f y fscsksSeilali 16- junlfa 1919. Uhaja razan n«uo(j In prainiltov vsak dan papoSdan. iJieiiništvo je v Ljubljani, Frančiškanaka ulica št. 6/1., Ufiteljhka tiskarna. Dopise fiaukirati iu podpisati, Bicer se jih ne pri-Vbci. Rokopiue se ne vrača. Inseiati: Knoslolpiia petit-vvstica 60 vin., pogojen proštov 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; večkratne objavo po dogovoru primeren popust. t'M- Glasilo Jugoslov. socfalno* demokratične stranke. Leto lil. PoMmuna itav. slan« W*- 40 vfnarjav. — * aroSnina: Po posti z dostavljanjem na dom zi celo leto 72 K, za po| leta 86 K, za četrt let« f8 K, za mesec 6 Kj i* Nemčijo celo leto 77 IL ta ostalo tujino in Ameriko 84 K, — Reklamacije za iiitt *o poitnine proste Upravniitvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.trL, Učiteljska tiskarna. Telefonska st. 312. Jugoslovanski socialisti proletariatu vsega sveta. Proglas naše eksekutive na delavstvo vsega sveta, ki smo ga ob-lavili v petkovi izdaji našega lista, J® glasi v slovenskem prevodu tako; K W trenutku, ko se ima zapečatiti flsoda jugoslovanskega ljudstva s {Cm, da se ustvari na Balkanu po-fežaj, ki bo vseboval kali bodočih še ,vse hujših konfliktov, nego so bili oni, ki so dali neposredni povod svetovni vojni; v tem trenutku čutimo fai, jugoslovanski socialisti dolžnost, da povzdignemo svoj glas, neodvisno od buržoazije, ki je danes na vladi, v formalen protest proti brezvestnemu načrtu koaliranega Imperializma. 4 Do sedaj mirovna konferenca ni tazumela pravih in poštenih potreb jugoslovanskega narod?. Vsi sklepi nam kažejo, da noče ustvariti jasne situacije na Balkanu, ki naj bi zajamčila trajen mir na tem kraju sveta. ' Nacionalni in ekonomski problemi, ki se tičejo ozemlja bivše av-stro-ogrske monarhije, so zelo komplicirani in jih ni mogoče rešiti drugače, kakor da se dovoli neposredno fainteresiranim narodom, da sami recizirajo svoje prave potrebe m aa V, medsebojnem sporazumu Izravnajo težkoče, ki jih razdvajajo; zakaj samo na temelju takega sporazuma le mogoče odvrniti vse, kar bi moglo povzročali bodoče konflikte. Mirovna konferenca pa skuša nasprotno s svojim arbitrarnim in nepravičnim postopanjem položaj še bolj komplicirati. Mirovna konferenca je kratkomalo zavrgla načelo sa-taoodločbe narodov; interesi kapitalizma in Imperializma so JI postali glavno vodilo. Ona deli in razdvaja narode, da bi Jih kapitalizem lažje Izrabljal. V kolikor se to tiče Balkana, je ta njen namen povsem očiten j Jugoslov. socialistična stranka protestira v imenu proletariiata, ki ia zastopa, proti takemu postopanju, ti ni niti pravičen, niti dalekoviden. V; teku zadnjih vojen, so žrtvovala jugoslovanska plemena dosti krvi in imetja v borbi za svojo politično, ekonomsko, kulturno In socialno svobodo. Borili so se zato, da vstopijo kot element kulture in napredka v kolo drugih civilizovanih narodov. Tekom svetovne vojne se je pu sklenilo v prilog italijanskega Imperializma londonski pakt, pri čemer se Pa ni vprašalo niti najmanj prizadeta ljudstva. V zmislu tega pakta in hb protestu ogromne večine ljudstva le bil okupiran znaten del ozemlja, na katerem prebivajo Slovenci in Hrvatje. Slovensko - hrvatekemu in Italijanskemu ljudstvu, ki živi drugo poleg drugega v okupiranem ozemlju, se ni dovolilo, da bi sl opredelilo potom prijateljskega sporazuma §vo-. ja ozemlja. Italijanski imperialisti so vzdrževali na laZnjiv način svojo zahtevo po tem ozemlju. Sedaj se vrhu vsega Se pripravljajo na to, da ustvarijo tu države, ki ne bodo rmv* gle ne živeti in ne umreti. Slovenskemu plemenu jugoslo-; vanskega naroda jemlje londonski pakt polovico njegovega življa, obenem pa tudi zapira ostalemu delu Slovenije dostop do morja. Razsežnost ozemlja, ki so ga zasedli Italijani v zmislu londonske pogodbe. nam razločno kaže namene, ki jih italijanski imperializem goji v smeri Balkana. Italiji gre za aneksijo enega dela zato, da bi mogla obvladati drugi ekonomsko. Da razkroji balkanske narode, hoče sedaj prevzeti ono vlogo, ki sta jo igrala tu pred vojno Nemčija in Avstro-Ogr-ska. V ta namen zapira Slovencem vsa pota, ki vodijo v Trst in Reko. Italija je sedaj v zadregi radi predlogov, ki JUi Je stavil predsednik Wilson glede Reke. Trudi se zato, da bi njegov načrt prekrižala z vprašanjem medmejne državice, obstoječe Iz ozemlja in mesta Reke in dela njenega zaledja. S tako kapriciozno odmeleno državico se hoče žrtvovati še večji del slovenskega in hrvatskega ljudstva, nego se ga je sicer z uveljavljenjem londonske pogodbe. Po tem načrtu bi bilo slovensko ljudstvo pristriženo vsepovsod nekoliko ter nazadnje razdeljeno na štiri, ako ne celo na pet državi Pri tem ne smemo pozabiti, da gre tu za narodič. ki šte-ic poldrug milijon ljudi. Vse dosedaj stavljene proporcije nimajo drugega namena, kakor olajšati italijanskemu kapitalu prodiranje na Balkan. Baš v tem tiči kal novih neredov na tem ozemlju. Jugoslov socialistična stranka se zato obrača do proletarijata vsega sveta, da se jej pridruži v protestu proti poiskusom kapitalizma, ki ga mirovna konferenca tako očitno favorizira. Saj je proletarijat vsega sveta, ki mora nositi vedno posledice buržoaznih intrig, kapitalističnih sporov in imperialističnih borb. Svetovna vojna nam je v tem oziru dovolj zgovoren svedok. Jugoslovanski proletarijat spreletava groza, ko pomisli na velikansko kontribucijo krvi. ki jo bo moral plačati v novem konfliktu, ki ga neizogibno pripravlja mirovna konferenca s svojimi teritorialnimi in finančnimi načrti, ki so prava katastrofi! /a bodočnost Obračamo se »ato, preden ne bo yse prepozno, na prosvitlieno Clove-čanstvo s poslednjim klicem, da se da malim »larodom, ki so že toliko trpeli, pravičen mir, zgrajen na temelju samoodločbe narodov. Zahtevamo, da naj prebivalstvo vseh spornih ozemelj odloči potom plebiscita o svoji usodi ter protestiramo proti vsem formam nasilstva! Protestiramo proti vsakemu imperializmu, proti vsem težnjam kapitalističnega izkoriščanja naših opu-StoSenih dežel in našega izsesanega ljudstva! Pozdravljamo proletarijat vsega sveta, ki se pravkar pripravlja, da dovrši veliko nalogo, ki ga čaka. V njegove roke polagamo svojo usodo, svoje Idejne brate prosimo za pomoč ob tej uri skupne nevarnosti! Pozdravljamo še posebej svoie italijanske in avstrijsko-nemške so-druge, s katerimi smo doslej delili skupno usodo in s katerimi hočemo biti združeni v bodočih borbali za našo srečo in za prospeh vsega sveta! . _ Za jugoslovansko socialistično stranko: Golouh Rudolf, publicist; Abditus Prepeluh Albin, publicist: profesor dr. Lončar Dragotin, Cobal Melhijor, Kopač Josip, Kristan Anton, Petejan Josip, člani narodnega predstavništva v Belgradu. — Dr. Korun Milan, tajnik Jugoslovanske socialistične stranke. I-jubljana-Pariz, 1. junija 1919. Imenitno!... Naslednji članek nam je cenzura v sobotni Številki 'docela zaplenila. Nato je pa zaplembo deloma preklicala. Onf del Članka,' za katerega nam Je slavna cenzura za- p plembo velikodušno prekli- j cala, prinašamo tu v celoti. Naše oblasti so včeraj prišle na imenitno misel. Skoro ne bi verjeli, da je mogoče priti pri nas do tako sijajnih potez. Vršiti bi se morala dva protestna shoda proti imperialističnim nameram pariške konference. Oblasti so bile vsled tega v hudih skrbeh. Ne vemo. če z ozirom na eventuelne učinke take manifestacije na zunanji položaj, ali pa zaradi tega, ker bi se morala vršiti dva shoda obenem... Nočemo zaenkrat vse to raziskovati. Povemo tudi, da nas zaenkrat prav nič ne interesira vedeti, če so prišle oblasti same na svojo imenitno misel. Dejstvo je pač, da je oblast prepovedala oba shoda in s tem pokazala, da smo v resnici pred zakonom vsi enaki... In s tem dejstvom Je pač treba računati. Lokalne oblasti so hotele najbrže tudi zediniti zopet vse stranke v tem, da soglasno protestirajo proti kovanemu ukrepu, ki je napravil kratkomalo yeHk križ čez vse shode. Sal bi izgledalo dokaloriginalno, če bi v dneh, ko'bi morali vsi, soglasno in brez pardona, protestirati proti imperialističnim nakanam pariške konferenci, obrnili naenkrat vso našo jezo proti tistim, ki so nam v zadnjem hipu servirali to imenitno prepoved. Tako kratkovidni pa nočemo biti. Protestiramo najodločnejše proti samovoljnemu ukrepu lokalnih oblasti, povemo pa obenem tako], da naše mnenje o nakanah pariških veleim-perialistov ostane vkljub temu neiz* premenjeno. In če že nismo mogli podati naš protest javno in odločno na javnem shodu, bodi tukaj zabeleženo to, kar bi bili na njem odkrito povedali: du odklanjamo namreč kratkomalo že sedaj vse krivične sklepe pariške komedije, da jej ne priznamo kompetence, da bi iazso-jafa o naših pravičnih mejah ter da bomo poskrbeli, da se njeni sklepi prav kmalu radikalno revidirajo. Ce ima antanta svoje zaveznike, ]lh imamo tudi mi. Naš zaveznik Je juedna-rodni proletarijat, ki bo kmalu temeljito prekrižal vse lepe In grde račune pariških mogotcev. Od njegovega dela in boja je v sedanji fazi stvari odvisna rešitev slovenskega naroda. Umreti nočemo niti kot narod niti kot delavski razred! Hočemo nasprotno živeti in prospevati v svobodi in kulturi. V to svrho bomo napeli vse svoje sile, žrtvovali svoje poslednje moči . .. To našo kratko izjavo naj vzamejo »blagohotno« na znanje eni’in drugi... KONF1SCIRANO. Slovenski narod ima ravno tako pravico do obstoja, kakor vsi drug:. Za vse pravice našega ljudstva se bomo nemoteno in energično bojevali navzlic pariškemu Brest-Litov-skemu miru ter navzlic vsem . ». prepovedim. nepriča- Cenzura cenzorjeve cenzure. Sobotni »Naprej« je zagleda! Iu4 sveta v silno nedolžni obliki. Iz njegovih predalov je sevala na vseh' koncih in krajih snežna helina. Ljudje so ga kaj radi iskali in čitali. Utrudili se pri tem gotovo niso. Vsaj duševno, ne. Uvodnik so prečitnli V; sapi z enim samim naglim pogledom. Saj ni imel niti naslova! Še naslov sam se Je zdel slavni cenzuri nevaren. Ce pojde tako naprej, ne bomo interpelirall v Narodnem predstavništvu samo o konfiskacijskl praksi v Belgradu in Sarajevu; interpelirall bomo tudi o tozadevnih metodah v Ljubljani. Prav lepo. — Prepovedalo se nam je _petl:oy( shod. prepovedalo se nam je nato tudi shod, ki smo ga sklicali za nedeljo, in da se vso stvar primerno zaključi, se nam je še povrhu pobelilo polovico »Napreja«. S1 * ar je s tem v redu, in če kdo ne soglaša ,naj se pritoži v... Parizu. Saj je postala mirovna konferenca v Parizu nekako vrhovno sodišče, čez katero ni v Jugoslavijo dovoljeno ne govoriti ne pisati, ker st tam baje presoja in ureja vsa sporna vprašanja s plemenitim čuvstvom gole, nepristranske pravčnosti. Naša naloga Je s tem končana. Shodov proti imperialističnemu miru ni treba več, protestnih člankov, šc manj. Mi smo mirni in zadovoljni. In tako vsi drugi. In celo primorski Sk venci... Ponovno prepoved shoda vzamemo na znanje,, kar se pa tiče zarle-njenih člankov je boljše, da molčimo. Zopetnega cenzurnega blagoslova si ne želimo. Kar ni dovoljeno priobčili v listu, ni dovoljeno niti mislit*. Kajpak! Vprašanje pariške vojne — p.sr-'don! — mirovne konference, it s tem rešeno in socializem premagan za vse večne čase. Koncem konca, če se drugi po* žv^gajo na vse. se lahko tudi mi... Brzojavne vesti, Inomost žaluje. LDU. Inomost, 13. (ČTU.) Tirolsko glavno mesto je pod vtisom veličastne žalostne manifestacije. Z vseh poslopij se vijejo žalne zastave. Na Hoferjevem grobu Je bila slovesna zaprisega, boriti se tudi dejansko za enotnost dežele, ko pride pravi trenutek. Pogreb Roze Ltikscnburgove. LDU. Dunaj, 13. (OTU.) Povodom pogreba Roze Luxemburgovn v Berlinu je imeio kakih 3000 komunistov zborovanje v ljudski dvorani mestne hiše. Govorniki so razpravljali o udejstvovanju načrta republike svetov. Na shodu so sporočili da se vrši v nedeljo zborovanje, ki bo za razvoj dogodkov v Nemški Avstriji odločilnega vpliva. Shod je minul brez posebnih dogodkov. Kongres ameriške delovne zveze. LDU. Lyon, 14. (Brezžično.) Vi mestu Atlantic City (Nev ’ v) je LISTEK. 12 ^vgi^st Strindberg: Bedakova izpoved. Preložil Fran Albrecht« (Dalje.) Miza Je bila pogrnjena, kruh pripravljen, a hišne gospodinje še ni bilo. — Ako stoje zavžijeva vsak kako malenkost, mi je rekel baron, potem lahko vzdrživa! Storil sem, kar je bilo v mojih močeh, da bi ga odvrnil od tega, ker sem hotel prizanesti baroničini občutljivosti. NI bilo nič storiti. Sto-|eč med devma ognjema, sem bil prisiljen, da ga poslušam. „ x . Slednjič je vstopila baronica: žareča, mladostna, lepa; oblečena v prozorno žido, rineno kot zrelo žito in vijoletno kot mačeha; to ste bili njeni najdražji barvi. Umetelno skrojena obleka je dala slutiti njen fini dekliški stas, označevala krivuljo ramen in črtala valovito linijo žlahtno modeliranih rok. Brzo sem ji podal svoj šopek rož m Ji želel, da se njen poročni dan še mnogkdaJ ponovi; tudi sem krivdo za najino neuljudno nestrpnost zvrnil na barona. . . Našobila se je, ko Je opazila nered na mizi hi je stavila svojemu možu vprašanje, ki je zvenelo prej grenko nego šaljivo; ta Je, ne bodi len, takoj odgovoril temu nezasluženemu ukoru. Jaz sem se takoj zapletel v to prerekanje, vzbujajoč spomine na včerajšnji dan, o katerih sem se že razgovarjal z baronom. In kako se vam vidi moja dražestna se-stričina? me je vprašala baronica. — Zelo ljubeznjiva, sem dejal. — Ni-li res, dragi prijatelj, to dete je pravi biser, je vzkliknil baron z lepim tonom očetovskega dostojanstva, polnega odkrite udanosti, polnega sočutja do tega vražjega dekleta, Ki Je bila mučenica namišljenih tiranov. Ampak baronica ni poznala nobenega usmiljenja, vzlic temu, da se je njen mož namenoma posluži! besede »dete«. — Le poglejte, kako Je ta ljuba Baby iz-premenila frizuro mojega moža!... V resnici je izginila običajna preča baronova. Njegovi lasje so bili razčesani po fantovsko, njegovi brki zviti naravnost in to ga je potvarjalo. Ampak potom idejne asociacije sem opazil, ne da bi to seveda izrazil, da je tudi baronica od očarljive sestričine prevzela neke posameznosti v frizuri, način oblačenja in celo manire. Lahko bi se govorilo o kemijskem sorodstvu, ki je delovalo tukaj med živimi bitji. Obed se je vlekel počasi, kakor voz, ki je Izgubil četrto kolo in se pozibava na treh kolesih. Toda h kavi so pričakovali še v bodoče neobhodno potrebne dopolnitve našega kvar teta, ki je v treh pričel postajati nerazpoložen. Pred sklepom kosila sem govoril napunico izrazih, brez ognja, brez dulia, kakor prestan šampanjec. , Oba zakonska sta se objela, poživljena od spominov na preteklost. In ko sta posnemala svoje prejšnje nežne kretnje, sta bila nežna m zaljubljena, kot postane igralec slednjič resnično otožen, kadar posnema resnične solze. Ali pa je mar %tlel ogenj še pod pepelom, pripravljen, da se razplemeni, ako bi ga razpihala spretna roka? Zelo težavno je bilo natanko povedati. kaj je pravzaprav bilo. Sli smo doli na vrt in sedli v vrtno lopo, ki ji je okno giedalo na cesto. Pomenek je zadremal vsled splošnega prebavljanja. Raztresem baron je stal ob oknu in prežal na cesto, aa-ii sestričina še vedno ne prihaja. Hipoma je zletel kakor pšica in naju pustil sama, očividno v nameri, da gre težko pričakovani naproti. Ko sva bila z baronico sama, sem se čuti! v zadregi; ne da bi bil plašen, ampak njeno vedenje, kako se Je zastrmela vatne z očmi in mi delala poltone radi posameznosti moje zunanjosti, je bilo zelo čudno. Po vse predolgem, skoro mučnem molčanju, je planila v smeh ,i vzkliknila, kazaje s prstom v smer, v katero je bil Izginil baron: — Kako je zaljubljen, ta moj dragi Gustav! — Rekel bi da, sem odvrnil. In vi ne čutite bolečin ljubosumnosti. Prav čisto nič! je zagotavljala. Saj sem pa JTICU Siucpimi acill KUVUIII im,Jiimw * | « 1*1 čast zakonske dvojice, v. konYj$£uonejiuh tjsftn).^ .ysa zaljubljena y. jo talo Blftlo oiacso, is kako se godi vam napram naši dražestni se- stričini? . Povsem dobro ,gospa baronica. Ne da bi vas hotel žaliti, vaša setričina si ne bo nikdar priborila mojih simpatj. In to Je bila resnica. Od prvega srečanja mi je bila zopetna ta mlada oseba, meščanskega pokolenja kot jaz. Jaz sem bil nadležna priča ali — bolje povedano — opasni tel ■ c, ki je lovil na lovišču, katero si je bila ona pridržala, da bi se vpeljala v družbo. S sv mi prodlrnimi, malimi, biserno-sivimi očmi me je izpregledala kot znanca, ki ga ni mngla r:v: i; svojim meščanskim instinktom me je prištevala tistim, ki se gonijo za srečo. . ai je , la do neke izvestne točke prav, ker sem prio.i v hišo baronovo, da bi našel pospešev-utc ijev za svojo nesrečno dramo; ampak^.iki, ki sta tih imela moja prijatelja z gledališčem, so nakovali ničli; to je bilo samo iznajdba moje fin 'vek m ne morda ker je Nemec, kot hoče v zavijanju trditi „Nova doba“. Bil Je interniran. Vodstvo cinkarne je začasuo nastavilo dr. Brezovnika. ki Je takoj prve dni neki cinkarniškl delavki odpovedal lečeuje in to vsled tega, ker ga Je prosila med naznanjeno ordiuacijsko uro za hitro zdravniško pomoč. Akoravno Je nujno prošnjo utemeljila s tem, da ima Štiri bolnike doma. nf vse vkup nič pomagalo. — Delavstvo Je smatralo to odklonitev za pristransko ravnanje od strani zdravnika, m Je vložilo utemeljeno tozadevno prošnjo na višjo instanco v Ljubljani, podpisano z okoli 300 podpisi. Ta n I Slo z a narodnostno gonjo, ampak za stvarno zadevo — za delavstvo najbolj važno — za zdravje. Ne pozabite, da Je skoro vsako feto kaka epidemija v Industrijskih krajih okoli Celja, zdravnikov, posebno takih, do katerih Imajo delavci zaupanje, Je pa malo, in žal Ie malokdo Izmed akademično višfe izobraženih smatra delavca za človeka. Preskrbite v prvi vrati zdravnikov Slovencev, ki čntijo z delavstvom, potem šele odganjajte zdravnike, ki postopajo že nešteto let v dobrobit tovarniških delavcev pa če so makarl katerekoli narodnosti. Tn da !e res, da slovenska cetjska brtiHgenca kar drvi ob ordfnacljskfh nrah k nemškim zdravnikom, tega ne morete utajiti. Torej tu bi potemtakem tudi imela ,.Nova doba“ hvaležnega posla dovolj! Ce ne trobiš v narodnjakar-ski rog, si proklet, si nemčur, boljše-vik. Stara pesem, ki Jo ljudje že poznajo. Gospoda pri „Novi dobi“ le rujte naprej, saj vaše delo bo rodilo obilne sadove... — Naše poročilo Je stvarno. Da odgovarja resnici, se lahko prepričate pri celjskem okrajnem glavarstvu, kamor se ie doposlal prepis vloge glede tovarniškega zdravnika. Razmere na celjskem kolodvoru so res take, da jih ni več mogoče prenašati. Načelnik Jakhl, tako se vedno podpiše, hodi kakor kak paša po kolodvoru. Večkrat smo že obelodanili njegovo postopanje proti uslužbencem, ki jih še vedno vpo-rablja za svoja privatna dela v stanovanju ,na vrtu In drugod. Ce pa pride kak uslužbenec k njemu za dopust, ga pa nahruli kakor kakega pastirja. Za železničarje, ki so bili prestavljeni v Celje in niso mogli dobiti stanovanja, se ni niti zmenil in 5!h vedno priganja v službo. Tega. ta Stav. l3o. ____________ dobri gospod Zvc/.ar ne piCnuail, di človek, ki stanuje v železniškeri! vozu, pri tej vročini ne more spati ll se odpočiti. Družine so primorani hoditi po dnevi počivati na travnik® Ravno tak kot g. Jakhl. je tudi nje« gov adiatus Vuga, ki le prideljen i skladišču. Sama ljubezen ga je; se* vt-da le za Zvezarje. Zvezarjern dajd vedno samo lepše in boljše sfu?b« dasiravno jih ne razumejo. Taktf n. pr. imamo v skladišču izvrstne in izurjene skladiščne mojstre, ki r*< zumejo službo, pa morajo biti pd» korni Zvezarju Kompožu, ki je bil f Trstu pisarniški sluga in Je pometli pisarne. Oblasten Je kot sam načeti nik. Druge delavce nalašč izzivi/ Gospod Vuga ga ščuva in hujska. Čl mu pa kdo kaj reče, je pritožba tu Potem pride do protokolov in i Pisnikov da ni ne konca ne kraja, gospodje menda mislijo, da gospe „ prometni kontrolor nima drugegi dela, kakor z Zvezarji delati zapia? nike. Enkrat smo že vprašali ob raft no nadzorništvo, če ne misli naredHl tukaj prepotrebnega miru, pa se dd danes še ni nič zganilo. Naredili sm« že zdavne) tudi prošnjo na obratne nadzorništvo zaradi dovoljenja pr* daje »Napreja« na celjskem kolodr voru, pa še do danes nistno dobiti nobenega odgovora. Vprašali bi ff gospoda Vuga, če so sodi, ki jih j« dal baje popraviti že gotovi. — G«* vori sa še več podobnih stvari nd kolodvoru, na katere pa nič ne d;una-mo, da nam pomaga deželna vlada v Ljubljani, da si opekarniški delavci sami postavimo in izvolimo predsednika in odbornike organizacije. Organizacija izvira od delavstva opekarne in zato mislimo, da imamo do tega pravico. Tega rro ’ nim okusom; umetniško dovršene dvoumnosti je pripovedovala s popolno nedolžnostjo, kot da ne pozna smisla dvoumnih besed. Kadila je in pila. en da bi samo za minuto pozabila, da je ženska in sieer mlada. Imela ni nič moškega na sebi, ni se ponašala kot kaka etnancipiranka, niti najmauj ni bila prisiljena. V celoti je bila zelo zabavna in ure so prijetno bežale. Kar pa me je presenečalo in bi mi lahko služilo kot opomin za bodočnost, Je bila prekomerna živahnost, ki jo je baronica pokazala, kadar Je ušla kaka dvoumnost iz sestrlčlnih ust. Teda! le divii smeh, izraz brezstidnfb naslad. osvetlil njene poteze, ki ie pričal o tem, da je natančno proučila vse tajne razuzdanosti. Ko smo se tako razveseljevali, se je pridružil še baronov stric. Stotnik izven službe, star vdovec, zelo vitežki napram damam, s priletnimi manirami, z nekoliko drzno usluž-nostjo. ki je bila še iz prejšnjih dob, je bil, krit posvojeni sorodstvu, odkrit prijatelj teh dveh dam. kojih naklonjenost si je bil pridobil. Imel je neovirano pravico, ljubimkati jih. poljubljati Jima roke, božati Jn po licih. Ko je prišel, ste mu obe dami pall krog vratu Jn vzklikali 'izradoščeni. — Pazite, mali moji. Dve hkrati, to je malce preveč za takšnega starega dečka. Pozor, opali te se! Urno, roke na predpasnik ali na nisem odgovoren za nič. Baronica mu je držala cigareto. Id jo Je Imela med ustnicaml- — Prosim ognja, striček l — Ognial Ognja! Zal da ga ne morem več dati, dete. Pred petimi leti Je ugasnil mol ogenj, je odgovoril s hudomušnim licem. — V resnici? Baronica mu Je dala s konci prstov zaušnico. Starec Jo Je prijel za roko, obdržal v svojih in Jo iel masirati do mišic na ramenih. — Saj nisi tako suha, ljubček, kot Izgle-daš, Je nadaljeval, obtipavajoč nje mehko meso skozi obleko. Baronica se ni branila. Zdelo se Je, da Jo veseli ta poklon. S svojim divjini čutnim smehom Je privihala rokav in razgalila roko, enakomerno črtano, nežno zaokroženo in belo kot mleko. Hipoma pa se je domislila moje navzočnosti in se je urno podvizala, da se pokrije z rokavom; vendar pa sem že videl iskro tistega strašnega plamena, ki je gorel v njenih očeh: izraz, ki ga ima ženska v trenotkili ljubezenske omamljenosti. V istem hipu mi je, ko sem prižgal cigareto, po nesreči pala goreča vžigalica med telovnik in suknjo. S krikom Je prestrašena baronica skočila k meni in skušala ugasiti tlečo suknjo s svojimi prsti. — O^eni! Ogenl! Je kričala in vsa zardela. Ves Iz sebe sem skočil nazaj In pritisnil obe njeni roki proti svojim prsim, da bi zatrl ogenj: potem sem se spet hipoma osramočen iztrgal ter se delal, kot da m« je oteja baro- nica, ki je bila še vsa razburjena, resnične nevarnosti in sem se Ji toplo zahvajjeval. Zabavali smo se do večerje. Solnce je zašlo in za kupolo zvezdarne se Je dvignil mesec ter osvetlil vrtno drevje. Za kratek čas smo ugibali imena jabolk, visečih na vejah, ki so bila napol skrita pod listjem, kot blčje zelenim od električne razsvetljave meščeve. Navadni krvavordeči kalvil se je videl samo kot rmena lisa, astrahansko jabolko Je postalo iz sivozelenega popolnoma zeleno, reinette temno-rjavordeče In ostala sorazmerno. Prav tako cvetlice. Dalije so nudile očem neizrazne barvne sence, levkojam je bila boja kakor z drugega planeta, ton kitajskih aster se ni dal določiti. — Glejte, gospa baronica, sem delal v pojasnilo, kako Je vse namišljeno. Barve ne eksistirajo same zase: vse je podvrženo zakonom luči. Vse je samo iluzija! — Vse? je ponovila, ko je obstala pred mano in se zazrla vame s svojimi očmi, ki so se v temi prekomerno povečale. — Vse, draga, baronica! sem lagal, omamljen od te resnične prikazni iz mesa in kosti, ki me je prestrašila v tem trenotku s svojo izredno leiH>to. Razmršeni plavi lasje so bili kakor krona iz samih žarkov krog njenega od mesečine osvetljenega obraza; njen divno proporcionalni stas se je dvigal visoko, vitkejši nego kdaj prej, pod progastim suknom niene obleke* koje barve so postale zdaj črne in bele. Levkoje so izdihavale svoje ahoduijska dišave v zrak, murčki so vabili v travi, via/.nl od padajoče rose, pod mlačno-toplim vetrom je vztrepetavalo drevje, mrak nas je ogrimul y svojo mehko odejo: vse je vabilo k ljubt /ni, Edino čestivredna bojazljivost je zadtžav.ile na ustih besede priznanja. Hipoma se je ločilo Jabolko od vele, ki jo Je stresel veter. Baronica se je sklonila, da ga pobere In ga mi Je podala z značilno kretnio. —Prepovedan sad! sem zamrmral. Ne, lepa hvala! Da bi zabrisal vtis te budalosti, ki mi jtf ušla proti moji volji, sem urno improviziral primerno pojasnilo svojih besed, cikajoč na skopuškega posestnika. — Kaj bi dejal lastlnk, če bi me videl? — Da ste vsaj vitez brez graje, Je odvf^ nlla, kot da hoče pokazati mojo bojazen; ob-i enem pa se je skrivaj ozrla v grmovje, ki M zakrivalo sestričino in barona pred indiskre« nimi očmi. Služkinja je prišla Javit, da je večerja nf mlzf. Ko smo vstali od večerje, Je predlagal ba* ron splošen Izprehod, da popeljemo »draga det§* domov. _ (Dalfe prOLt' Stev. 135, r ------------------------------------------------------------- N A F RIS’J. Stran S. .... -ne pripoznamo. Ponaša se, 'da p v Ameriki. Najbrže Je prišel nazaj, ker ga je v Ameriki bodla 'rdeča zastava v oči, kot ga tudi tu, ker tako Pridno kolportira „Narod. Socija-!nsta“. Mislimo, da m« bodo postala tla kmalu prevroča, kljub temu, da si je že zamislil, kako bo kot delovodja obenem tudi krčmaril na opekarni. Zakaj ne bi bil poleg tega še knjigovodja?! Opozarjamo konečno K- K. T., da naj bo malo več moža in dobrosrčnega človeka, ker drugače wa ]>odo res mogoče prekmalu postala tla prevroča. Amnestija. Poverjeništvo za pravosodstvo ‘-'ežeine vlade za Slovenijo poroča: >Vradni list« St. 106, z dne 13. Ju-Ma T919. prinaša obširen amnestij-ttkaz prestolonaslednika regetfta 311 izvršilno naredbo poverjeništva pravosodje. 1. Po tem ukazu so ^puščene vse od civilnih ali vojaški« sodišč naložene kazni in pasle-®'ce kaznij radi sledečih političnih »ludodelstev: vohunstva, vstale, ^i«ita, javnega gasilstva, prvega im jjhugega primera, poškodovanje državnega telegrafa, brezoblastnega ,(,<'ibiranja vojakov, podpomoči, dane vojaškemu beguncu s skrivanjem ali “rwim olajševanjem, zapeljala Rejska k prelomu vojaških Službenih 'dolžnosti, rabuke, udeležbe pri Skrivnih družbah, dalje zaradi prestopkov razširjanja lažnjtvlh te vznemirjajočih vesti, razžalitve uradnikov in drugih javnih Služabnikov ter vtikanja v izvršbo javnih služb. vse brez pridržka, ako so m kaznjiva dejanja izvršila pred državnim prevratom 1.1. do 29. dfcto-jl* — S pridržkom so odpuščene kazni radi hudodelstva javnega nasflstva s silovitim lotenfein « nevarnim žuganjem proti urad-«un osebam, če ohsojenec ni bil radi »psta zločina že enkrat kaznovan in če kazen ne presega 6 mesecev, dalje radi hudodelstva s hudobnim poškodovanjem tuje lastnine, ako se! dejanje le izvršilo o priliki političnih ali draginjsklh demon&radj, kakor so btle n. pr. v Ljubljani aprila leta 191«, slednjič radi pregrelka lavnega poniževanja ali zaničevanja ustanov zakona, rodbine, zakona ali .&nfakoni,tih nenravnih nSvSL? v!,ra kaznfivo dejanje Iz političnih nagibov, ki so merili na m. da se lzpodkopujejo temelji Brej-snjega režima- — 2. Odpuščene sc po amnestiji vse od civilnih sodišč izročene kazni, katerih izvršitev je hfla do 29. oktobra 1918 odložena ali prekinjena, ker ie služil obsojenec pri vojaki!), ali iker ga je rabi1 o Pri gospodarstvih. Odpuščene so tudi od vojaških sodišč izročene kazni, ki so se odložile ali prekinile, ker se ie javil obsojenec na fronto, 3. Odpuščene so tudi vse do 29. oktobra 1318 od civilnih ali vojaških sodišč izrečene kazni, če ne presegajo 6 mesecev ali 5000 kron, ako obsojenec še ni bil kaznovan radi kakega hudodelstva ali prestopka tatvine ali goljufije. Izvzete so le od poštnih Uli železniških uslužbencev izvršene tatvine. Vendar morejo biti tudi ti v Posameznih posebnega ozira vrednih slučajih, zlasti, če se je zgodila tatvina iz bede, deležni pomilovanja. — 4. Odpuščene so tudi ka-«u m ostanki kazni izrečene do S. Dnevne vesti. Ettieane lokalne tarife »a lužni železnici. Kakor smo doznali, se bodo to-kalne tarife južne železnice z veljavnostjo od 21. junija t. 1. zopet iz-premenile in sicer sedal v važnih točkah prav znatno znižale. V blagovnem prometu se zniža 200% zvišanje, ki se je uvedlo e 18. aprilom ■ t. 1M na 108%. S tem se sedaj velja v-: ne tarife za 1/s zmanjšajo in se dosedanji poviški iziednačijo z onimi državnih železnic ljubljanskega ravnateljstva. V osebnem f>rometu se znižalo voznine za 1. in 3. razred in tudi cene delavskih vozovnic za enkratno vožnjo v skupinah. Vsled tega znižanja so tarife Južne železnice za enake razdalje v primeri a tarifami državne železnice ljubljanskega ravnateljstva skoraj povsod nižje. Voanlne II. razreda, ki so že do se-' daj vsekako nižje kot ene državne železnice, ostanejo neizpremenjene. — One v®z«e olajšave, ki jih ime južna železnica v obliki delavskih tedenskih vozovnic, mesečnih vozovnic za učence, listkov «a proge itd. ostanejo le nadalje v veljavi. Javno cepljeni« proti oaepnleatu. JbttN fizika* opozarja Občinstva, da se vrši do konca meseca junija vsaki torek in petek ob Vs4. uri popoldne v veliki dvorani Mestnega doma brezplačno -cepljenje proti amrteasa (kozam.) Za Vod-*n#t v : zemljo, vse naše morje. Zgraža se predvsem nad italijanskim nas iien;. — Podžupan dr. Triller utemeljuje v kratkem govoru protestno iziavo. Ko jo prečita, predlaga župan sprejem izjave s tem. da se občinski svetovalci dvignejo s sedežev. Resolucija se glasi: Celokupno prebivalstvo Uitblja ne, glavnega mesta Slovenije, na usta svojega zakonitega in poklicanega zastopstva: 1. NavdušeTfo pozdravlja naše hrabre čete, posebno naše junaškt srbske in hrvatske brate, in se jim iskmso zahvaljaje, da so s svolim nezadržnim napadom iztrgale velik del slovenske Koroške z njenim glavnim mestom Celovcem in z našo Oo-sp« Sveto ter tako osvodile na 100 tisoč koroških Slovencev ispol na-sflatv«! 2. Zagotavlja naše še ne osvr.bo-ierm in zatirane brate na zapahnem Itorolkem, «a Ooriitkem, KraniSkem, v Trstu, v Istri, na 3?eki, v Dalfnactjl in ft^ekmurju ter še posebej one, Ir! i^adi Nvojega narodnega prepričanja ječijo v težaških in beneških Ječah ter umirajo v italilanskem prognan-atva, uaSih naNkren^žih Empatij, našega «ajgh>Wiega so&itta in n;«5e aeomaffjive zvestobe. 3- Naienergičnete ^»otestira proti vsakemu dtebnam hnperialfemu in uslljenemu kompromisu, ki bi nas oropal *aše naflepše mnHe. nas odrezal od morja, ve«k del našega naroda pa obsodili v narodno in gospodarsko smrt. 4. Protestira proti temu, da bi smel o pripadnosti k naši državi odtočiti plebiscit 1e ,ua KoroSketn. ne pa tndi na Ot)f iškem. v Trstu, v Istri in v Dalmacrji. 5. Izreka naši delegaciji na mi-rov»i konferenci v Parizu, ki se pod najtežjimi pogoji bori nevpogljivo za naše pravfee, prisrčno zahvalo za rten brad in nase po?K)Ino zaupanje v trdnem prepi ičanra, da bo tudi nadalje brezobzirno varovala pravice in čast troimenoga naroda. PredsedHižtvo deželne vlade se naproša, da blagovoli to resolucijo takoj sporočiti naši mirovni delegaciji v Pariza ter zunanjemu niinislr-sivn v Bdgradu. + Resolucija obsega, kakor je razvidno iz besedila mesta, ki Jih ne mo« e odobravati socialist. Kakor priznavamo protest kot opravičen in morda še premalo energičen, smo vendar mnenja, da se mora ta naslavljati le na krivice in imperializem entente in sosedov, ki kratijo svobodo slovenskega ljudstva. Taka resolucija ,ki je izraz celotnega zastopstva občine, bi se morala sestaviti sporazumno z zastopniki strank, demokratično, potem bi imela šele pravi izraz zastopnikov v občini. Ne čudimo se torej, da se navzoča sodi uga Kocmur in Mihevc nista mogla odzvati diktatu gospoda župana in večine, ker socialisti zahtevamo dpmokratično konsolidacijo, pravičnost. To sr pri nas res čudni običaji, da se naši meščanski politiki ne morejo dvigniti nad staro vsakdanjost. Prvi kongres komunistične internacijonaie. (Konec.) Bernska konferenca. V glavnem razlikujemo tu frl struje, katere so izšle iz druge internacijonaie: 1. »Večino« ali one socialistične patrijote in izdajalce socializma, ki so pod krinko »obrambe domovine« podpirali imperializem svoje države. 2. centrum, h kateremu prištevamo socialistične pacifiste, pristaše Kautskyja in neodvisnih socialistov v Nemčiji in 3. komuniste. Slednji (boljševiki v Rusiji, špartakovci v Nemčiji, Tri-bunisti na Nizozemskem, skupina mladinov v Švediji ter levo krilo mladinske internacijonaie v nekaterih deželah) tvorijo temelj nove delavske internacijonaie. V dopolnilo vsega naj služi resolucija, katero so delegatje enoglasno sprejeli. Glasi se: Ker sta se zimmerwaidska in kientalska konferenca po svojem sestavu in organizmu preživeli, se jih smatra kot likvidujoči. Biro zim-merwatdske konference se pozove, da odda vse dokumente, s katerimi razpolaga, odboru novoustanovljene tretja komunistične internacijonaie. Politika antante. Poročilo o mednarodnem polo-iftlit te Dolltlkl antanto ta do dal Osinski (Oboic-iški). Aui . lirestt Litovsku in Bukarešti je pokazal 1 jasni luči imperijalis^ne težnje cetJ tralnih držav; zaiaga antante pa If odkrila čisti imperija!istični značaj aliiranih držav. »Mirovna politika* petih velesil antante stoli pod v ti? som aneksij iti kotitribucij, kar stf’ i.iovd George. Clemenceau, Soiiiim ; in drugi odkrito priznali. S a m o4 (-i 1 o čb a n a rodov se t e r> l sl zv, o k a m i. Politika »demokrati®* nili« držav antante ie politik^ n a j v e č j e v e a k : i j e. Toda tudi v amanli sami se pojavtjaio največj^ nasprotja: »Prostost morja« nasproN tuje imet-esom Anglije; »zveza na« rodov« dela nasprotje med intered rrancije ter Japonske itd. Tako nastajata med velesilami dve struji, W| pobijata druga drtigo. Parola »Zveze narodov« pomeni* sama na sebi Izdajstvo! Proti Kateremu se moralo proletarci vseh dežel bojevati do skrajnosti, Pod plaščem socializma in dem«? kracije streme socialistični patrijotj« Nemčije po prerojenju nemškeg§ imperializma, medtem ko narašča« nje belih gard v taboru antante boM inbolj podžiga roparsko slast bur* žoazfje. Male države in po svetovitf vojni nastale vazalne države <Čeho. Jugoslavija, Pol!-*’ stra. Finska itd.) so primorane, pd navodilih zmage pitane antant« ustvarjati protirevolacijskd čete, ki imajo nalog, 7n