Izhaja: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. & V e 1 j a : za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu. Denar naj se pošilja pod napisom: Upravništvu „llira6t v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. & Leto XVI. V Celovcu, 10. maja 1897. Štev. 13. Šolski razgovor v koroškem deželnem zboru.1} (Konec.) Pos. Grafenauer nadaljuje: Potrebno bi bilo, da otroci ostanejo pod nadzorstvom učiteljev tudi še potem, ko zapustijo šolo. To je pa mogoče le tedaj, če se vpelje nedeljska š o 1 a_, in ta bi bila na deželi gotovo mnogo bolj ‘ koristna,'.-r^akor osemletna šola. Omeniti moram š%' da-hočejo učitelji mnogokrat biti nekaki komandanti; to pa ni v redu. Mi gotovo spoštujemo učitelje in nismo, kakor se nam očita, nasprotniki učiteljev ali šole; zahtevamo samo, da vsak izpdl-nuj svojo dolžnost in se ne vmešavaj v druge stvari, če ga ljudstvo ni za to naprosilo. Kar zadeva nàrodno stališče, moram reči, da se res mnogo premalo stori za slovenščino v šolah in ne more se več storiti, dokler nimamo potrebnih knjig. Nimamo v naših šolah nobene utrakvistične knjižice, razven Abecednika, ki je na 14 straneh slovensk, potem pa se že začne nemščina. V pol letu otrok še ne more dobro misliti, to ni mogoče. Slovenski otroci domà ravno tako dobro govorijo slovensko, kakor nemški nemško, in če se v nemških šolah nemščina poučuje skoz 8 let, naj se godi pri nas ravno tako. Mi ne zahtevamo drugega, kakor da naj se otroci učijo vobehjezikih. To pa se po mojih mislih more doseči le s tem, da se otrok v materinem jeziku poučuje tako dolgo, da misli in se potem na podlagi materinega jezika uči nemški. Tako si mislimo slovensko šolo ! Posl. Kotz misli, da se ne morejo povsod nastavljati slovenski učitelji, da je po šolah dosti veronauka in da ima vera dosti upliva na šolo, ker jma »vsak dušni pastir glas v krajnem, okrajnem .in deželnem šolskem svetu"(!?)2). Posl. Tscliernigg (Černik) je po svoji navadi prav nedostojno in grdo napadal duhovščino in skušal dokazovati iz nekterih slučajev, da du- J) Glej prvi del v 11. številki z dné 17. apr. 2) Ta pa znà! Toliko bi deželni poslanec, in naj je tudi nemški nacijonalec, pač vedeti moral, da duhovniki niti v krajnem šolskem svetu nimajo glasu, marveč se le morejo udeleževati sej, ne pa glasovati. hovniki ne poučujejo redno v veronauku ter pri tem napada posamezne duhovnike. Mil. g. knezoškof zavračajo Černik-a in ovr-žejo na podlagi uradnih podatkov posamezne njegove trditve ter po besedilu šolske postave dokažejo, da sedanja šola ni verska, marveč je pouk neodvisen od vere. Dalje poudarjajo, da škofijstvo z vsemi močmi dela na to, da se veronauk redno uči. Posl. Einspieler: Reklo se je, da so ljudje dobili slovensko šolo tam, kjer so zanjo prosili. Res so v Št. Jakobu dosegli slovensko šolo, ali 13 let so morali prositi za-njo. Ravno tako so dobili na Jezerskem slovensko šolo, kakoršno si želimo, v drugih krajih pa, v Klobasnici, Šmihelu itd. so razdelili dvorazredne šole v utrakvistične in slovenske. V Št. Jakobski šoli se poučuje na podlagi materinega jezika in vendar se otroci ravno tako (in še bolj) naučijo nemški, kakor prej. Tako naj je tudi po drugih krajih, ker mi smo vedno istih misli, da je znanje nemškega jezika koristno. Popraviti moram trditev posl. Kotza, da imajo župniki v šolskih zastopih glas. Župniki imajo sicer sedež v krajnih šolskih svetih, ali glasovati ne morejo. Posl. Klrschner se je z gostobesednim svojim govorom pokazal zopet v pravi bauernbundar-sko-liberalni luči. Zagovarjal je zlasti učitelje in povzdigoval njih delovanje. 3) Potem hvali nemščino in ponavlja stare kvante, kako neobhodno (??) ;,potrebna“ (?) je nemščina Slovencem, in da se je morejo naučiti samo v sedanjih dvojezičnih šolah (??). Govori tudi zoper versko šolo, češ, da se verska šola ne sme vpeljati, ker si »znanost in vera (dogma) nasprotujeta" 4). Posl. Janez Huber pravi, da v Švici otroci hodijo v šolo samo do 12. leta in vendar so Švicarji mnogo bolj izomikani, kakor mi. Tam tudi ni napravljena šola povsod, v mestih, trgih in na kmetih po jednem kopitu. Starisi potrebujejo otroke 3) No, roka roko umiva! Delovanje učiteljev je pač vredno, da ga hvali ravno Kiršner. Saj samo učitelji so s svojo agitacijo pomagali gosp. Franceju na mehki poslaniški stol. Prav je torej, da jih vsaj povzdiguje on, ko tega nihče drug noče storiti. ... 4) Kiršnerjeva modrost pa je res že brezmejna! Naj-večji učepjaki uče, da si vera in znanost ne nasprotujeta, žihpoljski modrijan pa vendar pravi, da sta si nasprotni. Mi vémo le to, da ta stavek ni zrastel na Razajevem zelniku, marveč ga je pobral iz kakega liberalnega časnika. tudi domà, in če do 12. leta pridno hodijo v šolo, bodo se tudi dosti naučili. Posl. Einspieler: Kiršner je prosil zbornico, naj ostane šoli naklonjena, ker je posebno dandanašnji omika potrebna. Pridružujem se njegovi prošnji, ali prosim visoko zbornico, da je naklonjena tudi šolam na Slovenskem, ker je tudi Slovencem omika potrebna. V znanju nemškega jezika pa še ni vsa omika; zato je treba izomikati tudi pamet in srcé. To zgodilo se bode pa le, če se mladina poučuje na podlagi materinega jezika. Če to zahtevamo za Slovence, zahtevamo le, kar imajo že vsi narodi. Posl. Grafenauer: Če otrokom v šoli ne pridobimo precejšen del vere, bode imel svet v par letih veliko tisoč pametnih vragov več. Veliko preveč se skrbi za besede, mnogo premalo pa stori za srce. — Slovenskih učiteljev bode vendar mogoče dobiti, saj se dijaki morejo priučiti tudi slovenskemu jeziku, kakor se priučijo nemškemu. Kar se tiče učenja nemškega jezika, je Kiršner menda pozabil, da osemletne šole še nimamo tako dolgo. Imamo ljudi, ki so le 6 let hodili v šolo in vendar znajo dobro nemški. Jaz sem še hodil v staro šolo (1867. leta) pa tudi že v novo (1871.). Ni bilo dobro, da so novo šolsko postavo napravili takorekoč črez noč, staro čisto zavrgli in vse novo napravili. Postave niso naredili pravi zastopniki ljudstva, kar kaže že to, da med mestom in deželo niso naredili nobene razlike, dasiravno je med obema razlika; gospodje bodejo vedeli, da v mestu ob 12. zvoni opoludne, na kmetih pa ob 11. Posl. Tschernigg hoče kazati, da stara šola ni bila boljši, kakor nova. Pri tem se pa sam zopet vreže. 5) Posl. Kirschner pravi, kako so se prej otroci morali učiti nemški, in kako so kaznovali tistega, kdor je spregovoril slovensko besedo.6) Posl. dr. Steinvvender pravi v sklepčnem nagovoru: Če Slovenci zahtevajo to, kar hočejo njih voditelji, bo se jim dalo. (!!) Za sedaj se oziramo na ljudstvo. — Dalje odgovarja mil. g. knezoškofu in pravi, da se otroci s 6) Vedeti mora tudi g. Černik, kako slabo in hudo je zdaj s posli. Ali pa niso zelo veliko ravno šole krive, da je tako? 6) In s tem se ponaša „Tudi-Slovenec“ Kiršner, ki naj zastopa Slovence! Pač žalostno! Kako je Pavlihi stanovanje pogorelo in kako je obogatel. i. Pavliha je imel enkrat priložnost, da je materi pokazal, kako zelò čisla njene zapovedi ter da le za las ne odjenja od tega, kar mu je bilo rečeno, da naj stori. — Bil je Pavliha zopet nekega dné sam domi Mati je bila v cerkvi ; domà pa je izročila vse gospodarstvo svojemu sinu. Zato si pa Pavliha ni dal malo opraviti v svojem visokem poslu. Vse je iztaknil in vse je preložil, če se je le dalo premakniti. Tudi v drvarnico ga je pes vlekel. Ta je bila temna in polna suhih drv. Pavliha bi bil rad zvedel, kakšne skrivnosti še hrani drvarnica med polenjem. Jame tedaj premetavati drva, kajti mislil si je, zavoljo samih drv bi ta lopa gotovo ne bila tako temna kakor zimska noč ; gotovo ima njegova mati kaj prav posebnega tukaj skritega. Pa kdo more kaj v temi najti? Da ne vsak, vedel Je tudi Pavliha dobro. Gre torej na ognjišče po žarečega oglja in si zakuri sredi drvarnice. Lepo si jo razsvetli, saj drv je imel dosti. Hitreje in pridueje jame sedaj preiskavati, ali kmalu se vna-?1ieJ)). drva ; skoro je vsa drvarnica v ognju. Okorni avliha si ni vedel pomagati; ljudij si ni upal klicati matere pa ni bilo domà. Kaj drugega je hotel storiti; po njo je stekel. Zaklenivši torej hišne dun, pobere jo v cerkev. Tja prišedši, poklekne pod korom in lepo moli precej časa; potem se približa materi, ki je na ženski strani ravno vštric njega sedela v klopi. Počasi se stegne proti njej ter ji pové tiho na uho, da domà v hiši gori. Mati se je tako prestrašila, da je omedlela. Nekaj bližnjih ljudij jo je jelo tešiti, nekaj jih je pa Pavliho popraševalo, kaj li je tako strašnega povedal materi. „Mati bi bili hudi, ako bi jaz kaj povedal drugim", odgovori jim Pavliha ter nikomur besedice ne črhne o ognju. Pa saj tudi ni bilo treba, ker je vse na ulicah vpilo, da gori. Tudi žena, ki se je zopet zavedla, potrdi jim jokaje žalostno novico. Skoro že ni bilo nikogar v cerkvi, kajti vsi so že bili hiteli k ognju; Pavliha s svojo materjo je bil zadnji, ki je zapustil cerkev. »Sin, sin !“ rekla je mati Pavlihi, „ob vse si me sedaj pripravil ! Tuja vrata bodo naju za naprej tolkla po petah." — »Nič se ne bojte, mati!" odgovori ji Pavliha, „ne bodo ne nas tepla tuja, ampak naša!" Pri teh besedah skoči in sname hišne duri kterih še ni bil ogenj dosegel ; zadene jih na hrbet tako, da je brusil spodaj pete ob vrata. Lahko jih je prenašal, ker je bil silno močen. Pavliha stopi z vrati pred mater ter pravi: »Glejte, mati! vsaj vrata sem rešil, da bodeva imela svoja." Nobene mu ne reče mati nato, temveč sede na tla ter jokaje gleda, kako si ljudje prizadevajo, da bi ugasili ogenj, ali pa vsaj sosedno poslopje obvarovali požara. Trapasti Pavliha je pa prenašal svoja vrata okoli in se najsrečnejšega mislil, ker je vrata rešil ognja. Pavliha tudi zadnjih besed ni prav razumel. Mati je hotela namreč reči, da bodo tuji ljudje vrata za njima zapirali, kedar bodeta prosila iu beračila po hišah; kajti drugega jim ni potém kazalo, ko jima je bila pogorela hiša. — Ogenj so ljudje kmalu ugasili. Pavliha si je moral sedaj pri Ijudéh strehe prositi, ker premoženja nista imela, da bi si bila zopet popravila hišo. Nekaj časa so ju še ljudje v domači vasi trpeli, potem so pa iz-tirali Pavliho iz vasi, ker je domačinom preveč nagajal. Brez sina pa mati ni mogla biti, šla je torej za njim. Odslej sta se klatila povsod po svetu : Pavliha je pa vrata zmirom še skrbno okoli nosil, jedino, kar mu je ostalo. (Konec pride.) Raznoterosti. Dnevni dohodki evropejskih vladarjev. Časnik »Society" piše: Car ruski ima 72.000 gld. dohodkov na dan, turški sultan 48.000, cesar avstrijski 30.000, laški kralj 19.000, angleška kraljica 19.000, nemški cesar 24.000, predsednik francoske republike 18.000. Če je prav računjeno, ne moremo reči. Društvo verskih odpadnikov. V Berolinu se je lani ustanovilo socijalistično društvo, ki ima jedini namen, delovati med krščanskimi delavci na to, da jih čim največ odpade od krščanske vere. Letos se mu je sponeslo, da je spravilo 1213 gotovo že tako zelo garjevih ovac v brezverstvo tudi po imenu. Med njimi so 904 možje in 309 žen. — Na Dunaju je bil na praznik sv. Štefana shod takozvanih »svobodno mislečih". Tega shoda se je udeležilo kakih 100 oseb. Vladni komisar pa je razpustil zbor, ker je jeden govornik surovo napadal katoliško cerkev in nje obrede. „črL“ gpHP' rSrai*oc?ajte iu razširjajte „ir66! 14. leti ne smejo prepustiti čisto samim sebi, marveč naj se napravijo nadaljevalne šole in naj se razlikuje med mestom in deželo, med jednorazred-nimi in večrazrednimi šolami. * * * Tudi letošnji šolski razgovor v našem deželnem zboru je pokazal, kako nasprotni so nemško-nacijonalni liberalci našim zahtevam gledé šol. Govori Kiršnerja in Černika kažejo, da od teh ljudij zastonj pričakujemo pravice. Naši gg. poslanci so dobro zagovarjali naše stališče in se odločno potegovali za šolo, kakoršno si želimo in za kakoršno se mora potegovati vsakdo, kdor hoče dobro slovenskemu ljudstvu, za šolo versko, nàrodno in šestletno. Hvala jim za to! Za nas Slovence najdemo v šolskem razgovoru še važen nauk, na kterega moramo posebej opozoriti. Deželni predsednik je izrecno poudarjal in njemu se je pozneje pridružil tudi kolovodja nasprotne stranke, dr. Steinwender, da Slovenci dobijo slovensko šolo tam, kjer zanjo prosijo. -— Povsem takim besedam kajpak ne moremo verovati, zakaj prazne besede in obljube smo slišali že premnogokrat. Pa vendar nam kažejo baš te besede pot, po kteri treba hoditi! Zato slovenski krajni šolski sveti, slovenski občinski zastopi, vsi slovenski rojaki, delajte po volji našega deželnega predsednika, storite, kar vam svetujejo nasprotniki sami, ter prosite za slovensko šolo, in ne samo prosite, marveč moško zahtevajte in tirjajte slovensko šolo, to je tàko, da se bode mladina poučevala v svojem materinem jeziku in da se bode tudi drugi, t. j. nemški jezik učil na podlagi materinega jezika. Samo tako uravnane šole vam morejo prinašati kaj sadu in bodo vredne ogromnih stroškov, ktere imate za šolo. Naj se torej z novega in prav odločno prične po Slovenskem boj za slovensko šolo. Zanjo se potegnite vsi in ne odnehajte, predno ne dosežete tega, kar vam gre, vaše pravice. Na delo ! Državni zbor. Za kmetski stan. Novi državni zbor se bode moral obširneje pečati tudi s stanjem kmetijstva. Več poslancev je zató vladi izročilo spomenico, v kteri žalostno stanje kmetov opisuje tako-le: Največji del avstrijskega prebivalstva živi od poljedelstva ; usoda prebivalstva je tesno združena z osodo zemlje. Poprej se je od zemljišča dobival dobiček, toda dolgo vrsto let sem je poljedelstvo zapuščeno. Cena je poljedelskim pridelkom padla tako, kakor nam tega ne pripoveduje zgodovina narodnega gospodarstva; cena žita je nižja, kakor so stroški za pridelovanje. Žito in moka se iz Avstrije ne izvaža več kakor poprej, in je leta 1894. padla izvožnja za 3,486.070 gld. ; nasproti pa se povzdignila izvožnja ogerske moke od 384.481 na 1,684.015 metercentov. Leta 1889. je znašala izvožnja žita na Nemško 26 odstotkov; leta 1895. je padla na 12 procentov. Izvožnja živine je padla za 6,895.349 gld., izvožnja živine iz Ogerske v Avstrijo pa znaša že 1,041.344 komadov v vrednosti 86'/2 milijonov goldinarjev. Popolnoma vničeno je pridelovanje lami, ob kterem so živeli prebivalci po hribovskih krajih, in mlinarstvo. V Avstriji so med vsemi državami Evrope najvišji direktni davki, posebno zemljiški in hišni davki. Bremena za armado rastejo od leta do leta in stroški za prepisila so tako visoki, kakor še nikdar. Kmetje dobivajo še vedno silno težko kredit posojilo, in obrestna mera je v primeri z doneski zemljišč neprimerno visoka. Kmetski stan se je zadolžil, da je že strašno. Od leta 1868. do 1892. se je v zemljiških bukvah vknjižilo novih dolgov za 2.021,688.537 gld. (torej čez 2000 milijonov goldinarjev). Po eksekutivni dražbi se je prodalo v letih od 1868. do 1892. 220.000 kmetij. Poljedelskih delavcev primanjkuje in plačila kmetskih poslov so tako visoka, da se po nekod zemljišča več obdelovati ne morejo. Vkljub § 4. deželnobrambovske postave iz leta 1893. se kličejo rezervisti iu deželni brambovci k letnim orožnim vajam večjidel ob času poljedelskih del, posebno ob času žetve ; s tem se odtegnejo gospodarstvu najboljše moči. če se prigodi kakšna vremenska nesreča, mora kmet hoditi od Poncija do Pilata, mora čakati dostikrat cele mesece, preden dobi kakšno odškodnino; včasi ne dobi tudi nobene, ali pa se mu odpiše le kaj malega davkov. Od strani kmetskega stanu se je dostikrat že izrekla želja, naj se ustanovi v vsakem okraji komisija, ktera bi samostalno predlagala vsako leto, koliko davka naj se odpiše. Vlada ne skrbi za to, da bi se domači pridelki izvažali, kakor bi to bilo treba. Vožnina na železnicah za prevažanje blaga, živine itd., je neprimerno previsoka: le samo za uvažanje ptujega žita in ptuje živine so polajšanja. Za živinorejo kakor za zboljšanje zemljišč se do zdaj še ni nič storilo. Tudi razkosovalci zemljišč škodujejo kmetskemu stanu, mu odtegnejo zemljo ter ga poženejo na ptuje. Glede vsega tega vprašajo poslanci c. kr. skupno vlado: „1. Ali je njej znan žalostni stan poljedelstva? 2. Ali ima voljo poizvedovati in potrebno ukreniti, da poljedelstvo popolnoma ne propade? Bomo videli, kaj bo vlada na to storila. Dopisi prijateljev. Iz Celovca. (Celovška hranilnica in „Dvorane gl a sb en e ga d r u š t va“.) Mnogoteremu koroškemu kmetu je znana celovška hranilnica, pa ne od najboljše strani! Spominja se je s strahom in z žalostjo, kajti po njej se mu je razprodala kmetija, ker redno ni mogel plačati obresti in za primeroma majhen znesek, kterega je bil na dolgu, mu je zapel boben. Trd se morda komu zdi ta stavek, ali resničen je! Hočete dokazov? Prelistajte uraduo „Celovčanko “. Tam med licitacijami malone v vsaki številki berete naznanilo, da koroška hranilnica po svojem pravnem zastopniku dr. Ubl-u toži tega ali onega posestnika. Po tem takem se ni čuditi, da bogastvo hranilnice hitro raste. — Vodstvo hranilnice je tudi zelo darežljivo, ali nikdar za svoje dolžnike, le malokaj za one, ki so podpore res potrebni, temveč pa nasproti gospodi, ktere bogato podpira z doneski in darili za take namene, ki so na korist in za zabavo onim, kteri itak pomanjkanja ne poznajo. Kakor druga leta, dala je hranilnica tudi letos ogromno denarja, nad 85.000 gld., za „dobrodelne“ namene. Nekaj denarja se je dalo za take zavode in naprave, ki so res podpore vredni in potrebni, večji del pa je šel za take stvari in taka društva, ktera služijo samo zabavi in kratkočasju nekterih in sicer bolj premožnih, kteri bi si zabavo mogli lahko plačati tudi iz svojega žepa ! Celovčani so si že več časa želeli velike hiše s primernimi dvoranami, v kterih bi se mogli kratkočasiti, napravljati veselice itd. Naša misel je ta: če si Celovčani žele take hiše, naj jo imajo, ali naj jo tudi sami plačajo! Pa ravno za denar tudi „nemškim“ Celovčanom trda prede in za plačila niso posebno vneti. Zasukali so zató stvar drugače. Prosjačili so pri koroški hranilnici, pri kteri imajo besedo ravno bogati in liberalni Celovčani, in res bode jim hranilnica postavila veliko hišo, ktero bodo krstili „dvorane glasbenega društva (Musikvereinssàle). Ta hiša je proračunjeua na 200.000, reci dvestotisoč goldinarjev; bržkone bode stala še več! Samo za prostor (zemljišče) poleg kmetijske šole, kjer bodo zidali, so dali 50 tisoč goldinarjev. Tako dobijo Celovčani svoje dvorane, ne da bi jih to kaj stalo. Yse plača hranilnica, ktera deluje po vsej deželi ter napravlja velikansk dobiček zlasti zunaj Celovca med kmeti po deželi! —• Ali ni torej upravičena naša želja in zahteva, da se ozira hranilnica, ki je za vso deželo, res na vso Koroško, ne pa samo na mesto Celovec; zlasti pa naj se ozira malo več na svoje dolžnike, na one, ki toliko trpijo in stradajo ! če hočejo Celovčani tako imenitno in „nobel“ postavljati se, naj ta „špas“ le tudi sami plačajo ! Kako lahko bi koroška hranilnica z malim delom onega denarja, kterega trosi za nepotrebne stvari in v najnovejšem času za „dvorane glasbenega društva1', rešila marsikterega dolžnika pogina, kteri mu preti po licitaciji. Tu naj bi bogata gospoda pokazala svojo dobrohotnost, zakaj denar, ki bi se obrnil za to, bi se porabil res za „dober namen". —rn— Iz Brda na Žili. (Agrarna operacija.) Kakor na mnogih krajih, imamo tudi mi z našo gosposko svoje križe in sitnosti, ktere nam delajo v mnogih slučajih prav mnogo sovraštva in težav med sosedi. Naša občina je sploh uboga in ljudstvo si more le s trdim delom in neverjetno varčnostjo uzdrževati svoje imetje. Občina leži raz-trešena po obraščenem hribu, kteri je državna last in v kterem leži polje prav ubogih kajžarjev (bajtarjev), takoimenovani „ruti“. Te rute so po prizadevanju g. dež. predsednika Schmidt-Zabiérowa omenjeni kajžarji kupili leta 1893. od države. Dobili so pa po veliki množini na mesto obdelanega polja — neobdelano pašo ali pašne parcele, na kterih imajo vsi občinski posestniki na levem bregu Žile pravico živino pasti itd. — Ne bodem pravil, da so v tem slučaju c. k. gojzdni organi nekako čudno, rekel bi samovoljno ravnali. Beklo se je od njih strani omenjenim kajžarjem-kupcem : Ako ne vzamete teh pašnih parcel, — ne dobite nič ! Mnogi od teh kajžarjev nimajo drugega polja, kakor te rute in namesto njih dobili so zdaj — pašne parcele, na kterih ima vsa občina pravico živino pasti in steljo grabiti. Vsled tega kajžarji ne morejo napraviti iz pašnih parcel polja in vprašanje je: kako bodo se zdaj te družine preživiti mogle? Agrarna operacija, po kteri se ima zdaj rešiti ta stvar, prav čudovito počasi gre naprej in kakor vse kaže, se bodo servitutne pravice še na »Velikem zvonu" prej rešile kakor pri nas, kjer gré za ob- stoj veliko družin. Nekaj krivde, da se agrarna operacija na teh parcelah tako počasi vrši, pripisuje se tudi tistim, ki imajo servitutno pravico na njih, toda glavna krivda tiči pa vendarle nekje drugod. Pred nekaj dnevi dobili smo od deželue vlade v Celovcu odločbo, ktera sicer ni neposredno zvezana z omenjeno operacijo; posredno pa se z vso pravico more imenovati —• čuda čudne luči! Več pa drugokrat o tej zadevi. —e— Od Žile. (Pogled v državni zbor.) Kdor nekaj v časnike pogleda, mora priznati, da je naš „partament“ — pardon! — „parlament“ (državni zbor), za nas davkoplačevalce „nujno“ potreben, ker se je dosihmal po večem samo „nujno“ govorilo in „nujne“ predloge stavljalo. Ti predlogi se bodo precej počasi in po vsej mogoči strasti razpravljali in potem se bo moralo zopet prav „nujno“ sklepati o gospodarskih zadevah. Za nas Slovence je edino veselje to, da naši gg. poslanci s hrvaškimi in severnimi Slovani tako jedino postopajo. Le tako naprej! Od jedinosti do zmage je samo jeden korak! Upajmo, da se bodo tudi Čehi in Poljaki združili s slovansko krščansko narodno stranko. — Pričakujemo tudi kmalu „ojstri Lemišev veter", in prosimo tudi, da nam „Mir" kmalu sporoči, kako se je gospod grof Badeni — smejal, ko se mu je prebral celovški in beljaški protest (mogoče pride tudi^ iz Ljubljane jeden) zoper jezikovno naredbo za Češko in Moravsko -a- Iz Prevalj. (Posojilnica.) Kakor povzamemo računskemu sklepu za peto upravno leto 1896., je imela naša slovenska posojilnica lani 273 udov, ki imajo v deležih 1145 gld. 331 vložnikov je vložilo vkup 48.654 gld., vzdignilo 20.159 gld. in je bilo hranilnih vlog koncem leta 108.617 gld. Posojil se je dalo 13.221 gld., vrnilo 5902 gld., ostalo koncem leta 66.593 gld. V drugih zavodih ima posojilnica naloženega denarja 45.184 gld. Upravnih stroškov je bilo 269 gld., čistega dobička 36 goldinarjev. Ves denarni promet je iznašal vkup 137.802 gld. Te številke kažejo, kako lepo je posojilnica v kratkih letih napredovala. Iz Kotarč. (Pogreb f Andreja Komavha.) Lep spomladanski dan je bil v četrtek dné 29. apr. Jasno je svetilo solnce na cvetočo naravo, pa vendar si gledal v Kotarčah samo žalostne obraze. Črni zastavi na cerkvenem stolpu in na šoli sta naznanjali, da kotarška fara in ž njo rojaki in prijatelji žaljujejo po prezgodaj umrlem dušnem pastirju in narodnjaku, kaplanu A. Komavh-u. Kako je bil priljubljen, kazali so mnogi venci in solze v océh onih, ki so prišli škropit truplo pokojnika. II pogrebu se je zbralo nenavadno veliko ljudij, med njimi 18 duhovnikov in 2 bogoslovca. Iz domače fare pokojnega Andreja, iz Skočidola, je prišlo s starisi 35 ožjih rojakov njegovih pod vodstvom g. župnika Gabrona. Ob 1j210. uri so tužno zapeli zvonovi in dolgi sprevod, na čelu mu šolarji z zastavo, se je začel pomikati proti cerkvi. Tam je stopil na lečo preč. g. dekan M. Gross er ter v iskrenih besedah vzel od pokojnika slovo, poudarjal, kaj nas mora tolažiti ob bridki izgubi, kazal na njegove vrline ter priporočal ga v molitev. Glasen jok je bil pri govoru po vsej cerkvi, natlačeni do zadnjega kotička. Vsak je spoznal, koliko smo izgubili z mladim gospodom, pridnim delavcem v vinogradu Gospodovem. Po opravljenih biljah in sv. mašah se je preneslo truplo na pokopališče, kjer so mu pevci, kakor prej na domu, zapeli v slovo žalostinko, in zaprl se je grob nad truplom vrlega moža, ki je, dasi mlad po letih, dovršil mnogo. Večna svetila mu luč! Iz Ljubljane. (Družbi sv. Cirila in Metoda) so poslali: Gosp. Ivan Perdan, trgovec v Ljubljani in založnik vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda 200 gld. Gospodičina Frančiška Keršič iz Trboj 5 gld. Slavna posojilnica v Vitanju 10 gld. Podružnica na Vranskem 30 gld. 10 kr. Iv. Rafael Letnar nabral v Mengšu 3 gld. 50 kr. Ženska podružnica v Vel. Laščah 141 gld. G. V. Legat v Celovcu poslal v „Miru“ za velikovško šolo letos nabrane darove v znesku 375 gld. 60 kr. Sl. posojilnica_ v Črnomlju 10 gld. G. učitelj Mat. Šmid nabral 7 gld. Ženska podružnica v Logatcu 37 gld. G. S. Lech, zasebnik v Mariboru, 50 kr. Gdč. Julija Južna v Št. Juriju ob Taboru 4 gld. 30 kr. Sl. uredništvo ,Slov. Naroda" zbirko 4-37 gld. 98 kr. Č. g. Iv. Sakser, župnik v Hotederšici, 2 gld. Zaročenca iz Trnovega v Ljubljani 2 gld. Sl. upravništvo „SIov. Lista" 5 gld. Prisrčna hvala vsem blagim dobrotnikom in nabiralcem darov, zlasti vedno za plemenite svrhe vnetim domoljubkinjam! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. (irlasovi nasprotnikov. Koroški učitelji in „klerikalizein“. Že mnogokrat smo bili prisiljeni opozarjati svoje bralce na početje naših učiteljev, ki se ob tolikih priložnostih kažejo strastne nasprotnike vere, cerkve, katoliške stranke in duhovščine. To so pokazali tudi letos velikonočni pondeljek na učiteljskem shodu v Trgu. Tam je mladi učitelj Hornbogner prav strastno grmel zlasti zoper duhovščino in katoliško stranko ter predlagal dolgo resolucijo, ki kar mrgoli zavijanja in napadov na duhovski stan ali zoper »klerikalizem" kakor pravijo. Ta izjava kaže zopet prav jasno, kakšnega duhà so naši učitelji. 1 Zoper to resolucijo in drzno nastopanje učiteljev se Zahtevajte po vseh gostilnah 99IWlii-66! je oglasila najprej celovška duhovščina ter objavila daljši ugovor (protest), v kterem zavrača neutemeljena očitanja učiteljev in odločno ugovarja, da učitelji na tak način napadajo katoliško stvar. Celovški duhovščini se pridružuje tudi ona z dežele. Menda si bodo učitelji ta odgovor zapomnili ter spozuali, da jim tudi na Koroškem še ni dovoljeno vse in da nikakor ni res, da bi se jim moral uklanjati vsakdo. —o—■ „Verinuthlicli in slovenisclier Sprache44. Dirindaj zoper jezikovno naredbo za Češko in Moravsko še ni ponehal. Na vseh koncih in krajih se zbirajo in ugovarjajo onim naredbam Nemci, rojeni in ponarejeni, med njimi mnogo takih, kterih stariši so znali k večjemu dve nemški besedi: „Niks tajč.“ Kjer ves nemški svet napravlja kako komedijo, ne sme zaostati celovška trgovinska zbornica. Pricapljala je torej dne 26. apr. tudi ona za drugimi komedijanti ter ugovarjala zlasti po svojem drž. poslancu Hinterhuber-ju jezikovni naredbi. Trgovinska zbornica bi imela pač mnogo hvaležnejšega dela! — Še bolj osmešila se je zbornica pri drugi točki. V. Pušnik je prosil s slovenskim dopisom, naj se mu dovoli tesarska obrt za občini Blato-Švabek. Zbornica pa je odklonila slovensko prošnjo, o kteri je rekel zbornični tajnik dr. Plohl, da je „spisana menda v slovenskem jeziku („vermuthlich in slovenischer Sprache") in da so podpisani neki »Valentin Pušnik, Filip Kandut ter Capisnikar". (!!) — Kdo se ne smeje taki otročariji m6ž, ki sedè v trgovinski zbornici? Slovenskega jezika torej nočejo trgovci, kterim ob tržnih dnéh „nemški“ jezik tako gladko teče »po slovensko", ko svojo robo za drag denar ponujajo slovenskim kmetom ! Na potu iz štacuue v trgovinsko zbornico nakrat pozabijo vsako slovensko besedo, da niti slovenskega dopisa ne spoznajo. Pojte se solit! Ali ni to že naj višja in pre-bedasta komedija?! Zbornični tajnik dr. Plohl pa naj vzame patent na svoje znanje in omiko. Ta mož je slovenskega rodu, njegovi stariši so jedva znali dobro nemški, a sin se dela tako čistokrvnega Nemca, da v svoji nemški mogočnosti niti slovenskega dopisa noče več spoznati! če ste res takšen nevednež, pojdite vprašati vsaj na magistrat «nemškega" Celovca, kjer vam bodejo znali raztolmačiti slovenske dopise in kjer Vam bodejo povedali, da morajo slovenske dopise sprejemati in tudi slovenski reševati. Kaznim kričačem, ki živč le od hujskanja zoper Slovence, se bode celovška „nemška“ trgovinska zbornica in nje še bolj »nemški" tajnik slovenskega pokolenja kajpak zelo prikupil. Kdor pa le malo trezno misli, bode pritrdil, da se od nasprotne strani napravlja le prav navadna komedija! ” —o— IPoltticnf pregled. Avstro-Ogerska. Nemški prenapetneži, krščeni in nekrščeni, stari in mladi, nacijoualci in liberalci strastno nadaljujejo boj zoper jezikovno naredbo za Češko in Moravsko. V državnem zboru in izven njega na neštevilnih shodih in z bobnečimi resolucijami napadajo vlado. Dné 2. t. m. so liberalci in nacijonalci napravili strankarske shode zoper jezikovno naredbo v Toplicah in Libercah, kamor sta romala tudi naša dva nemškonacijonalna proroka Lemiš in Dobernik. No, ta dva sta nem-ško-pemsko zelje gotovo zabelila! — Najvažnejši dogodek zadnjega časa je potovanje našega cesarja v Petrograd. Nenavadno sijajno je ruski car in rusko ljudstvo sprejelo našega milega vladarja Franc Jožefa, kteremu na čast so prirejali velikanske vojaške in druge slavnosti. Prijateljstvo med našim m ruskim cesarjem se je zelo utrdilo in v svojih pagovorih sta obadva vladarja naglašala, da sta jedina v velikih političnih vprašanjih. To je zelo važno za ohranitev mini, in mi moramo ta dogodek le z največjim veseljem pozdravljati. Av-s riJa nima bolj naravne in zanesljive zaveznice, nego ji je Ruska. t, • ®ruoe države. Vsa pozornost se slej kakor tiJL° -, na grško-turško vojsko. Poročila dobiti ? V,0J,S^1 80 Pa zel° nezanesljiva in je težko daviela ^b0ttenV°Jske- Med ^ ko poročajo iz D šeio iz Pavi? (?rk0T’ iz Atea> o uspehih G^kov, na grško zemljo'hi'da"s^jim ki bi mogli Zdržati red med vojaki, ki so brez pravega uzroka zapustili več važnih mest, ter jih brez boja prepustih Turkom. — V Atenah so nastali večji nemiri zavoljo nesreče Grkov v vojski Prej- voLUnnnSter-StV1°i 1peHanis j® “oralo odstopiti in knl S1Je 1{a111 -1® sestaviI novo ministerstvo, borih Ì pX V?\° Spraviti v boIÌ“ tir ter pri-novim ministra easten mh\ Ali se bode to doseči Krfllin Tu rii n «o Posrečilo, pa je drugo vprašanje. , Ì . J P° raznih poročilih maja prestol, ker razm grsk! nezadovoljneži že zahtevajo re-pubhko. Najnovejša poročila poročajo o novih porazih Grkov. r © v i è a r. Na Koroškem. Cesar je podaril požarni hrambi v Vovbrah 80 gld. — V Dropoljah se je ustanovilo katoliško ljudsko in delavsko društvo za Srednjo Ziljsko dolino. — Pri občinskih volitvah v Celovcu so v vseh treh razredih zmagali nemški nacijonalci. — Velik požar je bil dné 22. aprila v Št. Lovrencu v Ziljski dolini. Pogorela so vsa poslopja štirim gospodarjem in streha na šoli. Škode je nad 15 tisoč goldinarjev. — Prihodnji polletni pouk za kovače se prične na podkovski šoli v Celovcu dné 1. julija t. 1. — Kmetijska družba priredi pouk o oskrbovanju travnikov in sicer dné 30. maja pri Šturmu v Trušnjah, dné 31. maja pri Nageljnu v Velikovcu, dné 1. junija pri Lavreju v Tinjah. Poučeval bode tajnik Kohlert, ki pa ne zna slovenski. Kakšen dobiček bodo torej imeli od tega pouka slovenski kmetovalci? Prav nobenega! Kdaj vendar se začne kmetijska družba ozirati na potrebe ljudstva? Zakaj ne pošljejo dr. Kramar-ja? — Pri novačenju v Celovcu so od 583 fantov potrdili 166 za vojake, t. j. 281/2°/J. V Volšbergu so potrdili prvi dau od 20Ó fantov samo 26 in drugi dan od 180 samo 36. Tudi te številke govoré! — Železnico Volšberg-Zeltweg začnejo zidati meseca junija t. 1. — Do konca aprila se je pripeljalo preko Pontablja blizu 50 tisoč laških delavcev v našo državo. — Nova posojilnica se je ustanovila za občine Osoje, Steiudorf, 'VVaiern, Mali Št. Vid, Sitih, Dholica. — Točo so imeli dné 2. t. m. na hribih nad Mostičem, od Visoke Bistrice do Djekš. Škoda je precejšnja. Na Kranjskem. V Ljubljani so imeli koncem aprila dopolnilne volitve za mestni zbor. V vseh treh volilnih razredih so zmagali kandidati „Nàrodove“ stranke. Kandidatje, ktere je bil postavil slovenski meščanski odbor v tretjem razredu, so ostali v manjšini. V drugem in prvem razredu so postavili tudi Nemci ( ! ) svoje kandidate, ki so dosegli precejšnje število glasov. — Kmetijska podružnica v Krškem je dobila od kmetijskega mi-nisterstva 500 gld. podpore, da bode revnim vinogradnikom preskrbela po ceni galico in škropilnice. — Dné 21. aprila je gorelo v Zgornjem Vetrnjem pri Tržiču. Pogorela so poslopja trem gospodarjem. — Letos so češnje nenavadno zgodnje. Dné 27. apr. prinesle so se prve vipavske češnje na ljubljanski trg. — V Mengšu pri Kamniku se je osnovala nova posojilnica. Zdaj je že 60 posojilnic na Kranjskem. — Na Brezjah bo od 1. maja do 15. oktobra vsaki dan sv. maša ob Va 10. uri dopoludne. Ob nedeljah je služba božja ob Vali- U1'b Večje praznike in vse zapovedane Marijine praznike je duhovno opravilo tudi ob Va V uri zjutraj. — V Preserji so dné 26. apr. zvečer pogorela štiri poslopja. V požaru je tudi storila konec stara ženica Lenka Merkun. Kako je ogenj nastal, se ne vé. Pogorelci so za le neznatne s vote zavarovani. — V Brnu je na-nagloma umrl sloveči Slovenec, operni pevec J. K. Tertnik. N. p. v m. ! Na Štajerskem. Družba vednega češčenja presv. Rešujega Telesa v Mariboru nam je poslala svoje 15 letno poročilo za 1896,, kteremu povzamemo, da šteje družba 13.760 udov, ki so zložili 3113 gld. za napravo cerkvenih oblačil, namenjenih revnim cerkvam. — Novo mašo pel bode dné 16. maja v Brežicah minorit o. Tomaž Akv. Novosele. — Pri sv. Miklavžu ob Ormožu so ustanovili slovensko posojilnico. — Sv. birma in kanonična vizitacija bode letos v lavantinski^ škofiji v dekanijah : Sv. Lenart v Slov. goricah, Šmartin pri Slov. Gradcu, Gornji grad in Ptuj. — Preč. gosp. Jož. Hržič, infuliran prošt ptujski, je dné 29. aprila umrl star 55 let. Pokojni prošt je bil goreč duhovnik in vnet rodoljub. N. v m. p. ! — Pri sv. Juriju ob Taboru se je ustanovilo „katoliško-po-litično društvo za vranski okraj". Osnovalni shod je dné 9. maja popoludne. Dobro! Na Primorskem. Goriški nadškof, mil. g. Al. Zorn, so nevarno zboleli. Bolezni je menda krivo postopanje namestnika Rinaldinija nasproti škofu. Slovenski poslanci so za to vprašali v drž. zbornici ministerskega predsednika, koliko je na tem resnice. — Pod naslovom »Šolski dom" se je ustanovilo v Gorici posebno šolsko društvo. — V Kopru lahonska druhal že par tednov preganja slovenske učiteljiščnike in poštene profesorje, da si ti niti življenja niso varni. Za to pa je seveda Ri-naldini in vlada čisto slep. — Najvišje državno sodišče je izreklo, da je slovenščina v Trstu deželni jezik in da mora tržaški magistrat zato sprejemati in reševati tudi slovenske dopise. To je važna zmaga Slovencev, žal pa, da ne bode imela mnogo uspeha, ker se lahoni v Trstu bore malo menijo za vlado in postave in se torej bržkone tudi na to postavno določbo ne bodejo ozirali. Po drugih deželah. V Trutnovu na Češkem je delo ostavilo 4400 delavcev. Prišel jih je mirit bataljon vojakov, toda te so delavci s kamenjem pozdravili. — V konsistoriju ali zboru kardinalov dné 19. aprila so sv. Oče imenovali za kar- dinale tri francoske in enega španjskega škofa. — Dné 25. maja bodo sv. Oče v cerkvi sv. Petra izredno slovesno tri blažene proglasili za svetnike. Na to slovesnost pridejo mnogi škofje iz vseh delov sveta, med njimi tudi mariborski knezoškof dr. M. Napotnik. — Močen potres je bil v zahodnji Indiji. Škoda je velika, mnogo ljudij je ubitih. — (Velik požar v Parizu.) Grozna nesreča se je zgodila dné 4. t. m. v Parizu. Ob 4. uri popoludne je začelo goreti v velikem dobrodelnem bazarju (sejmišču), kterega so napravile bogate ženske na korist mestnim ubožcem. V leseni stavbi, dolgi 100 in široki 60 metrov, je bilo zbranih do 2000 ljudij, po največ bogatinov. V 10. minutah je bilo vse v ognju in stavba je pogorela prav do tal. 115 ljudij je zgorelo, 200 bilo težko ranjenih. Zgorela je tudi sestra naše avstrijske cesarice, Sofija vojvodinja Alenfon. Vabila. — Podružnica sv. Cirila in Metoda za slovensko Ziljsko dolino in faro Vrata bode imela v nedeljo dné 23. maja 1897, ob 1/2i. uri popoludne, svoj letni občni zbor v gostilni g. A. M il o n ik-a p. d. Richtig v Zali o men. Vspored: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Poročilo. 3. Volitev novega odbora. 4. Vpisovanje novih udov. 5. Volitev za občni zbor glavne družbe. 6. Razni govori in nasveti. 7. Prosta zabava. Igrala se bode igra: »Svoji k svojim." K obilni udeležbi vabi prijazno načelništvo. — Podružnica sv. Cirila in Metoda za Opače in okolico priredi v nedeljo dné 23. maja t. 1. v gostilni pri Kramarju v Šmarjeti v Rožni dolini svoj letni občni zbor. Vse zavedne Slovence in Slovenke, posebno pa gospode govornike prijazno vabi odbor. — Hranilnica in posojilnica v Šmihelu pri Pliberku bode imela svoj letni občni zbor v nedeljo 16. majat. 1. ob 3. uri popoludne v posojilničnih prostorih po sledečem dnevnem redu: 1. Letno poročilo. 2. Volitev novega od- bora. 3. Slučajni nasveti. K obilni udeležbi vabi odbor. Sejsnovi. Gluštanj, dné 23. aprila. Prignalo se je 200 volov, po 100 do 200 gld.; 130 krav po 40 do 120 gld., 100 telic po 30 do 85 gld. ; 1000 ovc 4 do 15 gld. Kupčija je bila prav mlačna. Tujih kupcev ni bilo. Št. Vid, dné 26. apr. Prignalo se je 500 konjev, 300 volov, 150 krav, 200 telic. Sejem je bil dobro obiskan, kupčija dobra. Brda in Št. Jurij oh Žili. Dné 23. apr. bi imel biti sejm na Brdi in dné 26. v Št. Juriju ob Žili. Pa niti na prvi niti na drugi sejm se je prignalo živine, niti se je pokazal kak kupec. Zato se morata ta sejma opustiti. Libeliče, dné 1. maja. Prignalo se je 6 parov pitanih volov, 21 parov vprežnih volov, 3 pari juncev, 42 krav, 11 telic, 480 ovc, 13 kozličev. Obisk je bil dober. Kupci so prišli iz labudske doline in iz Grebinja. Loterijske srečke od 30. aprila. Gradec 59 70 90 10 74 Dunaj 23 50 90 51 53 Tržne cene v Celovcu dné 6. maj'a. Ime blaga na birne na hektolitre gld. | kr. gid. kr. pšenica 5 20 6 50 4 19 5 24 ječmen — — — — oves 2 24 2 80 hej da 3 30 4 12 turšica (sirk) 3 24 4 06 pšeno (kaša) n — 8 75 fižol 5 50 6 87 repica (krompir) 1 40 2 27 deteljno seme — — — — grah — — — — Sladko seno je po 2 gld. GO kr. do 3 gld. — kr. kislo 1 gld. 90 kr. do 2 gld. 60 kr., slama po 1 gld. 30 kr. do 1 gld. 55 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 76 do 80 kr. kila, maslo in puter po 1 gld. do 1 gld. 10 kr. — Vprežne vole plačujejo mesarji po 125 do 155 gld. Naznanila, flllllil Pijančljivost se dà ozdraviti z antibetinom,* kakor seje že mnogokrat s sijajnim uspehom pokazalo. Mnogoštevilna zahvalna pisma ozdravljenih se na željo brezplačno na ogled pošljejo. — Ker zdravilo nema nobenega okusa, zamore se pijaucu dajati tudi brez njegove vednosti. — Ena škatlja velja 2 gld. 20 kr. Dvojna škatlja za bolj zastarane bolezni 4 gld. 40 kr. Ako se denar naprej pošlje, dobi naročnik zdravilo brez stroškov na pošti. Naslov prodajalca : Adler-Apotheke, Lugos, Banat Nr. 721. * Ime zavarovano. Naznanilo. Hranilnica in posojilnica v Tinjah naznanja, da je letošnji občni letni zbor sklenil, dajati od 1. julija t. 1. naprej za hranilne vloge le 40/0; tirjal pa bode od posojil 5°/0 in ‘/a0/« zamudnih obresti. Za hranilnico in posojilnico v Tinjah odbor. opominjajte se Oieil-!VFetotlONre clrTižHbe! I*ivo varna kneza Adolf Jožef Sclmarzen-I»erg v Protlvlnu (Češko) priporoča izvozno pivo in ležak. Je v zalogi in toei se v restavraciji „Kokl“ „k prvemu krajeu“ kolodvorske ulice štev. 7. v Celovcu. Skrbi se tudi za izvrstno kuhinjo, dobra vina in točno postrežbo. Spoštovanjem R. Koki. Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda (Gorica) naznanja, da je otvorilo društveno zalogo briških vin V' ulici 1J a I- z; c 1 1 i n i v Grorici. V zalogi se dobivajo poleg pristne rebule tudi razna domača črna vina. E)&~ Za pristnost se jamči. kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj prihraniti Zaloga vina. J. M. ru j man, Pigliano, Istra, pošilja in razprodaja od 56 litrov naprej pristna bela in črna vina od 19 do 25 kr. liter, postavljeno na c. kr. državni kolodvor Dignano. Za pristnost in solidno postrežbo se jamči. Mali vzorčki se ne pošiljajo. Važno za čevljarje, sedlarje, jermenarje, in šivilje: najboljše in najcenejše šivalne stroje vsake vrste, posamezne dele teh strojev in igle vsake vrste kakor tudi železne blagajnice, varne proti ognju in tatovom, prodaja podpisani in stroje tudi po ceni popravlja v svoji delavnici. Tovarniške cene. Matija Planko v Celovcu, Burggasse št. 12 Tudi priporoča naj novejša pnevmatična kolesa (bicikeljne) v raznih velikostih in po najnižjih cenah. C. ini. dvorna tovarna za orgije bratov Rieger v Krnovem (Jàgerndorf) avstr. Šlezija, podružnica v Budimpešti VII., Garay-ntcza št. 48 v lastni hiši. Dobre cerkvene orgije po ceni z zelo ugodnimi pogoji. Ceniki zastonj. Deloljulme osebe — povsod — ktere trajni denarni zaslužek iščejo, naj pismeno povprašajo pod 3®-,,Zuhunftsvorsorge“ Gradec, poste restante. Nedavno odlikovano na higijenski razstavi v Londonu s prvim darilom, z zlato kolajno. Med vsemi do sedaj naznanjenimi sredstvi proti skrnini, trganju po udih, čutniški bolezni v zobeh in glavobolu se od prvih zdravniških veljakov kot najboljši pripomoček priporoča ki gotovo pomaga in je najboljše zdravilo proti tem boleznim Cena jedni steklenici je 1 gld., po pošti poštnine prosto 1 gld. 20 kr. — Dobiva se v lekarni X^oweiiapotlieÌAe, Baruch Gyu!a, Miskolcz št. Ì88 na Ogerskem. Vaše blagorodje! Pošljite mi takoj dve steklenici Vašega izvrstnega zdravila, kterega ne morem pogrešati. Spoštovanjem (ihalzel N. Budimpešta, 24. maja 1896. Ker se mi je Vaš „Mira-kuliiri4 dobro prilegel, pošljite _________________ mi takoj dve steklenici. Spoštovanjem Fani Tuč v Geviču, 8. junija 1896. Pošljite mi še eno steklenico „Mirakulina“, ker mi pomaga za protin v nogah. Ter. Jahoda v Pragi, 16. jun. 1896. Pristno le z zgornjo znamko. Po naj višjem ukazu Njih c. in kr. apost. Veličanstva. XVX1. državna loterija za civilne dobrodelne namene 7816 dobitkov v gotovini, razdeljenih v 148 dobitkov s 3834 pred-dobitki in 3834 po-dobitki v skupnem znesku 165.000 zlatik kron in 100.050 goldinarjev avstr, veljave, in sicer: 1 dobitek 150.000 kron v zlatu, 1 dobitek 15.000 kron v zlatu. 1 dobitek . gld. 5000 1 dobitek gld. . . gld. 1300 14 dobitkov gld. 150 = 2100 182 dobitkov gld. 20 = 3640 1 . „ 4000 3 dobitki „ 1000 = 3000 18 J» rt 100 = 1800 K84 n „ 15 = 8760 1 . „ 3000 4 b 500 = 2000 28 n 75 = 2100 350 n „ 12 = 4200 1 „ . . „ 2000 4 ’ 300 = 1200 52 71 50 = 2600 1350 rt „ 10 = 13.500 1 . „ 1800 4 200 = 800 96 V Tt 30 = 2880 660 rt „ 7 = 4620 1 » . . „ 1600 8 dobitkov , 175 = 1400 50 rt rt 25 = 1250 4400 rt „ 6 = 26.400 Žh*el>»nj© je iiepi'eklicno < 1 iv V' IO. junija ISOTV ledna srečka stane 2 gld. avstr, veljave. Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, I. Riemergasse 7, v loterijskih nabiralnicah, tobakarnah, pri davčnih, poštnih in brzojavnih uradih, v menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk zastonj. HHZZ Srečke se dopošiljajo poštnine prosto. . Od c. kr. loterijskega vodstva. Oddelek drž. loterij. J Pristen kranjski fižol za seme " | imenovan „Boccliinis“ (iz Ribnice na Kranjskem) | ^ priporoča " A. Kiesewetter v Celovcu, g Zalogo tega fižola imajo tudi ^ S. Dežmanovi dediči v Celovcu in Jan. Messner v Grabštanj«. » Naj novejše mode D prav lepo štafirane, za ženske in možke, v veliki izbiri prav dober kup, kakor tudi raznovrstno perilo, igrače, košare ali canje in druge drobnine priporoča Marija Possod y Celovcu, Burggasse štev. 2. Prevzemajo se tudi stari slamniki v popravljanje in moderniziranje. —— varstvo zoper gnitje lesa in najceneje nadomestilo za oljnate barve ^ ^ ^ je samo hT/ natomi obliki in v v 12 bamh- Vzorni list in ce-nik vseh predmetov / zastonj. lllliael Bartliel in