NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian dai^r -s in the United 8 tats* :« ■ ■ ■ Iwoed every day čxrt$$ Sundays and Holidays ^ TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nrider the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 2. — ŠTEV. 2. NEW YORK, MONDAY, JANUARY 4, 1915. — PONEDELJEK, 4. JANUARJA, 1915. VOLUME XXIII. — LETNIK XXIII. BOJNE LADIJE "FORMIDABLE ALZACIJA JE SEDAJ POZOR V v V glavnem se vrše sedaj na zapadnem vojnem pozoriščn artilerijski boji. - Francozi priznavajo, da je njih ofenziva opešala ter zvračajo krivdo na izvanredno slabo vreme. » Nemci poročajo, da so bili v Argonih na celi črti uspešni. - Angleške bojne ladije so se zopet prikazale ob belgijski obali. - Predlog papeža za izmenjavo vojnih jetnikov. - Italija hoče v slučaju ustaje prepustiti Drač Srbom. •• V Lyme Regis se je izkrcalo nadaljnih 40 preživelih z angleške bojne ladije "Formidable", ki se je potopila v angleškem kanalu. ~ Rešeni pripovedujejo o strašnih mukah, katere so prestah*. Proti Ivangorodu. Petrograd, liu^ija, ,'J. jau. — Nemci so utrdili bojno črto Soba čev-ltava-Opasuo ter »topili južno in zapadtto od Varšave v ofeuzi v o. Parkrat so že hoteli prekora riti rt-ko Vislo in udariti na Novi Oforjrijeviik, kar se jim pa ni po-M«*vilo. Prati Ivangorodu bodo prodirali z dveh strani in ga poskušali kolikor mogoče hitro zavreti. Sele sedaj se je »poznalo, da Varšava ni glavni cilj Nemcev, pač pa mesti Ivangorod iti Novi Ucorgijevitk. Nemci so oddaljeni ou jvangoroda 70 milj. Boji ob Bzuri. Petrograd, K^sija, jan. — Ruhki veliki glavni stan je podal dan«'« sledečo izjavo: Med rekama liiuro iu Ravko smo odbili dosedaj št- vst* nemške napade. Sprva smo mudili, da nam to *ploh ne bo mogoče, ker je nemška artilerija v večini in se nahaja na izvanredno dobrih postojankah. V zapadni Galiciji se posamezni sjMrpatli še vedno vrše. Zadnji teden se ni bojna sreča o-brnila ne na to, ne na 0110 stran. V Karpatih smo zasedli prelaz I /ok in vjeli par sto avstrijskih vojakov. Avstrijski zrakoplovci. London, Anglija, 3. januarja.-I/ IVtrograda je sporočil Reu-terjevi agenturi njen dopisnik, da s<* je pojavilo nad Kieleaini nekaj avstrijskih /.rak op lovce v, ki so zabeli metati v mesto bombe. V poročilu ni omenjeno, kakšno škodo so bombe napravile. Uspeh generala Dimitrijeva. Petrograd, Rusija, '.i. jau. — Armada, kateri poveljuje general Radko Dimitrijev, je vjela v zadnjih štirinajstih dneh 22,500 Avstrijcev in zaplenila 45 strojnih paAk. Izgube v Galiciji in na Poljskem. London, Anglija. .'J. januarja. -Poročilo, ki ga je dobila neka tukajšnja brzojavna agentura iz IVtrograda, se glasi:— Iz ruskih uradnih virov je znano, da operira na Ruskem Poljskem 27 nemških armaduih zborov. Dosedaj so vjeli Rusi 400.000 Nemcev in Avstrijcev. Ravno toliko je mrtvih oziroma ranjenih. Vse vesti, da so Nemci prekoračili reko Bzuro, so neresnične. Rusi se nahajaja na levem bregu te reke. Varšavi ne preti nikaka nevarnost. Če se bodo morali u-makniti, bo to umikanje spojeno z večjimi težkoeami kot je bilo umikanje meseca oktobra.. Avstrijsko poročilo. Dunaj, Avstrija, II. januarja.-Naše čete v Galiciji so odbile vse sovražniškc napade. Rusi so poskušali prodreti našo fronto pri (»orlicah, pa smo jih j>ogn»li nazaj in jim prizadeli velike izgube. Uničili smo bataljon ruskih vojakov, vjeli nekega častnika ruskega generalnega štaba, štiri častnike, 850 mož in zaplenili 2 strojni puški. Z drugih krajev ni bilo poročanoga ničesar posebnega. Borijmov padel. Berlin, Nemčija, 3. januarja. — Poročilo nemškega velikega generalnega štaba se glasil V Vzhod-njii Prusiji in v severnem delu Rueko-Poljfike je položaj nespremenjen. Zapadno od reke Visie se nam je po večdnevnem boju po- srečilo zavzeti važno rusko postojanko Borijmov. Pri tej priliki smo vjeli 1000 mož in zaplenili 6 strojnih pušk. Vzhodno od reke Kavke stoji naša armada v ofeu-zivi. Armirani parniki na reki Visli. Petrograd, Rusija, 3. jan. — Iz poročila, ki ga je izdal danes ruski generalni štab. je razvidno, da so se Rusi začeli posluževati na reki Visli armiranih parnikov. Poročilo se glasi: Naši armirani parniki na reki Visli so z uspehom obstreljevali nemško infanterijo. Glavna napaka pri vsem tem je, tla Nemci armirane parnike prehitro zapazijo. Kakorhitro stopi njihova artilerija v akcijo, se morajo parniki u-inakniti. Nemška ojačenja. Amsterdam, Nizozemsko, «3. januarja. — lz Kolina poročajo, da je šlo zadnje tri dni skozi mesto najmanj 200,000 nemških vojakov, ki so bili namenjeni na iz-toono bojišče. Nemško umikanje. London, Anglija, 3. januarja. -Do-pisnik nekega tukajšnjega lista poroča iz Varšave, da se je u-maknilo izpred mesta šest nemških armaduih zborov. Podali se bodo v ozemlje med Lovičom in Thornom, ker se je zadnji čas razširila govorica, da nameravajo Rusi ti dve mesti zavzeti. Ugodno za Nemce. Berlin, Nemčija, 3. januarja. -General v pokoju, pl. Bluine, se je izrazil, da general Hindenburg dosedaj še ni mogel popolnoma■ premagati Rusov. Rusiji primanjkuje vojnega materiala. Da je to resnica, se bo pokazalo v najkrajšem času. Angleške bojne ladije pred Westende. Berlin, Nemčija, 3. januarja. — Glasom popoldanskega poročila glavnega armaduega vodstva so se angleške bojne ladije danes zo-] pet pojavile pred Westende, Bel-' gija. V uradni objavi se tudi po-1 roča o težki francoski izgubi se-veroiztočno od St. Menehould. V poročilu se glasi: "Par sovražnih ladij v spremstvu torpednih čolnov se je pojavilo včeraj popoldne pred West -ende, vendar pa se ni vršilo ni-kako obstreljevanje. Na celi zapadni fronti je prišlo do artilerijskih bojev. Z velikimi izgubami za Francoze se je odbilo francosko atako severno od St. Menehould v Argonih. Napredovali smo na celi črti v Argonih. Severno od Verduna in proti fronti pri Vailly in Apre-mont so vprizorili Francozi ostre naskoke, katere se je pa uspešno zavrnilo. Istotako se je zavrnilo naskoke Francozov na Steinbach ter nismo izgubili niti ene hiše, doČim zatrjujejo Francozi ravno nasprotno." i Nemci so pričeli s splošno ofen-sivo v severni Franciji Paniz, Francija 3. januarja. — V severni Franciji so pričeli Nemci s splošno agresivno kampanjo proti zaveznikom in sicei1 potem, ko so zbrali velike mase čet ined reko Oiše in belgijsko mejo. Vprizorilo se je ostre atake na pozicije Francozov pri Iva Basšefe, v okolici pri Jtoyes ter na '"bojn^ črti pri Arras. Napori nemških voditeljev, da najdejo kako posebno šibko točko v črti zaveznikov, niso imeli najbrž nobenega uspeha, ker niso prišli Nemci preko svojih zako-pov ter so imeli velike izgube pri vsakem poskusu, da prodrejo naprej. Francosko vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče uradno poročilo: ' Tekom sobote sino vzdržali severno od Lys svoje utrjene postojanke. katere smo bili zavzeli prejšni dan. Nemci so bili posebno aktivni v okolici Zonneboke. kateri kraj so obstreljevali. Na črti od Lvn do Arras je vladal skoro popolen mir. Pri Albert in Royes je prišlo do artilerijskih bojev. Pri Boisselle je napredovala naša infanterija za 500 metrov. Med Oise in reko Maas, na ravnini pri Nouvron je razdejala nasa težka artilerija več nemških zakopov. iz katerih so nas Nemci opetovano ogrožali. Iztočno in za-padno od Craonne je istotako prišlo do artilerijskih bojev. Pri Perthes smo napredovali za 300 metrov. Pri Beau se j our smft zadah nemški infanteriji precejšne izgube. Nemci so vprizorili dve brezuspešni ataki v Grurie-gozdo-vih. Na celi ostali fronti se je artilerija živahno vdeleževala vseh bojev. V okolici Verduna ter na višinah gorovja smo imeli ostre boje z nemško artilerijo. V Voge zih smo zasedli neki nemški za-kop pri Ban de Sapt. V gorenji Alzaciji smo vzdržali svoje prej-šne osvojitve pri Thann. Obstreljevali smo neki železniški vlak na postaji Altkirch ter razdejali del železnice med Carspach in Dierspach, južno - zapadno od Altkirch. V splošnem je pojenjala naša ofenziva vsied neprestanega deževja, ki je popolnoma preincr:|~ tla ter onemogočilo skoro vse o-pe rac i je.'' Nemci in Francozi pred Verdu-nom. London, Anglija, 3. januarja. Do zelo ostre bitke je prišlo danes med Francozi in Nemci pri Vermelles ter severoiztočno od Verduna. Nemci so vprizorili naskok najbrž zato da oslabijo pritisk zaveznikov iz Belgije in Al-zacije. Na obeh točkah so uporabili Nemci infanterijo, potem ko so se završili pričetni artilerijski boji. Težki snežni zameti so ustavili gibanja čet na francosko-neinški meji in naše čete strašno trpe vsled ostrega mraza, ki je nastopil posebno v Vogezih. Nemci so v teh krajih opustili vse naskoke, potem ko so se izjalovili njih poskusi, da zavzamejo Vrementil pri Badonviller. V glavnem skušajo sedaj Francozi popolnoma pregnati Nemce iz vasi Steinbach v Alzaciji, katero so deloma zavzeli in odkoder lahko organizirajo svoje nadaljno prodiranje. Francozi zatrjujejo, da so ob Aisne zdrobili več sekcij nemških utrdb ter da so bile nemške čete prisiljene nanovo urediti bojne črte. Pri Rheims in Berry-au-Bae so Viprizorili Nemci ostre protinaskoke. V Belgiji so pričeli zavezniki prodirati b treh različnih točk. Severo-iztoeno od Nieuporta soj se Belgijci in Francozi zopet približali Westende, vendar pa imajo opravka s silnim nemškim odporom, ker w nemške 1 pozicije tdobro utrjene ter opremljene z I Glede nadaljnih posameznosti se jim to ne bo posrečilo. Rumun-j najboljšimi poljskimi topovi. |se je izvedelo od preživelih, da ska, Bol ga i* k a in Grška so zače- " le oboroževati. V grški poslanski zbornici je rekel poslanec TheokitLs, da je Južno od Dixmude so vprizori-lje bilo izvanredno težko spraviti le belgijske čete par uspešnih gi- čolne od potapljajoče se bojne banj ob Yseri. a so imele v bojih | ladije. Valovje je metalo bojno z Nemci velike izgube. ladijo semintja in en izmed čol- j vojna z Bolgarsko neizogibna. Aktivnost angleške armade je nov se je razdrobil. Na krovu' Bolgari si namreč laste oni del v glavnem obrnjena proti prodi- čolna niso imeli niti hrane niti' Macedouije, katerega je dobila vode in kdor je zaspal, je zapa-ipo drugi balkanski vojni Urška, del smrti. Ljudje so klicali drug Iz Aten poročajo, da je Grška drugega po imenih ter se na ta prepovedala izvazevati žita, mo- ranju južno-iztočno od Ypres, proti M en in. Na dotičnem mestu pa stoji močna nemška armada, koje naloga je preprečiti zavzetje mesta Menin od .strani Angležev. Ta kraj je strategieno precejšne važnosti, ker dovoljuje sedaj Nemcem uporabo železnice med Courtrai in kraji v Franciji. katere so zasedle čete njihovega desnega krila ter centruma. Japonsko brodovje v Tihem oceanu. Lima, Peru, 3. januarja. — Vladni uradniki so dobili danes poročilo, da bosta dospeli v kratkem v Callao dve japonski bojni ladiji. Te dve ladiji sta del brodovja dvanajstih bojnih ladij. ki se nahajajo sedaj v Tihem oceanu. Dobava živil za Belgijce, g London, Anglija, 3. januarja. V brzojavki iz Haaga na Reuter-jev urad se povdarja. da pustijo Nemci popolnoma pri miru živila, katera se je poslalo Belgijcem iz inozemstva. V tozadevnem poročilu se glasi: l'Z avtoritativne strani se nam poroča. način vzdržali pri zavesti. Sožalje francoskega predsednika. Pariz, Francija, 'i. januarja. Predsednik Poincare in ministr ski predsednik Viuani sta posla- ko, živino, krmo in orožje. Če bodo hoteli Bolgari odvzeti Srbiji kaj ozemlja, se bo takoj pridružila Srbiji Grška in tako bo izbruhnila tretja balkanska voj- la ob priliki pogreba enega izmed bratov Garibakli-jev sožalno brzojavko na očeta padlega. Rieioty ta Garibaldi. V brzojavki pravita. da se bori Francija za latinsko civilizacijo, ki je bila draga od nekdaj tako Franciji kakor tudi Italiji. Največji canadfiki vojak. Winnipeg, Man., jaiiuarja. L. M. Graham, kojega stariši stanujejo v New Yorku je največji rekrut. ki se je pustil uvrstiti v canadsko armado. Visok je šest črevljev in osem palcev ter ho odSel prihodnji mesec k fronti v Franciji, kjer se že nahaja njegov brat. poročnik B. MeGrabam. Izmenjava jetnikov. Amsterdam, Holandsko, 3. jau. Glasom brzojavke iz Berlina je da je dvignil holandski poslanik | nemški generalni štab objavil be-pred kratkim fpri^ nemški vladi]sedilo brzojavk, katere se je iz protest proti nemškem rekvizici-jam živil v Belgiji. Nemška vlada je takoj odgovorila, da se v Belgiji ne bo rekviriralo toliko-časa, dokler bodo dobivali Belgijci živila od zunaj. V celoti se je rešilo 200 mož z bojne ladije "Formidable". London, Anglija, 3. januarja. Angleška admiraliteta je izdala menjalo med papežem, in nemškim cesarjem. Glasom teh brzojavk je nasvetoval papež, naj izmenja Nemčija ob pričetku novega leta z zavezniki one jetnike, ki niso več sposobni za boj. Nemški cesar je bil baje zadovoljen s predlogom papeža. V drugih vesteh se poroča o govoru generala Bissing pred ___(zbranimi vojaki, v katerem danes zvečer dodatno listo preži-iJih -Je pozval, naj zavzamejo __s__ velih bojne ladije V Formidable" ki se je prejšni dan potopila ob Devonshire obali. Število rešenih je poskočilo sedaj na 200 izmet'. 800 mož broječe posadke. Na-daljni preživeli, ki so dospeli v Lyme Regis v Lyme zalivu so podali pretresljiv opis njih naporov in muk, katere so pretrpeli v odprtem čolnu, ki je gnal več kot 20 ur po razburkanem morju. Policija v Lyme Regis je slišala včeraj zjutraj slabotne klice na pomoč, ki so prihajali z morja. Kmalu nato je našla policija na obali neki čoln. v katerem se je nahajalo 40 popolnoma onemoglih mož. Pri mnogih je bilo treba uporabiti umetno dihanje, da se jih je zopet spravilo k življenju in pri devetih so o-stali vsi napori brezuspešni. Ko je zapustil čoln bojno ladijo "Formidable", je imel na krovu SO mož. Tekom dolgotrajnega boja z viharjem jih je umrlo 20 in njih trupla se je vrglo črez krov, da se zmanjša težo čolna ter nudi preživelim boljšo priliko za rešitev. Možje v čolnu so bili le pomanjkljivo oblečeni. Pri zaslišanju so izpovedali, da se je bojna ladija "Formidable" po eksploziji nagnila na stran ter da je bila pokrita z razbitimi deTL STENSKI KOLEDAR ■bo prideli te dni ncpoiil jati ognjenim nmročnikom in gm ▼ nekaj dneh vrt dobe. CHa* Keroda". ■■ ..... . YPres ter dajo s tem cesarju 4 novoletno darilo'. Nemški cesar je imel na Novega leta v glavnem stanu nagovor na vojne poročevalce, v katerem je rekel med drugim: — "Upam, da boste imeli poročati v novem letu veliko dobrih stvari. Svojega orožja ne bomo odložili preje, dokler ne izvojujemo popolne zmage". V glavnem stanu je tudi sprejel poveljujoče generale. Grška in Bolgarska. London, Anglija. 3. januarja.. Zavezniki si na vse načine prizadevajo, da bi poravnali spor, ki je nastal zadnji čas med balkanskimi državami, toda kot kaže. Dospe]« je VELIKA PRATIKA ta leto 1910. V tej Pratiki so tiskani tudi: Zakoniti prazniki v Zdr. državah. — Spomenski dnevi. — Poštne pristojbine. — Volilna pravica. — Kako pridobiti homestead. — O potnih listih. — Predsedniki Zdr. držav. — Kako so nastala imena severo-ameriških drjav. — Naselniske določbe. — Dan dela — Labor Day. Pratika velja e poitnino vred 12 centov. Razprodajalci jo dobe 100 komadov za $8 . • ttorenie Publishing 0< 82 Gotta* Bt, Heer Y«ft Ofcj. l Turška vlada je izgnala iz o-kolice vDardanel vse inozemske, 'konzule. V Albaniji je izbruhnila revolucija. V albansko pristanišče Avlouo je priplula neka italijanska vojna ladija ki bo ščitila interese tamošnjih Italijanov. Revolucija v Albaniji. London, Anglija, :i. januarja. Reuterjevi agenturi so sporočili iz Aten : Položaj v Albaniji se z vsakim dnem slabša. Ustaši so zavzeli mesto Barat in prodirajo proti Dibri. Car ni za mir. Rim, Italija. 3. januarja. — Ruski poslanik v Rimu. M. Kru penski, je izdal v imenu svoje vlade sledečo izjavo: — Rusija se ne bo začela prej pogajati, pred no ne bo Nemčija pripravljena sprejeti vse one pogoje, katere ji bodo predložili zavezniki. Isto se tiče tudi Avstrije. Turki zavzeli Ardahan. Berlin, Nemčija. :i. januarja.— Glede zavzetja Ardahana in drugih turških uspehov se porofca iz Carigrada: — Naše čete so zavzele Ardahan. utrjeno rusko mesto v Transkavkaziji. ki leži 4.1 milj severno od Karsa. Mesto je branil general Zachen s tritisoč infanteristi in tisoč kozaki. Boj se je vršil neprehoma deset dni. Turki so s pomočjo raznih perzijskih plemen vjeli severozapad-no od Gaonjabulaka osemsto Rusov. Goltz paša. Berlin, Nemčija. 3. januarja. Mladoturški organ "Tanin" je priobčil izjavo nemškega feld-maršala Goltza, ki je rekel, da je v Kavkazu položaj za Turke zelo ugoden in da je turška armada oni čas. ko je bival v Nemčiji, naravnost nevrjetno napredovala. Rusi in Turki. Petrograd, Rusija, 3. jan. — Poročilo glavnega ruskega vojnega štaba v Kavkazu se glasi: — 2. januarja se je bila v bližini Sari Kamieha vroča bitka, v kateri so imeli Turki precejšne izgube. Boji okoli Ardahana se še vedno f nadaljujejo. V splošnem je položaj neizpremenjen. Zaplenjena pošiljatev. Rim, Italija. 3. januarja. 1 Naznanilo glede knjig. Vsled vojne zelo trpi pomorska ▼oinja ta tovor in ta to ne vemo ktdaj dospejo sem "Mohorjeve knjige". Kakor hitro bodemo obveiče. ni, da se nahajajo na kakem par-nikn, bodemo to Zato taeedaj vOcomur ne moremo nstre-& ■ tend knjigami. K*. Pobi 00. V Genovi je policija zaplenila' nizozemski parnik ••Rotterdam", ki je imel v skladiščih razen žita veliko množino bakra in munici-je. Pošiljatev je bila namenjena Nemčiji. "Osvcjitelja" Belgrada odstopila. Dunaj, Avstrija, 3. jan a a rja. Poveljnik petega avstrijskega ar-madnega zbora, general Liborrus Frank in ielduiaršal lajtnant Arthur Przyborski, sta vložila prošnjo za vpokojitev. Poveljnika, sta zavzela 2 decembra Bel grad,, katerega sta morala pet dni kasneje zopet zapustiti. Začasno mesto Bukovine. Bukarešt, Rumunska, :j. jan. Ker je skoraj vsa Bukovina ruskih rokah, je proglasila avstrijska vlada za glavno mesto Bukovine Dorno Vatro, ki leži ob ogi^ski in rumunski meji. Xa Ru-munsko pride vsak dan veliko število avstrijskih begiuicev. "Sveta vojna" v Afriki. Carigrad, Turčija. januarjaJ Arabski šejk Sahadun paša j< sklenil proglasiti sveto vojno, slučaju potrebe po poslal |»i-«>ti Angležem 40,000 mož. Nujna naročila za šrapnele. Pittsburgh, Pa., januarja.— •AVestinghouse Co. je dobila o0 tisoč dolarjev. Za katero državo iT namenjeno naroeilo. družbi ifl znano. Zakasnel poštni parnik. Bo enajstdnevnem potovanju je dospel včeraj v New York parnik "Arabic" White star črte iz Liverpoola. Parnik se jet moral boriti proti številnim vi1 harjem ter se j«* raditega zalcr J nil Na krovu je imel 4000 zav( jev pošte. Denarje v staro domovine. Promet t Avstrijo se je loli^ci (boljšal, da zopet pošiljamo de« oar y staro domovino. V slučaju, da M se razmere pozneje na kak način predrugačile, in bi se denatf na mogel izplavati določenim ose« bam, bodemo istega vrnili pošilja« teljem. V sedanjem položaju pa nI tlltl, da bi denar dospel v roko slovljenca tako hitro, kakor je v normalnem času, ker re, da sedaj potrebojejo pisma Evropo, ali iz Evrope sem 22 25 dni in v približno tem času bo l de denar v stari domovini tudi j izplačan. Zato svetujemo rojakom*/ da začasno pošiljajo le za nujiM^ potrebe in za enkrat ne vri k&» kor fiOt K. 0I1C? k $ k $ 5™ 1.10 100.... 20 10.... a.10 110.... 22.00 lo.... s.10 120.... 24 00 90.... 4.10 ISO.... 86.00 15.... 5.10 140.... 2800 SO.... S.10 160.... SS.00 X—• 7-10 100.... M. 00 40.... 8.10 170.... 84.0ii 9.10 180.... 86. 60.... 10.00 190.... 38.00] 55.... 11.00 f00... 4W0O M.... 19.00 260.... 60 05.... 1S.00 800.... 80 003. S:::: £S 2SS:::: S-?1 S:::: SS;::: «0.... 18.00 " a Ooftkad Sfc, V90 _:_■__ GLAS NARODA, 4. JANUARJA, 1915. "GLAS NARODA" (Slovenk: Daily.) Owned and published by the SI o veni o Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President LOUIS BENEDIK. Treasurer, u H*ce of Bujinees of the corporation and M irt'»(es of above officers : B2 Cort'andt Street. Borough of Manhattan. New York City, N. Y. 'o -to ▼ulja list za Ameriko in ........................$3.00 H »eta....................... 1.60 «.to mesto New York........4.00 »I If t a ZA mesto New York ... 2.00 opo za vse ieto........... 4.r.O " pol leta.............2.55 ** četrt leta............ 1.70 tfLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemaj nedelj in praznikov. **GLAS NARODA" ("Voice of the People") every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. AdvrrtUemcr t on Agreement. D r »pi?s brez podpisa in osobnosti se ne pnobčujejo. *nnr < u blagovoli pošiljati po — Money Order, i spremembi kraja naročnikov pro-#imo, da ne nam tudi prejinje bivkJiiče naznani, da hitreje _najdemo naslovnika. Dopisum in poSiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" ^ tl ndtSt, New York City. Tcivfaa 4^67 Cortkmdt. KMrnmi 11* Nasprotstva. 'cd kratkim jc trilil neki fill, k, da bo imela »»mejilev ošuosli v*led vojne zelo dobre •dice. Potom tega oproščene vne moči se bo lahko uporaza izdelovanje potrebne j siti ri. ki bodo potem bolj dostop-' i i - i narodu in to vsled tega, bodo postale valed veeje po- •jstvo j«-, da pomeni to variti da njega produkcijskega si-a nekaj slabega in nič dobre-k> r bi kmalu nastopila nad-Inkeija z vsemi posledicami, aiiim^ z njo. kot številno od-unje delavcev itd. i lies s«' hočemo pečati z dru-lapaTuo ekonomsko izvedbo, i trditev, katero je večkrat i: boljša strokovna iaobraz-v igli je plače delavcev. Ako se trditev na to, da zviša taka izba prcHlukeijsko zmožnost potem j** stavek pravi-Ako s«' pa raztegne pojem da-er reče, da bo delavec vsled i produkcijske zmožnosti tu-»ijiv plačan, poitem j«' ta sta-tako posplošen, popoluoma ičen, Ako se ga pa raztegne >-<•. potem nastopi ravno na-tno: m daj višje plače izuče-, J.i\ '« v bi m' vsled velike po- - /nižale. Nastopilo bi to, pi« kuj«- imenovani finanč- »gl» !e omejevanja razkošja iliu h. To bi se pa ne zgodilo id d 'aveev, temveč v prid talistov. ksniiii iluzijam se vdajajo ! \ t«iu oziru, nam kaže sle-dučaj: Vide-d ugodnega poji i/. (.'ineinnati-ja glede obrt- - d v onem mestu se bo s to-vnimi jroskusi pričelo tudi v \ •• ku. Na tozadevno vpra-'i i • ■ j - dr. Wile, član Board of Kducatioii, kaj povoljno izrazil vN de učinka takih šol. Izjavil j«', da J«- v Z 1 m žen i h državah za-{Misieiiili 13 milijonov ljudi pri polled !stvu, 14 milijonov pa pri in-tlustriji. Med temi pa je komaj edini »zrn« d stotih strokovno izobrazi n. V nasprotju z Nemčijo. Jkjer je strokovnaf izobrazba splošna. >.) Zdi užeiie države narotl ne-iznčcuih-dclavcev. Glasom nazira-Jija prof so rja Carver-j a Harvard vseučilišča leži v tem ena največjih razsipnosti te dežele, ker se namreč razsipa človeški material. Nit srečo". nadaljuje dr. \V le, "pa imamo na razpolago zanesljive številke glede razlike v plačah med izučenimi in neizuče-nimi delavci. Poročilo glede 839 gojencev neke strokovne šole v New Yorku kaže. da se je po pet-inpol mesečnem šolanju dvignila zmožnost zaslužka teh učencev za 23 odstotkov." I)r. Wile se obrača nato proti ugovoru, da so posebne šole nepotrebne, ker obstajajo za glavne poklice kurzi za vajence. Ta izobraževalni sistem pa ima dve k«labi strani. Prvič skušajo unije likor mogoče omejiti število va-ie pa skušajo podjet-vajence le^pri enem ji vsled tega le J la se je izkazal tako škodlji- sobrat in prijatelj! To je bil eden dolgo otepal okoli? Humbug! Karj^. p To|ttojl,vih i(,ej. da so prišli podjetniki do najlepših sprevodov v tukajšnji kratko naj vam povem, da sem sej-^ ^^ ^ in severnem bo* išči i J_ anja. da morajo to skrajno naselbini. Cenjeni rojaki, kateri tiste zlarte e^e donad preče zal ju- jKnez Hnkov"je% b^rivojC^Toslan enostransko izurjeni. Vpliv tega zemlji. Počivaj v miru, nepozabni dovalec sem, veste... Pa kaj bi sistema se je izkazal tako škodlji spoznanja špeeijaliziranje opustiti, ako bo- niste še pri nobenem društvu, ne bil v lepo Neli. Doslej še niselll eejo imeti strotkovno izobražene odlašajte, pristopite kakor hitro nikomur ilič pravil o tem. no, pa delavce. niogoče. da ne bode »prepozno. Pri- Temu, kar smo povedali spočet- stopite po i I je splošno znan iu priljubljen po vsej okolici. Tukaj zapušča žalujočo sojuogo. Naj mu bo liilika svobodna žemljica! — Poročevalec. Sheboygan, Wis. — Kakor povsod. tako tudi pri nas niso dobre delavske razmere. Upamo, da se bo v novem letu kaj predrugacilo. Dela ?»e po ost'iii ur nn «lau. totla dela ni mi>go«-e dobiti. Sem ne vabim nikogar, ker je tukaj že tako-alitnko dovolj bnv.poselnih. Naše saiiiiostojno let. neoženjen. V Ameriki je bival skoro 28 let. Bil je naprednega mišljenja iu je bil ustanovitelj društva sv. Jakoba št. 12 X. H. Z. v Globeville. Pogreb se je vršil dne 27. decembra. Pogreba so se udeležila sledeča društva: dr. sv. Jakoba št. 12 N. II. Z., dr. sv. Martina št. 1 Zap. Slov. Zveze, dr. sv. Jožefa št. 21 J. S. K. J. ter dr. sv. Roka štev. 113 K. S. K. J. Pokojnik je bil Član prvih dveh omenjenih društev. Z godbo na Čelu so društva odšla iz liiše žalosti v cei'liev in od tam na katoliško Mount Olivet pokopališče v Golden, kjer smo izročili truplo pokojnika to. da se ne bode potem kateri izgovarjal. češ. jaz nisem vedel. Zunaj bivajoči člani naj si preskrbe ob pravem časfi potni list, da ne hode kakih neprilik. Torej deluj-nio složno in nepristransko v korist in napredek društva oziroma naše slavne J. S. K. J. Pozdrav! Frank Skrabec. I. tajnik, 4 Shee-dv Row, Denver, Colo. General Humbug. Spisal liado M urnik. je cul svojeas poslan prognanstvo. ker kot častnik danes je tako, - tako^udeT dan j f ^otelpoclpisati smrtne ol,sedali kako naj bi rekel, in nekoliko 1,6 ™J?skega sodisea proti neke- , , - . t o . mu vojaku. Sedaj j« naleze! sem se tra ze tudi *' ^ J ite krit osrč u osti, — . -------------v ^ vodil koza- ■ . , • ' \* -ški polk. ostal pa je veren svojim vi ne boste zlorabljali moje od "Izvolite malo šahirati.r? meje vprašal soparnega pomladanskega popoldne bledoličen marker priljubljene graš-ke kavarne. "S kom pa.'"" "Z gospodom, tanile!*' Pokazal mi je gosta, ki je stoji listal v-ilustriranem zvezku. Mož je bil srednje velikosti, močan in ves rdeč po obritem obrazu pa vratu. Lasje, goste obrvi in kratko pristriženi brki so mu bili že precej osiveli; krepki obradek je pričal o možki energiji. "Generalmajor je. menim, gotovo pa ne vem teg-a", je dejal natakar tiho. "Gospoda pa mu pravijo skrivoma le "general Humbug*', ker ima to besedo vedno na jeziku. Jako zanimiv iu zabaven gospod je to; ne bo vam žal!"' Zunaj se je napovedovala huda lira. Šel sem torej in se predstavil ekscelenci. Bistro me je pogledal s svojimi malimi lokavimi očmi, zadovoljno zagrohal in me povabil, naj mu sedem nasproti. "Halo, pikolo;** je zapovedal z gromkim glasom, ki je prihajal kakor iz velikanskega soda. "nama dvema par t rabu k! Pa lepih! Le hitro, ti zamuda nemarna! Ti praviš, da si pikolo? Humbug! Marš!"' Bledični marker nama je prinesel šahovnico in jela»sva postavljati in modro potezati. Malic je pridirjal s prižganima sinodka-ina; ne da bi pomišljal kaj dolgo, si je vzel starec lepšo in joL kaditi kakor prekmurski parnik. Zunaj se je stemnilo in na visoko okno so pad; le prve težke kaplje. V kratkem je bilo okoli naju polno živahnih in predrznih "ki-bicev" ali vivkov. Nič kaj prijazno ni gledal generalmajor nepovabljenih zaplečevaleev in če se je kdo izmed njih osmelil in kritiziral katero majinih potez ali pa celo hotel komu pomagati z modrimi nasveti, je takoj zarenčal: "Humbug! Ruhig, sonst komnrt der Ilanskneelit!" ZablrSkalo se je. strela je udarila nekje v bližini, ulila se je ploha in grom je bučal s kratkimi presledki. "Kako to grmi danes!" je dejal vstrajen zaplečevalec in se splošno ozrl proti oknu. "Kaj bo to! Pri Sommacampa-gni. Custozi, Novari. Magenti. pri Solferinu. ej, tam je grmelo in bobnelo še vse drugače! Gospod, zavarujte si kraljico! Jaz vam jo že zabelenčim. jaz! Zakaj niste prej potegnili kmeta oudile? Tiho! Kibitz, halt's Maul! Tako! Sail! Še šah! Pa še šah in amen!"' Izgubil sem že dvoje iger in general je žarel od zadovoljnosti. "Dva kozarca malage!" je naročil suh oljnatemu natakarju. — "Lej ga. zlodja. to naj bo mala-ga?,T je godrnjal, ko je bil poku-sil pijačo. "Malaga? I. kaj pa še! Hufhbug! — Hm, prinesi mi še kozarček!" Zunaj je lilo vedno huje pa huje in vedno več ljudi je prihajalo vedrit v suho zavetje. Med drugimi je prihitela tudi izžeta žolto-lica gospa z vitko živooko gospodično v kavarno. Sedli sta k mizi ob steni. "Oho. ali prav vidim?" je rekel general nekoliko meče, "To je pa vendar čudno! Čakajte, poslušajte me!" Odprl si je salonsko suknjo, si zamišljeno pogladil brke in začel: "Ko sem bil še lajtnant v Mari- kajneda? — Prosim, poglejte nepreočitno tisto mlado damo tamle! Na vsem svetu cela Neli, pravim vam! Tiste modre, žive oči, tista usteca, tisti zlati laski, tisti poredni izra.z na kapriciozneni obrazku, vse, vse čudovito podobno! — Seznanila sva se z Nelieo na plesu in pozneje sem prihajal večkrat na teden šahirat k njenemu očetu. No — ni vam treba misliti, da mi je bilo res bogrekaj do te vsekakor imenitne igre! Hm, kadar je očka ves zamišljen strmel v figure, sva se lovila midva z Neli pridno z očmi in si namigavala — i, saj sami veste, kako se prede taka reč! Včasih je starec tako izginil za nekaj trenotkov in prepustil igro nama. O, lepo sva se igrala! Presveti Ka-deekv, enkrat pa naju je zasačila NClina mati, ko sva se pravkar hotela dru-^ drugega pojesti od some zvešte ljubezni iu se poljubljala in objemala, da že ni bilo več lepo! Skratka: razodel sem mamici, da mi more moja teta Tilda pomagati s kavcijo, in se nemudoma zaročil z dražestno stasno Nelico. Ti humbug,' ti! Moja čudna teta Matilda je imela res denarja najmanj za dvt tajtuaiitski kavciji. i\.<-i* mi je bih neštetokrat naglašala, da bom kdaj njen edini dedič, sciii o prvi ugodni priliki odpotoval k njej na Kranjsko, Prebivala je osame-r:i na gorenjski graščini. Bila j« vedno višnjevo oblečena, tega pa ne vim, zakaj. Živela je redno kakor ura. Ra.'.cn koledarja ni brala,ničesar in je krepko zaničevala puhli svet in vse novice. Ovetličnjak in par žoltookih mačk, to ji je bilo vsi* razvedrilo in veselje. Humbug! "Kaj? Ože — o že — oženiti se hočeš? A. a. a!" se je začudila, ko sem ji razložil težnje svojega zaljubljenega srca. "Zakaj pa ne? Ali mislite, da sem obljubil večno devištvo, kakor vi, neumnica neumna?" mi je bilo že na jeziku, pa sem se premagal v pravem času. "Ljubi, ljubi nečak, le tega ne!" j«- vzdihnila. Pogledala me je neizmerno žalostno, kakor žrtev, zapisano samemu satanu. Pobožno je sklenila roke in zmajala z glavo, da so ji višnjeve petlje in zanke mahale kakor tožne zastavice globokega sočutja okoli cela. "Ah. tetka. ljuba tetka", sem jo prosil, "saj ne veste, kako se ljubiva Neli in jaz. To ni nobena navadna ljubezen! Oh. tetka. kaj pa je, če nama posodite kavcijo, saj obresti ostanejo vse vam!"* "Ne, ne, predragi moj! Počakaj. do .")."» let, en človek, ki je poginil vsled nezmernega pitja alkohola. Avstrijska armada. Z novembrom je bilo imenovanih za poročnike 2660 kadetov in praporščakov pri infanteriji, 161 I»i i konjenici. 268 pri poljskem topništvu. 168 pri trdnjavskem topništvu in pri zdravniški službi •"»4. v vsem torej :>771 novih poročnikov. bor: Anton Pust, Joe Praznik in Joe Ozimek. Redar John Selan; vratar John Joe Ozimek. Finanč-1116 Franklin Ave., Youngstown, u\ odbor: Frank Andolšek, Joe Ohio, pri Ivanu Pajku v novi zla-; PuSt m john MikuliČ. Bolniški tarski trgovini nasproti Cone- „dbor: za Electric: Frank AndoL maugh pivovarni na Chestnut St., joe pirc in <;regor Zobec: za Conemaugh, Pa., se prodaja naš Hoffman- Josin Planinšek, John Koledar Po 30 centov. Kržen. Lovre Golinšek in John A. Kdor naroči Koledar, saj M Kolene. ozira na te cene. j ieto Vsi so izvoVjeni za eno Poljsko gimnazijo v Pragi so otvorilo pred kratkim. Nameščena je v češki realki na Kraljevih Vinogradih. Ravnatelj gimna-j*1 profesor Žiga Sshneider. Na zavodu poučuje 18 profesorjev. beguncev iz Galicije. Vpisalo se je sedaj v šolo 168 učencev. Z ozirom nat o. da je v Pragi silno mnogo galiških beguncev, se zdi to število majhno, toda uva-ževati je treba, da mnogo poljskih dijakov obiskuje češke sred- nje šole, na katerih so* vpisani materi bora, takrat — e — slab pripore- hospitanti. Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za leto 1915 Sedaj smo začeli razpošiljati naš Koledar za leto 1015 onim, ki so nam že poslali naročnino. — Letošnji koledar je izvanredno zanimiv ter vsebuje med drugim številnim čtivom tudi znamenito razpravo načelnika tajne službe Združenih držav, WiHiama J. Fiynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE", v kateri popisuje pisatelj resnič no zgodbo, kako je s svojimi pomočniki zasledoval in konečno n-gonobil zločinsko družbo, ki živi od izsiljevanj, ponarejanj in za-vratnih umorov. Ze sama ta povest je vredna male s vote. Poleg tega je se nebroj drugega zanimivega, poučnega in zabavnega čtiva. Prepričani smo, da bo letošnji Koledar izvanredno uga jal našim čitateljem. Cena: 30c. Ker je vsled uvedbe paketne pošte poštnina za Koledar različna, veljajo za posamezne države sledeče cene: Koledar stane 30 centov s poštnino vred za sledeče države: Connecticut, Rhode Island, Delaware, District of Columbia, Maryland, Massachusetts, New Jersey, New York, New Hampshire, Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 35 centov s poštni, no vred za sledeče države: Alabama, Maine, Florida, Georgia, Arkansas, Illinois, Indiana, Louisiana, Iowa, Oklahoma, Kentucky, Kansas, Michigan, Minnesota, Mississippi, Montana, North Dakota, South Dakota, North Car-rolina, South Carolina, Nebraska, Tennessee, Virginia, West Virgi nia, Wisconsin. Naročite ara prit 5LOVENIC PUBLISHING CO. nart.iannt St... New Vork CHtv Obenem tudi prosirn vse člane, da naj v bodoče malo bolj redno plačujejo mesečne prispevke, ker V NAJEM se v n®sprotneni slučaju lah- Lepa svetla prostorna soba s po- lko Pri«otli> ^ bf*}<> suspendirani, selmim vhodi,m se odda v najem st'J! Se ^ tuih oklenilo, enemu ali dvom samcem ali dvem 'lil Plaf'» vs:,k *hm rhlin- Ženskam pri slovenski družini. h'Jl v društveno blagajno. Vprašajte na: 24"» Melrose St., nadstropje, leva vrata. Brooklyn. N. Y. (4-.>-ll > Ta svota se bo porabila za tajnika in za društvene stroške. li.id bi izvedel za naslov JOSIPA BATIKTI-a. <>n j,- bil svoječas-iio pri meni na hrani iu potem jo potoval v Ahineek. Mich. XcSka*ko v začetku avgusta je bil v Duluth, 31 inn., in sedaj ne vem. kje se nahaja. Prosim, če kdo ve za njegov naslov, da naznani bratu Math. Barich-u.i ;sli |>a meni: Paul Madronieli. P. O. Box oPO, Butte, Moiit. (4-6—1) Z bratskim .pozdravom *\ Gregor Zobec, L tajnik. !o\ 1-14. Gardiner, Mont. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Clevelan-du in v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik, Mr. OTTO PEZDIR, .kateri je pooblaščen pobirali naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila iu ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravništvo Gl?s Naroda. Novoletna razprodaja. Slovencem naznanjam, da razprodam pristni imporli-rani dolenjski cviček po 40 centov steklenico. . . Peter Keber, eliieh in John Agnieh, Box 216,j 7 Kveleth. Mym. (22-12—6-1)! 1703 — 2nd Ave., New York. Dr. Josip V. Grahek, ^ EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. » Zdravim v»e bolezni icoSke, žensko in otrrčje. 841 E*«l Ohio St., [Allecheny] N. S. PittaWg, P» ."»ncrotl "Hot-!a Fa»!:nc» — Kmr slev. 1. 2. 8 In 4 Totljo ruitmo 2>oJ« d <• Išče se FRANK ZUPANClC, po- domače Jakopac iz Višnje gore. Tukaj na Kvclethu je bival tri aH štiri leta, nazadnje je bil u-poslen v gostilni Johna Agniča iu meseca marca P>14 v ilonte-zinna Baths, Excelsior Springs, Mo. Za njega bi radi zvedeli: brata Joseph in Louis Zupan-; Važno, Rojakom po Združenih državah priporočam svoje VINO, ki je prešano iz najboljšega Oliio-grozdja. Kdor ga naroči pri meni, bo zadovoljen. Fino Catawba vino sod 50 galon $iS.0O, soil 2."» galon ^JG.00. Fino Nia-gara vino sod 50 galon $»6.fK», sod 25 galon $10.00. Fino Concord vino sod 50 galon $28.00, sod 25 galon $15.00. Pri tem je že vračunan vojni davek. Naročilu naj se priloži denar ail pa Money Order ter natančen naslov. JOSIP BIRK, 6006 St. Clair Street, Cleveland, Ohio. (12x 22-12 pon, sred, sob) Najmodernejša. TISKARNA "GLAS NARODA" izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah. Delo okuno. _ lzrrioje prerode j dmje jezHn^ Unijtko organisiiami Peeebiort m drvitreu fnifo okrožnice, pi»Beti, caaild ltd, Vsa naročila pošljite mu Slovenk Publishing Company, 82 Cortland! Street, New York, N. Y. t. . ■S.^t.^MitSSki^L..... } »-- Jogislovanski B= Katil. Jednita B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: . Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad- dock, Pa. Podpredsednik: AJjOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424;, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE. Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. _ VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. I\T5C, 900 N. Chicago St., Joliet, HL NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN7 VOGRICH, 444^-6th St., La Salle, 111. JOHN Al*SEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KR2IŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHIjAR, 308— 6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEL, od društva štv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od društva štv., 2., Ely, Minn. JOHN ZOVACH, od društva štv. 114., Ely, Minn. Vsi dopid tikajoči se uradnih zadev kakor, tudi denarne poli jatve naj se pošiljajo na javnega tajnika Jednote, vse pritoibe yfk na predsednika porotnega odbora. Na oeoibna ali neuradna pisma od stran! Uanov Bi kiabode hiralo. , ■ * _ DrUtveno (lasno: -GLAi NABOEI«, Matični greh. 1/. "Kamazuuskih večerov Spisal Uranislav Nušič. rt I. PriWizno petnajst do dvajset minut od mesta s«* razprostira lep K"zd v brjskih vrtovih. Vrtovi so la.st samostana in vsakemu do-»toona. Hladna senca, čista voda, ki izvira iz dveh studencev, za gozdom pa odprta poljana, odkoder pihlja svež zrak. — zares, v poletju ne najdeš lepttega teferi-ča (izleta). (1e v vročoiu poletnem času pripekajo žgoči solnčni žarki na mesto in ko vročina vse omamlja, prihitijo mnogi tu sem, da se o-s veži j o in okrepčajo ob ledeuo-jiirzli vodi. Ob petkih pa hodijo tja liauu-me (žene). Revne in bogate, vse gredo in /.tli se ti. da ni niti eua zaostala v mestu. Tu vidiš od ranega jutra dalje romati po mestnih ulicah cela krdela. Dekle nosijo za njimi blazine, košarico z jestvinami, konvico za kavo in v v k osi treni škatljici zmleto kavo. Tudi ne manjka nožička, nekaj skodelic, kruha, sadja in vsega drugega, kar so si pripravile, zakaj kadar hanuine tako opremljeno zapuste mesto, se ne vruejo pred akšamom (naš "Ave Marija") Tak dan je teferič podoben vasi ali mestu,, Že pol ure daleč slišiš ča-ču, smeh m vriše. Tam pod hrastom pole& gornjega studenca je razprostrta velika perzijska preproga. Ob kraju preproge leži nekaj blazin. Na teh sloni pušeč žena mutesarif-paše (okrajnega predstojnika), soproga sodnega predsednika in še, tri druge. Proč od preproge na travi'nehala, zato se je morala podati pa so zaposlene dve. tri dekle; uboga teta k ženi Alev-beja in jo prva se igra z otroeiči, druga ku-!pros»ti. da stori dobro delo in pre-lui na mali pečici kavo, tretja pa pusti zaželjeni prostor bolnici, ki streže damam z loukoutn in suče ■ hrepeni po njem. cigarete. j Tako sedi sedaj sama na svojih Tam, čisto na kocu sedi iia bla-j blazinah in teta ji streže. Noče. zini žena bimbuše (majorja) in še da bi seji kdo približal in tudi ne dve hanumi. Nekaj važnega ob-j govori in se ne smeje. Mlada je in ravna vajo med seboj, v travi po- zato ji je tako težko umreti, leg njih planiti mala grmadica. j Solnce je nagiba proti zatonu nad katero veselo brenči kouvica ! ju osvežujoči hlad veje skozi kavo. | drevje. V zlati zarji žare vrhovi Ne daleč od teh sedi v večji | «rora in v daljavi rdeče nebo, po-družbi na siamnati preprogi žena lagoma ugašajoč strepetajo zadnji kopal ideuega sluge. Sredi te pre- i HolnČni žarki... Akšam se bliža! pro*e MjfM kohi dveh] prva mora odhajati Hatiča. da sof nth melon. Ž<»na drobi koščke j j0 ne zaloti hladna večerna sapa mrl,Kihiih luščili ter jih meče na i Težko se loči od tega kraja, saj Lifti-kanumo. ki seda tu blizu sj je lahko mogoče, da se nikdar haremom Miftija (višjega duhov- Več ne vrne tu sem. kamor je pri-nika) na širokih blazinah. | šla še enkrat, dasiravno bolna, Tam doli. kj« r se je utaboril J težko bolna. Je-li hotela vzeti tu harem Sukri-paše, udarja na tam-j slovo od sveta, ali je morda imela burino mlada ciganka Mana. S ZH to drug povod?... Ko sta se odpravljali na odhod, poskusila je varati sv*>jo teto. Prosila jo je. naj gre še enkrat k Alev-bev-ha-u um i, da se ji ponovno zahvali za njeno ljubeznivost, ker ji je rado-voljno odstopila ta prostor. Hatiča je tudi že prej, ko je bila še Poleg spodnjega studenca, na pobočju pod zelo debelim hrastom so razgrnjene široke, rdeče blazine. Tu sedi Mevram-hamima. žena žandarmerijskega poveljnika, dalje Čuhisar-hanuma, stotnikova soproga. Esna-hanuma, soproga bataljonskega pisarja in še 4...;-tri druge. Same mlade ženke, rdeče in bele kakor j a bol kov cvet in razposajene, kakšna je pač mladost. Čebljajo o vsakovrstnih neumnostih. kakor pač mladina to ljubi. Okoli tega studenca mrgoli kup otrok. Eni prinašajo vrče, da jih napolnijo s svežo vodo. drugi zopet dona* jo prazne konvice za kavo, da jih izplakujejo. tretji prinašajo melone in jih polagajo v vlažno-mrzlo studeiu-no sipo, da bi se ohladile za hanume. Med sedeži pa. kjer je ostalo še kaj prostora in trave, tekajo, ska-<"'ejo in se igrajo otroci. Deklice so se prijele v kolo in prepevajo, vmes šumlja potoček in tamburin, ki ga udarja Mana. se ritmično oglaša. Ilanume pa brbljajo, se šalijo in si nagajajo. Brez prenehanja je slišati šaljive besede, smrh, brbljanje in vrišč. . Hitro mine čas in vse to bo trpelo do akšam a. Le tam, na onem gričku počiva na lilabarvni blazini sama Hatiča-hanuma. Okoli nje hodi tiho in skrbno njena te,-ta. Hatiča je bolna, zanjo ni več sredstva; blizu ji je usodepolni dan. Zato si je želela, da jo pri-neso na teferič. da vidi še enkrat ljudi, svoje prijateljice ter življeT nje in vrvenje na tem kraju, katero je nekdaj tako ljubila. Želela pa si je izrecno sedeti le na tem mestu in nikjer drugod, pod tem in nobenim drugim hrastom. Ko jo je teta sem spremila, je bil ta prostor že zaseden po haremu Alev-beja. Hatiča pa ni od- QI&3 NABOJA, 4. JAyt7A&?A>f1915, zdrava, vedno najbolj ljubila ta je bilo le to, da je lepa, divno le-prostor. Komaj pa se je teta od- pa, in da je vredna, da se prisega «t ranila. ozrla se je Hatiča pre- na njeno lepoto. In sedaj je ta krasotica bolna, smrtno bolna in zanjo ni rešitve. Hatiča, aman Hatiča! vidno, da se prepriča, ako jo nihče ne opazuje, ter hlastno vtaknila pod lubje debelega hrasta robec, v katerega je zavila kamenček... Kaj'je to in komu je namenjeno? Teta se je vrnila in ji pomagala vstati. Tako je šla, opirajoč se na j zastrta z leseno ograjo, se razpro-svojo sorodnico, počasi skozi vr- stira preko sobne stene nizek di- III. Prostorna soba v haremu, prijazna in svetla. Pod okni, ki so sto haremov. Pozdravljala je na desno m levo, vsakemu se je na smehnila, a nje trepalnice so težile solze... Mlada je in vsled tega ji je tako težko umreti. II. Hatiča, amain Hatiča! Kdo ti more popisati Hatično lepoto, ki tu ugaša!... Ugasnilo je krasno oko. ugasnila je sladka duša Hatična!... Hej. ko bi bil videl, kadar je šla Hatiča skozi čarčijo (semenj) ! Vsak jo je spoznal; spoznal jo je po hoji, po sloki postavi, po sta-su, po njenem naravnem obnašanju. Kakor grlica je šla mala, skromna sn vendar dostojanstveno. Kje je dučančija (rokodelec), ki še ni odložil dela, da pogleda za njo? Selvija-hanuma (cipresa) so jo zvali v čarčiji, radi njenega ponosnega stasa in njene hoje. Kajti pod ono feredžo in pod onim gostim pajčolauom so se skrivali — kakor se je govorilo — zakladi, kakršnih nima noben kralj in kakršnih ne najdeš na celem svetu. In kdo ve, ako najdeš kaj enakega tam gori v nebeških vrtovih, bodisi da jih izposodi zemlja nebu. Pesem poje o njeni lepoti iu njenem dostojanstvu, a kaj zamo-rejo pesmi? Ko bi povedale le polovico, povedale bi dovolj. Pesmi razveseljujejo tvoje uho, oslade ti dušo, ali oko — ostane pusto iu prazno. Ko bi pa smel le enkrat gledati iepoto krasne Hatiče — in ko bi vsled tega oslepel — žal bi ti ne bilt>! Kajti niso lepi le Hatični lasje in njeno čelo pod temi lasmi in one oči pod čelom. Ni lep le obraz in usta in vrat in grlo in grudi, boki — ne. lepo je vse, vse, vse je lepo, divno lepo! Kadar pa hodi, kadar govori in kadar poje — oj kadar poje!... Pozabil boš vse. pozabil boš na očeta in mater, pozabil na tvojo hišo, pozabil sveti Sam bi si zažgal hišo nad glavo, manj ne bi m^gel storiti samega veselja, ko bi cul Ilatičo peti! Mali tamburin ima, ravno velik dovolj, da ima kaj v roki. In ker je nečimerna, ga je lepo poslikala ; okoli obročev je pripela svetle novce in ga ovila s svetlimi trakovi. In kadar igra nanj, ne veš, kaj bi bolj občudoval: ali veseli tamburin. ali bele prstke z rožnatimi nohtki, ki tako urno plešejo po njem. Ah, Hatiča med petjem semtertja zamiži in strastno skloni glavo vznak; kako se ji dvigajo pri tem grudi, kakor mali valovi, kojim preti vihar ter ji vsled napetih prsi zdrkne srajca izza pasu. Včasih se prime z roko pod srcem, da mu pomaga, kajti kar poje Hatiča, poje od srca. Ali časa nimaš, da jo občuduješ. poslušati jo moraš. Oe ob ra-mazanskih večerih posedajo ha-mime okoli nje in jo poslušajo, utihne vse. Na kolena jim pade rOka s cigareto, katera ugaša počasi .. . počasi — zamižale so in glavo so naslonile nazaj, kakor da bi se nikdar več ne prebudile iz te zamaknjenosti. Ko pa Hatiča, prevzeta od čnvstev, zakriči ter se udari z roko pod srce in ji slede vse druge kakor blazne, ne veš, katera bo drugo prevpila. Ce pa Hatiča potem svoj tamburin zopet obesi, vidiš, kako si podajajo hanume male klešče z žrjavi-eo in zopet prižigajo svoje ugasle cigarete. Tako vesele hanume. kakor je Hatiča. ne najdeš. Boblja, tolaži in smeje se, vse v eni sapi. Kolikokrat je še prišel nje efendi (mož) mračen in poln skrbi domov, vsa k ikra t se ji je posrečilo razvedriti ga s šalami in prijaznimi besedami.. Pač jo oRtaile hanume priliČno opravljajo, kadar so same med seboj. Tudi izvedelo se je o tem ob- van, prevlečen z lilabarvnim suk-noiii. Na nasprotni strani stoji očak (peč) m v solnčnem kotu leže tri blazine, druga na drugi, na katerih počiva težko bolna Hatiča. Tri dni se -'.o bori s svojo dušo in obupana teta ji streže, a ne more ji več pomagali. Ko postane Ha tiči slabo ter jo nekaj davi v grlu, prime za tetino roko ter jo krčevito stiska. Pri tem pa se ji udero solze liki potoček po licu. Zdi se, kakor bi se hotela tako okleniti tega sveta, da se ji ne bo treba udati oneinu. Ves dan gleda s svojimi lepimi velikimi očmi skozi oikna, da se nagleda svetlega Božjega dne in vsrkava z očmi svetlobo, ki je pred par dnevi žarela tudi še iz njenih oči. Ne govori, ali pa prav malo — redko- kedaj besedo____ '*Teta:', vpraša nekega dne, ko ji je nek oliko odleglo, "se li lažje umre, ako se človek izpove svojih grehov?'* "Hčerka, si li grešila?" "Grešila sem, teta!" Teta pomakne 'desnico pod glavo bolnice, z levo ji gladi lase ter ji pomirjevalno poljubi čelo iu oči. "Govori, elmac'm (biser), mladost je mladost — ni brez napak! Alah je velik iu odpušča." Hatične oči se povečajo, razburjenja se ji le še bolj dvigajo prsi. "Kar ti imam povedati, veš sama... obžalujem, žal mi je sedaj zanj. Dober je bil z menoj, skrbel je zame, varoval me je, ali — ljubila ga nisem. Od onega dne, ko me je vzel, ga nisem ljubila. Ljubila sem drugega, drugemu sem podarila svojo dušo..." "Drugemu?" vpraša teta terse zamisli in umolkne. Tudi Hatiča umolkne in čuje se le brenčanje muhe na oknu in Hatično dihanje, ki s težavo prihaja iz sapnika. "Naj te ta skrb ne teži!" pravi koneeno teta. '.'Nisi imela sebi primernega moža. iu kaj se hoče. mladost (je mladost, ki išče sebi. enako... " "Greh mi je večji, kakor si misliš, teta! Ljubila sem drugover-ea — ljubila sem gjavra (kristjana) ..." "Gjavra?!" zakriči teta iu život ji spreletava mrzlica. Glas ji je zastal, plašno zre v Hatičo, ki ne more ziniti besede. Teta je po starem kopitu, zanjo je vera vera. zanjo je greh greh. Ta izpoved jo je silno prestrašila, kajti to je zlo, ki ga tudi Alah ne more odpustiti. A sedaj je treba predvsem pomiriti bolnico, čeprav z neresničnimi tolažilnimi besedami. "Tvoj greh, Hatiča, je težak. Povedala ga ne bom nikomur- Le Alah ga pozna in upajva. da ti ga vendar odpusti, kajti, saj ga obžaluješ, kajne? Brezdvomno si ga tudi že pozabila — onega drugega — ter obžaluješ in se sramuješ svojega greha... " Teta je vse to izbruhnila hitro iu z razburjenim glasom. "Ne!" odgovori Hatiča, ki je teto mirno poslušala. "Ne, Alah mi ne bo odpustil!" "Da, hčerka, odpustil ti bo!" "Ne bo mi odpustil, teta, kajti ničesar ne obžalujem, nisem ga pozabila in nikakor se tega ne sramujem. Ljubim ga tudi še se daj in ne morem ga iztrgati iz svojega srca. Vem sicer, kako tež ko grešim s tem, a ta greh je tako sladak, da hočem tudi ž njim umreti, — ker ljubim ga tudi še vedno!... " "Hatiča!" zavpije teta ter sklene prestrašeno roki; čuti, kako jo obliva mrzlica in kako ji odrevene kosti v životu. Brezupno dvigne oči proti nebu. "Tudi sedaj ga še ljubim!" poudarja Hatiča tiho in odločno. Trudno položi glavo nazaj in za-tisne oči, kakor bi hotela spati, v rekovanju. a vendar jo vsaka lju- j resnici pa le. da sanja nemoteno bi. kajti brez nje ne'morejo biti. o njem. liripavim glasom poje pesem o Sadilen. ki je ljubil Aiho. in ko do besed: "Ja sev, ja vas-it" (ljubi me, ali zapusti met, hanume nadutu-iio, plo- rokjurui iu ponavljajo v —— Opravljajo jti le^ vsled tega, ker ji ne more in noče nihče verjeti, da ljubi Hatiča Svoiega efen-dija, kajti le-ta ni nikakor lep. Se isti dan je profila teto, da stori dobro felo in gre v bejske vrtove, da pogleda, ako ne najde ničesar pod onim hrastom v luk- Velikokrat se je že tudi govorilo nji, kjer je pustila Hatiča svoj v čarčiji o tem, kako škoda je, da robec. Najpreje se je teta odločno ima tak mož tako krasotico. I temu protivila. Ko pa je videla, ____________ •_______ I w- mu 'mM - - In če se je še toliko -o njej go- da se bližajo zadnji trenotki, se vorilo in vpraševalo tudi njo sa- je mlala ter šla. A našla je pod nvo. nikdar ni bilo mogoče izve- hrastom drug robee, mesto onega, deti o Hatiei kaj nedovoljenega, katerega je položila Hatiča tja. Vse, kar se je izvedelo o njej* jKb ga ji je pfinesla in je Hati nego drugi, oblila je njen bledi'; obrazek temna rdečica; ------- — - in zadovoljno se je smehljala. m v * m ča spoznala, da to ni njen robec, blaženo > J* SLOVENSKO ZAVETIŠČE. « Si A rife GLAVNI ODBOR: Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortland St., New Torlc. Jf T. Podpredsednik: Paul Bchneller, Calumet, Mich. Tajnik: Frank Kerte. 2711 8. Millard iT«-, Ctteaffo, DL JUasfcjnlk: Geo. Lb Broxlcb, By, Odvila je robec ter našla v njem mal košček oglja. To oglje znači: *"Bog ti daj zdravje!" j Krčevito stiska Hatiča ta mali znak ljubezni v roki in ko so jo ; položili na mrtvaški oder ter ji si- j ........ dircktoriji loma odprli tesno stisnjeno pest1 DlreWsrlj obetoji iS Jednec* saatopnlta od rseh SloTensklh POČ**rtk desnice, je bila dlan vsa črna. To ; organizacij, od Tieh 82ovenak!b Uatov ln od vseh samostojnih društev. dejstvo je vzbudilo splošno začu- j ' ^ snamke. knjltlce In vse druso se obrnite n. tajnika: FrsnK Ksrt* denje pri vseh, lzvzenisi pri teti, trn s. Millard Av... CHlcsfl0. lil. Tudi T»e denarne pošUJatTe po*l«aJt. nk ta ki je žalostno odkimovala z glavo . ,, i '. , _ , , TT . ° . Narod ki ne skrbi sa svoje reve. nima pontora med clvIUsoTanlml 111 bolj obžalovala HatlClll greli, ;aoTric w ne ^^ narodnlh ttTodoT, nI Treden sin svojega narod«. nego nje zgodnjo smrt. Spominjajte se ob vseh prilikah Slovenskega CavetUCa Še enkrat gre Hatiča-hanuma r po čarčiji, a ne z dostojanstveno hojo grlice, ne kot selvija-hanuma... Tudi sedaj se ozirajo du-čančije za njo, a le s pobožno željo: "Alah, bodi njeni duši mi-lostljiv!"___ Rad bi zvedel za naslov svojega prijatelja -MATIJE ŠTOVANJA. Pred tremi leta sva bila skupaj v Frank, Alta., Canada. Prosim, če kdo ve, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Oblak, 657 Vine St.. Clintou, Ind. (31-12—4.1) ,5--70c. galon Katawba........75—S0c. galon | Rudeče..........55-f»0c. galon Navedene cene veljajo za naročila od 25 galon naprej. Pri manjših naročilih je cena vina po dogovoru. Vojni dav ik na vino je v navedenih cenah že uračunan. Vina so popolnoma naravna za kar tudi jamčim. V zalogi imam tudi žganja po starokrajskem načfnu žgana kot DROŽENKO in TROPINOVEC. Naročila se izvrše samo proti predplačilu. Dobra stvar se sama hvali toraj poskusite takoj. V T V T f V 'v i—i nnnnnr* nT* nT11? n1 its1 n1 rs1 n1 n1 nnnnninTrift m Ow1313131J 1-11—11-11—11—11—M )_a LI I—11—11—11- JlzTI-J I—11—11-J 1—a v. S POZOR! POZOR! POZOR! ® Edino te Trste slovensko podjetje t Ameriki. Moderna brusilnica in trgovina v kateri imam na izbero najboljše šivalne Btroje po najnižjih cenah. Poleg tega imam največjo zalogo impor-tiranih, kakor tukajšnjih britev, škarij, nožev, strojev za rezanje las in vsakovrstno drugo brivno in rezalno pripravo. priporoča ae vsem Slovenskim tam-buraškim zborom, kakor tudi posameznikom, ki ljubijo tambuie. V tej tovarni se izdelujejo tambure po najnovej ian sistema ln nsjpop«lnej-lik umatmBldh načrtih. Okrašene to z biseri in vsakovrstnimi rofaml. Velika zaloga vsakovrstnih godal in najboljših gramofonov ter iinih slovenskih p!oSč i. t. d. Veliki ilnatrova-ni cenik s slikami pošljem vsakemu Ufltonj. Ivan Benčič 4tS4 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. Nadalje brusim britve, škar-^| je, nože in vse drugo rezalnofl orodje. Popravljam puške, samokrese in druge različne stvari. Popravila kakor postrežba točna .n zanesljiva po najnižjih cenah. Se priporoča Karol Bauzon S806 St. Clair Ave, Cleveland, O. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost je 21 pri 28 palcih« Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko irna vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Novo stensko mapo cele Evrope. Cena ji je $1.50. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Kusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ** tf-^ffi^g^ff * V<>T m m. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem s.e prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino. 100 K velja sedaj $20 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. __:_,___ _at._ If -T f^^ GDAS NABODA, 4. JANUARJA, 1915. k *< >4 >4 N Procop - iznajditelj Spisal Paul d* Abrcst. — Za "Ulus Naroda" priredil J. T. H h M M M N M M i (Nadaljevanje.) niu povelje, da moramo biti jutri zjutraj pripravljeni pri pro-viantnih kolonah, šlo bo petnajsttisoč mož pod poveljstvom generala C... " - "PfM S 1 — 2e prav. prav — je odvrnil Videnaut — v klubu pri "Rde-ei opeki' se bova sestala. Seboj bom pripeljal "Kuštriua" iu "Mornarja \ Mogoče tudi Ti prideš? Seja bo izvanredno zanimiva. — Mogoče okoli desete ure. če ne bom šel kam drugam. — Seja se bo /a če I a že ob osmih. — Kdo bo hodil tako zgodaj tja. Ljudje bi me smatrali za lačnega provineijah a. ki ima vedno prazen želodec. — Toraj zvečer pri "Rdeči opeki." Ko je gost odšel, je planil Videnaut pokoneu. — Jutri moram vedeti, kje je Josipiua. Moram vedeti, pa nia-gari preobrnem celi Pariz! \ • m. Kljub obleganju in slabim razmeram je Dutetonova trgovina lepo napredovala. Ni bila sicer velika, toda v njej je dobil človek vse, karkoli je hotel. (Jospod Duteton je imel predpasnik in stre-gel gostom. Na pragu sta se pojavila dva gospoda in šla proti njemu. —- Ali ste vi gospod Duteton? ' — Da. — je odvrnil trgovec in snel čepico. — Jaz sem predsednik preiskovalne komisije za nove iznajdbe. — Tako. tako.' — je odvrnil Duteton in se razočaran zopet pokril. — Povedali so mi, da je neki Vaš sorodnik že marsikaj izumil. * * * . — Da. to je moj svak Procop. Oprostite gospoda, nekaj Vam bom povedal. Zdi se mi. da ni Procop popolnoma normalen. Po mojem mnenju je zrel za bla/nico. Jaz nisem učenjak, vendar s«i držim principa, da naj ostane čevljar pri svojem kopitu. Svaku ni mogoče ničesar dopovedati. (V si vbije kako stvar v glavo, ne od-jenja prej dokler se mu popolnoma ne ponesreči. — Motite se gospod — je rekel predsednik — smodnik, katerega ie iznašel gospod Procop, je nekaj imenitnega. To je iznajdba. ki ga ima para. Generalna preizkušnja se bo vršila prihodnje Porenta. Bavensdala, Wash, s 7ak«h Bomsak. Davis, W. Va. in okolica: John Brosieh. Thomas, W. Va. In okoiiea: Frank Kocijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John Stamp feL Milwaukee, Wis.: Joeip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh. Shobovcran Wis.* Anton Sto rich in Frank Sepicli. West Allia, Wis.: Frank Skok in Louis Lončarič. Bock Springs, Wyo.: A. Justb n VaL Stalich. Kemmerer, Wyo.: Josip Votol Izšla je lična knjiga t "VOJSKA NA BALKANU". Vsled vsestranske želje naročili smo več iztisov te knjige in je sedaj cenj. rojakem na razpolago. Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno s 255 slikami, tikajoče se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tudi večji slovenski zemljevid bal kanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti po ?5c, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York City. ® ® ® & NAJBOLJŠA ® © ® SLOVENSKO-ANGLESKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing: Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. fen ▼ platu Tezaa?$1.00. Kojaki v ČkrdasJ, 0. Mt *te? firwMd ft. Saksv, 1604 SL Oak Avt^ ILL PRIPOROČILO. Rojakom v Steelton, Pa., in okolici naznanjamo, da je o s Mr. M. PAPIC, 138 Frederick St., Steelton, Pa., naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnirio za naš list "Glas Naroda'' in izdavati pra voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo Upravništvo 'Glas Naroda'. BOJAKI NABOCAJTE SB Ni "GLAS NARODA7', NAJVBCJJ 4LOVBNWKI DNEVNIK J. DBtAVAH. intrika in Amerikand. Spisal BE V. J. M. TRUNK. Slovenic Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka: AMERIKA IN AMERIKANCL Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj lepih slik, med katerimi bo marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih, ali preteklih dni. Čudimo se le, da je povprašanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari de movinL Slovenic Publishing Co., ti Cortlandt St_ New York Citv r Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil Obsega 11 raznih zemljevidov. na^ZOtih straneh in vsaka stran je 10& pri 13£ palca velika. Cena eamo 25 centov. Manjši vojni atlas obwga'devet raznih zemljevidov na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo IS centov.! Vst^semljevidi so^narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tud£označen obsegfpovršine, katero!zavzemajoSposamezne države. Pošljite 25c. ali?pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo izažel j eni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street New York, N. Y. m CDpagoie generale fiaosalianilpe , Francoska parobrodnu družba.) Direktna trta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane .AlPBOVEMCK" H i > % *