pogled in dobre besedo. Razmišljevaje je odšla v kuhinjo.
Ko je gospodinja odšla, se je dekle po naročilu sukalo po spalnici . . Zraven je ropotat ključavničar. Kol bi morala suninjo spet popraviti, je šla k njemu in mu dobrohotno rekla: 'Ko boste' zajtrkovali, pridite v kuhinjo, vam bom dala sko delico kave!"
Hvala lepa,« je odgovoril, -boni še premislil! i Pri tem ji je strmč gledal v obraz z nenavadno i vprašujočimi pogledi
Sramežljivo jc povesila glavo, kot je storila i pred vsakim. In njemu je ta zadrega ugajala, ker ! mu je bila tuja pri ženskah, s katerimi je občeval.
»Niste dobro spali, ker imale tako rdeče oči? i je še enkrat poizvedoval.
Samo prikimnla je.
Ljubezenske skrbi? je potem nadaljeval.
Zapazil je, da ji je tak pogovor neprijeten, t kajti odklonila je vsak odgovor in se obrnila, da : bi odšla.
Tedaj je poslal previdnejši. Saj ima vsak svojo bolečino, je zdaj omenil. In pogledala «a j' zaupneje ler rekla: Danes je obletnica smrti moje j matere! Njene oči so zasijale, hrepeneče je gle dala v daljavo.
• Kaj so vam starši že umrli? je sočutno |i« j izvedoval.
»Ze zdavnaj, oče pred petnajstimi leti, ma1 ! danes pred devetimi!«
Njena glava je zmeraj globlje klonila, njeni bolečina jo postajala v srcu zmeraj bolj živa.
Vem. kaj se lo pravi, ne imeti doma.« je i zdaj omenil.
MALI OGLASI
V malih oglasih veljo vsaka beseda Din 1'—; ienltovanjskl oglasi Din T—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo lako} pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega znataja se računa enokolonska 3 mm «tsoka pelttna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priloiltl znamko.
Dame!
Ako potrebujete zimski plašč, se Vam nudi sedaj zelo ugodna prilika za nakup pri
F. I. Goričar
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29
kjer dobite gotove vrste že pod polovično ceno, na vso ostalo zalogo konfekcije pa 30 odstotkov popusta. Ne zamudite prilike, dokler je izbira. — Ogled brezobvezen.
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Liubliana, Krekov trg 10
Kavarna Stritar
Vsak večer koncert salonskega orkestra	(h)
Hotelska sobarica
išče službo. Zmožna slovenskega in nemškega jezika. — Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Priletna« št. 293. (a)
V boljši kuhinji
bi rad dobil mesto mladenič z večletno prakso v tujini. Gre neglede na plačo, samo da se seznani s tukajšnjimi običaji Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kuhar« št. 270.
Hlapec
išče službo pri mesarju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 266.	(a)
Mladenič
vajen trgovine z mešanim blagom želi mesto v trgovini ali kaj stičnega. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 261.	(a)
Službodobe
Blagajničarka
trafikantinja, s kavcijo, zmožna, resna in poštena, se išče za Ljubljano. Dopise pod »Trafikantinja« št. 251 upravi »Slovenca«.
Kot pomoč v kuhinji
se iščeta z znanjem malo kuhe dve zdravi dekleti 26—30 let. Ponudbe upravi Slovenca« pod »Kuhinja« št. 240.	(b)
Služba cerkvenika in organista
v Šoštanju se odda s 1. febr. t. 1. Plača v žitni beri, štolnini in v brezplačnem uživanju njive in 3 travnikov. Prošnje naj se pošljejo do 15. januarja na župni urad Sv. Mihael pri Šoštanju. (b)
Iščem
neoženjenega slugo za strežaja in hišna dela, ki je pošten, vesten in je slično službo že opravljal. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih služb, »pričevali in zahtevki je nasloviti na: Oskar Ko-sler, Ortenek. Istotam se spreime tudi priden in iz-režban vrtnar, neoženjen, ki se razume v vseh panogah vrtnarstva. (b)
Družabnik
s 120.000 Din se sprejme v dobro idoče podjetje. Popolna varnost zajamčena. Ponudbe pod šifro Februar 1936« 286 upravi »Slovenca«.	(d)
Pouk
Gospodične
sprejme šivilja v pouk šivanja lastne garderobe. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16163.	(u)
Stanoianja
IŠČEJO: Štirisobno stanovanje
komfortno, iščem za maj. Cenj. ponudbe pod »Maj-nik« 274 upravi »Slovenca«.	(c)
ODDAJO: Dvosobno stanovanje
pritlično, oddam čisti in mirni stranki z državno službo ali drž upokojencu z 2 ali 3 odraslimi člani za 1. februar. Vprašati' Ob Zeleni jami 11, pritličje, desno.	(č)
Sobe
IŠČEJO: Gospodična išče
sobo s hrano pri samostojni gospei v bližini kolodvora. Cena 400.—. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 279.	(s)
Posestva
V Kočevju
prodam novo štiristano-vanjsko hišo na lepi sončni legi z gospodarskim poslopjem in vrtom, deloma tudi za hranilne knjižice. — Informacije v Kočevju 323.	(p)
Poizvedbe
Ukraden je bil
ročni voziček sive barve. Kdor izve za tatvino, nai javi mestni policiji v Mariboru, Dobi nagrado, (e)
Radio tehnika
zmožnega popravil in občevanja s strankami — sprejmem. Ponudbe pod »Služba« št. 277 upravi »Slovenca«.	(b)
Postrežnico
fa vsa gospodinjska dela (razen kuhanja) sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 276. b
Denar
Kompanjona
i vlogo 120.000 Din iščem ca svojo dobro kolonijalno m špecerijsko trgovino v Celovcu, center mesta. Pri trgovini je tudi koncesija za žganje. Ponudbe na upravo Slov. pod: »Kom panjon« št. 195.	(d)
Izgubil se je
v Ljubljani majhen, črn, kosmat pes. Ime Bonzo. Spodnjo listno ima ranjeno. Odda naj se proti nagradi 200 Din: Dolenjska cesta 26.	(e)
Objave
Kupimo
Lokomobilo
40 ali 50 HP — kupim. Simon Weisz, Sombor. k
Staro zlato, zlato zobovje
In srebrne krone
kupujem oo najvišiib dnevnih cenah. A. KAJFEŽ
ur ar
Liubliana, Miklošičeva 14
I
Automofor
i
Tovorni avto 3 tone
z dobro ptogo. prodam tudi na knjižice. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobro ohranjen« 101. (f)
I222EB
iiiiiiiimtiimiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiii Ct avto svoj stan prvdajuS aP motorja bi znebi/ se rad bri kupcev ti mnuqo prižene Slovencev naimani? inserat niniiiiiiiiiiiimiiiiiimitiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Krušno moko
za črn domač kruh in koruzno moko za žgance, vedno svežo dobite pri tvrdki Zorman, Ljubljana, Stari trg Tel. 26-37
Vsa zimska oblačila
smo znižali 10—15%. Anton in Vladimir Presker, Sv. Petra cesta 14. (1)
Telefon 2059
PREMOG KARBOPAKETE DRVA', KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica ši. 5.
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani
se priporoča bledim in slabotnim osebam.
VINA
Vam nudi
Centralna vinarna v Ljubljani
v svoji posodi najugodneje
Šivalni stroj »Singer«
naprodaj za 1000 Din. Pripraven za vsako šivanje. Jakob Gajšek, Brezje pri Poljčanah.	(1)
Naprodaj
železna zložljiva postelja, umivalnik, lestenc. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 280. (1)
Šivalni stroj
pogrezljiv, z okroglim čol-ničkom, ki tudi štika in štopa, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyrševa cesta 36.	(1)
Sveža jajca
zajamčena, 720 komadov 580 Din razpošilja franko voznina G. Drechsler —• Tuzla (Bosna).	(1)
KLJUČ SVETA ZA VAS JE
Typa 044 A
Din 120'-
mesečno.
PHILIPS RADIO
PREJEMNIK
Tjpa 944 A2-j-l cevni radio prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, skala z izpisanimi imeni postaj.
Cena ........Din 1995—
na obroke, naplačilo . . Din 159'— in 18 obrokov po . . . Din 120*—
H. SUTTNER
Prvovrstna izdelava e Nizke cene e Dolgoročno odplačevanje e Zahtevajte brezplačno predvajanje pri zastopstvu
LJUBLJANA CELJE
Aleksandrova c. 6 Aleksandrova c. 9
CITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA«

	to t:
	
C*.	
	
	
.a	
ŠT	

C> a
I
SS -<5
<u
tc
Pohištvo
ErmansArhar
ŠT. VID
Stalna razstava
Najnovejši modeli, velika izbira. Zahtevajte ponudbe!
Tinčkove in Tončkove prigode 221.
V zadnjem hipn se gorila premisli.
Elektro-inštalncije
zlasti v podežaJju, izvršuje pod zadovoljivimi pogoji pooblašč. elektroteh. podjetje Oblak Gabriel, Logatec.	(t)
Zapustil nas je za vedno naš nad vse ljubljeni in dobri soprog, oče, stari oče, svak in tast, gospod
JOSIP BERVAR
državni vpokojenec
dne 7. t. m., po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili svete vere.
Na zadnji poti ga spremimo v četrtek, dne 9. januarja 1936 ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Gregorčičeva ulica št. 5, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 7. januarja 1936.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
Svarilo!
Podpisani ponovno svarim vsakogar, da nisem plačnik za nobene dolgove, ki jih je in jih dela moj sin Zvonko Kovačič. Anton Kovačič, tovarnar peči in štedilnikov, Ljubljana, Viška ulica 3. (o)
Preklic!
Dermota Vencelj v Sori, preklicujem in obžalujem žaljive bosede, ki sem jih izrekel o g. Berčič Mariji v Sori št. 45, ker ne odgovarjajo resnici, in se ji zahavljujem, da je odstopila od kazenskega postopanja.	(o)
+ Prostovoljna gasilska četa Škofja Loka naznanja žalostno vest, da je danes nenadoma umrl njen zvesti član uprave, bivši tajnik Škofjeloške gas. župe, dolgoletni društveni tajnik in član nadzornega odbora Kranjske gas. župe, večkrat odlikovan za gasilske zasluge, gospod
Friderik Kramar
šolski upravitelj v pokoju
Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, 9. januarja ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti na Spodnjem trgu.
Zvestega in požrtvovalnega pokojnika bomo ohranili v najlepšem spominu!	'
Škofja Loka, dne 7. januarja 1936.
UPRAVA.
+ Za vedno je zaspala naša nad vse ljubljena, dobra, zlata mamica, stara mamica, gospa
Ana Pibernik roj. Svetne
Pogreb blagopokojnice bo dne 9. januarja 1936 v Špitaliču pri Kamniku.
Š p i t a 1 i č , dne 7, januarja 1936.
Žalujoči rodbini PIBERNIK in JERŠE.
LJUDSKA POSOJILNICA V BREŽICAH naznanja žalostno vest, da je dne 6. januarja ob 19 njen ustanovitelj in načelnik, gospod
Franc Lipej
veletrgovec v Brežicah
t 57. letu starosti, po dolgi in mukapolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, boguvdano umrl.
Nepozabnega pokojnika ohranimo v častnem spominu! Brežice, dne 7. januarja 1936.
NACELSTVO IN NADZORSTVO.
Ko je gorila prilomastila do njiju, je z eno taco zgrabila kapitana Mrharja, z drugo pa mornarja Kokija in otepala z njima po zraku kakor mačka z miškama.
Kapitan Mrhar je bil prepričan, da mu je odbila zadnja ura. S pretresljivim glasom je zaklical svojemu zvestemu spremljevalcu: »Zbogom, ljubi Koki! Lepo se ti zahvaljujem za vse, kar si mi dobrega storil. Ali si že napisal svoj testament?«
»Še ne!« je s turobnim glasom odgovoril Koki medtem, ko j« visel z glavo navzdol med nebom in zemljo. »Pa čemu naj bi ga tudi pisal? Saj ne bom zapustil počenega beliča!«
Tako sta se kapitan Mrhar in mornar Koki lepo poslovila drug od drugega. Bil je tako ginljiv prizor, da bi moral kamen zraven jokati...
Že je gorila nameravala treščiti svoji žrtvi z vso silo ob tla, pa se je moralo kar na lepem nekaj posvetiti v njeni butici, ker se je v zadnjem hipu premislila. Namesto da bi ju treščila ob tla, ju je varno in previdno položila na zemljo. Potem pa se je sklonila h kapitanu Mrharju in nekaj časa nepremično strmela vanj.
Sanke
prvovrstno izdelane po 'Din 62, 72.
najlepše božično darilce, poleg ugodnega nakupa le pri
(Rmec-Co
Gjubljana, Kersnikova ulica 7
Zahvala
Ob izgubi našega dobrega, nepozabnega soproga, očeta, brata, starega očeta, tasta in svaka, gospoda
Vendelina Sadarja
mestnega učitelja v pokoju
nam je došlo toliko dokazov sožalja, vencev in cvetja, da nam je onemogočeno zahvaliti se vsakemu posebej. Zato izrekamo tem potom vsem, ki so sočustvovali z nami, kakor tudi za številno spremstvo na njegovi zadnji poti, našo najprisrčnejšo zahvalo.
Štejemo si v dolžnost, da sc še posebej zahvalimo prečastiti duhovščini, Glasbeni Malici za ganljivo petje in upravnemu odboru Učiteljske tiskarne za izredno počastitev pokojnika ter vsem drugim, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in lajšali bol žalujočim. Vsem Bog povrni!
Sv. maša zadušnica se ho darovala v torek, dne 14. januarja ob 7 zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja pri frančiškanih v Ljubljani pri glavnem oltarju.
V Ljubljani, dne 6. januarja 1936.
Žalujoči: Leopoldina Sadar, soproga; Vendelin, Dore m Mirko, sinovi; Milica Stamatovič roj. Sadar, hčerka, in ostalo sorodstvo.
Za >Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Čei.
Izdajatelj: Ivan llakoveo.
Urednik: Viktor Cenčii.