Požtnlna pav*allrmn« Leto It.v štev. 96 V Ljubljani, nedelja dne 24. aprila 1921 Posamezna štev. t K Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno •. 180 K mesečno....... 15 a za zased, ozemlje . 300 „ za inozemstvo . • 520 C zlaai za vsak mm višine stolpca (58 mm). 2 K a^hd0™*mi. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo: Miklošičev* cesta 8t 16/t Telefon St 72. Uprmvnlštvo: Sodna ulica St. R. Telefon it 88. Rsčonkr. pošt ček. urad* štev. 11342. Brezvestno gospodarstvo z zaupanim denarjem RAZKRITJA 0 POSLOVANJU NAROD N0S0C1JALNE BANKE. — HRANILNE VLOGE PORABLJENE ZA NSS. IN ZA PESKOVE ŠPEKULACIJE. Ljubljana, 23. aprila. Z*s nekaj tednov sem 3e po Ljubljani raznašajo govorice o velikih zlorabah pri takozvani Peskovi banki, kakor imenujejo ljudje c Jugoslovanski kreditni zavoda v Ljubljani. Pozornost je vzbudilo, ko je soc.-dem. Napreja obtožil Jugoslovanski kreditni zavod, da je stavil narodno - so-eijalni stranki na razpolago fond "5-lO.GOO kron za volitve. Izvedelo se jo nadalje, da je deželna' vlada z ozi-roa na nesolidnost tega zavoda dala č: igniti vse v Peskovi banki naložene javne novce ter jih prenesla v deželno %nko. Kmalu nato je trgovsko sodišče dalo izvesti pri zavodu oblastveno revizijo, katere rezultat se sicer ni objavil, ki pa je imela za posledico, da so mnogi vlagatelji pričeli dvigati vloge. Govori se nadalje, da je trgovska oblast uvedla postopanje proti gotovim nereelnim reklamskim trikom Jugoslov. kreditnega zavoda. Gospoi Pesek je objavil v svojem listu in v klerikalnem časopisju «svarilo>, v katerem zatrjuje, da so vse vznemirljive vesti izmišljene in grozi s tožbo proti obrekovalcem. Istočasno so se pojavile v «Jugoslaviji- in v cSlovenciu nove reklamne notice, ki so povzdigovale solidnost eJugoslov. kreditnega zavoda® in gospod Pesek je v Celju in Ptuju ustanavljal narodno - socijal-ne denarne, zavode, ki so očitno zamišljeni kot affliirani instituti. Mi smo zadnje dni dobili iz krogov čitateljev in interesentov mnogo vprašanj, kaj je z zadevo. Dokler nismo bili točno informirani, nismo hoteli o stvari pisati. Medtem smo se ndbrigali za točne informacije, na podlagi katerih ugotavljamo sledeče: -Jugoslovanski kreditni zavod je ustanovljen leta 1919. kot zadruga. Deleži so večinoma v rokah g. Antona Peska in njegovih sorodnikov. Načel-stvo, odnosno upravni svet banke tvorijo zopet g. Pesek, odnosno njegovi najožji prijatelji. Zavod ima v Murski Soboti in Dolnji Lendavi podružnice. Koncem leta 1920. je imela zadruga 6,925.322 K 20 vin. hranilnih vlog, in sicer predvsem begunskega denarja. Izkazanega dobička je imel zavod koncem leta 1920. 77.883 K 6G vin. Na podlagi raznih vznemirljivih vesti o stanju Jugoslovanskega kreditnega. zavoda, je koncem marca t. 1. trgovsko soclišče odredilo oblastveno revizijo zadruge. Rezultati te revizije so uničujoči. Jugoslovanski kreditni zavod služi kot privatna banka gospodu Pesku za njegove špekulacije in podjetja ter kot vzdrževalni zavod za narodno-bocijalno stranko. Njegovo poslovanje je skrajno nesolidno. Zaupane vloge so se porabile za posojila, ki so deloma brez zadostne Varščine, zavod se je bavil 6 posli, ki so čisto špekulativnega značaja in /anj kot za zadrugo absolutno nepri-pustni; banka šteje med svoje »efekte® zaloge čevljev, nežigosanih av-strijskib kron ter ima v kritje dovoljenih kreditov za mnoge stotisoče povsem brezvredne menice, deloma pa se celo vsako kritje pogreša. Komaj deseti del vseh od zavoda danih posojil je primerno zavarovan. Večino vseh kreditov so porabili člani odbora in nadzorstva Jugoslovanskega kreditnega zavoda za sebe Pašič o luki Baroš proti vsem zadružnim načelom in predpisom. Gospod Pesek si je kot načelnik zadruge izposodil 4 milijone 436.000 kron, njegovi prijatelji v odboru so dobili približno eden milijon, vsi ostali zadružniki (po zakonu mora vsak, ki hoče pri Jugoslovanskem kreditnem zavodu posojilo, postati njegov zadružnik) pa komaj 800.000 kron. Narodno - socijalni stranki je gospod Pesek dal pri zadnjih volitvah v konstituanto 380.000 kron, od vlagateljev mu zaupanega denarja na razpolago. Edino jamstvo za to posojilo tvori menica, podpisana od 15 narodno-soci jalnih funkcijonarjev, ki skupaj nimajo toliko vidnega premoženja, da bi brez težav plačevali obresti! Za sebe in svoje špekulacije je uporabljal gosp. Pesek Jugoslovanskemu kreditnemu zavodu zaupani denar, za katerega je kot načelnik v prvi vrsti odgovoren, na brezvesten način. Ža svojo tiskarno si je izposodil brez menic in zastavnih listin 2,133.703 K 59 vin. Za pokritje deficitov svojega lista «Jugoslavije» je porabil gosp. Pesek dosedaj .,(>92.185 K 28 vin. Kot varščina služijo dohodki lista le za prvih 100.000 kron. Vse drugo je brez jamstva. G. Pesek je sicer enkrat ponudil v zastavo svojo tiskarno, toda ta tiskarna je že zastavljena za drugi dolg. Za svoje špekulativno podjetje (pre-mogokop pri Ormožu, katerega lastnik je on sam, si je gosp. Pesek izposodil pod namišljenim imenom «Premogo-kopna družba v Ormožu» (ki ni član zadruge), 600.000 kron — brez jamstva in kritja. Žalostno - originalno je posojilo za popravo Peskove hiše v Wolfovi ulici. V to svrho si je gosp. Pesek dovolil neomejen kredit ter dosedaj izplačal 300.000 kron dolžniku, ki ga je krstil «Stanovanjska akcija za Jugoslovanski kreditni zavod». Tudi ta kredit je brez vsakega kritja. Lansko leto je gosp. Pesek, ki mu je zadruga postala premajhna, ustanavljal ^Jugoslovansko banko«, špekulacija se ni posrečila, toda stroški za «pripravljalna dela» so vpisani na hrbtu Jugoslovanskega kreditnega zavoda, v katerega knjigah niti ni navedeno, kdo je dolžnik! Mnogo etotisočev je Peskova tadruga-banka izdala posojil ne le brez pravega kritja, temveč celo brez sejnega sklepa načelstva. Da so bile vse te brezvestne manipulacije mogoče, je g. Pesek dal v načel-stvn sprejeti skUp, ki ga pooblašča, da sam z dvema odbornikoma daje kredite in angažira zavod s sklepi — za katere so vsi člani načelstva odgovorni! Tako je bilo mogoče, da je Jugoslovanski kreditni zavod postal res prava Peskcva in narodnosccijalna banka, ki je zaupani denar, v prvi vrsti begunjske prihranke, porabila za vzdrževanje privatnega podjetnika in njegovih političnih prijateljev! Kakor vemo, je sodišče že obveščeno o poraznem rezultatu pri Peskovem zavodu izvršene revizije. Videli bomo, kaj ukrene oblast v varstvo vlagateljev Jugoslovanskega kreditnega zavoda. Mi izjavljamo, da so zgoraj navedeni podatki avtentični in da prevzamemo za njih točnost in resničnost polno odgovornost. Beograd, 23. aprila. (Izv.) Danes dopoldne se je oglasila pri ministrskem predsedniku deputacija demokratskega kluba, v kateri so bili poslanci Wilder, dr. Žerjav, dr. Angjelinovič in Kukič. Razložili so mu: kako se postopa z našim narodom v Trstu, Istri in na Goriškem ter mu sporočili vznemirljive vesti, ki prihajajo iz tega ozemlja. Glede volitev ""sa Reki so izjavili, da jih Jugoslavija ne more nikdar priznati, ker se vrže pod terorjem in ker se izgnani begunci niso mogli vrniti. Deputacija je zahtevala točno izjavo naše vlade odnosno zunanjega ministrstva glede vesti, lansira-nih z italijanske strani, po katerih bi se naj začela nekakšna pogajanja o baroš-ki luki. Ministrski predsednik, jo izjavil, naj sc mu o vseh dogodkih, ki bi oškodovali Jugoslovane, takoj uradno poroča, in sicer točno ter z dokazi, ter je izjavil, da ni govora o nikaksnih novih pogajanjih glede luke Baroš, ki pripada po rapallski pogodbi Jugoslaviji. Velik Trumbicev govor Beograd, 23. aprila. (Izv.) Današnja se- Demokrati! Napredni voiiici! Danes ob 10 uri dopoldne se vrši v veiiki dvorani Narodnega doma javni volilni shod JDS govorijo dr. Ravnihar. dr. Trilller, Franchetti in Zupan. GRŠKA ZMAGA. v-*ue, 23. aprila. Kakor poročajo h Stiinie, je trajala bitka pri Tulubannru tn dni. Končala »e je z grtko zmago. iJit!>e se je udeležilo šest turških divizij iu trije samostojni polku Grške čete so napadle turške pod poveljstvom Izzet pirše od straai ter jih premagale, dasi j i>i!o Turkov petkrat več kakor Grkov. INCIDENTI V ZADRU. Pnlj, 23. aprila, (izv.) Predvčeraj je 6fI tn o*JpIul torpedni lovec eRiboty» v smeri proti Z^dra. To je povzročilo, ua so so po mestu razširili glasovi, da jo prišlo v Zadrn do težkih Bpopadov med pristaši Krekicbevc in D' Annun-sdjeve kandidature. Bilo je jot tej priložnosti fcaje več mrtvih. Potrjena vest Se ni. BOLJŠEVTKI PRIPRAVLJAJO NOVO OFENZIVO. Kodanj, 22. aprila. Kakor poročajo iz Helsingforsa, so se vojaške in civilne vodilne osebnosti sovjetske vlade sestale h konferenci v Moskvi. Na tej konferenci so razpravljali o možnosti pomladanske ofenzive. Za to ofenzivo so bile določene 4., 5.. 9., 10. in 11. ar-mija ter čete, ki imajo svoje gamizije na vzhodu. UKINJENJE MONOPOLA NA SOL. Beograd, 23. aprila. (Izv.) Danes se je vršila v finančnem ministrstvu konferenca, katere so se udeležili finančni minister, generalni direktorji rudnikov, zastopnik monopolske uprave, trgovinski minister in več oddelnih šefov. Sklenjeno je bilo, da se ne uvede državni monopol na sol ln da se stari srbski monopol na sol ukine. ja konstituante je pričela ob 9.15 dopoldne iu se jo nadaljevala generalna debata o ustavi. Predsednik dr. Ribar je takoj po otvoritvi ugetovil, da so komunistični poslanci po zadnji seji skupščine rabili neparlamentame izraze napram konstituanti in predsedstvu in da so se njihovim vzklikom • pridružili tudi na galeriji navzoči komunisti. Ker mu je dr. Sime Markovič padal v besedo, mu je podal zapisniški ukor. Predsednik zemljoradničkega kluba Lazič je zahteval, naj se novinarju Komadiniču zopet dovoli vstop v dvorano. Predsednik dr. Ribar je odgovoril, da KomadiniČa sploh ne pozna. Dolžnost vsakega novinarja ki ima legitimacijo je, da pride v pred-sedništvo, da ga predsednik pozna. Ostane pri svojem sklepu. FAŠISTOVSKI TEROR V NEOSVOBO-JENI DOMOVINI. Nato je ministrski predsednik Pašič odgovoril na interpelacijo poslanca Brandnerja glede nasilja fašistov nad našim narodom v anektiranem ozemlju. Dogodki so mu znani iz novin, dočim službenega obvestila še ni dobil, čim pride to poročilo, bo prijateljskim potom naprosil italijansko vlado, naj prepreči preganjanje našega naroda v dotičnih krajih. AFERA KARLA HABSBURGA. Na interpelacijo Joče JovanoviSa glede povratka razkralja Karla na Madžarsko je Pašič odgovoril: Dne 27. marca je prišel kralj Karel v Sombatelj in še istega dne odpotoval v Pešto, kjer se je razgovarjal z madžarsko vlado in državnim upravnikom Horthyjem. Angleški zastopnik je kot doycn še istega dne opozoril madžarsko vlado na sklep am-basadorske konference v Parizu, da se Habsburžanom ne sme dovoliti povratka na prestol. Francoski in italijanski poslanik sta. osebno intervenirala, istotako tudi zastopniki naše države, Češkoslovaške in Rumunije. Naša vlada je bila v tesni zvezi z Italijo, Češko in Ru-munijo in je obenem pripravila korake, ki so jih zahtevale prilike. Rezultat enotne akcije je bil Karlov odhod iz Madžarske. Poslanec Riste Gjokič je vprašal ministra za prosveta ali se bodo ustanovili analfabetski tečaji za občinske načelnike v Bosni in Hercegovini. Minister Pribičevič je odgovoril, da spada to vprašanje bolj v kak humoristični list, kakor pa v parlament. GOVOR BIVŠEGA ZUNANJEGA MINI-STRA TRUMBIČA. Zbornica je nato prešla na dnevni red in je govoril bivši zunanji minister dr. Trumbič, ki je uvodoma izjavil, naj se mu ne zameri, ako izrazi mnenje, da je ustava prišla premalo pripravljena. V dveh letih po prevratu se je delalo malo. Ravno tako tudi pred volitvami. Vse stranke so prišle v konstituanto le s splošnimi pogledi, šc sedaj ne vemo. kaj je delal ustavni odbor, akoprav se predsednik trudi, da bi bilo poročilo kmalu dotiskano. (Medklici: Vsak poslanec je imel priliko prisostvovati sejam ustavnega odbora). Dr. Trumbič: To ni dovolj. V Srbiji se je vršila dolgotrajna borba za ustavo. Odkar je prišla trn vlado sedanja slavna osvoboditeljska dinastija, je boj prenehal. Sedaj pa je naša naloga, da ustvarimo definitivno ustavo. Šele potem bomo zamogli reševati druga važna vprašanja. Pričakovalo se je, da bo ustava z navdušenjem sprejeta, a te nade se niso izpolnile. Atmosfera je težka in ne stori se nič, da bi se ublažila. Novi poverjeniki v Ljubljani Poleg zunanje-političnih težkih prilik in notranje razdrapanosti moramo gledati, da odstranimo vsaj one ovire, ki jih lahko odstranimo. Ne da se tajiti, da plemenski spor obstoja. Med Hrvati in Srbi sicer ni razlike, obstojajo pa diference med posamezniki in generacijami in te je treba izravnati. Vprašanje Slovencev tu ne prihaja v poštev. Diference so največje na Hrvatskem in izvolitev 49 poslancev, ki nočejo v konstituanto, sa najboljši dokaz, da je. to vprašanje jako važno. Parlamentarna anketa, ki je ustanovljena v svrho preiskave o vzrokih hrvatskih nemirov, še dosedaj ni izdala poročila. In sedaj se pred sodiščem rešuje ta socialni problem, ki se kazenskim potom sploh ne da rešiti. (Odobri vanje na desni). Radičeva stranka se je s tem, da je kandidirala, postavila na legalno stališče. (Medklici: Oni so smatrali volitve samo za plebiscit" za svojo republiko). Izvolitev Radičevik 49 poslancev je zaradi tega polnomočns. Prva odgovornost pade vsekakor na Radiča samega. Njegova stranka se jc pregrešila nad narodom, ki ga zastopa, ker nosijo poslanci poverilnice v žepu kot privatno lastnino. Odgovorni pa so tudi merodaj-ni faktorji, ki bi morali skrbeti za to, .da postopanje Radieevih poslancev na ostane brez kazni, ker so zavrgli svojo poslansko dolžnost. (Klerikalec Barič: Treba bi bilo torej morda nove obznane). Konstituanta bi morala njihove mandate uničiti. Važno je tudi vprašanje, kaj je t narodom. Na Hrvatskem vlada nedvomno nezadovoljstvo. Morda je to posledica demagogije, nikakor pa demagogija ne more biti glavni razlog. (Klici: Tudi pri nas Srbih jo nezadovoljstvo. Mi imamo komuniste, vi pa Radičevce. A mi molčimo, zato ker smo Srbi). Razlogi nezadovoljstva leže v psihozi. Vsa- , _ ka pogreška uprave v Beogradu se tol-! Iret' apnla.jlzv.) \ četrtek po-mači kot nenaklonjenost Srbije napram in0C1 okoIu PoInocl je pnhrumol pred Hrvatski. Treba je torej gledati, da se ! P™store ^karne cEdinost, odaelek ne delajo vsaj korupne pogreške. Govo-1 listov. Štel je okolu sto ljudi. Bi , nik se pri tej priliki spominja članka 180 jsi dobro oboroženi m so začeli i pred tiskarno vpiti m žvižgati. Klicali so: <2 Dol i s ščavi! Smrt ščavom! Živela Italija!^ Hoteli so tudi napa>ti tiskarno, kar jim je pa izpodletelo. Radi shoda, ki so ga imeli fašisti bli- Bfcugrad, 23. aprila. (Izv.) Jutri se vrs! seja ministrskega sveta, ki bo sklepala o dopolnitvi deželne vlade za Slovenijo. SKS. jc prezentirala sledeče kandidate: za podpredsednika g. Sancina, tajnika SKS. v Celju, za poverjeništvo za javna dela agronoma Jamnika v Ljubljani za poverjeništvo za kmetijstvo pa bivšega poslanca Franca Demšarja. Trgovinska pogajanja Beograd, 23. aprila. (Izv.) Danes je bila druga seja jugoslovanskih in italijanskih delegatov. Po dveurni debati se je pokazalo, da želita obe delegaciji, da se napravijo skupni koraki za. ohranitev orijentekspresa preko Italije in Jugoslavije in za odstranitev malenkostnih ši-kau na mejah, glede pogodbe same pa ja bilo mnenje Jugoslovanov, da je trobni nekaj časa, da sc preštudirajo podrobnosti. Vsled tega sc bodo jutri sestali strokovnjaki glede železnic m glede odstranitve ostalih prometnih ovir. Beograd, 23. aprila. (Izv.) Dane;- ob 4. uri popoldne se je vršila zopet, skupna seja jugoslovanskih in italijanskih zastopnikov. Stališče na.se delegacijo jled«* trgovske pogodbe je, da se ne more sprejeti italijanski predlog glede pomorskega obrežnegi prometa in ribolova na »-tečni obali Jadrana, izključeno je, da bi se takšne ugodnosti in koncesije, kakor jih žele Italijani, dovolile katerikoli državi. Ravnotako se ni mogel sprejeti predlog glede prostega kretanja italliso ske trgovine v naši državi. Zopet napad na Edinost dr. Rojca v cNovi Evropi Po kratkem odmoru je posl. Trumbič nadaljeval svoj govor in naglasai,vda je bila Hrvatska vedno važen faktor v zgodovini ujedinjenja ua^ga naroda. V devetih stoletjih je bila dve stoletji samostojna. Toda tudi pozneje je čuvala dr-žavno-upravno individualnost. Zato je treba tudi sedaj račuati s Hrvatsko kot z važnim faktorjem. (Klici: Zakaj s Hrvatsko in ne s Hrvati?). Hrvatska se je prostovoljno pridružila ujedinjenju in je prenehala biti odvojen faktor, kakor tudi Črna. gora. V našem narodu je tako malo takih razlik, da smo morda najho-mogeniji narod v EvropL Govornik je razpravljal nato o krfski deklaraciji, ki se je pozneje nazvala pakt. Dokazoval je, kako je prišlo do nje. Krf-ska deklaracija jc bila historična manifestacija našega naroda. Sledila je ženevska deklaracija, ki je bila manifestacija zajedniške države, nato pa pakt od 1. decembra- ki ni bil več samo manifestacija. ampak konstituiveu akt našo države. Ob pol 13. uri je govornik prosil predsednika, da bi smel nadaljevati svoj govor na prihodnji seji. Predsednik dr. Ribar je zaradi tega sejo zaključil in odredil prihodnjo sejo za ponedeljek dopoldne. Beograd, 23. aprila. (Izv.) Danes popoldne se je vršila konferenca šefov strank odnosno parlamentarnih klubov. Sklenili so, da se v sredo konča čitanje ustave in se nadaljuje 9. maja. glasovanje pa se vrši 12. maja. Beograd, 23. aprila. (Izv.) Tu se mudi deputacija ljubljanskega gledališča (gg. Župančič in Juvančič). Oglasila sta se pri nekaterih poslancih in bila sprejeta na krajši informativen razgovor pri ministru prosvete. Beograd, 23. aprila. (Izv.) Minister za javna dela Joca Jovanovie je izjavil, da je za gradbo ceste Cmurek - Sv. Ilija določena vsota 2,500.000 kron in da se prične z gradbo ceste v najkrajšem času. Beograd, 23. aprila. (Izv.) Minister po-ljeprivrede Pucelj je imenoval inž. Hu-gona Turka za veterinarskega inšpektorja pri poverjeništvu m kmetijstvo ? Ljubljani. zu tiskarne, je bila straža v veži poslopja močno ojačena s karabinjerji in vojaki. Ti so proti fašistom odločno nastopili. Ko so fašisti uvideli, da je njihov napad ostal le brezuspešen poskus. so 'Kisli prepevajoč pesem: eja. eja. alala! Italijanske volitve Trst, 23. aprila. (Izv.) Nacijonalističrf blok je objavil svoje kandidate. Vsi štirje kandidati so fašisti, in sicer: BaneHi, Giunta. Menesini, in Silvieh. Rim, 23. aprila. (Izv.) Volilno gibanje v Italiji je postalo zadnje dni izredno živahno. Vse stranke, v prvi vrsti blok nacijonalistov, so na intenzivnem delu, da izidejo iz volilne borbe čini močnejše. Rim, 23. aprila. (Izv.) Z ozirom ua volilni položaj, ki n& obeta socialistični stranki posebnih uspehov, sklicuje centralno vodstvo socijaiistične stranke na dan 5. maja veliko strankino skupščino, ki bo zavzela definitivno stališče napram tekočim dogodkom. Obenem s pozivom na skupščino opozarja stranka krajevne odbore, ra> kljub vsemu vlože kandidatske list" do predpisanega roka. Rim, 23. aprila. (Izv.) Vest o sklicanju velike skupščine socijalističnt: stranke je zbudila v vseh političnih krogih veliko presenečenje. Z gotovostjo se lahko računa, da bo na skupščini sprejet sklep, da se socijalističn* stranka vsled nasilja fašistov volitev vzdrži. VOLITVE NA REKI, Bakar, 23. aprila. (Izv.) Jutri, v ne* deljo 24. aprila se vrše volitve * redno ustavotvorno skuDŠSno. Banko-kradi... Volilni boj za občinske volitve . Ljubljani zavzema čimdalje bolj in-teresantno obliko. Pri deželnem predsedniku dr. Baltiču se je zglasi-Ja deputacija. obstoječa iz zastopnikov klerikalne, komunistične in na-rodnosocijalne stranke. Tudi ponašanje socijalnih demokratov ne pripušča nobenega dvoma več, da se kuje za torkove volitve in za bodoči nastop v občinskem svetu koalicija vseh štirih strank, ki naj strmoglavijo narodno-napredno občinsko zastopstvo. Ako menijo narodni so cialci, da je za napredek Ljubljane najboljše sklepati s klerikalci zveze, je to sicer njihova stvar, kakor je tudi alijansa socialistov, komunistov pred vsem interno vprašanje teh dveh strank Ljubljanski meščan, ki je politično najzrelejši volilec v Sto veniji naj odloči svojo usodo sam, potem naj se pa nikar ne pritožuje, ako boJo v bodoče v občinskem svetu ljubljanskem komandirali komunisti, ljudje Štefetovega in ljudje Pe skevega kalibra. Značilno za volilni boj je tudi, da so klerikalci, narodni sociialci in komunisti dogovorili enotno volilno taktiko proti JDS. Kot glavno volilno geslo proti demokratom so si izbrale te stranke sistematično jn pavšalno očitanje bankokratstva. Njim se pridružuje soc. dem. glasilo. Mi smo se ves čas volilnega boja sploh vzdrževali ostrejše pisave. Tudi smo bili mnenja, da ni v korist narodnega gospodarstva- ako se zanaša politični boj na gospodarsko polje. Zato smo poDo'n^a ignorirali težke gospodarske očitke, ki jih je «Naprej» prinašal proti narodnim socijalcem. Volilni boj opozicijonalnih strank oa se je zadnja dva dni razvil v take oblike, da je nam nemogoče še naprej mirno služiti za nakovalo gospodov opozicijonalcev. Dolžni smo časti svoje stranke, ugledu naših vo-lilcev. da iznesemo v silobranu in v samoobrambo nekaj dejstev, ki morajo mahoma razčistiti po brezvestnih hujskačih ustvarjeno politično situacijo. Za pametnega človeka bankokrat-stvo z mestnim občinskim svetom nima veliko zvezo. Celo to ni bilo na škodo, če ne na korist mestni občini ljubljanski, da je bil dosedanji župan dr. Ivan Tavčar predsednik Kreditne banke. Radi bi pa poznali junaka, ki bi se drznil dosedanjemu županu, ali pa občinskemu svetu očitati tudi le senco gospodarskega nepoštenja, bankokratskega ali pa nebankokrat-skega. Poštenost demokratskega občinskega zastopstva je izven vsakega dvoma tako vzvišena in po štiridesetih letih vladanja na magistratu tako utrjena, da je ni v stanu premakniti noben komunist, noben klerikalec in noben narodni socijalisti Ni pa izključeno, da računa opozicija na gospodarsko eksploatacijo mestne občine ljubljanske. Za tako domnevo bi nam moglo služiti v dokaz dosr 'anje zadržanje teh strank na gospodarskem polju. Klerikalci vpijejo sedaj že na usta dr. Korošca kako socijalna je njihova stranka, kaka sovražnica velekapitala je. Ustanovili pa so Gospodarsko banko, ki kot velebanka nadkriljuje v brezvestni špekulaciji vse »nckatoliške« zavode. Dokler so bili klerikalci na vladi, so po tej banki krepko izkoriščali nr'":čni položaj v gospodarske namene svoje stranke. Sedaj bi očividno radi ts(r delali pri mesini občini. — Socijalisti snujejo Zadružno banko, še ponrej so v svojih gospodarskih organizacijah intenzivno «de!ovali». Volitve v konstituanto demokratom niti delavstvo več ne zaupa. V parlamentu tvori njihova stranka le majhno brezpomembno frakcijo. O komunistih ne bomo izgubljali veliko besedi. Njim ljubljanski meščan še lastnega stanovanja ne bi mogel zaupati, kaj da bi jim zaupal še mestno upravo. Kot kuriozum navajamo. da očita demokratom ban- kokratstvo tudi SKS, katero je baS s tega stališča prav dobro okrcal vodja zemljoradnikov Avramovič. Naravnost smelo čelo, prav predrzno čelo pa ima narodno-socialna stranka. Na drugem mestu prinašamo poročilo o dogodkih pri narodno-socialni banki, Peskovem «Kreditnem zavodu». Tako koruptne, cinične zlo-upotrebe zadružništva za lastni žep, ne pozna zgodovina slovenskega zadružništva. Konkurz Glavne posojilnice, ki je bil najžalostnejši pojav na našem zadružnem polju, je še lep napram Peskovem zavodu. Glavna posojilnica je zabredla v konkurz, ker je nesrečno špekulirala. Zločinskega izkoriščanja vlog in vlagateljev niti sodna obravnava ni mogla v posebno veliki meri dognati. Peskov Kreditni zavod je banka, katere upravni ?vet tvori Pesek in njegova »žlahta®. Kreditni zavod je organiziran v obliki zadruge, toda ta zadruga služi skoraj izključno gospodu Pesku, da z P'" šr^ ^Iira na račun vlagateljev. Ze samo dejstvo, da je iraei Kreditni zavod koncem 1920. vlog 6 milijonov 925.322 kron 30 vin., od katerih si je sam ^osood Pesek izposodil za sebe, odnosno svoja razna "^djetja 4 milijone 456.104 krone 23 vin., govori dovolj. Še bolj jasen postane položai, ako se vidi v kake špekulacije je Pesek porabljal denar. Z ozirom na to, da je Pesek od NSS predistiniran za župana ali podžu-pansko mesto v Ljubljani, je jasno, da je on steber narodno-socialne ideje in stranke. Primorani smo bili iznesti Peskovo korupcijo, ker se z njo razkriva v bengalični luči vsa solidnost tkzv. narodnega socijaliz-ma na Slovenskem. Potrebno je to oilo tudi zaradi tega, ker je morda še čas, da se rešijo vsi oni, ki bi lahko pozneje postali žrtve Peskove brezvestnosti. Molčali, bi o stvari tudi v škodo lastne stranke, ako bi bila opravičena nada, da sc da Pesku pomagati in njegov Kreditni zavod sanirati. Danes pa je žalibog položaj tak, da je edinole radikalna operacija na mestu. Peskova zadruga je rak-rana na našem zadružništvu. Tudi pri raku zaleže samo v začetnem stadiju bolezni operacija, pozneje je vse prepozno in vse izgubljeno. Zal nam je, da pišemo o tej stvari bas pred volitvami. Hoteli smo zadevo razčistiti šele po volitvah. Toda gospod Pesek nas je dan na dan izzival in se postavljal s svojo «Jugoslavijo» v pozo ve!epoštenjaka, ki z visokega moraličnega stolca sodi — druge. Njegovi kandidati so dan za dnevom ponavljali svoja obrekovanja proti demokratom, govorili o korupciji in o fondili — v zavesti, da je baš njihova stranka vzela skoraj pol milijona begunskega denarja iz Peskove banke, proti mcnici, na kateri je podpisanih 15 ljudi brez imetja! Z njimi udarjajo v zboru voditelji in listi ostalih opozicijalnih strank, ki sicer obdajaio vsak svojo banko kakor trden zid, ki imajo za nositolje list Ogrine in ki se gnetejo oko!/ Oblačilnic in Nakupovalnih zadrug ter trkajo na prsi: «G!ejte nas, poštenjake!» Demokrati smo meščanska stran- branlt! zdravo gospodarsko organi-J solidnost našega gospodarskega iu .Offitft n^ldj! rn,n M ' ----- .1 :__• ____ ___■ zacijo našega naroda. Daleč smo pa od tiste demagoške brezvestnosti, kateri je obstoj močnib gospodarskih in denainih zavodov — korupcija in bankokratstvo. Ne samo v interesu svoje časti, temveč tudi da čuvamo političnega življenja smo primorani, da razkrinkamo ljudi, ki pod krinko narodnega socijalizma izkoriščajo ljudsko nepoučeno^t in varajo naivno javnost Prepovedano slovensko bogoslužje v Trstu Tržaški škof Bartolomassi, katerega je še pred par dnevi vzel v zaščito ljubljanski »Slovenec«, ga zagovarjal in predstavljal kot prijatelja slovenskih duhovnikov, je prepovedal v cerkvi starca sv Antona v Trstu slovensko službo božjo, slovensko pridigo in petje, ki se je vršilo že dolgo desetletij v ti cerkvi. Tržaški italijanski župniki so imeli v škofiji zadnje dni dolga posvetovanja in posledica teh konferenc je bila prepoved škofijskega ordinarijata. Kot vzrok tega nasilja navaja ordi-narijat, da so se tržaški Italijani, ki so hodili v to cerkev pritoževali proti slovenskemu bogoslužju. Slovenski duhovnik, bivši kaplan pri Sv. Antonu v Trstu, ki piše v «Edinosti» o ti prepovedi, izjavlja, da je ta utemeljitev čisto navadna laž, ker odkar se je vršlo v ti cerkvi slovensko bogoslužje, se še nikdar nihče ni pritožil, akoravno je bila vedno cerkev polna vernikov, med katerimi je bilo mnogo Nemcev in Italijanov, ki jim je slovensko petje ugajalo. Prepoved slovenskega bogoslužja v cerkvi Sv. Antona je akt nasilja, ki ga je izvršil v svojem fašistov-skern sovraštvu do Slovencev tržaški ordinrriiat s šk<~r -i ESartolomas-sijem na čelu. Ta prepoved je dokaz, da steii, kot smo že neštetokrat poudarjali katoliška cerkvena uprava v neodrešeni domovini pod komando Fascia! Tržaški škof ni zganil prsta, ko so fašisti nreganjali hrvatskega župnika iz Lov-nne. ko so s silo odvedli župnike iz Filinana, Zrninja, Vodnja-na Sv. Nedelje in Kanfanara. trža- ški škof Bartolomassi se ni zganil, ko so fašisti tako podlo napadali njegovega sobrata goriškega škofa Se-deja. "vedal pa je takoj slovensko bogoslužje, ko se mu je pritožil fascio proti slovenskemu bogoslužju v Trstu! Tega škofa zagovarja glasilo SLS. Tega škofa brani «Slovenec», kateremu pošteni jugoslovanski duhovniki v neodrešeni domovini izrekajo v odprtem p'<—' svoje nezaupanje! Samo sreča je, da naš narod v neodrešeni domovini nima duhovnikov Lampetove, Jegličeve in Koroščeve šole, da je tamošniemu zavednemu duhovništvu narod nad vse! In le tak pošten in pravičen slovenski dr^—^ik je mogel napisati v »Edi^sti* na naslov tržaškega škofa sledeče stavke: «Je li Vaše ravnanje po n""-di!ih Jezusovih, ki je za^ovedal učiti vse narode? Ste li Vi sploh še katoliški duhovniki, ako se zaradi vere bojite morda napadov kakih neodgovornih mladih prenape-težev? Le izganjajte naš jezik in naše verno ljudstvo iz vaših cerkva; mi jugoslovenski duhovniki bomo že znali voditi naše dobro ljudstvo tako, da bo lakko častilo Boga v svojem lepodonečem jeziku. Gospodom na ordinariatu pa naj bo ta klic v dno srca u'"a1ie"e"T duhovnika resen in svarilen opomin, nai se ne igrajo z ognjem! Le naj molčijo in svetohlin-sko zaiii--'- oči. ko se izganjajo in pretepajo s!ovenc1' di^ovniki in redovniki, ko se nnš jezik ip našo ljudstvo izganjata iz cerkve! Nekega dne se bo**.) predramili, a tedaj bo orekasno. Kedor seje veter, žanje vihar! — Politične beležke 4- Volilni shodi JDS v kolizejskem okraju, ki so Pe vršili pretekli teden _________ __ pri Strgelcu in pri Novem mestu na š0i;tjamost, češ motite delavske shode, ! krati so ugovarjali, češ. da morajo govoriti njihovi kandidati in da naj so komunisti oglasijo »v debati*. Nastal jc silen hrun. SocijaldemoVrati so očitali komunistom, da kršijo delavsko v enotno fronto proti meščanstvu, ni nič po.nagalo. Takoj za Kocmurjem ______________ _________________so zahtevali komunisti besedo za svo- so v ostalem pokazale, da socijalnim ka. Nikdar nismo tajili, 'da hoČPtuojega govornika Fabisnčiča. Soc. demo- Gosposvetski cesti ter pri »Fortuni« na Vodovodni cesti, so bili zelo dobro obiskani. Govorili so dr. Ravnikar, prof. Breznik, žel. rev. Dežman, ravn. Jug, nadučitelj Judenič, dr. Fettich in drugi. -f Demokratski shodi pri »Mraku*. Narodnosocijalistična »Jugoslavija« je videla na tem shodu samo 12 navzočih. Ugotavljamo, da' je bila zborovala dvorana nabito polna, predsoba popolnoma zasedena, mnogo občinstva pa ie odhajalo, ker ni našlo več prostora. Radi pa verjamemo, da poročevalec Peskovega lista ravno tako slabo šteje na naših shodih naše pristaše kot šteje slabo g. Pesek številke v svojih bankarskih poslih. -f Volilni shod socijalnih demokratov, ki se je vršil sinoči v Mestnem domu; je bil jako buren. Dvorano so zasedli po večini komunisti. Nositelj soc. dem. list« Kocmur je skušal rediti. situacijo na ta način, da je delal bolj- j ševikom globoke poklone in rotil «so-, da se naj strnejo meščanske pa puščate pri miru. Komunisti so izjavljali, da bodo jutri v nedeljo obiskali tudi narod, socijaliste in klerikalce, ki se hvalijo, da so pro-letarei in da bodo tudi demokratom povedali svoje mnenje. V tem prepiru je komunist Fabijančič stopil na oder in si izsilil besedo. V svojem govoru je razvil črno-rdečo zastavo boljševizma in dokazoval, da bo Ljubljana srečna Ic tedaj, kadar bo v takih r--kah kakor Petrograd ali Moskva. Hudo si je privoščil socijalne demokrat* kot najbolj koruptno stranko, ki je izdala v konstituanti in v cclem svojem delu glavna svo.ia načela. Očital je socijalnim demokratom Antona Kristana, smešil njihovo republikan-stvo in jih proglasil za izdajalce. Spravil se je tudi na druge stranke. Ko je Fabjančič končal je pozval svoje pristaše, da ž njim odidejo, češ smo žf opravili V dvorani je ostalo le še malo ljudi, pred katerimi se je potem g. Kocmur otepal komunističnih Očitkov, zlasti glede dela v konstituanti cijaliste vseh struj*.'češ mi socijalni demokrati smo le mala frakcija 11 poslancev, komunistov pa je 58 in tudi niso dosegli republike. Shod se je mirno končal. -f- Občni zbor JDS na Vrhnild se vrši v nedeljo dne 24. aprila ob treh popoldne v prostorih gostilne »Man-tua >. Spored običajen. Na zboru poroča dr. Albert Kramer. + Prijave volilnih shodov. Policijsko ravnateljstvo nas obvešča: Volilne shode za občinske volitve je treba v zmislu naredbe osrednje vlade z dne 20. aprila 19f9.. Uradni list št. 98, naznaniti. Izjema, objavljena v Uradnem listu z dne 12. oktobra 1920., št. 117/368. je veljala samo za volitve v ustavotvorno skupščino. 4 Izjava članov cDroštva državr.ij uslužbencev«. Naprošeni smo, da popravimo včerajšnjo izjavo v toliko, du predsednik društva ni g. Anton Zor k o, temveč g. Karol Zorko, sluga pri gradbenem ravnateljstvu. Več protestov, ki smo jih prejeli od posameznih skupin drZavnih uslužbencev proti zlorabi predsedniškega mesta s strani g. Zorka, smo morali zaradi nedostatka prostora odložiti. -f- Vera in cerkev. Pod tem naslovom je dne 21. t. m. dunajska »Arbei-ter-Zeitung* napisala v uvodniku par stavkov, ki imajo veljavo tudi za iašo razmere. »Vsakokrat, ko se bližajo volitve. se izpremenijo nešteviln? cerk-veue prižnice v govorniške tribune za klerikalno stranko. Verniki, ki so prišli \ cerkev, da H služili za svoje nebeške koristi, čujejo in vidijo tam na.i-raznovrstnejša sredstva volilne demagogije, s katero jih potiska gospoca v .=vojo materielno politiko. Ta način Špekulacije žanje posebno pri ženskah in pri ljudstvu na deželi velike -.ispc-he. Klcrikalci se ob takih prilikah spravljajo nad svoje nasprotnike z brezobzirnimi sredstvi, slikajo jih fc.ct ljudi brez idealov, kot materialiste, ki se vdajajo samo čutnim užitkom in mislijo le na požrešnost, pijančevanje in prešuštvo. Pri tem pa gromovniki pozabljajo, da je vera nekaj čisto drugega nego cerkev, da pojm vere s pojmom cerkve ni istoveten. — V Neif.-ški Avstriji je torej do pike tako kakor pri nas, izvremši slučaj, da čita jo klerikalci vsakemu napredno mislečemu človeku še bankokratstvo. Kes, skrajen čas je že bil, da se naši klcrikalci ukrotijo s kancelparagrafom! -f Rimska konferenca. Iz Rima po« ročajo dne 22.t.m.: V krogih udeležencev konference nasledstvenih držav se govori, da bo posebni odsek ta teden končal redakcijo načrta splošne konvencije. Drugi teden bo najbrže plenarna seja konference. Člani odposlanstev nasledstvenih držav so zelo rezervirani v svojih izvajanjih. vendar pa so prepričani o veliki važnosti raznih problemov za splošnost in potrebo dogovora med državami, ki so izšle iz prejšnje av-stro-ogrske monarhije. -f Zveza narodov in vprašanje reparacij. Eksekutivni komite zvezo narodov je na koncu posvetovanja o reparacijskem vprašanju sprejel nastopno resolucijo: Komite vztraja pri svojem stališču, ki ga je izrazil tucli angleški ministrski predsednik dne 7. marca, da bi bilo bolje, da se vprašanje reparacij po Nemčiji reši z dogovorom kikor pa z akcij®, ki hoče silo doseči izvedbo zavezniških zahtev. Komite gleda z nezadovoljstvom možnost nadaljne vojaške akcije nr. ruhrskem ozemlju in zahteva, naj reši vprašanje, koliko mora Nemčija plačati, razsodišče v zmislu predlogov, naj določi mednarodno razsodišče celokupno vsoto nemške vojne odškodnine. To mednarodno razsodišče Di imenovala zveza narodov in bi bili v njem tudi gospodarski izvedenci. Četrti kongres vseh strokovnih organizacij v Rusiji se bo vršil dno 4. maja t. I. v Moskvi. Hugb Conway: 40 Iz feme v luč Roman. Če bi postala radovedna, naj ci ji povedali, da jo je neki bližnji sorodnik, ki je potoval po tujini, izročil Priscili v varstvo, kjer je imela ostati toliko časa, dokler se ne povrne. Vendar ji ne bi smeii omenjati o njenem pravem razmerju kot moja žena, razen če bi se ji vrnil spomin na poslednje mcsece. Zdaj sem celo v resnici dvomil, ali je ona moja postavna žena — ali ne bi ona, če bi hotela, utegnila razveljaviti poroke, češ, da ni bila pri pravi pameti, ko se je izvršila. Ko pa bi se povrnil š vojega potovanja — ako bi bilo vse prav in v redu, kakor se mbil preor?"--, da mora biti, bi pa bilo treba pričeti vse zopet prav od početka. Prepričal sem se, da Pavlina ni z nobeno besedo omenila strašnega dejanja, ki ga je bila priča pred tremi leti, odkar jo je popustil amrzlica. Bal sem se, da nc bi potem, ko bi okrevala, bila prva njena ".'ja. da bi nagnila koga. da prebrska celo zadevo. Iz težka se ie dalo predvideti, kaj bo mogoče naredila. Macari je zapustil Angleško drugi dan potem, ko sem ga bil obdolžil zločina, kakor sem bil izvedel. Ceneri jc bil nedosegljiv. Nadejal sem se, da bodo mogli Pavlino pregovoriti, da ostane mirna do moje vrnitve in naročil sem Priscili za slučaj, da bi se domislila zločina, ki so ga izvršile njej poznane osebe, da ji pove, da se vrši vse, da dobe krivci zasluženo kazen. Zanašal sem se, da se bo pri svoji običajni posiušnosti zadovoljil?, s to, komaj pravilno trditvijo. Priscila mi je imela dopisovati — v Petrograd, Moskvo in druge kraje, kjer sem se moral pri prihodu in odhodu ustaviti. Dal sem ji že naslovljene pisemske ovoje iz Petrograda pa sem ji nameraval poslati navodila glede časa, kdaj naj bi oddajala svoja poročila. Tako je bilo storjeno in pripravljeno vse, kar mi' je moglo priti na misel. Vse, samo eno ne. Drugo jutro sem moral odriniti na pot. Moj potnP list je primerno podpisan, moji kovčki naloženi — vse je pripravljeno. Enkrat, samo enkrat za trenutek io moram videti. predno ležem k počitku — mor-j pričeli rasti. Zganila se je v spanju, " ' " očesne vejice so vztrepetale in pobegnil sem kakor človek, ki so ga našli pri začetku zločina. da oo poslednjič vidim. Spala jc mirno — Priscila mi je povedala. Še enkrat moram pogledati tisti lepi obraz,, da bom mogel nositi s seboj njegovo natančno sliko tisoče in tisoče mili daleč. Splazil sem se gor in stopil v sobo. Stal sem poleg postele in s solznimi očmi zrl na svojo ženo — in vendar ne ženo. Zdel sem si kakor zločinec, oskrunje-valec, tako malo pravice sem imel biti v tej sobi. Bledi čisti obraz ji je ležal na blazini — zame najlepši obraz na celem svetu. Nedrja so se ji dvigala in padala ob rahlem redovitem dihanju. Lepa in bela kakor angelj je bila videti in ko sem tako zrl nanjo, sem prisegel, da me nobena človeška beseda ne prigovori, da bi dvomil nad meno nedolžnostjo. In vendar sem bil namenjen v Sibirijo! Cel svet bi bil dal za to, da bi pritisnil ustnice na njene! Da bi jo mogel zbuditi s poljubom, da bi videl dvigati se tiste dolge črne očesne vejice, in v njenih očeh ljubezen do mene. Nisem se mogel premagati, da je nebi narahlo poljubil na sence, prav tem. kjer so mehki eosti lasie Drugi dan sem bil stotine milj daleč in duh mi je bil resnejši. Ako bi doznal, ko bi dospel do Cenerija, če bi kdaj sploh dospel, da Macari ni lagal, da so me ukanili, premamili, porabili kot orodje, bom vsaj imel okrutno tolažbo maščevanja. Mogel bi si pasti oči na bedi človeka, ki me je prevaril ter me uporabil za svoje namene. Videl bi ga živeti bedno življenje v verigah in ponižanju. Videl bi ga sužnja, ki bi ga tepli in slabo ravnali ž njim. In da bi to bilo edino plačilo, ki bi ga dobil, moje dolgo potovanje bi bilo zadostno poplačano. Ako se vpošteva vse, kar se je bilo dogodilo, in moje sedanje bridkosti in strah, potem to moje nekrščansko duševno stanje morebiti ni bilo nič nenavadnega za navadnega Adamovega sina. Slednjič Petrograd! Pismo, ki ga nosim seboj, in pismo, ki so ga tukaj o moji zadevi že prejeli, mi zagotavljata milostno sprejem pri odličnem zastopniku njegovega veličanstva v ruski prestollci. Mojo prošnjo poslušajo pozorno; ne zavrnejo io kot orezirliivo. kot smešno. Pra- vijo mi, da se kaj takega še ni dogodilo, vendar ne rabijo besedi, da ,e rcir.r.goče da se dovoli. So težave, vdikc težavi pri vsem te.n, ke« pa so mt ji posii popolnoma domače narave, brez vsake politične tendence, in ker imajo pisma čaroben podpis osebe, ki se ji poslan* željno pokori, mi ne odgovore, da so težko« nepremagljive. Samo čakati moram več dni, morda tednov, vendar sem lahko prepričan, da se bo vse storilo, kar se le storiti da. V trenutku je majhna razprtija med obema vladama, ali vsaj časniki tako pišejo. Včasih se to pdkaže s tem, da zavrnejo prošnje, ki so vse bolj nedolžne kot je moja. Pa, bomo videli. — Mejtem pa: kdo je ujetnik in kje je? Oj, Tega mi ni mogoče povedati. Vem samo to, da je doktor in da mu je ime Ceneri, da je Lah — apostelj svobode — rodoljub — zarotnik. Nisem bil tako nespameten, da bi si domišljal, da so ga sodili in obsodili pod meni znanim imenom. Bil sem mnenja, da je ono napačna izmišljeno. (Dalje prihodnjič.) VSI NA DELO, DA RF.MMO BRATE! Ljubljana, 23 aprila. * Dr. Kukovec na inspeKcijskem po-1 so jih našli delavci, sploh* niso člove-tovanju. Minister za socialno politiko I ška. Dekanat zaključuje: V zaščito dr. Kukovec namerava ob pravo- časti našega dijaštva moramo povdar-slavnih velikonočnih praznikih revidi-1 jati, da je pietcta in takt ljubljanskih rati vso zavode socialne politike v I medincincev zadostna garancija za to, Vojvodini, pozneje pa tudi one v južni I da se kaj takega, kar se jim imputira, Srbiji. * Izpremembe v državni službi. Viš- j nikoli ne bo dogodilo. * Dvorni vagoni kralja Petra, ki so Je deželno sodišče v Ljubljani je prav-1 bili pokradeni po nemških okupacij-nega praktikanta dr. Maksa P e t e r-1 skih oblastvih, so se sedaj našli. Eden I i na v Ljubljani imenovalo za avsknl- se je našel v Bolgariji; služil je za stan tanta- — Premeščena sta: Martin Z e-1 generalu Zekovu. Ostalih sedem vago-lenko, okrajni tajnik pri okrajnem nov pa je v raznih mestih Nemčije in glavarstvu v Ptuju, k okrajnemu gla-1 so vsi v zelo slabem stanju varstvu kanclist Celju, k Ptnjit, v Celju; Janko G o m b a č, pri okrajnem glavarstvu v okrajnemu glavarstvu * Zdravilišče Bled. Uradni list deželne vlade za Slovenijo objavlja v | št. 43 naredbo poverjeništva za javna dela o zdraviliškem redu za zdravOi- * Nemška dlvjaštva na Koroškem, šče Bled. Vsak tujec, ki v dobi od 1 Iz Tin j se nam poroča: Najemnik na maja do 30. septembra prebiva v zdra-humberškem gradu v Tinjah, Slovenec I viliškem okraju nad tri dni, mora pla Anton Krewalder silno trpi pod nem- čati zdraviliško takso in v času, ko skim nasilstvom. Trikrat so ga Nemci igra zdraviliška godba, tudi godbeno že napadli in hudo pretepli. Prvič so takso. Zdraviliške takse so ali dnevni ga od Heimatsdiensta najeti zločinci I ali sezijski zneski. Dnevni se pobiraji napadli na Ruštatu pri Velikovcu ter pri bivanju nad tri dni do štirih ted-mu ukradli ves denar. Potem so ga v nov; zdraviliška in godbena taksa zna-bližini Raka v občini Važenberk na-|ša po en dinar za osebo in dan. Sezij padli in pretepli. Pred gotovo smrtjo I ski zneski se pobirajo pri bivanju nad ga je rešil Hinkov sin Fran Vernus, štiri tedne; vsaka taksa znaša po 30 ki je prišel slučajno mimo. Pri tej pri- dinarjev za osebo. Zdraviliško in god liki so tudi poškodovali Krewalderje-1 beno takso plača pri rodbinah rodbin vega konja ln ranili hčerko, ki se jclski gospodar v popolnem znesku, vsak vozila z očetom. Tretjič pa je bil na- drugi rodbinski član pa samo polov i-paden v Tinjah in na glavi težko ra- co. Dan prihoda se šteje za popoln njen. Še sedaj čuti posledice pretepa, dan. — Od druge strani se nam poroča iz| * železničarske čepice. Minister sa- Tinj: Življenje za Slovence v Tinjah postaja od dne do dno bolj neznosno. Ne samo da trpijo vsled psovanja odi strani Nemcev, tudi pretepi Slovencev | so na dnevnem redu. Tako je n. pr. krojačeva žena Černutova iz Tinj v| prodajalni Paušt napadla Jožefo N. stanujočo v kaplaniji v Tinjah, jo vr-| gla na tla, jo suvala z nogami in vle- ooracaja, Jankovič, je izdal nalog, da morajo železničarji v 15 dneh imeti vsi nove službene kape. Avstrijske in madžarske so strogo prepovedane. Ve postaje morajo imet tudi napis v cirilici, mejne postaje pa še francoske napise, * Za ljubljanske mestne reveže so darovali namesto venca na krsto kla za lase. Jožefa N. je morala po- umrlemu finančnemu svetniku Fran begniti. Pri Hafnerju so pobili vse cu Zajcu: Ljudska posojilnica šipe. Ker je vzel posestnik Janez Sv- Ljubljani 1000 kron in poverjenik za eec, p. d. Ukež v Brankovci otroke javna dela, gradbeni direktor inže-Pavla Miglarja, kateremu so Heimats- njer Anton Klinar 250 kron. dienstlerji že požgali dve posestvi, k * Umrla je v Ljubljani gospa Pavla sebi, mu zločinci grozijo, da bodo tudi A r k, soproga višjega kontrolorja njegovo hišo zapalili. Že poprej vedno ministrstvu saobračaja. N. v m. p.! naznanjajo posameznim, kjer potem '"Učiteljice litijskega okraja zborujejo res gori. Temu je tudi vzrok, da so 30. aprila ob 10. uri v Litiji. Na dnevnem Slovenci v občini Vuženberk ne bodo redu bode delo učiteljice izven šole po udeležili občinskih volitev, ker se vsak nasvetih podanih na sestanku c Društva boji požiga po Heimatsdienstu. (slovenskih učiteljic*. Tovarišice pridite * Iz Notranjske nam poročajo: Fa- polnoštevilno, ker si hočemo delo takoj šisti v Postojni so zadnje čase raz- razdeliti! predli silno teroristično agitacijo za * Krvavi spopadi med delavci iu volitve. Naše ljudstvo je napram fašisti na Reki. V sredo zvečer je bil vsem izzivanjem mirno. Fašisti gro- na Reki pri spopadu med delavci in ze z nasilji. Vlada je vpoklicala pred fašisti ubit vodja fašistov Ponti. mesci odpuščeni zadnji letnik pod orožje v svrho vzdrževanja reda in miru za časa volitev v parlament. Tudi na Notranjsko pošljejo močne vojaške oddelke. Fašisti bodo imeli nalogo, razbijati volišča. — Na ovadbo fašistov je civilni komisarijat zaprl za pol leta trgovino zavednega trgovca K., ker- so pri njem našli «Jugoslovanski abecednik*. Da-Jje so suspendirali učiteljico gdčno. Burnik, ki je imela tudi ta abecednik. Njena koleginja in šolski vodi telj pa sta dobila zaradi tega abe cednika ukor. Fašisti so pa te dni razbili tudi napis italijanskega zdrav nika Bagliona, ker je bil dvojezičen. Hkratu so zdravnika pretepli, ker se ni hotel ukloniti njihovemu terorju, Fašisti hodijo v večjih gručah po vaseh in trgajo kmetom razne do mače slike, ki jih dobe po hišah. * Kako se v Julijski Benečiji postopa s slovenskim učiteljstvom. Učitelj-stvo voloskega okraja v Istri je bilo od oblastva z okrožnico obveščeno, da se vse učiteljsko osobje, ki ni v službi četrtek popoldne je pri razdeljevanju plakatov prišlo do ponovnega spo pada med pristaniškimi delavci in fa šisti, pri čemur sta bila ubita dva delavca, štirje pa težko ranjeni. Fašisti so delavce napadli z bombami in re volverji. Delavcem so prišli prebivalci na pomoč. Italijanska zastava na Dantejevem trgu je bila odstranjena ter izobešena rdeča in reška zastava. Rudarska šola in dijaški dom v Celju.. Splošna organizacija vojnih invalidov za Slovenijo nam piše: Pod tem naslovom sta priobčila rudarski svetnik g. Baebler in gimnazijski ravnatelj g. Jeršinovič članek, v katerem razpravljata o vprašanju rudarske šole in dijaškega doma v Celju tako, da bi se naj dijaški dom nastanil v bivšo šemalno vojašnico, katera je namenjena za invalidski dom. V pojasnilo pa objavljamo vsem onim čitateliem, ki bi se ukvarjali z rešitvijo glede poslopja za dijaški dom toliko, da je Sesalna vojašnica že prodana. Kupilo jo je poverjeni-štvo za socijalno skrb v Ljubljani za potrjeno, s 15. septembrom t 1. odpu- invalide. Torej je vprašanje šemalne sti iz službe. Svobodno jim je, vložiti vojašnice za invalidski dom v Ce-prošnjo za novo nameščenje, toda opo- f lju rešeno. Končno prosimo g.rav- zarjajo se takoj, da s tem še ne prido- natelja, da v bodoče ne žali invali- bijo pravice, ostati v službi od 15. sep- dov s takimi nasveti, kakor n. pr., tembra dalje, razen če je prošnja usli- da snadaio invalidi v hiralnice, in v šana. Ker je bilo med vojno in v Času svarilo pred takimi nasveti naj se premirja definitivno nameščanje uči- zamisli, da bi bil tudi on lahko vojni teljskih moči ustavljeno, zadene ta na- invalid brez rok in r«st. in kot tak redba približno 90 odstotkov učitelj stva jugoslovanske narodnosti, ki je samo provizorično nameščeno. • Zaključni odmevi Nepodpisan gospod se vežba v »Jugoslaviji*. Njegove vaje pa dokazujejo le. da sploh ni sposoben za stvarno polemiko, ker pobija takšne argumente našega podlistka o °Peri, ki jih sploh ni v članku, proti kateremu suče svitli meč svojega uma.— V »Naprejn* pravi g. dr. A K., da ga ni sram, ge privaten pogovor porabi! za neupravičen in lažnjiv napad na poslance v Beogradu,—Po Ljubljani hod|:o siromak bi si gotovo ne želel izhi-rati v kaki hiralnici! * Mariborski klerikalci so imeli v petek v Narodnem domu shod. ki se ga je udeležilo več kakor polovica pristašev drugih strank, ki so na izvajanja dr. Leskovarja, Zebota in ravnatelja dr. Jerovška ponovno viharno reagirali. Govorniki so v svojih govorih snubili Nemce in zabavljali čez Srbe, ki so jim očitali posebno verski fanatizem. Priznanja niso želi. * Sprememba posesti v Mariboru. Ka- J dervnl vfcerajfafl noffe! s« nam poroča, da je aretiranec Fric Markns prišel do naše meje peš, iz Fale pa so je ol-peljal z vlakom v Maribor, kjer je im3l pred muzejskim poslopjem sestanek z nekim mariborskim komunistom glede razdelitve protidržavnih, hujskajo-čih letakov, ki jih je prinesel s seboj iz Gradca. * Usoda pijanca. Dne 22. t. m. ob 10 dopoldne se je vsled stradanja v Kopališki ulici v Mariboru zgrudil onemogel na tla 561etni cunjar Alojzij Kotnik, brez stanovanja. Svoječasno je bil orožniški štražmojster, a so ga kot alkoholika odpustili in je potem popdnoma propadel. Prosvefa — Carmen. Oo času, ko se razvija v naS javnosti resna in neresna diskusija o naši operi, je prišla na oder »Carmen*, ki tvori povsod splendidno točko opernega repertoarja. Bizetova glasba in španska romantika imata svoje privlačne sile, in nudita mnogo za sluh in pogled. Zato imajo dirigent in orkester, pevci in igralci mnogo prilike, da pokažejo svoje zmožnosti, pa tudi scenerija in režija.— »Carmen* že več let nismo videli na našem odru, tudi nam je v prejšnjih letih manjkalo marsikaj, da bi jo oprizorili v popolni celoti. Letos so bili za to dani vsi pogoji. Naslovno vlogo je pela gospodična Thierrvjeva, ki je v tej vlogi mogla razviti vso svojo pevsko in igralsko umetnost. Njena »Carmen*, bi se mogla primerjati svetovnim interpretkam te vloge. Istotako je don Jose našel Drvoti svojega mojstra. Gdčna. Zikova je nežno podala svojo Micaelo. Vse vloge so hile zasedene z našimi prvimi oper nimi silami, zato je predstava najlepše uspela. Občinstvi je živahno aplavdira-lo. Gledališči jc bilo nabito polno. Omc nimo naj krasno novo scenerijo in kostume. Oder je bil poln in je treba po hvaliti zbor in režijo; zlasti so bile sce ne dobro grupirane. Natančnejši kritiki bodo morda imeli kake pomislike — Ie pega umetniškega, uspeha ne bodo mogl zanikati in pri tem pride seveda vprašanje, ali ima pri tem dirigent, ki je bil tu tudi režiser kaj zasluge ali ne. Mislimo, da je »Carmen* pokazala, da sto; naša opera na visoki stopnji. Veselilo nas bo, če jo naši glasbeniki povzdigne jo še višje. »Carmen* jc desa~nirala marsikatero ostro besedo zadnjih dni. — Iz gledališke pisarne. Za včeraj napovedani ruski umetniški večer je mo ral vsled nenadno nastalih zaprek od pasti, kar je bilo objavljeno po dnevnih lepakih, a slučajno se je opustilo to objaviti potom dnevnega časopisja. — Koncert jugoslovenskega komornega kvarteta v Celju se vrši nepreklicno v ponedeljek, 25. t. m. V Katodnem domu. — O knjigi Rosandičevih reprodukcij (glej včerajšnji referat g. S. S.) smo zasledili tudi v zadnjem »Merkerju* zelo simpatičen referat znamenitega umetniškega kritika Ottona Stoessla. — Stanje naše setve. Vsled izdatnega I Ministrstvo za trgovino in industrijo je deževja zadnjih dni se je stanje naše set- J odobrilo ustanovitev podjetja »Sešir* v dajo, kakor glasoviti Maks Lindner. Zabavno! tisti brezdelneži ki so zbirali klakerje varno tBalkan* v Mariboru je kupil last za gledališke kravale, z debelimi gorja-lnike hiše Serec t cinske fakultete dopis, v katerem ol>-1 stentativno odgovarjali slovenski in žaluje, da se objavljajo v listih vesti. I demonstrirali tudi proti frančiškanom, ki vzbujajo mrfnjo proti vseučiiiškim | * Aretacija nevarnega komunlstlč-ravodom ter konstatira. da etorala, ki nega agenta. Dodatno k naši toza- Z? sluieiio plačilo hru Siikega Korbarja Za časa ranjke. Avstrije je ošabno iu-panoval in paševal vHrušicipod Sušter-šičevim in Lampetovim varstvom Kor-bar in se ponosno trkal na prsi,/češ da njemu se ne more ničesar zgoditi. Po raz-sulu Avstrije ga jc vlada posadila z njemu tako priljubi ienega županskega stol-ca. Pri predaji županskih poslov je izročil Korbar gerentu občinski račun samo za eno leto, glede računov za droga leta pa je zjavil, da jih nima, ker jih je veter odnesel in so jih kokoši razbrskale. Gerent mu je kmalu dokazal zelo čudne manipulacije z občinskim denarjem, s katerimi bo treba seznaniti še državno pravjništvo, in je Korbar že plačal občini par tisočakov, K 10.822.90 pa še do danes ni plačal kljub pravo-močni razsodbi Navzlic temu je bil Korbar tako predi zen. da je sedaj zopet poskušal priti na županski stolček. Sestavil je z nekaterimi svojimi privrženci »katoliško* kandidatno listo in se postavil isti na čelo. Ljudje so se seveda začudeno spraševali, m bili nanravnost razburjeni, kako more tak človek kandidirati v občinski svet, ko vendar občinski volilni red natančno določa, da ne more biti voljen, kdor jc v zamudi s položitvijo občinskih računov in kdor plačal občini, kar mu nalaga pravo-močna razsodba. Sedaj je deželna vlada odredila, da se mora Korbar črtati iz kandidatne liste, ker je gospodaril z občino preveč na korist svojega žepa. Kakor strela je zadela ta vest Korbarja in njegove zaplečnike, ljudstvo pa je pomirjeno in pravi, da je končno pod Jugoslavijo prišla do veljave pravica, katero so iskali zaman pod Avstrijo. Korbarju je splaval po vodi up, da se povrnejo prejšnji časi, klerikalna stranka pa je za eno prozalično zgodbo bogatejša. Takih Korbarjev je po klerikalnih kandidatskih listah vse polno. Ljudstvo, kateremu se pri pogleda na te liste vzbujajo najžalostnejši spomini na ve znatno izboljšalo. Med dežjem pomešani sneg je preje koristi! kakor škodoval, bati se je bilo edino jasnih noči in jutranjega mraza, ki bi pokončal že vzbr. štelo sadje. Mraza pa ni bilo. Po podatkih meteorološkega zavoda v Zagrebu znašajo količine padavin v času od 16. do 19. tega meseca v Cerknici 189 mm, Kar lovcu 54 mm, Lepoglavi 70 mm, Ljubljani 105 mm, Zagrebu 47 mm, Vel. Kikindi 14 mm. Brodu na Savi 8 mm. Sarajevu 14 mm, Mostaru 59 mm. Cim bolj proti vzhodu tem manj dežja je bilo, vendar je na najvzhodnejši meji naše države, v Kikindi padlo 14 mm, kar zadostuje, da se setev od dolgotrajne suše opomore. Ker pomladansko deževje pač še ni za kljnčeno, smo danes lahko že izven strahu pred žetveno katastrofo in pre-hranbenimi krizami v državi sami. Prvi poganki setve se doslej edino vsled suše niso mogli tako razviti, kakor bi se morali pri preobilici pomladanske solnčne toplote razviti Navzlic relativni suši pa so one rastline, ki imajo kolikortoliko globlje korenine, lepo razvite, čez sadje, ki je nekatero že nad vse bujno odeve-telo krmila, sadje pa tudi trta kažejo dobro. Dosedanja izvanredna suša je trti samo koristila in če ne bo posebnih mrazov po deževju in "drugih nezgod se obeta našemu vinogradniku bogata trgatev. Za koruzo, ki se bo sedaj začela sejati, so setvene okoliščine prav ugodne. Zdi se, da je vsled pomanjkanja vlage trpela doslej edino rdeča detelja, ker je njeno seme pognalo, potem pa V6led suše ovenelo. Mnogi bodo morali vsled tega sejati kako drugo vrsto detelje. Travniki so se znatno popravili, zaradi tega se ni bati pomanjkanja sena. V splošnem nam je deževje zadnjih dni ohranilo mnoge milijone narodnega premoženja. Pričakovati je padanje cen tako različnih vrst žita kakor žitnih proizvodov. = Kobilice v Črni gori. Kmetijsko ministrstvo nabavilo je veliko množino nafte ni drugega materijala ter delegiralo v Črno goro strokovnjaka profesorja Ra-nojoviča, da prične borbo proti kobili, cam, ki tamkaj v ogromnih množinah pustošijo polja. = Nove telefonske pristojbine. Dne l.maja stopijo v veljavo nove telefonske pristojbine. Pri glavnih postajah se plačujejo naslednje takse: v krajih, kjer je nad 500 abonentov a) hoteli, banke in hranilnice 2-500 dinarjev, b) restavracije, kavarne, trgovine, agenture, gledališča, bioskopi 2.000 dinarjev, c) delavnice, skladišča, podjetja, lekarne in penzi-jonati 1.500 dinarjev, d) zdravniki, ki izvršujejo privatno prakso, 1000 dinarjev, redakcije časopisov 800 dinarjev, f) privatna stanovanja, državni in avtonomni uradi, književna društva, gasilna društva 500 dinarjev, h) državni uradniki in narodni poslanci, ki se ne bavijo s posebnim poklicom. 400 dinarjev, 1) humanitarna društva, ki delujejo brez dobička, 200 dinarjev. V krajih, kjer je manj kakor 500 abonentov, za abonente pod a) 2.000 dinarjev, b) 1.500 dinarjev, c) 1.200 dnarjev, d) 1.000 dinarjev, e) 800 dinarjev, f) 500 dinarjev, g) 400 dinarjev, h) 300 dinarjev in za one pod i) 160 dinarjev. Za vsako paralelno postajo se plača ravno toliko kakor za glavno, a za vsak paralelni aparat 120 dinarjev, za signalni zvonec kot abo-nement 100 dinarjev; za instalacijo telefona za vsakega abonenta 800 dinarjev, za instalacijo paralelnega aparata in signalnega zvonca 120 dinarjev. Takse za interurbani razgovor treh minut so naslednje: V prvi coni (do 100 kilometrov) dinarje, v drugi coni (od 100 do 200 kilometrov) 5 dinarjev, v tretji coni (od 200 do 400 kilometrov) 7 dinarjev, v četrti coni (nad 400 kiometrov) pa 8 dinarjev. Za vse privatne razgovore v času od sobote 20. ure do ponedeljka 8. ure se pača trojna pristojbina. Za telefonski klic so plača 3 dinarje. Obrtni oddelek mestnega magistrata bo v torek dne 26. t. m. za stranke zaprt, ker bo uradništvo zaposleno pri volilnih komisijah in se bo dan vpora-bil za snaženje uradnih prostorov. = Licenciranje bikov plemenjakov. V smisla zakona o povzdigi reje goveje živine naj vsi živinorejci v mestnem okolišu ljubljanskem svoje bike, ki jih nameravajo vporabljati za plemenitev tujih krav in telic, pismeno ali ustno naznanijo mestnemu magistratu (gospodarski oddelek) do 3 maja 1921. Pismena naznanila morajo obsegati ime, priimek in bivališče bikovega posestnika, popis in pasmo naznanjenega bika ter napovedi če je bil bik že licenciran (datum in št. dopustnega lista). V6e te mestnemu magistratu naznanjene biko bo potem 12. maja 1921 ob 9. uri dopoldne prignati pred licencevalno komisijo v mestno klavnico (živinski sejem), kjer se bo po omenjeni komisiji določila visokost nagrade in pogoji, pod katerimi so razdeli nagiada za pripoznane najboljše licencirane bike. = Razpisana dela. Razpisana so z razglasom štev. 1291 v 88. številki Uradnega lista tesaiska in kleparska dela pri stikalnici elektrarne pri Žirovnici. Potrebna pojasnila daje odd. IV. h gradbene direkcije in gradbeno vodstvo v Žirovnici. Ponudna obravnava se vrši Škofji Loki Glavnica znaša pet milijonov kron in je razdeljena na 12.500 delnic po 400 K nominale. Ustanovitelji podjetja so: Ljubljanska kreditna banka, Zadružna gospodarska, banka in tovarnar Cerar v Stobu pri Domžalah. = Mariborski sejem. Na svinjski se« jem, ki se je vršil 22. t. m. v Mariboru, je bilo prignanih 82 prešičev in 3 koze. Cene so bile sledeče: plemenski prešiči kilogram žive teže 20=80, polpitane svinje za klanje kilogram 30, mladi 6—8 tednov stari prešiči 280—400, jesenski 500—900 K komad. Kupčija je bUa jako živahna in sc je prodalo skoro vse blago. = Neresnične vesti o lOdinarskih falzifikati h. Zagrebška vlada je izdala razglas, da so vse vesti da bi bili v prometu lOdinarski falzifikati, popolnoma neresnične. Dosedaj se ni pojavil se no. ben lOdinarski falzifikat. = Izboljšanje državn&i prihodov. V mesecu marcu se je v našem državnem gospodarstvu prvič pripetilo, da je višina državnih dohodkov dosegla izdatke istega meseca. Po državnem budžetu je bilo predvideno dohodkov od trošarine 135 milijonov din. V zadnjih 10 mesecih je bilo plačano trošarine 126 milijonov dinarjev več, kakor je bilo preračunano. Kar se tiče prihodov iz taks, navaja proračun prihodov 58 milijonov, dosedaj p» se je že vplačalo na ta naslov 112 milijonov dinarjev. Ta suficit so prinesle takse od bioskopov, gledališč, prošenj in pritožb. Za tekoče (1921 do 1922) bud-žetno leto predvideva proračun prihodov od trošarine in taks 430 milijonov din. kar kaže. da pokriva direkcija posrednih davkov deseti del budžetnih izdatkov. = Cene lesnim izdelkom. Hrastova debla L razred 1800 do 2800 K, n. razred 800 do 1200 K, fina hrastova roba 3000 do 4000 K, hrastove deske do 50 mm 3000 do 4500 K, bukovi hlodi L razred 450 do 600 K, javorovi hlodi L razred 1000 do 2000 K, vse za kubik, brzojavni drogi, hrast, 125 do 180 K, hrastovi pragi normalni 160 do 200 K za komad, oglje za vagon 15.000 do 17.000 K. = Nove podružnice «Narodne banke*. Narodna banka.-- odpira na novo filijal-ke v Beogradu in na Sušaku in bo s temi dvemi imela vsega skupaj devet fili-jalk. dva afiliirana zavoda in deset agencij in zastopstev (zadnjih posebno v južni Ameriki). = Novo šumsko podjetje. V Zagrebu se je ustanovilo veliko sumsko podjetje glavnico 30 milijonov kron. Ustanovitelja sta Prva hrvatska štediona. in pa Milan Prpič. Glavnica je že vsa vplačana. Za poslovnega ravnatelja je bil imenovan Vladimir Premru. = Zveza Osljek-Beograd. Od 15. t. m. naprej so na progi Osjek-Beograd v prometu direktni vozovi I. in H. razreda, ki imajo zvezo na Vinkovce. Vožnje pa so lc poskusne in bodo ustavljene, ako bi sc nc rentirale. = Tvornica eternita v Zemunu, ki jo bila dosedaj v tujih rokah, se bo nacionalizirala. Nacionalizacijo izvrše domači trgovci in finančniki. Podjetje sc bo obenem povečalo, da bo moglo svoje izdelke tudi izvažati. komaj polpreteklo dobo klerikalne gro zovlade in korupcije zlasti v vojnem ,dne 25. t-m. ob 11. uri pri gradbeni di-času bo že poskrbelo, da bodo njhova akciji v Ljubljani, imena—izbrisana. = Tovarna sa klobuke v Škoffl Loki Borza 23. aprila Zagreb. Efektna in valutna, borza radi sobote ni poslovala. Tudi blagovna borza ni bila živahna. Pšenica franko Srem 1000, koruza Zagicb 440 — 455, koruza donavska postaja 430 oves Zagreb 420 — 430, oveB Posti jna 600, moka za krmo franko Zagreb 400, ječmena kaša franko Zagreb 1050. mast franko Suboti-ca brez sodov 8950. Beograd. Valute: dolar 35.10 — 35.20. funti 136 - 137, franki 256 — j 257, lire 165 — 167, leji 53 — 53.50, levi 42.50 — 43.75, marke 53 — 53.50, češke krone 47.50 — 48, avstrijske krone 5.40 — 5.60, napoleoni liS — 119. Devize: London 140 — lil. Pariz 260 — 262, Ženeva 617 — 623, Praga 48.10 — 48.30, Dunaj 5.30 — 5.40. Berlin 53 — 53.25. Milan 168 — 169. Praga. Valute: Berlin 112.25 — 113.75. Zurich 128350 — 1286.50, Milan 346 — 348, Pariz 538.50 — 541.50. London 291.50 — 293.50. Beograd 207.50 — 209.50, Bukarešta 113.25 — 114.75, Sofija 87.50 — 88.50. Dunaj 1067.5 — 1167.50. Varšava 8.37 — 9.37, Zagreb 51.87 — 53.87. Budimpešta 27.60 - 28.60. De vi-ze: marke 112.25 — 113.75. Švica 1278.50 — 1281.50, Italija 343 — 345. Francija, 535.50 — 538.50, Anglija 289.50 — 291.50 dolar 72.50 — 73.50, Jugoslavija 198.50 — 200.50, Rumunija 113.25 — 114.75. Bolgarska 83.75 — 84.75, Poljska 8.37 — 9.37. — Berlin. Italija 309.65 — 310.35. Lon. don 26120 — 261 80, Newyork 66.68 — 66.82, Pariz 485.50 — 486-50, Švica 1153.80 — 1x56.20, Dunaj 16.73 — 16.77. Praga 89.60 — 89.80., Budimpešta 24.595 — 24.655. Zfirich. Berlin 8.65. Newyork 5.77, London 22.70, Pariz 42.10. Milan 27.—, Praga 7.80, Budimpešta 2.175, Zagreb 4.05, Bukarešta 8^0, Varšava 0.69, Dunaj 1.50. Konzorcij „Jutra". Lastnik in izdajateli Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. 717 10-1 2laiorog Kdor ne veruje, naj se prepriča, da Je „ZL ATOROG • MILO" po svoji kakovosti Izdatno In v pralni zmožnosti nedosegljivo. Glavno zastopstvo prve mariborske tovarne mila, prej C. Bros v Mariboru, za Kranjsko: f*. Bunc in drug« Ljubljana, Gosposvefska cesta št. 7. Zlaicrog 702 Samostojen knjigovodja 5-3 52— S3 Vsled ;igodnega nakups ponudimo iz aaše kleti v Brežicah pristna, dobra vena is; tukajšnjih goric Bizeljsko, Sromlje, Pišece itd., rdeče po K 15 — do K 16-— in belo po K 16-— do K 18'— franko Brežice. V slučaja potrebe posodimo sode proti kavciji. 677 3 -2 „ilMGS", trgovska dr. i o. z. BreZIce ob Savi. Posestjo s stanovanjsko hišo- (6 do 10 sob), gospodarskim poslopjem, vrtom, 30 do 40 oralov zemlje (gezd, vinogv., travn.) blizu farue cerkve, najrajše na Dolenjskem. R/85 SG kupi. 708 3-2 Ponudbe pod ,.H 85" na Anonč. zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana. Za javno skladišče in spedicijsko podjetje Knjigovodja ali fcnjigovodliinja z večletno prakso, vešč vseh pisarniških del, se takoj sprejme. Plača, erent. cela oskrba v hiši po dogovoru. Istotam se sprejme izurjena stenografija in strojepiska, koja ima že kaj pisarniške prakse ter skladiščnik. Pismene ponudbe z navedbo zahtev pod „JZL" na Anončno efespedicijo Al. Ma-telid, LJubljana. 722 2-1 Hi ebroči: T™ avtomobile n kolesa in ivt«!Sokile 585 4 najceneje inhli fiosposveiska cesta H. Knpi SO decimalna tehtnica, £ Notar v Črnomlju išče izvežbaneffa solicitatoria. Plača po dogovoru. Vstop takoj. Prednost imajo telovadni vaditelji in pevci. Ponudite naj se naslovijo dir ktno, opremljene z izpričevali. 705 5—4 s sladkorjem BMe konserve brez sladkorja 660 13-2 nudi po najnižji dnevni ceni in v vsaki množini Delniška družba,Triglav' tovarna branil v karci pri Ka-neKu. Kupuje tudi tozadevna sirovine. Z najmodernejšim orodjem in stroji (Drehbanke, Frasmaschi-nen etc.), kompletno opremljena iliič se skupno aii deljeno proda. Cenjene ponudbe pod „Stroji" na anončni zavod „ Ve dež". Maribor, Slovenska ulica 6, 718 mniUlIIIIIIIIIIHllllllnininunrTimimin = Mašilec sa vreče = dobro ohranjen, se želi kupiti. Ponudbe 719 3—1 Honigovemn parnemu valjčnemu mlinu Havas & Forgacs v Topoli (Bačka). se išče 713 2-1 zmožen vodja. Ponudbe na: Gremij trgovcev, Celje. JULIO MEINL D. D. KAVA 712 3-1 ČAJ KAKAO Centrala: ZAGREB. ZAGREB: Duga ulica 6. LJUBLJANA: Aleksandrova c. 1. MARIBOR: Gosposka ulica 7. PEČUH: Kraljevska nlica 19. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem x današnjim finem otvoril podružnico na Karlovski cesti štev. 30. Svoje cenjene odjemalce bom solidno in točno postregel ter prodajal vse blago po najnižnjih cenah. Priporočam se za obilen poset ter beležim 721 z odličnim spoštovanjem Oposlav Geptalič, Ljubljana, trgovina z mešanim blagom, Sv. Petra cesta šl 33. Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9. Največja zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke iii otroke. Blago za obleke in plašče. Obleke po meri se zgototijo točno po naročila. Konfekcija za dame., ^ s Vsakemu potniiru, l:i natatravr. potovati v Ameriko, se priporoča, da se, ako se hoče izogniti nepotrebnih potov in stroškov, pravočasno potrudi zanidi teb pojasnd. COSUL8CH-LINE, paroplovna družba v Trstu ^J! tt prevaža potnike v iužno in severno Ame- r prevaža potniku v južno in severno Ameriko x najmodernejšimi brzoparniki redno trikrat mesečno. Pojasnila daje in prodaja vozne liste Simon Kmetec, glavni zastopnik za Slovenijo V Ljubljan!, Kolodvorska nlica 26. 714 37-1 „200.000 železniških pragov" bukovih 260/25/15 cm franko vagon nakladalne postaje s zajamčeno do- M bavo takoj zaključiva. [ Ozirava se le na interesente, kateri so v položaju kupčijo takoj " zaključita. — Na pismena vpraSanja ne odgovarjava. 720 £ Rudolf Zor»e & Komp., Ljubljana, Gledališka ulica 7/11. Clii 1111 m 11 n: n i r m : i m 11 ■ r ? i m t r 111 f n it 11 m i n 111: Iz Havre v Ameriko same 8 M | »reko Ant- i. ...--.L., C 8» 7—4 Edina najkrajša črta preko Havre, Cherbourg in Ant-werpen v Newyork 605 7-4 Vozne lutke in zadevna pojasnila izdaja edina koncesijouirana po- .-.T.' tovalua pisarna IVAN KRAKER V LJUBLJANI GosposvetsKa (Marije Terezije) eesta it 13 (Kciizej). 1 Kavarna Leon, Ljubljana, Stari trg št. 30 f vsak dan ob 9. ari zveder 576 10-8 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčno-liubljena. nepozabna soproga, oziroma sestra, svakinja in teta, gospa Pavla Ark v petek, dne 22. aprila mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v pondeljek. dne 25. aprila ob dveh popoldne iz hiše žalosti. Galjsvica št. 5, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. aprila 1921. Franjo Ark višji kontrolor v ministrstvu saobračaja soprog. 723 Rodbine: Krmpotič, Radlkon, Vesel. Mestni pogrebni zarod v Liabliani. Zahvala. Za maogobrojne uokaze sočutja ob bolezni iu smrti aašeg* nepozabnega soproga, očeta, brata itd., gospod* Franca Zajca finančnega svetnika izrekamo tem poierc vsem orodnikom, prijateljem in znancem najsrčnejšo zahvalo. Posebno sc zahvaljujemo za časfno spremstvo na zadnji poti rani-kega vsem rastopnikem državnih uradnikov, vojaške oblasti, privatnih za-vo-io7 in društ«v, ki so v tako izredno obilnem številu počasiili pokojnega. Prav nr«rrčna hvala tadi zs. darove v dobrodelne namene iu za pn -fcrasne vence. Vsi ti tako anegobrojni dokazi odkritosrčnegit sočnstvovaaja na-tolažijo in nam lajšajo prenašati nenadomestljivo izgubo. V Ljubljani, dne 23. aprila 1921. 724 Žalujoči ostali. Iplačisa mislili slanica SLOVENSKA BANKA IiletSB itn. i87. i I 3t,308.S88'—. w kri ^^ J§ fc^ 1 ^ M % ft Cllliel raČlB 1UK. | LJubljana, Krekov trg št 10, nasproti ^Mestnega doma". 072 90 I Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. : Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. I I i I 1 I .S