posploševanja in prihranka časa, metodo vzorčenja, metode iger in simulacij, ki je v življenju tako pomembna pri odločitvah. Nekatere naše republike imajo dovolj uspela g lasila za porr.oč šoli. Od Obzornika ne bi smeli zahtevatioriginalnosti. Vse kar se le da koristiti, bi si morali izmenjavati. Tuja literatura je polna novih idej in praktičnih pristopov, potrebno bi bilo le zbrati najprimernejše in jih prilagoditi našim razmeram. Taka revija bo na vsaki mizi, kjer se šolnik pri- pravlja, da bi stopil -pred učence. Z gornjim prispevkorr. nikakor nisrr.o irreli načelnih ambicij. Glede na bralce, ki mu je namenjen, t.j. praktikom in teoretikom šolske geografije, in glede na na- loge, ki so pred nami, smo hoteli opozoriti le na nekatera vprašanja, naloge in poglede, ko začenjamo usmerjeno šolo predvsem pa združiti vse sile, da bi jo za novo geografijo v šoli čim bolje izvedli. Ob kreiranju učnega programa so sodelovali predstavniki najrazličnejših predme- tov in življenjske prakse. Ko so odločali o mestu in vlogi geografije, so imeli v mislih geografijo, ki se je spominjajo iz šolskih let. To bodo storili tudi jutrišnji samoupravljalci, ki jim zdaj posredujemo znanje. Prej ali slej uspe le dobro in koristno. M.PAK VSEBINSKI PROBLEMI ŠTUDIJA GEOGRAFIJE Vsebina visokošolskega študija geografije je na splošno rezultat družbnega okol- ja in potreb, razvoja sarre stroke, usmeritve in razvoja znanstveno-raziskovalne- ga dela v določenem območju in obstoječe kadrovsYe strukture. S hitrim razvojem vseh naštetih, vsebinsko zelo širokih in zapletenih dejavnikov, se je tudi pro- blematika visokošolskega študija geografi je močno razširila in poglobila. Poja- vili so se številni novi problerr.i, ki sicer spremljajo vsako delovno področje, vendar jim še zdaleč nismo posveti li ustrezne pozornosti, niti pri r.as v Slo- veniji niti v drugih republikah in pokrajinah ter v Jugoslaviji kot celoti, kjer imamo na osmih visokošolsk ih in številnih višješolskih ustanovah organi- ziran študij ~eografije. Nismo rešili vseh p roblemov študija geografije na po- sameznih zavodih, odprti so ostali problemi določenega uskl~jeva~ja študija na visokošolskih in višješolskih zavodih znotraj republik in pokra;in in še pose- bej med posameznirr.i republikami in pokraj inami. To stanje odseva tudi skromna p risotnost tovrstne problematike v naši geografski literaturi, na naših simpozi- jih, zborovanjih in zveznih kongresih. Izmed redkih tovrstnih prispevkov je še najbolj kompleksen in . vsebinsko poglobljen referat živadina Jovičica na VIII. kongresu jugoslovanskin geografov v Skopju 1968.leta , ki je 1icer imel namen vzpodbuditi tovrstno zanimanje, vendar brez pravega uspeha. Dvakrat v zadnjih petnajstih letih so na beograjski katedri poskušali napraviti nekaj kora}.ov v smeri usklajevanja univerzitetnega študij a geografije med našimi republikami in pokrajinami, vendar so tudi ta prizadevanja ostala na začetku. V času reforme izobraževanja je tudi nadaljevanje nižje stopnje usmerjenega izo- braževanja, t.i.višja stopnja usmerjenega izobraževanja, ki se vrši na višjih in visokih šolah, postavljena pred vrsto problemov in d!lem , medsebojno izredno tesno prepletenih. Bolj kot kdajkoli poprej se kaže povezanost in sooc.visnost izobraževanja na nižji in srednji stopnji z izobraževanjem na višji stopnji in bolj kot kdajkoli pre j bo mesto in vloga geografije v izobraževanju in v ostali družbeni praksi odvisna od vsebine visokošolskega študija ter od strokovnega an- gažiranja višje in visokošolskih ustanov in nas vseh. Postavlja se vprašanje, kakšni kadr ! bodo prišli študirat geografijo in kako bo- do formirani, oziroma strokovno podkovani. Dosedanja rrisotnost geografije v 30 vseh štirih razredih večine srednjih šol je absolvente~ skoraj vseh s r ednj i h šol omogočala neomejen vris na študij geografije. Pri tem je bi la morda na vs e j filo- zofs ki fakulteti Frav geografija najbclj cdprta . Novi učni načrti v usme r jenem izobr aževanju bodo t0 možnost ro vgej verjet nos ti skrčili le na t i s t e šol e , ki bodo ime l e 9eogr afijo štiri leta, za druge pa bo morda potreben sprejemni ozir o - ma diferencialni izpit . S terr se bodo na geografiji tudi mo~no zmanjša l e mož- nosti za čtudij oh delu in š tudij iz dela , ki se je doslej pri nas raz lično us - pešno uveljavljal . ~edvorrno je cilj univerzit':'tnega štud ija c:ieoc;ra.fije vzqojiti: - učitelja za usmerjeno izobra~~vanje, - kadre za znanstveno- raziskov alno dele in - kadre za potrebe 90~~0darstva in d r užbe v širšen smis l u. ~obenega dvoma ni o pr~rarni nalogi vzgoje učiteljev za usme r jeno izobr aževanje in kadrov·za znanstveno-razis~ovalnc delo, čerrav so š tudijski načrti enotni , cele dvor red~etni in storenjs~i, kar le še stopnjuje njihovo š elsko usmerit~v . Pose0 r.o organizirano š tudijske ~onlabljanje za ~otrebe znanstvene-raziskovalne- ga de la je ~risotr.c le z cipl0r~kirr delorr, vse bo} j po9ostirr vključevanjerr v casu ~tudija v organizirane r?zi skcvalno delo pod vodstvom mentorja in s po- diploms~im ~tcdijem , ki j• rcn=}rd t eru ~e posebej namenjen, zlasti ker rri nas r.i srecialističn~ga š tudi ja . ursrdar.j = na te izku~nje kažejo na sr,lošno pozitiv- nost takšnih ctlik š tudijsken? ,~la . Ne kaže ra slednjega izv?.jati v takšni ob - liki, ~ct je bil Erdiplcrs~~ ~tc~•j v BFcgradu, kjer se je pr0 d leti v e5em letu vpisale 60 slušateljev na turistično srrer, le 5 pa na vse ostale smeri. S tem dame na šim diplomantorr pctrern~ s irino, korpleksen in interdisciplinaren po9leci in jih aktivno vključill'O v ur0r nbo znanstveno-raziskovalnih metod pri preuče­ vanju konkretnih proble!T'ov v n nšer rrostoru na pod l agi dialektičnega pr istopa. Ta se . izredno močno uveljavlja, prav p ri tej obliki izotraževanja , brez njega ~a geografija s~lch ne ll'cre usr'~"ati, ali ~ako3 je bilo rečeno v diskus iji ob izidu Ilešičeve knji<]e "Pogle~i na geografijo" , da geograf brez dialektičnega pogleda in r ristcna ?ri nes splcl. ne Fore titi . Uspešnost vzgoje kadrov za znanstveno-raziskovalno de l o je vsekakor tudi rrcčno subjektivno pogojE:nc, zdru- ženo z velikimi naperi in rrirravljl'-nostjc kndra . Notenega dvorna ni , da se s splo5nirr družhenoekoncmsYirr razvojem odpirajo mož- nosti in večajo potrebe po geografih na razlilnih drugih delovnih mes t ih. štu- dije v okviru raznih oblik nečrtov?nja in posegov v prostor sploh poznajo mar- sikje po svetu tudi enakopravne q=egrafskc sodelovanje, ki je večinoma uspešno . Vsekakor so druge stroke bolj aqresivne in posegajo na nRše delovno področje povsod tam, kjer gecarafij? ni fovo lj prisotna. Zato s 0 postavlja v osprEdje vprašanje forriranja qeografskih kadrov za različne praktične potrebe . Prevla- dujeta dve rrnenji o izcbraževanju g~oorafskih kadrov za prakso: prva Z?govarja enotne izobraževanje na drdiplorskell' ,tudiju za vse georrafe in special izacijo ali usmeritev na p odip loms~err ~tu~iju ali pa naj bi bilo tudi tam jedro študi- ja nadaljr.je poalatljanje osncvr.ih geografskih predmetov (ob te~ se seveda r,ostavlja vprašanje o učinkovitosti študija pcsarr.eznih p r ed~etov na dodi f l om- skerr študiju), druge pa zagovRrja usmeritev že v Podiplomskem študiju , najpo- gosteje po druge!l' letniku . Da irrata rrav ena in druga zahteva, kažej o dosed?n je izkušnje pri zaposlovanju 9°oorafov v praksi in cela vrsta drugih dejavni kov. Tudi Jovičic v svojem referatu s konaresa v Skopju ne zagovarja dvojnega štu- dija , opozarja pa , daj? treba z? vzqojo c:i~ografov-prak\ikcv vendarle nekaj storiti tudi v okviru dodiplorsycga š tudija geografije . Medtem so v Beogradu toliko okreoili turistično-~ecsrafsko študijsko usmeritev, da se je izobr aže- vanje tega ~oklicnega rrofila celo ločile od Geografskega inštituta PMF . Na te je opozoril ,latjaž Jeršič , ko je na sirrpoziju " Geografija turizma in r egiona lno planiranje" 1975. leta v L:ubljani, govoril o potrebah po takšni h profi l ih geo- grafov v re~ionalnem planiranju. Ti kadri bi že z univerze prinesli določeno znanja s tega področja in hi enakovredne d ru0:r strckovnjakorr lahko takoj or- ravljali svoje delo. V Zagr~bu so izorraževali celo inženirje geografije . Na drugi strani tržišče geografov p r i nas verjetno ni take široke , da bi se l ahk o odločneje usrrerili na šolanje kadrov t e vrste. Potr ebe so zaenkrat p r edvs em v planiranju , derrografiji , urtanizmu , okolju , turizmu in raznih upravni h s l užbah . Te pa nas ž~ sili k SFelejšemu in organiziranerru tovrstnerru pristopu . Postavlja se zahteva, da je kadre potretno že v času š tudija rretoccl cško usposobiti do tolikšne mere , da ne bi šele v praksi pridobivali potrebnih znanj , vsaj osnovnih ne . Upravičeno se rcstavlja vcrašanjP, ali zadostuje enotne formiran strokovnjak 31 za na prvi pogled heterogeno problematiko, v kateri se pojavlja geografija, in kako to uskladiti s še naprej potrebnim šolanjem srednješolskih profesorjev. Ned- vomno nas v to sili tudi Zakon o visokem šolstvu, v katerem je ena osrednjih zahtev, da se visokošolski študij čim bolj približa družbeni praksi in vključi v reševanje njenih prorlemov. Iz tega sledi verjetnp nesporen zaključek, da je treba dati geografu v dodiplom- ske~ študiju osnovno izobrazbo, odprto pa ostane vprašanje, na kateri stopnji uvesti usmeritve in koliko naj bo teh usmeritev. HkrAti s tem pa se postavlja vprašanje vsebinske osnove geografske izobrazbe na dodiplomskem študiju. če se najprej dotaknemo slednjega, je verjetno realna ugotovitev, da učni načr­ ti močno odsevajo kadrovsko zasedbo oziroma naravnanost znanstveno-raziskoval- nega dela na posameznih področjih geografije. Pri tem je v naših visokošolskih študijskih načrtih prisotna pozitivna te~nja po enakovredne~ upoštevanju narav- nih in družbenih elementov. že Jovičic v svojem referatu ugotavlja, da vendarle izstopa tisto področje, ki je družbeno bolj aktualno, ali bglje rečeno, ki bolj učinkovito sledi družbenim problemom, procesom in potrebam. To odseva tudi v regionalni geografiji, kjer se veliko hitreje spreminjajo družbeni kot naravni elementi. Ni slučaj, da so večino univerzitetnih učbenikov o regionalni geo- grafiji Jugoslavije in republik napisali družbenogeografsko usmerjeni geografi. Sicer je na splošno v ospredju p roblem zastopanosti regionalne geografije v vi- sokošolskem študiju. Vsak geografski predmet naj bi sicer bil tudi regionalen, pravo širšo regionalno sintezo pa verjetno lahko najuspešnejše poda le posebej opredeljen predmet. Ob tem se mi zdi še posebej važna regionalna geografija Jugoslavije kot našega skupnega življenjskega prostora in geografija Slovenije (drugod seveda tamkajšnjih republik in pokrajin), ki so ji pri nas skupaj z ve- čino splošnih geografskih predmetov priznali opredelitev za nacionalno vede in ji dodelili določeno priorit~tno mesto v okviru znanstvenih disciplin. že iz posebnih interesov naše družbene stvarnosti bi morali oba regionalna predmeta ustrezno upoštevati in razvijati, kar bi potem imelo pozitivne posledice tudi v srednji šoli. če bi ob tem ustrezno razvili tudi študij teoretičnih in meto- doloških osnov geografije, bi dosegli, da bi naši diplomanti dobro roznali ~ve- jo stroko oziroma predmet svoje stroke in jo zate v šolah nasproti drugim stro- kam lažje zagovarjali in razvijali za praktičnP potrebe na vseh poklicnih pod- ročjih, Sicer je končno za geografski š tudij v okviru š tudijskih načrtov in študijskih programov odločilnega pomena sama izvedba š tudijskega p rocesa, ki je neposredna oblika visokošolskega izobraževanja geografov. Končno se zapostavlja vprašanje, kaj vzgajati na dodiplomskem š tudiju, če ~e- nimo, da moramo vendarle tudi na tej stopnji študija zagotoviti bolj konkretne oblike usposabljanja slušateljev geografije za potrebe prakse. Večje število usmeritev zaradi realnih potreb in smiselnosti študija najbrž ne prihaja v poštev. Vsaj v Sloveniji so realne potrebe na eni in kadrovske možnosti na dru- gi strani zaenkrat za naslednje štiri študijske usmeritve: poleg vzgoje sred- nješolskih profesorjev še regionalno planiranje, okolje in turizem. Teh ti- pično prostorskih in kompleksnih študijev ni mogoče oblikovati in izvajati bre z geografije. Verjetno tudi nobena druga stroka za to nima boljših pogojev. Pct- rebna pa bi bila tudi večja usklajenost študij a geografije na jugoslovanskih univerzah, ki bi sicer obdržale svoje specifičnosti glede na realne potrebe in glede na razvoj stroke.v posameznih geografskih središčih. LITERATURA l. Živadin Jovičic, Osnovni p roblemi univerzitetske nastave geografije. Zbornik na VIII.kongres na geografite od SFRJ, Skopje 1968, str . 577-590 . 2. Jovan Markovic, ~eki p roblemi naše geografske nauke i nastave. Zbornik n a VIII. kongres na geografite od SFRJ, Skopje 1968, str. 559-576. 3. Svetozar Ilešič, Pogledt na geografijo. Pogledi 4. Partiz~~ska knjiga, Lju- bljana 1979. 4. Živadin Jovičic, Osnovni problemi univerzitetske 5. Živadin Jovič~c, Osnovni proble~i univerzitetske 32 • • • I • • • I str. 587. str. 583.