ŠTEV. 7. JULIJ 1971 I,ETNIK IX GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LJUDSKA' IR'STUDIJSKA KNJIŽNIC IN ALUMINIJA „BORIS KIL 62250 P T U' J . Trg svobode 1 IMENOVANJE VRŠILCA DOLŽNOSTI DIREKTORJA IN NJEGOVEGA NAMESTNIKA Stane Tonete, dipl. ino., vršilec dolžnosti direktorja Delavski svet je imenoval za vršilca dolžnosti direktorja STANETA TONEJCA, diplomiranega inženirja, za njegovega namestnika pa FRANCA AUERJA, diplomiranega inženirja. Delavski svet je nadalje imenoval tudi razpisno komisijo za razpis delovnega mesta generalnega direktorja. V razpisno komisijo je imenoval: Vojteha Rajherja, dipl. ing., Filipa Dolinarja, Adolfa Kosija, Justina Repiča in Franca Vehovarja. — Razpisni komisiji je naročil, naj opravi razpis delovnega mesta generalnega direktorja poi določilih novega statuta. Razpisna komisija se je med tem že sestala. Za predsednika razpisne komisijè je bil izvoljen Filip Dolinar. Razpisna komisija je pripravila razpis in ga objavila. Delavski svet je tudi sklenil, da bremenijo vsi stroški pogreba pokojnega direktorja naše podjetje. Čakanje na sistemske rešitve nam samo V BEOGRADU JE BILO 26. APRILA POSVETOVANJE O AKTUALNIH VPRAŠANJIH STABILIZACIJE NAŠEGA GOSPODARSTVA; TEGA JE PRIPRAVIL SVET ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE. OBJAVLJAMO IZVLEČEK IZ RAZPRAVE PODPREDSEDNIKA REPUBLIŠKEGA SVETA ZSS IN PREDSEDNIKA KOMISIJE RS ZSS ZA EKONOMSKO POLITIKO — JOŽETA GLOBAČNIKA. »... Sklepam, da gre v določenem smislu za nadaljevanje administrativnih ukrepov, ki so morda v tem času upravičeni. Zato me zanima stališče zveznega izvršnega sveta.: Ali bo predlagal zvezni skupščini, naj se mu podaljša po- oblastilo za izvajanje stabilizacije, ali pa meni, da' bomo večino ukrepov .za- stabilizacijo sedaj dosegali z ukrepi narodne banke. in zveznih organov; oziroma, po nekakšnih drugačnih poteh? Ne bi rad zavlačeval, saj ' so predhodniki v razpravi povedali večino: bistvenega. Vendar bi rad poudaril, da smo v dokaj neugodnem političnem položaju, ker smo pripravili jaVno mnenje, pa tudi naše sindikalne organizacije v delovnih organizacijah, naj škoduje vsekakor , pričakujejo določene zaostritve, čeprav morda nekoliko z manjšo intenzivnostjo kot leta 1965. Toda o-čitno je, in to, čutimo tudi-Vsi, da so gospodarski in družbeni tokovi ubrali povsem drugačno pot .od napovedane, pa se od ciljev stabilizacije spet oddaljujemo. In kar je najhujše, ljudje izgubljajo zaupanje v take in podobne napovedi' in njihova pripravljenost, spoprijeti se s težavami, 'slabi. Kakor, se spominjate, smo lani. v decembru ugotavljali, da bomo morali bremena reforme . nositi vsi,- danes pa u-gotavljamo, daj je ta teža že močno /zvodenela. Sredstva izven gospodarstva naraščajo in namesto, da bi takoj nekaj ukrenili, z. ukrepi odlašamo, češ, da je treba počakati na dokončne sistemske rešitve. Prepričan sem, da nam tako čakanje. škoduje. Vse oblike potrošnje bi morali zadrževati v dogovorjenih - okvirih in se zatekati —-četudi večkrat, v letu k parcialnim ali delnim ukrepom. Le tako je namreč mogoče’ uresničiti obete, da bodo presežki dohodkov v proračunu federacije in družbeno ■— političnih skupnosti vrnjeni gospodarstvu! Strinjam se sicer s predsednikovim mnenjem, da pri u-smerjanju osebnih dohodkov — gledano globalno — ni kaj razpravljati, toda. ügotavljam, da bomo prav težnjo, naj bi osebno potrošnjo v globalu zmanjšali, morali odločno izpodbiti. Mi smo se v sindikatih že dogovorili, da ne bomo pristali na noben družbeni do- (Nadaljevanje na 5. strani) 2 zasedanja sveta: V zadnjem obdobju se je delavski svet sestal kar štirikrat. 10. redna seja je bila 1. julija 1971 in se je nadaljevala 6. julija 1971. 8. julija je bila žalna seja delavskega sveta. 11. redna seja delavskega sveta pa je bila 14. julija 1971. Že iz. števila zasedanj lahko sklepamo, da je bilo potrebno razpravljati' in rešiti več problematičnih zadev.1 Predlog dnevnega reda 10. rednega: zasedanja- je bil ha seji dopolnjen, zaradi -tega je bilo po-irobno, zasedanje. prekiniti din sklicati nadaljevalno sejo. Na 10. redni seji je dietevski svet razpravljal o: — problematiki cen električne energije - Izvršni svet SR Slovenije je sklenil, dia se lahko povečajo tarifne postavke za izračun cene električne ' energije za 25% — 'O tem sklepu izvršnega sveta. sta razpravljala na , Skupni seji odbor aa proizvodnjo in poslovno politiko -in odbor aa finančno poslovanje in delitev dohodka. Po sklepu odborov sta Janko Babnik,, dipl. iur. din Franc Krajnc pripravila poro cito o problematiki cene električne energije v letu 1971. O tem poročilu je delavski .svet obširno razpravljal in- menil, da bil morali o-sebno intervenirati pri predsedniku! Izvršnega sveta SR Slovenije, ga seznaniti s stanjem, v katerem je naše podjetje zaradi, podražitve električne energije, drugih sunav-ta-oz. storitev. Umestna bi bila tudi skupna intervencija ! z Oistaliimi- direktnimi odjemalci električne energije v Sloveniji. Delati bi bilo tudi potrebno na tern, da bi z našim neposrednim dobaviteljem dosegli sporazum, po katerem bi si naše podjetje primemo ceno zagotovilo za daljše obdobje. — Vse te akcije so že v teku in nameravamo angažirati .širšo javnost naše regije. — Prenehanje dela Plinarne in sinter postopka v DE Glinica Odbor za .proizvodnjo din poslovno politiko, odbor za organizacijo dela in sistemizacijo in. odbor za kadre ta izo-hražaVanje so na,- skupni sdjj. razpravljali o predlogu- direffc-'' tarjia 'za ukinitev "’otefgit^aangia organizacijske enote Plinarna (Nadaljevanje na 2. strani) Z zasedanja delavskega sveta Sprejet je statut predlogom odbora za družbe- Elektrolize A ba Ma delovnem mestu št. dopolnitve .pravilnikov O de-17. — črpaloi fltumfimdjia, od litvi osebnih dohodkov — do- (Nadaljevanje s 1. strani) in prenehanje dela sinter postopka v DE Gündioa. Delav-slki svet je na (predlog odborov sklenil, da s 15. julijem 1971 preneha obratovati organizacijska enota Plimama v delovni enoti' Energetika. — Vise naprave, (ki so dosedaj uponabijiale gorivo — generatorski1 plin, so predelane za uporabo druge vrste goriva — mazuta, zato organizacijska enota Plinarna ni več potrebna. '— Ob enakem času preneha poslovati tudi sinter postopek v DE Glinica. Delavski svet je sklenil, da je 'treba vse delavce, ki ostanejo na razpolago po prenehanju poslovanja v DE Plinarna dn v DE Glinica (zaradi prenehanja sinter postopka) premestiti oz. razporediti na druga delovna mesta v podjetju. Organi za sprejem ne smejo sprejemati novih delavcev v podjetje na takšna delovna mesta, kjer se lahko zaposlijo delavci, ki so na razpolago iz Plinarne in Glinice. Delavcem, ki ostanejo na razpolago; pripadajo, 6 mesecev po prenehanju poslovanja Plinarne, imj sinter postopka enaki osebni dohodki, kot so juh imeli na dosedanjih delovnih mestih, če je tjo) zianje ugodneje. V teh šestih mesecih je treba razporediti vse delavce na druga delovna mesta v podjetju. — Vsem delavcem je omogočiti, da v roku šestih mesecev od časa, ko bodo razporejeni na druga delovna mesta v podjetju, opravijo prekvalifikacijo in si pridobijo ustrezno strokovno izobrazbo za novo delovno mesto. Vodstvo delovne enote Energetika je dolžno pripraviti vse potrebne predloge za odpis osnovnih sredstev, tako da bo lahko komisija za odpis osnovnih sredstev pregledala stanje vseh naprav òri pripravila konkretne predloge za odpis, oz. ugotovila, katera osnovna sredstva so podjetju še potrebna. — DOTACIJE Delaväki svet je na eni od prejšnjih sej določil kvoto 400.000 din; to je lahko odbor za družbeni standard razdelil za dotacije. Odbor je pripravil predlog razdelitve teh sredstev. O tem predlogu so razpravljali vsi sveti delovnih enot. ČLani delavskega sveta se niso povsem strinjali s m standard, menili so predvsem, da je predlog dotacije za godbo na pihala našega podjetja — prenizek. Delavski svet je zato odložil razdelitev dotacij do naslednje seje in naročil odboru za družbeni standard, da preuči pripombe članov delavskega sveta ik predlogu o razdelitvi dotacij in pripravi nov predlog razdelitve dotacij ob upoštevanju pripomb članov delavskega sveta. ' — Pravilnik o načinu oblikovanja cen Po Zakonu o oblikovanju in družbeni kontroli cen je (bilo naše podjetje' dolžno sprejeti splošni akt o načinu oblikovanja cen. O osnutku splošnega aikrtia, katerega so .pripravile službe podjetja, je razpravljal odbor za proizvodnjo im poslovno politiko, S je izvedel tudi celotni pripravljalni postopek. Delavski svet je sprejel Pravilnik o načinu oblikovanja cen za proizvode im storitve ter o pogojili za prodajo proizvodov im opravljanje storitev na domačem tržišču v obliki in zasnovi, kot je bil razglašen dm izobešen. Člani delovne skupnosti k osnutku tega pravilnika namreč niso imeli1 pripomb. — Spremembe in dopolnitve pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov Odbor za organizacijo dela in 'sistemizacijo je pripravil več .sprememb pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov in organizacijskih shem delovnih enot-. Delavski svet je: — ustanovil obrat družbene prehrane! v DE Osrednje službe z naslednjo sistemizacijo: upravnik s srednje šolsko izobrazbo ali visoko kvalifikacijo in z ocenitvijo 795 točk, ekonom, visokokvalificirani — 656 točk, glavna kuharica, visokokvalificirana — 663 točk, kuharica; kvalificirana. 564 točk, kuhinjska pomočnica, polkvalificinana — 437 točk, pomivalka, nekvalificirana — 332 točk, .natakarica kvalificirana ’ —- 548 točk. — povečanje zasedbe v DE Promet — zmanjšanje zasedbe v DE Aluminij' in sicer: v DE Promet se poveča zasedba pri delovnem mestu št. 26 —• voznik traktorja, od 20 na 26, —: v DE Aluminij se zmanjša zased- 20 na 16. — povečanje -zasedbe1 vi DE Osrednje službe ^^zmanjšanje zasedbe v DE Aluminij : v DE Osrednje služ- be se poveča zasedba pri delovnem mestu št. 93 — hišnik v sanitarnem’ poslopju, od 4 ’na 12 in pri delovnem mestu št. ' 94 — .snažilke, od 15 na 17; v DE Aluminij, pa zmanjša zasedba na delovnem' mestu št. 8 V* - čistilec, od 4 na 2. — Dnevnice: V pravilnikih' o delitvi osebnih dohodkov vseh delovnih enot je spremenjen 55. člen se glasi: Za vse člane delovne skupnosti znašajo dnevnice 80 dih. V primeru, da mora. delavec na službenem potovanju prenočiti, če ne koristi spalnika v breme podjetja, se mu prizna nočnima netto 30 din. če delavec ob obračunu predloži za prenočevanje hotelski račun, se mu prizna na mesto nočnine hotelski račun. ■ Določila o dnevnioah pričnejo veljati' 5 dni po objavi, uveljavljene pa bodo prvega dne naslednjega meseca — po mesecu, v katerem so bila sprejeta, t. j. od 1.’ avgusta 1971 dalje. Delavski svet je naročil odboru za organizacijo dela in sistemizacijo, da prouči obračunavanje inozemskih dnevnic im pripravi spremembe in ločil, ki se nanašajo ma obračunavanje inozemskih dnevnic :— tako, da se delavcu, ki potuje- v inozemstvo prizna tudi plačilo hotelskega računa oz. izplačilo zneska do določene višine na račun nočnine, če to dovoljujejo ■ zakonski predpisi. . — Spremembe in dopolnitve pravilnika o varstvu pri delu Odbor za varstvo pri. delu je pripravil več .predlogov za spremembe im dopolnitve' tabelarnega dela pravilnika o varstvu pri delu im eno 'spremembo oz. dopolnitev tekstualnega dela tega pravilnika. Delavski svet je sklenil, da bo tabelarni del pravilnika o varstvu pri delu dopolnjen, tako, da se v DE Osrednje službe gozdnim delavcem in cestarju doda zaščitno perilo, skladiščnikom .pa namesto zaščitnega jopiča — bunda. V delovni enoti Promet se doda zaščitno perilo škuipimo vodji transporta, transportnemu delavcu, skupino vod ji na odlagališču, delavcu na odlagališču, strojevodji in kurjaču. Namesto krznenega telovnika se doda bunda strojevodji, kurjaču, preddelavcu premika, škupimovodji premika, premi-kaču in zaviraču. Delavski svet ni sprejel predloga SDE Promet, da bi odobril zaščitno perilo skupi-novodji premika, premikaču in zaviraču; prav tako za ta dva delovna mesta ni odobril gumi škornjev. V tekstualnem delu pravilnika je delavski svet spremenil tč. 6. 1. 3. odstavek tako, da. ®e glasi: »Varnostmi inženirji za posamezna področja v okviru dejavnosti podjetja, ki morajo, imeti višjo šolsko izobrazbo im najmanj 5 let prakse določene smeri iin poseben strokovni izpit o varstvu pri dielu.« Dosedaj smo. imeli varnostne tehnike. — Izvolitev organov skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev .Delavski svet je .izvolil za člana skupščine skupnosti zdravstvenega , zavarovanja tov. Jožeta Šegulo, vodjo ka-drovsko-socialme . službe, za člane odbora zavarovancev pa: Aleksandra Sankoviča, Jožeta Brgleza, Konrada Ferka, Draga Žlemderja in Antona Brgleza-. — Izvolitev delegata za volitve v organe Gospodarske zbornice Za delegata za volitve v organe Gospodarske zbornice je delavski svat izvolil tov. Janeza Kostanjevca, vodjo splošne službe. — Prispevek v sklad za štipendiranje V Sklad za štipendiranje in posojila občine Ptuj bomo letos Vložili 35.000 dim. Sklad za štipendije im posojila občine Ptuj lahko dodeli štipendije iz našega prispevka, za študij na Fakulteti za naravoslovje im tehnologijo Ih za študij na tehničnih fakultetah. — Pritožba zoper odločbo komisije zaj obravnavanje kršitev delovnih dolžnosti Delavski svet je ugodil pritožbi delovne enote Aluminij in s tem izključil iz delovne organizacije Janeza Lovremka, mat. št; 3136, Iki je bil zaposlen na delovnem mestu pomočnika livarja v OE Livarna. . Komisija za/ obravnavanje kršitev delavnih dolžnosti je izrekla Janezu Lovremku zadnji javni, opomin. Vodja delovne enote Aluminij je predlagali delavskemu svetuj da razveljavi odločbo komisije in tov. Lovremka izključi, ker smatra, da so podani vsi pogoji za izrek naj strožje kazni. Delavski svet je pritožbi ugodil s tem, da je glasovalo za izključitev 21 članov, 8 članov se je glasovanja vzdržalo, 5 pa jih je glasovalo proti. (Glasovanje je v takem primeru tajno). ffllljjljDružbena prehrana 'Ostalo je še odprto vprašanje cene toplega, obroka! •— vse ostale zadeve je delavski ■svet rešil 'že na zadnji- seji. Delavski svet je sklenil, da znaša 'prispevek podjetja za prehrano' 50 din mesečno na. zaposlenega- delavca ; ta je stalen in se ne more izplačevati v gotovini. Vsak koristnik toplega obroka- bo prispeval k obroku ,2,20 din. . Takšno odločitev je sprejel delavski svet na predlog odbora za družbeni standard. Odbor je ugotovil, da lahko delovne organizacije prispevajo k stroškom za malice 50 dim mesečno po članu delovne skupnosti. To je določeno z , družbenim dogovorom. Kalfcu-lacijška cena toplih obrokov, ki bi jih pripravljali' v obratu družbene prehrane našega podjetja, pa znaša 4,76 dim' po obroku. Ob upoštevanju prispevka podjetja . za prehrano 'pa znaša, prispevek posameznika 2,20 din. (Nadaljevanje na 7. strani) Dodajanje anodne mase oypra¥ljanj@- alternativa mladih Sl s m edina Samoupravljanje kot temeljni družbeno-ekonomski odnos predstavlja realno možnost za mladino, da se uveljavlja, odvisno od svoje sposobnosti, iniciative in ustvarjalnosti. Mladina predstavlja eno tretjino vseh zaposlenih v Sloveniji, zato je od tega, kako se mladina uveljavlja v samoupravljanju, v veliki meri odvisno uresničevanje samoupravljanja sploh. Jugoslovanska praksa uresničevanja samoupravljanja je brez dvoma .pokazala, da smo priče nastajanju novih odnosov, ki pomenijo zgodovinsko veliko revolucionarno dejanje, ker človek vse bolj dobiva o-srednje mesto v družbenem dogajanju; človek, ki je ekonomsko in osebno vse bolj o-svobojen. Posameznik si s svojim delom Sn angažiranjem kot upravljavec v združenem delu vse bolj, določa svoj materialni in družbeni položaj. To je tudi osnovna gonilna sila naše družbe, da gradimo na zaupanju v ustvarjalnost in samoiriiciativo delovnih ljudi, kar naj ibi tudi optimalno pospeševalo razvoj proizvajalnih sE. " Čeprav je bila . osnovna usmeritev glede razvijanja samoupravljanja'že zdavnaj začrtana in v praksi potrjena, se v vsakdanji praksi in na vseh družbenih ravneh vedno znova najdemo! pred Ivprašanji, kako in kaj storiti, da- bo človekova ustvarjalnost prišla do večjega izraza, dà bi po samoupravljanju optimalno u-sklajievali . 'individualne Interese s splošnimi družbenimi interesi itd. V letošnjem letu, ko poteka 21 let od začetka samoupravljanja pri nas, ko smo po kongresu Samoupravljavcev ,v Jugoslaviji;.'in ko si delovne organizacije. prizadevajo, da bi svoje samoupravne akte uskladile ž ustavnimi spremembami, smo ponovno pred odločilno preizkušnjo, kako in na kakšen način, naprej trasirati in 'konkretizirati samoupravljanje. Mladina do tega ključnega; vprašanja naše družbe ni in ne more biti indiferentna. sklajena z stvarnimi pogoji in možnostmi posamezne delovne organizacije in bo oblikovana po demokratični --samoupravni poti. KAKO DOSEČI UČINKOVITOST IN RACIONALNOST V SAMOUPRAVLJANJU i Eden od pogojev, ki določa stopnjo razvitosti samoupravnih odnosov, je stopnja razvitosti tehnologije, delitve dela in organizacije. V delovnih organizacijah, kjer je delo razdrobljeno le na individualne, med seboj ločene delovne operacije (obrtniški način), kjer ni pravega povezovanja in usklajevanja v delovnem procesu, kjer je pretežno (nekvalificirano1 delo z enostavnimi prodji, 'kjer ni uveljavljena organizacija in posameznikov. Pri tem bi se morala ZM v večji meri. opirati na mlade strokovnjakejm jih pritegovati v svoje vrste, s čimer bi ustvarili večje možnosti, da bi stanje spremenili. V praksi pa se velikokrat dogaja, da se mladi strokovnjaki, ko se zaposlijo, nekaj časa še zvesto bojujejo za spreminjanje stanja,' vendar se tam, kjer Ostanejo osamljeni, hitro pomirijo z obstoječim stanjem in postanejo oportunisti; usmerijo se le na zagotavljanje čimugodnejših lastnih trenutnih materialnih pogojev ali pa odhajajo na zaposlitev v tujino. S tem izgubljamo o-gromne potenciale, ki so nam sedaj, še kako potrebni. Drugi pogoji, da bi samoupravljanje postalo učinkoviti to in racionalno, je v tem, da Ko smo v začetku leta vsi skupaj delali in kovali' nove načrte in delovne programe v naši proizvodnji glinice in aluminija, prav gotovo nismo mislili na to, da bomo zabredli, v velike težave, predvsem . pri proizvodnji: glinice, čeprav smo na nekatere le računali. Začetek je. bil za vse nas zelo ugoden in razveseljiv, toda naše veselje /rid trajalo toliko časa, kot smo želeli, saj so se z menjavo boksitne rude, v proizvodnji pričele tudi velike težave, ki so pomenile za'proizvajalce glinice mnogo fizičnega dela- in precej manj proizvodnje. Ko smo pričeli v proizvodnji uvajati bosanski boksit, nam je. ta pričel povzročati mnogo preglavic, predvsem v . tem, ker so se pričeli polniti oziroma mašiti. zmževalci tlaka, nakar smo seveda morali pričeti z rednim pranjem in iz-pEiovanjem ZT z visokotlačno paro. Eri vsem tem pa je seveda mnogo težkega in napornega dela, saj je potrebno: zapreti mnogo težkih, največkrat .zelo težko 'gibljivih ven-. tEov tudi pri velikih vročinah, se samoupravna delitev pristojnosti in odgovornosti povezuje in gradi skladno s poklicno delitvijo dela ih organizacijo. Samoupravljanje ni mogoče zreducirati le na fazo odločanja (na delavskem svetu, zboru kolektiva, itd.), temveč pomeni samoupravna aktivnost posameznika in celote splet tako neposrednih- delovnih kot Upravljavskih funkcij ISlod delovnega mesta, delovne skupine, delovne enote do centralnega delavskega sveta, pri čemer so seveda izredno pomembne tudi faze, kot so faza informiranja, faza izbiranja alternativ, boj mnenj, odločanje o eni alternativi, izvrševanje odločitev, kontrola izvrševanja odločitev itd. V- praksi delovnih organizacij opazimo zlasti dvoje docela nespremenljivih pogledov: da je samoupravljanje posèb- da sploh ne govorimo o nevarnostih, ki prežijo iz vsakega cevovoda ali ventila. ' Čeprav vemo, da so bosanski boksiti zelo trdi in se zelo hitro' vsedajo, pa vseeno nismo računali na tolikšne težave, .za katere se sprašujemo, kdaj jih bo konec, kajti s takim delom, 'kjer je potrebno mnogo fizičnega napora in dela, ni pa uspehov, ne bomo prišli do zaželenega skupnega cilja, do povečanja proizvodnje, glinice in zmanjšanja-proizvodnih stroškov. Pri tem seveda ne kaže nikogar kriviti, toda !, kljub temu je treba o vsem temeljito- premisliti, predvsem o nakupih takih boksitov,. ki nam delajo tako velike težave in probleme v proizvodnji. Svoj čas, sem v zapisniku seje delavskega sveta od 14. maja zasledil tudi vprašanje člana delavskega sveta, češ, zakaj uvažamo boksit iz Avstralije in pri tem izgubimo tolik» te toliko milijonov na leto, dia pa na veliko izvažamo boksit v druge države! Res je, da se čudno sliši, ker na veliko izvažamo boksit, da pa ga na, zgolj politična sfera, ki jcr je potrebno upoštevati, vendar pa so organizacija dela in operativne odločitve povsem nekaj drugega, od samoupravljanja ločena sfera — in drugo, da pomeni samoupravljanje pravico vsakogar, da ob vsakem času o vsem odloča'in se na vse spozna. To sta sicer dve skrajnosti, ki pa se v praksi večkrat pojavljata. Zanesljivo je, da samoupravljanje ne ' pomeni manj reda in manj odgovornosti, temveč nasprotno. Samoupravljanje ni le pravica, ampak je tudi dolžnost. Ob tem bi kazalo upoštevati osnovno navodilo, da razvitega samoupravljanja ni brez dosledne delitve in organizacije' poklicnega, in upravljavskega dela in brez dosledne opredelitve individualne odgovornosti. V delovnih organizacijah se je relativno močno razvila praksa, da ljudje kritično ocenjujejo posamezne pojave, manj pa smo razvili prakso, da bi vsak posameznik za svoje ravnanje, póstopke, kritiko ali predloge moral nositi tudi vse posledice • in individualno od-, govornost pred celotnim kolektivom. . ,V delovnih organizacijah je dokaj razširjen pojav, da se resnična razprava o določenem vprašanju prične šele takrat, ko je bil o njem že sprejet sklep in bi tega že morali izvajati, ne pa, kot bi moralo biti, da je temeljita razprava pred sklepanjem,; za tem pa je; možno le še dosledno uresničevanje. Posledica tega je, da mnogo sklepov ne, uresničimo dosledno, . kar nedvomno zmanjšuje učinkovitost samoupravljanja i in seveda daje »hrano« vsem tistim posameznikom, ki si samoupravljanja ne želijo in ki nenehno poveličujejo red, ki bi ga radi dosegli s »trdno roko«,. Milan Nežman težav? po drugi strani zopet motamo uvažati, toda trenutno menim, da bi nam verjetno celoletna predelava avstralskega boksita v glinici prinesla več dohodka, kot .pa znaša sedaj izguba pri njegovem uvozu. To je sicer le moje mnenje; tega bi pa moral nekdo posredovati našim proizvajalcem, ki so danes izredno slabo obveščeni o najpomembnejših dogodkih v podjetju. Trenutno je pač tako, ' da ni mogoče iz težav in da smo se temu že nekako privadili, toda to ne gre nikakor skupaj, da je za mnogo težje delo še vedno ostalo enako plačilo, ker pač ni vidnejših uspehov, da pa bo to plačilo lahko še> zmanjšano, če bomo tako nadaljevali. V kratkem bomo v Glinici spet delali z avstralskim boksitom in upamo, da bodo te težave prenehale in bomo skušali vse zamujeno nadoknaditi, today kar . je enkrat izgubljeno, se ne da več nadomestiti; tega se dobro zavedajo tudi proizvajalci v delovni enoti Glinica, katerim ni vseeno, da so v takem polo- Nadaljevanje na 7. strani) 'r mmmt imma* vmvim uzmum ama mmrn SAMOUPRAVLJANJE NE MORE BITI REZERVIRA-; NO LE ZA NEKATERE , _ Prvi pogoj;, da bi delovni ljudje lahko realizirali svojo pravico in dolžnost kot samoupravljavci, je, da resnično sami tudi določijo pravila igre, po katerih bodo samoupravljanje uresničevali. V delovnih organizacijah so takšna pravila uzakonjena v statutu in drugih splošnih aktih. Torej, če želimo, da bo samoupravljanje postalo v sleherni delovni organizaciji stvarnost, si morajo delovni ljudje sta- ' tut in (druge splošne akte sami oblikovati. Statut ne more biti le spretno in s pravnega vidika neoporečno čtivo, temveč mora odražati stvarne odnose in interese delovnega kolektiva. Doslej ni bila redka praksa, ko sp imeli v posaineznih delovnih'organizacij ah sicer, dobro napisane statute, ki pa jih ni poznal nihče drug kot pravnik v podjetju, da nè omenjam tega,, da sp bili stvarni odnosi in praksa popolnoma nekaj, drugega, 'kot je to določal statut. Iz tega izvajam prvi zaključek: Zveza mladine bi skupno z drugimi političnimi organizacijami morala dosledno vztrajati in se konkretno angažirati, da bo samoupravna zakonodaja v delovnih organizacijah odražala voljo in raz-, položenje kolektiva, da bo u- Kontrolni listi za peči delitev dela itd., je človek v delovnem procesu več ali manj v položaju, ,ko potrebuje avtoriteto .»mojstrov« 'ali- drugih nadrejenih, ki imajo osnovno nalogo, da ga kontroli-. rajo in mu dajejo sprotne delovne obveznosti. Obrtniški način, proizvodnje' in na hierarhiji avtoritete zgrajeni odnosi omogočajo le ozek manevrski prostor za samoupravljanje, 'kajti brez izdelane organizacije in delitve dela in brez načrtnosti v proizvodnji tudi ni možno dosledno izvesti samoupravne organizacije dela iijn samoupravne odgovornosti. V . takšnih .primerih se samoupravlj anje bodisi zreducira ha nepomembna vprašanja. ali pa se sprevrže v to, da vsak ob vsakem času in o vsem — odloča. Uvelj avlj anj e sodobnega industrijskega načina ' proizvodnje in sodobne organizacije in delitve dela je tako ž ekonomskega vidika kot' z 'vidika družbenih odnosov edine alternativa, ki pe je mora oprijeti zlasti mlada generacija. Brez dvoma imamo v naši družbi že vrsto spodbudnih procesov v tej smeri.. ŽM v- delovnih organizacijah bi morala biti kritična in nepomirljiva s stanjem, 'kjer je primitivna in slabo izpeljana organizacija dela, kjer ni prave odgovornosti in kjer vlada samovolja Kdaj bo konec Spoštovani tovariš direktor! V imenu občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine se je od zveznega poslanca Franja Grünfelda poslovil tov. Zdravko Turnšek, predsednik OK SZDL Ptuj Globoko nas je pretresla vest o vaši nenadni smrti in kruta resnica nas je zopet postavila na realna tla, da je človeško življenje minljivo in da se smrti mora ukloniti tudi tako močna narava, kot smo jo videli v vaši osebnosti. Ravno ta vaša neizprosna odločnost in visoka stopnja strokovnosti je mnogokrat pripomogla k uspešnemu reševanju težkih gospodarskih problemov v okviru naše občine, kakor tudi izven njenih meja. Vaše aktivno delovanje na gospodarskem in družbenem področju je vzbudilo proizvajalce in delovne ljudi na ob- Delovnemu kolektivu Tovarne »Boris Kidrič« Kidričevo Ob smrti Vašega generalnega direktorja in zveznega poslanca ing. Franja Grünfelda, moč ju naše in sosednjih občin, da vam je bil zaupan po slanski mandat v gospodarskem zboru Zvezne skupščine. To odgovorno funkcijo ste nad vse vestno opravljali in tako prispevali svoj delež k uspešnemu razvoju gospodarskega in družbenega sistema. S svojim ugledom in s pravilno razlago širših občinskih problemov, ki so imeli predvsem materialni značaj, ste skupaj z delovnim kolektivom te tovarne vedno našli rešitve, ki so ugodno vplivale na nadtaljnji gospodarski in družbeni razvoj v občini. Kot družbeno-političnj dela- sveta in v mojem imenu iskreno sožalje. Stane Kavčič, predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. vec ste vedno in povsod vestno izpolnjevali svoje naloge, katere so vam, kot direktorju in poslancu, nalagale družbenopolitične organizacije in občinska skupščina. Tovariš direktor, globoko se zavedamo, da je vaša prezgodnja smrt velika' vrzel v naših vrstah in težko nadomestljiva izguba za kolektiv te tovarne, kateremu ste posvetili vse povojno obdobje in kjer ste razgalili svoje sile in izredne sposobnosti. V tem trenutku, ko nas vse zr. vselej zapuščate, nam ob spominu na vse nesebično delo, katerega ste opravili, same prihajajo besede zahvale. Zato se v imenu družbenopolitičnih organizacij občine' Ptuj in Skupščine občine Ptuj poslavljam od vas in se vam zahvaljujem za vse, kar ste storili za dobrobit naše socialistične samoupravne družbe. Hvala in slava vašemu spominu, vašim sorodnikom in kolektivu tovarne pa izrekam iskreno sožalje. ^JSožalni brzojavki dr. Marjana Breclja in Staneta Kavčiča Ob zaključku redakcije izredne številke Aluminija, posvečene smrti našega direktorja Franja Grünfelda, smo prejeli naslednji sožalni brzojavki: §j GRUNFELD F i>Pu ING i- je:s isoo' + ? 7.Ì971 Odličnega gospodarstvenika in uglednega družbenopolitičnega delavca, izrekam globoko in iskreno sožalje. Marjan Brecelj, v. d. predsednika Zvezne skupščine Beograd. Kolektivu, delavskemu svetu in upravnemu odboru Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo Ob nenadni izgubi zaslužnega direktorja Vaše tovarne in uglednega družbenega delavca, tov. Franja Grünfelda, sprejmite v imenu Izvršnega Žalna seja delavskega sveta Žalna seja delavskega sveta j,e ibila ob smrti direktorja F-nanja Giriinfelda, diplomiranega inženirja, 8. julija 1971. Žalna sej a - je bilia skupaj s predsedstvom osnovne organizacije sindikata, sekretariatom organizacije Zveze komunistov in ■ predsedstvom Zveze mladine našega podjetja. Žalne seje so se udeležili tudi svojci pokojnega direktorja, predstavniki Skupščine občine Ptuj ' in družbeno-političnih organizacij občine Ptuj ter vsi člani delovne skupnosti, ki so običajno vabljeni na sejo delavskega sveta. Na žalni seji je predsednik delavskega sveta Ivan Beras govoril o liku pokojnega direktorja Spij njegov govor je bil v celoti objavljen v zadnji številki »Aluminija«, seznanil delavski svet s sklepom Krajevne skupnosti Kidričevo, da se bo rekreacijski center v Kidričevem imenoval po pokojnem Franju Grünfeldu, in s sožalnimi brzojavkami, katere smo prejeli ob njegovi smrti. Franjo Grünfeld kot lovec V imenu celotnega kolektiva se je na Žalah poslovil od direktorja Ivan Beras, predsednik delavskega sveta Nakladalna postaja za glinico DRAGI TOVARIŠ FRANJO, naš lovski tovariš! Globoko pretreseni se poslavljamo od tebe, kot soustanovitelja lovske družine Str-nišče, — sedaj Kidričevo. Ne moremo si predstavljati, da te ne bo več med nami — lovci. Clan naše družine si bil od njene ustanovitve. V tem času si opravljal razne dolžnosti tako v družini kot v lovski zvezi. S svojim strokovnim znanjem si ogromno pripomogel k razvoju lovstva in k stro-kovnemu izpopolnjevanju član- stva. Pri izvajanju nalog si bil vedno dosleden in. nepopustljiv, toda vedno dostopen, poln humorja, s katerim si znal razveseliti ostale. Pri tvojem napornem strokovnem delu ti je bilo glavno razvedrilo lov. Ko je bolezen že močno zrahljala tvoje zdravje, si še vedno zbral toliko moči, da si prišel med nas, se razvedril in si nabral novih moči za tvoje naporno delo. Še v soboto, ko smo se vozili iz Radenec, kjer si bil na zdravljenju, si se najprej zanimal, kakšen je stalež divjadi v loviščih. Izrazil si željo, da bi rad odstrelil srnjaka. Dogovarjala sva se, kam ga bova šla lovit, da bi se tvoja želja uresničila. Na žalost je ostalo samo pri dogovoru. Boginja lova Diana ti ni bila naklonjena. Mnogo prehitro te je poklicala v večna lovišča. Ko se danes za vedno poslavljamo od tebe takorekoč v centru lovišča; v katerega si tako rad zahajal, ti izrekamo — hvala, naš dragi lovski tovariš Franjo. Tvoj spomin bo vedno živel med nami. Lovski Zdravo! Popravek V zadnji, izredni ko-memorativni številki »Aluminija« se je na drugi strani, leva stran zgoraj, vrinila v naslov neljuba, vendar nenamerna TISKARSKA NAPAKA. Naslov prenosa prispevka s 1. strani »Umrl je naš direktor Drago Grünfeld« bi se moral pravilno glasiti: »Umrl naš direktor Franjo Grünfeld«. Bralcem »Aluminija« se ob tej priložnosti opravičujemo zaradi nastale napake. Sožalne brzojavke Ob nenadni izgubi našega direktorja Franja Grünfelda smo prejeli večje število sožalnih brzojavk. Te so nam posredovali: Dr. Marjan Brecelj, v.d. predsednika Zvezne skupščine, Beograd Stane Kavčič, predsednik Izvršnega sveta SRS, Ljubljana Predsednik Gospodarskega zbora Zvezne skupščine dr. Vasil Grivčev, Bgd. Mejak ing. Miran, član Zveznega izvršnega sveta, Bgd. Tajnik Rep. sveta sindikatov SRS, Jože Marolt, Ljubljana 3 Predsednik Gospodarske zbornice SRS, Leopold Kr.ese, Ljubljana Predsednik Savezne privredne komore, Rudi Kolak, Beograd Savezna privredna komora, Sekret, za ekstraktivnu^ industriju, Beograd Dr. Štefan Šoba, gen. dir. Narodne banke SRS, Ljubljana > Gen. dir. Jugobanke Beograd, dr. Božidar Linhard Predsednik IO Jugobanke ing. Živko Mucalov, Beograd Janko Smole, Zvezni izvršni svet, Beograd, sekretar za finance Savezni zavod za cene, ing. Siniša Rašič, Beograd Kolektiv IMPOL, (dir. Podričnik in predsednik DS, UO, sind, in ZKS) Tvornica lakih metala, Šibenik, dir. Krnic in Vujadin Beader, Šibenik Poslovno združenje energetike SRS Rudniki boksita Jajce Jadral, dir. Joviča Balač, Zadar Delovni kolektiv Jadral, Zadar Tramšek Jože, Ljubljana Hidrotaontaža Maribor, dir. Aleš Tičar Tovarna avtomobilov Maribor Tovarna motornih vozil Koper Tovarna kem. izdelkov Hrastnik Železarna Jesenice Železarna štore Rudnik lignita Velenje Savske elektrarne, Ljubljana Tovarna volnenih izdelkov Majšperk Kreditna banka Maribor Projekt Maribor Predstavništvo Tvornice lakih metala Šibenik v Zagrebu Tovarna dušika Ruše Tvornica kablova Svetozarevo Fabrika »Đuro Salaj« Niš Rudnik svinca Mežica Zasavski premogovniki Trbovlje Boksitni rudniki Rovinj Metalna Maribor Mariborska livarna, Maribor Loške tovarne hladilnikov Škofja Loka Kolektiv Elektrobosne jajce Kolektiv poslovnega združenja ferolegura i redkih metala, Beograd Gradis Ljubljana Rudniki boksita Bosanska Krupa Jugometal Beograd, dir. Milan Mickovič Jugobanka Ljubljana, gl. direktor Koprivnikar Investimport Beograd, gen. dir. Popadič ^ Energoinvest Sarajevo, sektor za aluminij Intertrade, Ljubljana, gen. dir. Ivan Heller Intertrade Ljubljana, sodelavci Valjaonica bakra Sevojno Jugometal Beograd, sektor kemije, Beograd Mirko Rončevič, Šibenik Božin Jovanovič, gen. dir. Bazena Bor Energoinvest Sarajevo Rudniki boksita Jajce, gen. dir. Jovo Pejanovič Kolektiv instituta za teh. nuklearnih sirovina, Beograd Metalurški inštitut, Ljubljana Aluminijski kombinat Titograd> ^gen. dir. Ljubo Markovič Kombinat obojenih metala Prelic Tvornica elektroda i ferolegura Šibenik, gen. dir. Petar Škarica Tvornica elektroda i ferolegura, kornere, sektor, Šibenik Rudniki boksita Nikšić Alumina Skopje Kolektiv rudnika olova i cinka Mojkovac Komin, inozemska zastopstva, Ljubljana Kolektiv Metalca Čakovec Smelt Ljubljana Novkabel Novi Sad Kreditna banka.Zagreb, filiala Maribor Feršped Maribor Kovinotehna, Maribor Topilnica cinka i olova Titov Veles Exoterm, kemična tovarna, Kranj Kolektiv Luke Koper Metalka, gen. dir. Stane Bregant, Ljubljana Elektrotehna Ljubljana General export Beograd Jugomineral Zagreb Kolektiv in gèn. dir. Drapšin, Mladenovac Elektronabava, dir. Miloš Vekovar, Ljubljana Luka Rijeka, gen. dir. Jelovica Metalka, oddelek inoz. nabav, Ljubljana Jugotekstil Ljubljana Jugopres Beograd Metalservis Beograd Jeklotehna Maribor, Eiektrokovinar Ptuj Podjetje za popravilo vóz Ptuj Intereuropa Koper jugal Split Intereuropa, gl. dir., Koper Zavod za izradu novčanica, gen. dir., Beograd Zavarovalnica Maribor Kombinat Trepča Kolektiv Elektrobosne Jajce Združenje žel. transp. podjetij, Ljubljana Jokič Luka, Elektrobosna Jajce Investicijski biroji Trbovlje Kemična tovarna Moste, kolektiv Jugotekstil, Ljubljana Podjetje Elka Zagreb, tov. Svraka ELKA Zagreb, gen. dir. Ivan Simčič Salonit Anhovo, gen. dir. Milan Vižintin Zavarovalnica SAVA Maribor, gen. dir. Lado Peternelj Les Ptuj Themo Ljubljana Osnovna šola Žetale Commerce Ljubljana Rismal ing. Mitja, Zavod za urbanizem Maribor Splošna bolnišnica Maribor, primarij dr. Ivo Koražija Splošna bolnišnica Ptuj, dr. Mitja Mrgole Skupščina občine Ptuj Kolektiv Jugoagenta Beograd Elektroindustrija Niš, gen. dir. ing. Jasič Ing. Jova Opečič, Beograd Jugohrom Beograd Podjetje TOP, gen. dir. Peter Matuza, Zagreb Nada Nešič, predstavnica tovarne v Beogradu Člani kolektiva TGA na dopustu v Crikvenici Avdi Bakali, Priština INOZEMSTVO: UGINE-KUHLMANN, Paris Firma Oetinger, Weissenborn Elettrocarbonium Milano, direkcija Elettrocarbonium Milano, ing. Cesare LOMI Gentrade Wien Firma TONOLLIFONO Milano Naš ponos je tudi naselje V času izgradnje Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem nismo mogli mimo tega, da bi ob tem velikem gigantu na Dravskem polju ne bilo urejenega naselja za delavce naše tovarne. Tako smo pričeli v letih od 1947 do 1954 z intenzivno izgradnjo novega delavskega, naselja, ki danes šteje 2.000 prebivalcev. Po izgradnji stanovanja je bilo nujno potrebno misliti na izgradnjo objektov družbenega (standarda» Zgrajena je bila osnovna Šola, za katero je v celoti ■ dal sredstva kolektiv TGA. Za kraj, kot je Kidričevo, pa ni bila potrebna le šo- la, temveč tudi vzgojno-var-stvena ustanova, letno kopališče, otroška igrišča, zdravstveni dom, dvorana za prireditve z restavracijo, trgovski lokali, -ceste, poti in zelenice. Kakor pri izgradnji tovarne, tako je tudi na tem področju imel pomembno vlogo pokojni Franjo Grünfeld, ki je ves čas svojega službovanja v tovarni preživel v našem kraju — pri izgradnji vseh naštetih objektov. Svet krajevne skupnosti je na žalni seji, ki je bila posvečena spominu na pokojnika, sklenil, da bo v znak priznanja za njegov prispevek pri razvoju tega kraja obeležena že pričeta izgradnja rekreacijskega centra v Kidričevem. Svet Krajevne skupnosti Kidričevo Zadnji pozdrav delavcev V imenu stanovskih tovarišev se je od našega direktorja pri| odprtem grobu poslovil Franjo Gnilšek, dipl. ing. Čakanje na sistematske rešitve nam samo škodujejo (Nadaljevanje s 1. strani) govor in ne na samoupravni sporazum, ki bo izražal tako težnjo. Razumljivo pa je, da se bodo morali- nekateri zadržati nekaj časa v okvirih sedanje potrošnje, sag sicer usmerjanje izgubi svoj smisel. - Ekstremni primeri nam povzročajo več političnih in socialnih težav kot ekonomski. Z družbenim dogovorom in s samoupravnimi sporazumi bomo prišli do možnosti, da pokažemo na vse tiste, ki obstajajo samo še na račun nizkih osebnih dohodkov zaposlenih in ki umišljeno izpričujejo nekakšno družbeno rentabilnost. Ker „naše napovedi o gibanju cèn in o njihovem zadrževanju ne držijo več in se problemi zaostrujejo, zlasti zaradi' povečanja socialnih razlik, mehimo, da je naloga sindikatov, da zahtevajo konkretne ukrepe, s katerimi je take razlike mogoče vsaj malo omiliti. Sindikati v Sloveniji smo tako npr. predlagali izvršnemu svetu skupščine SRS in skupščini SR Slovenije, naj rešijo vprašanje otroškega dodatka in, kakor smo 'seznanjeni, bo n>aiš predlog sprejet. Močno tudi poudarjamo zahtevo, naj'- bii ie'- skladov za otroški dodatek namenili kar največ sredstev socialno ogroženim otrokom po šolskih kuhinjah. V sedanjih razmerah menim, da je ,zelp pomembno za vso družbo, razrešiti niz socialnih problemov, če nočemo, da se- ti ne bodo zajedli v globalni dohodek delovnih organizacij. .Seveda pa bo . za stabilizacijo zelo pomembno, če enkrat že postavimo na dnevni red vprašanje, kako in kdaj za vselej opraviti z delovnimi organizacijami, ki. poslujejo z izgubo. Mislim namreč na to,' da srne bi smeli več dovoljevati životarjenja, ki ustvarja izgubo in vsemogoče probleme. Odločiti se bo treba — ali za uspešno;in programirano sanacijo ali pa za likvidacijo in preusmeritev zaposlenih v druge dejavnosti. Glede investicij pa se bojim, da bodo postale tarča naše kritike, ne da bi jih analizirali ah ugotovili- njihovo kvaliteto.. Boriti se moramo namreč proti nepokritim investicijam, ki ne obetajo gospodarnosti. In za konec še tole: Bolj kot federaciji gre zameriti republikam, da nimamo analiz o socialnem položaju naših ljudi. Brez podatkov o tem namreč ni mogoče voditi resnejšo politiko ha tem področju. Pripravljamo se na diferencirano subvencioniranje stanarin, vendar dobrih kriterijev ne bomo mogli izoblikovati, ker nimamo osnovnih- podatkov. Najbrž nas vse najbolj zanimajo gospodarska gibanja, sociuma vprašanja pa potiskamo na stran...« Kidričevo, 19. julija 1971 Iz INTERNE INFORMACIJE republiškega sveta sindikatov Slovenije Družbeno dogovarjanje Kaj menijo sekretariati družbenopolitičnih organizacij v TGA — o trenutnem gospodarskem stanju v podjetju? Vodstva družbenopolitičnih organizacij v podjetju se zavedajo, da je naše podjetje v trenutni krizi, ne vemo pa, kako je s prodajo aluminija, s kratkoročnim in dolgoročnim planom podjetja, s stabilizacijskim programom podjetja in drugim, zato imamo za dolžnost, da se skupno pogovorimo in dosežemo stične točke. Iz Livarne Predvsem so problem zahteve in stališča, katere pošiljamo na organe upravljanja in vodstvo podjetja. Naj konkretno navedem primer sindikata. Takoj v začetku naše mandatne dobe šmo sklicali posvetovanje v zvezi z devalvacijo in stabilizacijskimi ukrepi. Na to posvetovanje smo povabili tudi člaine vodstva podjetja, vendar smo pozneje ugotavljali, da razen udeležbe nismo dosegli nič; podatki, za katere smo želeli izvedeti od vodstva podjetja, so bili talko skopi, da smo imeli od tega bore malo, ker so nam vodilni v podjetju zatrjevali, da so podatki, ki jih zahtevamo, poslovna tajnost. Sindikat je na osnovi Sklepa 4. izredne seje zbora zastavil precej vprašanj, na ikatere amo dobili le del odgovorov na zadnji seji delavskega sveta in pred dnevi — tudi nekaj pismeno, od tajništva organov upravljanja. Mi vemo, da bi vsako podjetje moralo imeti svoj stabilizacijski program. Nadalje vemo, da se bo ponovno povečala cena električni energiji za 25%; mislim, da bi se dalo v zvezi s tem še kaj narediti, če 'bi se dogovarjali z Elektrogospodarstvom Maribor. Nadalje — glede obveščanja v kolektivu: Vodilni delavci v podjetju se ne strinjajo, da bi dnevno obveščali zaposlene, kako potekata proizvodnja in prodaja aluminija. Nastaja splošen problem, kako bi naj vodilni obveščali svoje sodelavce in kolektiv. Misjlim, da je stvar vseh družbenopolitičnih organizacij v podjetju, da enotno nastopajo pri reševanju vseh problemov, ki se pojavljajo v zvezi z gospodarjenjem v naši to- varni. Opozoril bi predvsem člane ZK, da bi morali pokazati znatno večjo aktivnost. Po daljši burni razpravi smo sklenili, da bo sindikat sklical zbore delovnih ljudi po delovnih enotah, kjer naj bi vodstvu podjetja zastavili kontret-na vprašanja o bodočnosti naše tovarne. Od vodstva podjetja v glavnem zahtevamo, da odgovori na naslednja vprašanja: 1. Izdatki za godbeno sekcijo so znašali v letu 1970 — 91.532,20 din. Od tega znaša plača profesionalnemu kapelniku mesečno 2.120 din in prispevki na to plačo 1.240 din. 2. Vsako leto, od leta 1964 naprej, je delavski svet namensko odobraval zaprošena sredstva za godbeno sekcijo, sindikat pa je le vodil delo godbene sekcije, tako funkcionalno kot finančno. 3. V primeru, če delavski svet zaprošene dotacije ne bi mogel odobriti, ostaneta še dve varianti: aj da godbeno sekcijo razpustimo, b) da prevzame godbeno sekcijo in upravlja z njo delavski svet. 4. Mnenje vseh prisotnih je bilo, da naj bi odobrili 1. Plasman naših proizvodov (Al, Al — zlitine in glinica) na tržišču do končal leta 1971 in v nadaljnjem obdobju. 2. Finančni položaj podjetja in situacija, ki bo nastala ob podražitvi električne e-nergije, položaj naših bank. 3. Vprašanje preusmeritve, nabave in uporabe naših boksitov — namesto avstralskega. sredstva prvenstveno za delo organizacij ali sekcij, ki so v sklopu delovne -skupnosti TGA, šele potem pa 4. Kako je z investiranjem v izgradnjo tovarne predpe-čenih anod. 5. Kako daleč je razvojni načrt podjetja (za kakšno obdobje). V zvezi z gornjimi aktualni- obravnaväli ostale. Zaveda^ ti se moramo, da služi godbena sekcija, zato pa je bila tudi ustanovljena, potrebam kolektiva, zato predstavlja del vloženega denarja in del vloženega truda, tako posameznikov kot kolektiva. mi vprašanji so že zbori delovnih ljudi po posameznih DE, kjer člani vodstva podjetja obširno seznanjajo člane delovnih skupnosti po DE in dajejo odgovore na tam zastavljena vprašanja. Med drugim je sekretariat razpravljal tudi o poročilu, katerega je podal ing. Debeljak, 0 posvetovanju o stabilizaciji, delitvi dohodka in osebnih dohodkov, zaposlovanju mlajših kadrov. To posvetovanje je organiziral -Zvezni sindikat v /Beogradu na bazi kongresa saimoupravljalcev Jugoslavije, ki je bil pred nedavnim v Sarajevu. Člani- sekretariata so razpravljali tudi o tem, da naši delegati, konkretno naš dele-• gat tov. Prelog, ki je prisostvoval kongresu samouprav- 1 j alce v ni podal nobenega poročila, kljub teinu, da bi bil dolžan, da bi zaradi zaupanja delavcev, ki so ga izvolili, napisal vsaj nekaj za naš- tovarniški časopis, da :bi delavci vedeli, kakšna stališča so delegati zastopali ha tem kongresu in 'kakšni so rezultati tega kongresa. Tov. Debeljak je povedal, Pred črpanjem Sekretariat 00S TGA je razpravljal: Na razširjeni seji sekretariata 10. junija t. 1. smo razpravljali o dotaciji godbeni sekciji. Po daljši razpravi in osvetlitvi problema z vseh zornih kotov, je sekretariat sklenil, da posreduje delavskemu svetu dopis oz. obrazložitev, kakšno stališče je zavzel sindikat. Ne ustvarjajmo si iluzij! da je osebno opozoril tov. Preloga, češ da je dolžan obvestiti kolektiv, kaj je bilo konkretno sprejeto na kongresu, dovolj zgovorno povedo/ da ni več časa za to, da bi si nekdo še naprej ustvarjal iluzije o tem, kakšno je danes dejansko stanje, ne samo v naši delov- ni skupnosti, ampak tudi okoli nas; ven- do dar je za nas vse najbolj pomembno to, kaj se dogaja pred našim domačim pragom ali —.bolje rečeno v naši Šamoterji ači hiši! Vsi dobro vemo, kakšno je danes stanje v naših delovnih organizacijah, vsi dobro poznamo veliko nelikvidnost, vsekakor pa menda mnogi od naših članov delovne skupnosti še vedno na vse to gledajo nekako mirno, kot da se nič ne dogaja, ali pa, da se njih to nič ne tiče; Ze na sestanku osnovne organizacije Zveze komunistov tovarne glinice in aluminija smo lahko slišali, kakšno je danes gospodarstvo in tudi politično stanje pri nas in, da šestega tudi moramo dosledno zavedati, če ne želimo, da nas čas ne bo prehitel; mislim na tisto malo časa, kolikor nam ga je še preostalo, če želimo vsa| delno ublažiti nastalo situacijo v naši delovni, skupnosti. O politični^ situaciji tu ne mislim govoriti, ker vsi naši proizvajalci nedvomno še kako dobro sledijo vsem notranjim in zunanjepolitičnim dogodkom, pa zato menim, da je bolje, če ostanemo zauzdaj kar pri gospodarski problematiki našega podjetja. Na^ sestanku članov Zveze komunistov je bilo spoznati, da se člani še kako dobro zavedajo nastale situacije in da so v tej smeri tudi zahtevali konkretne odgovore^ in pojasnila o nekaterih najaktualnejših problemih, čeprav niso dor bili tudi povsem zadovoljivih odgovorov^ vendar pa še vedno toliko, da je moč razsoditi, kakšno je trenutno stanje v podjetju. Iz razprave je tudi moč sklepati, da se člani Zveze komunistov le zavedajo svoje vloge in odgovornosti, kar je pokazala večurna razprava o prvi točki dnevnega reda, čeprav so bile na dnevnem redu tri točke. Ze samo to dejstvo kaže, da trenutno stanje le ni rožnato in da je treba posvetiti vso^ pozornost reševanju notranje problematike podjetja. Morda bi kazalo k temu sestanku pripomniti le to, da ni bilo vse pripravljeno za konkretne od-(Nadaljevanje na 7. strani) Vse razprave v zadnjem času — od indikata, organizacije Zveze komunistov, organov samoupravljanja in zadnjih zborov delovnih ljudi — nam menda predvsem še o zadevah, ki se nanašajo tudi na naš kolektiv. Člani sekretariata so menili, da je najbolj primerno, če bo tov. Prelog povabljen na sejo predsedstva TZS, da seznani predsednike ÓOS o zaključkih kongresa samouprav-Ijalcev. Nadalje sekretariat ugotavlja, da je kolektiv nezadovo- Dopisujte v ALUMINIJ ijen, ker ni dovolj obveščen o tem, kakšno je stanje pr.i prodaji aluminija in splošno poslovno stanje našega podjetja. Sprejet je bil sklep, da bo sklican skupen posvet zr vodstvi ZK, ZMS, ZB in sindikata in izrečene jasne zahteve, da je kolektiv treba obvestiti o dejanskem stanju v našem podjetju. I zasedanja delavskega sveta Razdelitev dotacij (Nadaljevanje z 2. strani) — Tolmačenje pravilnika o kreditiranju stanovanjske izgradnje Delavski sivet je sprejel tolmačeno© .točk f) 6. člena Pravilnika o kreditiranju izgradnje, nakupa din adaptacij stanovanjskih hiš, ki se glasi: »3 točke prednosti prh odobravanju kreditov po pravilniku » kreditiranju izgradnje, nakupa in. adaptacij stanovanjskih hiš iz sklada skupne porabe dobijo' tudi tisti člani, delovne, skupnosti po točki f) 6. •člena, iki niso ciani zveze bor-, •cev, vendar So' aktivno sodelovali, v NOB, bili izseljeni ali internirani, če' lahko . to dokažejo z veljavnimi dokumen-' tit« To tolmačenje je biilb sprejeto z večino, glasov navzočih ■članov delavskega sveta. Tisti ;61ani delavskega sVeta, ki niso glasovali za tolmačenje, se ■z njim niso 'strinjali ali pa so menili, da hi .ga morali uveljaviti šele v hodoče,, ne pa že pri razdeljevanju sredstev' po isedanjiem natečaju. — Imenovanje novega člana odbora za organizacijo dela in sistemizacijo Lovro BerSnič, Iki je bdi član •odbora zä organizacijo dela . in sistemizacijo izvoljen — iz delovne enote Osrednje službe, je bdi premeščen v delovno enoto Aluminij. Svet delovne ■enote Oisrednije službe je predlagal delavskemu svetu, da na. mesto njega izvoli novega člana v ta odbor, in .sicer Jožeta Operčkala, dipl. ing. Delavski •svet. je .ta predlog 'sprejel, 11. redna seja DS ® Sprejet je bil statut i# Imenovan, vršilec dolžnosti direktorja) in njegov namestnik ® Razdeljene dotacije 11, redna seja' delavskega sveta je bila 14. julija 197L Predvideni dnevni- red .je bilo potrebno pred sejo ispramiem.ti. 'Smo bili namreč v času naj-večjdh dopustov in ni- prišlo •dv.e tretjini članov delavskega sveta na sejo, kolikor, jih je potrebno, da lahko sprejmejo statut. Za sprejem statuta je namreč predpisana posebna kvalificirana večina navzočih članov delavskega sveta. Sklepčnost je bilia pozneje •dosežena na ta način, da simo se odpeljali po Člane delavskega sveta domov, po tiste, ki so bill na dopustu in za ’katere simo menili, da so doma. — Razdelitev dotacij Odbor za družbeni'.standard' ' je pripravil ispreminjevalni predlog aa razdelitev sredstev ■za dotacije. O tem predlogu jie delavski svet obširno r,az--praivljial. Člani se. nanireč n-isdj strinjati % mnenji, ki jih je zagovarjal predsednik odbora ■za , družbeni, standard, končno je' pa le toil izglasovan celotni predlog za razdelitev dotacij, 'kot ga jie predlagal odbor za družbeni standard. Dotacije so dobili: Osnovna -organizacija sindikata . za potrebe sindikata 89,000 din in -za. potrebe godbe -—• .akontacijo v znesku 50.000 din. Godbena sekcija, bo ponovno pregle-•diala svoj predračun dohodkov in izdatkov. Delavski svet ja je predlagal, da ga naj zreducira na najnujnejše potrebe in takšnega da” v ponovno razpravo organom ■■ upravljanja. Delavski .svet bo dokončno odločil o dota.ciji godbeni sekciji na ieni od prihodnjih sej. DPD »Svoboda« Kidričevo '20.000 din, AMD »Franc Go- din do sprejema zaključnega računa' za leto 1971. Ta sredstva kredita bi potrebovali za razpis posojila za .adaptacijo stanovanjskih hiš, V obsegu teh sredstev Ibi. potem delavski svet lahko rešil prošnjo tov. Kumerj'a. Naše' podjetje je prejelo 1.27 sožainih brzojavk ob smrti pokojnega direktorja. Predsednik delavskega Sveta je pre- ' citai seznam.vseh tistih, ki so nam poslali sožalne brzojiavke. Ne ustvarjajmo si iluzij! (Nadaljevanje s 6. strani) govore, kar pa je delno tudi razumljivo zaradi situacije, ki je prizadela naš kolektiv. Tudi v razpravah po delovnih e-notah, kjer so na zborih delovnih ljudi člani kolektiva zastavljali razna vprašanja, ni bilo vedno odgovorjeno tako, kot bi bilo potrebno, tako, da bi bila še bolj znana konkretna perspektiva podjetja. Sicer pa so prisotni člani delovne skupnosti, ki so bili na sestankih, tudi premalo konkretno zastavljali določena vprašanja o problemih, ki so danes za vse nas še tako važni. Čeprav je vse to bilo Še kako aktualno, bi naj veljalo predvsem le sestanku članov Zveze komunistov, ki imajo v teh časih še kako odgovorno nalogo, da pokažejo, kako so odločni in vplivni v zvezi z bodočimi dogajanji. To pa menim zato, ker se danes, v tej_ situaciji, marsikdo dviga in lepo govori, pri čemer pa pozablja, da je ^ vse to premalo opravljal dosedaj, ko je bil bolj primeren čas, kajti ponovno je treba poudariti, da v tej trenutni situaciji ni več časa za iluzije in očitanje komurkoli. Pred nami vsemi je v tem trenutku en sam alj: vsi si prizadevajmo vso trenutno težavno situacijo porazdeliti enako in dati od sebe, vsak po svojih močeh, vendar, le v smeri izboljšanja trenutnega položaja. Vemo, da imamo še vedno zelo visoke normative in visoko lastno^ ceno proizvodov, zato naj bo prva in konkretna odločitev prav v tej smeri. Vsi člani delovne skupnosti naj brez vsake bojazni in zaobhajanja problemov opozarjajo odgovorne na določena konkretna dejstva, seveda z morebitnim j konkretnimi predlogi za ustrezne rešitve, saj je to edina pot, da se družno izkopljemo iz težav. M. F. Kdaj bo konec težav? (Nadaljevanje s 3. strani) žaju. Nedvomno bo o bodočnosti predelave »bosamca«. ob takih pogojih, kot so sedaj, .le potrebno temeljito premisliti in sprejeti, določene ukrepe, ker tako- ne bo mogoče naprej, če bomo še želeli biti vsaj enakovredni vsem tistim, ki- bodo.-ah že izdelujejo prav tako . glinico in: aluminij pri nas, da ne govorimo o svetovni proizvod/riji. ■ Tega se moramo vsi skupaj dobro’ zavedati. Odprto vprašanje,’ kdaj bo konec težavnim, pa- je. treba čimprej spraviti z dnevnega .reda, ker vem, da so tovrstne težave tudi v DK A-luminij, le 'da bi o njih moral kaj več napisati tisti, ki tam dela in jih tudi dobro pozna. Prepričan pa sem, da, bomo morda že v prihodnji številki ALUMINIJA lahko napisali bolj vesele novice s tega področja! M. F. Iz skladišča lun« Kidričevo — namensko zia prometno . vzgojo pionirjev 5.000 din, Krajevna- skupnost Kidričeve 40.000 din M--j namensko za’.asfaltiranj e ceste v Kungoto 20.000 din ter za...asfaltiranje . ceste v Njdveroe 20.000 din. NK »Aluminij« Ki-' dričevo 55,000 din, TVD »Partizan« Kidričevo lahko porabi v letu 1971 50.000 din namenske dotacije, katero j.e dobil za izgradnjo kegljišča. v letu 1970. Osnovna organizacija ZROP Kidričevo 1.500 din, Društvo- prijateljev mladine Kidričevo 4.000 din, Planinsko društvo Kidričevo 1.000 din, Zveza tabornikov Kidričevo 3.000 «din, KO Rdečega, križa — teren Kidričevo’ 1.000 din, OO Rdečega križa v TGA- Ki-, dričevo 6.000 din, KO - SZDL Kidričevo 4.000 din. Organizacija ZB NOV in ZVVI Kidričevo 2.000 din, 'Osnovna šola Kidričevo 7jOOO din, Delavci. TGA — za popravilo ceste v Stiurmovcu 7.000 din. Društvo inženirjev in tehnikov Kidričevo. -7.000 din.;' Aktiv zveze mlad-iihie TGA Kidričevo 5.000 din, Strelska .družina Kidričevo 2.000 din, Vzgojno-varst- : veni Zavod, otroški vrtec Ptuj zia Kidričevo 5.000 din, Aktiv ZB TGA Kidričevo 2.000 din, Občinska zveza prijateljev mladine Ptuj 2.,500 din, Ljudska in študijska- knjižnica Ptuj 4.000 din, Prosvetno društvo Cirkovce 3.000 din, KO SZDL Ptujska gora 1.000 din,, KO SZdMJMajšperk 2.000 dinh KO SZDL Dovrenc 1.000 din, Aeroklub Ptuj 10.000 din, O-snovne šole- Leskovec in Žetale po 7.000 din, Osnovne i šole Cirkulane, Majšperk in »Franc Osojnik« Ptuj po 2.000 dim .Prošnje -ga. vložilo 46