Grmec Vojko. Gospod Pavlek (Konec) »Pavleka hočemo za predsednika!« Sever je vstal in na obrazu,mu je bilo videti, kolikšna radost ga je ob-šla. Ni se mogol vzdržati; veselo je spregovoril: »Torej na podlagi večine glasov, smatram Pavleka za izvoljenega predsednika.« Med ljudmi je nastal nemir. Zgo-dilo se je nekaj, kar nihče ni pri-čakoval, niti o tem slutil. V kotu pri pcči se je dvignil Kladivec, ki si je ves čas grizel ustnice in z za-držanim nizkim glasom začel: >Tovariši!« Vse je utihnilo; tudi muho bi lahko slišal, če bi jo hotei. »Zgodilo se je, kar smo nekateri pri-čakovali. V upravni odbor se hoče-jo zbpet vriniti ljudje, katerim ni uspelo, dokopati se do položajev in funkcij v ljudski oblasti. Tovariši, ali boate dopustili, da vas v uprav-nem odboru zastopajo ljudje, ki te-ga niso vredni? Ali boste dopustili, da še dalje nad vami gospodarijo ljudje, ki so v času protiljudskih re-žimov igrali vlogo zagovornikov ne-usmil jenega izkoriščanja človeka ? Ali mislite, da bodo kuiaki zastopali interese vas, viničarjev in malih kmetov? V upravni odbor predlagajr te poštene ljudi, ki jih najdete med viničarji in manjšimi kmeti, ki bodo pravilno tolmačili politiko novega zadružništva.« Sever in poslovodja Poljanec sta prebledela, Pavlek pa je skrival svo-jo glavo za hrbtom svojega soseda, da bi Kladivec ne opazil njegovega skoraj preplašenega obraza, Kladivec je poostril svoj glas in nadal jeval: •»če je stara Jugoslavija ščitila ta- ke ljudi, nasa ljudska oblast jih ne bo. V osvobodilni borbi smo doži- veli velike zgodovinske spremembe, ki so vsem, nekdaj ponižanim, za- ! gotovile vse pravice. Zato ne bomo j dopustili, da se izkoriščanja teh s i krvjo pridobljenih pravic poslužujejo 1 samo poedinci...« I Večina ljudi je odobravala besede učitelja Kladivca. V množici se je slišalo: »Da je vrsaj eden, ki nas zago-varja!« Kladivec je hotel nadaljevati, to-da Pavlek ga je prekinil: »Saj sem ram rekel, da ms ne | predlagate, ker sem predvideval to.« J Po teh besedah se je obrnil proti | Severu in odSel veoi. Za njim so od- šli nekateri, nato pa še vsi ostali. : Ostal je le Sever. Z razburjenim gla- som je vprašal Kladivca: »Kdo vas je poveril, da razbijete zbor ?« »Nikdo. To so mi narekovala le ' načela naše družbene stvarnosti«, je mirno odgovoril Kladivec. »Mislim, j da vam je sedaj popolnoma jasno, ; zakaj sem zagovarjal pravice pošte-! nih Ijudi.« ; Pri vratih sta s© prepirala učite- ljica Vaničeva in poslovodja Polja-i nec. Poljanec je spreminjjil barve. jo nekaj časa nemirno gl©dal, nato pa naglo odšel. »Zopat so doživeli poraz«, je Kla- divec smehljaje dejal Vaničcvi. J Prthodnjo nedeljo je bil pcncrtii občni zbor, toda brei PaTleka in nje- govih podrepnikov. Zadruga je do- { bila upravni odbor s poatenirni m ¦ zadružništvu predanimi ljudmi. ///, VBLIKA PRIJATELJA Parlekovi načrti so oBUli ¦euresni-6eni. Doiirel j« velik por«e, dotivel je močan udaree od ljudi, r k*terih je nekdaj gledal manjvredna bitja. Edino oporo so nu laiiko še nudili njegovi nekdanji prijatelji, ki jih je pcHmal iz prftdvojnih čaaov, velika večina ljudstva pa mu je abrnila hrbet Sredi vasi je stal kot gol člo-vek, brez zaupanja v samega sebe. Nekdaj tako pomembna osebnost je padla, edigrala je svojo umazano vlogo. Edini človek, ki bi ga morda raz-umel, bi bil župnik Starnik, njegov nekdanji veliki sovraiiuk. >Kako pri-dobiti tega človeka?« je ugibal Pa-vlek. »Morda se bora Se zbližala.« Pavlek je od tistega čaaa redno hodil k maži. Nekega popoldne j* pred svojo gostiluo srečal gospoda iupnika, ga rljudno posdravil, rau šel naproti in mu ponudil roko^ »Eako živite, gcspod župnik?« ga jt s prijaznim glaBom ogovoril Pa-vlek. >Ah, kttko, gocp^d P*Tlci, nek*k© &e gre«, mu je odvrail. *>Kakor vidim, ste nekoliko bolai. gospod ž-'pnik.«. »Da, 8lar stm *e, pm tudi srce ni nekaj ˇ redu<, se je tožil župnik. Nekaj čaaa sta tako raspra^ljaJa* mat© pa je župnik ponudil Pavlekn , roko, reko^: | >Uparn, da se bcva še kaj videla, saj sva skoraj soseda. Grem, ker me otroci čakajo v šoli, iniam verouk.« Če^ nekaj dni je Pavlekov etarejši sia Ivan voiil drva pri župniku, kar je vzbudilo veliko začudenje pri vaščcnih. Nekateri so dejali: >Nek-daj tako velilta sovražnika, daaes pa nerazdružljiva prijatelja.« j Pred vellko noijo je župnlk obis-kal Pavlekovo družino. Namen obia-ka je bil j&sen takrat, ko je Pavla-kov starejži sin Ivan stal med šo-larji pred cerkvijo in čakal z liat-kom aa — spored. Pavlftk se j« potolaiil, ker je r svo-jem nekdanjem sovražniku n*šel ve-likega prijatelja. Tudi gospod žup-aik se je drim.1 ničel kričanskega nauka: >Ljubi tudi sorražnika«. Edino Parlekovo eatoii*če je po-stal faronrš, kjer si oba skrita kot mibi pripoTerfujeta agodbice iz časor Se nerajsrušenesa ŠiTljenja »Telikih ljudi.« Sedita na rssvalinah njuncg* fcra-ljectva ter čakata tako nadaljnjega razreja ˇ petletki.