rogramih -Rosilo delavcev ^lyzgojif izobraževanju J Znanosti Slovenije, Pijana P- septembra 1982 -’ 13 - letnik XXXIII lag< >ke( nj' : bil )čjil la f a da ;azi /rhi wgi va late Razpoke ož, Jofi svc Jelo žbt i i čin1' srednie ‘zo^ra^evanje s° s >sebne izobraževalne skupnosti \e\r'iele 98 programov z 214 e ^rmi izobraževanja, s katerimi c' ^ se zagotavljalo izobraževa-•? Za vsa področja združenega P na tej ravni zahtevnosti. Pri ™ “kovanju programov so opra-NJnt! P0membno delo strokovni . \ei' posebnih izobraževalnih Pnosti (pri delu je sodelovalo Prij 'Jk 500 strokovnjakov — 160 0rganizacij združenega dela) '^'bnikov, 140 iz višjih in vi-3 ,i. šol in 200 iz srednjih šol), ’°v “kovni svet SR Slovenije za ■ n )°i0 ‘n izobraževanje in Zavod .. 'Slovenije za šolstvo. ,7 “ovimi programi je bila do-r Pe“a večja integriranost sred-P(' izobraževanja —vendar ne Pko dosledno v vseh usmeri-r*. V posameznih usmeritvah “branja dualizem v izobraže-za intelektualno in za fi-P0 delo. Tako so na eni strani Verami in smeri izobraževanja, Vfsposabljajo za ozka področja —f|a ali za posamezne poklice, in naloge — po drugi strani /iP0v ‘Sd Usmeritvi programi ali ,s> ‘erj oblikovani predvsem kot mTdlaga za nadaljnje izobraževa-!v5!e\ bil lake rešitve na posameznih 50' Otočjih so posledica kompro-pC 'sa med nasprotujočimi si po bo fdi na uresničevanje temeljni! preobrazbe vzgoje in izo- u j “Zevanja, ki se najbolj izo-pc eno izražajo v poudarjanju zl> “gtnatično-funkcionalnih ci- ni1 ^ izobraževanja na eni in cel “šno humanističnih ciljev na !sk tugi strani. oI< faradi zasnovanosti še vedno "^.‘bega števila programov in efl izobraževanja za ožje po-:bt °eje dela in posamezne poklice, nf ^ javnosti in nekaterih strco 'O« °v“ih krogih začeli pripisovati r ji °sebno vrednost nekaterim pro-/ei ,otreb tlela niti ne bi omeje-* to ^š da bodo diplomanti končanem programu uspo-K leni za raznovrstna dela na ^“nih področjih združenega )lY Pridobili pa si bodo lahko o1!* Znanje za uspešno nadalje-M\nle izobraževanja v številnih L v visokem izobraže- sprejetih družbenih načelih ‘Zhodiščih morajo biti pro-iny-‘ °blikovani za širša po-Cla ‘leb1 in morajo zagotavljati v^Je tUcH za nadaljnje izobraže-{'■nJ6' Zato bo treba ob spremlja-p0 “resničevanja programov 1tShn°Vno Preverjati njihovo za-,iZQr,Vunosl, zlasti glede na to, ali .br°^vliai° enakovredno izo-\ tpi-eno raven in povezovanje ^hob"6 ‘n strokovno-teoretične n raZbe ter praktičnega znanja. 'l-\ejQ0roeila Republiškega komi-iji *■“ vZgojo in izobraževanje ter tak^0 kulturo o uresničevanju jfQtl°na 0 usmerjenem izobraže- Začelo se je novo šolsko leto (Foto: Amand Papotnik) Dosledno po začrtani poti Reforma je dolgotrajno, zahtevno delo, ki ga lahko opravimo le s skupnimi močmi Pri preoblikovanju vzgojno-izobraževalnega sistema smo doslej dosegli precejšen napredek. Pri uresničevanju reforme pa se odpirajo tudi nova vprašanja, na katera moramo poiskati pravi odgovor — nato pa s skupnimi prizadevanji dosledno uresničiti dogovorjeno. Te misli so bile večkrat izrečene na 12. kongresu ZKJ, ki je bil od 26.do 29. junija t.l. v Beogradu, zapisane pa so tudi v tistem delu resolucije, ki obravnava nadaljnjo preobrazbo vzgoje in izobraževanja. 10. kongres ZKJ je dal idejne temelje reforme, začrtal njeno' strategijo in dolgoročne cilje. Če nastajajo pri njihovem uresničevanju težave in zastoji, pomeni, da se nismo znali zmeraj dobro organizirati, povezati moči in vključiti v skupna prizadevanja vse družbene dejavnike ter sproti premagovati nasprotovanja, ki se pojavljajo proti samemu bistvu reforme. Premalosmo vključili v reformna prizadevanja celotno združeno delo. Zato zaostajamo pri podružbljanju vzgoje in izobraževanja, pri na- črtovanju kadrov in izobraževanja, pri usklajevanju izobraževanja s potrebami dela, pri usmerjanju mladih v izobraževanje za najbolj potrebne poklice, pa tudi pri zaposlovanju mladih strokovnih delavcev. Kongres je opozoril tudi na nezadovoljiv gmotni položaj vzgoje in izobraževanja in samih prosvetnih delavcev. Nekateri še niso dojeli, da je vlaganje v vzgojo in izobraževanje naložba, ki se ob času bogato vrača in po- (Nadaljevanje na 2. strani) Med drugim preberite • KRITIČNO O REFORMI, str. 3 • ZA VELIKO DENARJA MALO DOBREGA, str. 4 • TEŽAVE OB VPISU IN PRESTOPU Z ENE ŠOLE NA DRUGO, str. 4 • DEMOKRACIJA IN NJENA NAVIDEZNA PODOBA, str. 4 • MLAJŠI NOVINCI V OSNOVNI ŠOLI, str. 5 • NEMŠKA ZNANSTVENA ZDRUŽENJA OPOZARJAJO, str. 8 • RAZSTAVA OD RISANJA DO LIKOVNE VZGOJE, str. 10 Ob delu tudi obrok optimizma Novo šolsko leto se je začelo in naše življenje se je vrnilo v ustaljene tirnice, kijih je pretrgal čas počitnic. Poletje se uihika^^^ jeseni, ki bo hkrati s poletnimi barvami počasi zabrisala tudi'pat-, J- čitniške vtise. \ 1 Povprašal sem nekatere učence in učitelje, s kakšnmti občutki gredo v novo šolsko leto. V njihovih odgovorih je bilo kur precej optimizma in pričakovanja vsega lepega, kar utegne prinesti čas. Bila pa je tudi zaskrbljenost, ta spremljevalka zrelosti in odgovornosti. Posamezniki, bolj črnogledo usmerjeni,so govorili celo o tlaki, ki jih čaka vse tja do prihodnjih zimskih in nato poletnih počitnic. Kako različno lahko doživljamo enako delo, enako vsakdanjost in enako življenje! Ni dvoma: ti viri optimizma ali črnogledosti so v vsakem človeku, pa tudi v okolju, ki nas obdaja, v ljudeh, s katerimi živimo. Velika prednost pedagoškega poklica je v tem, kot pravijo mnogi prosvetni delavci, da si nenehno v stiku z mladostjo, to pa pomeni tudi z vedrino in mladostno radoživostjo, ki jo izžarevajo učenci, pa se je nehote navzame tudi učitelj. Pedagoško delo zahteva po svoji naravi vedrino, upanje in zaupanje. Tako govorimo o pedagoškem optimizmu kot o potrebi učiteljevega in vzgojiteljevega dela, ki temelji na zaupanju v učence in v razvojne možnosti, vsakega izmed njih, včasih bogate, včasih skromnejše, zmeraj pa obetavne. Vzgojno-izobraže-valno delo pa zahteva poleg tega tudi tisti pristni splošno človeški optimizem, ki črpa vedrino in dobro voljo iz vsega, kar daje življenje lepega in kar nam utegne prinesti jutrišnji dan. Prav ta vedrina ustvarja pravo ozračje za vzgojno delo, daje otrokom in mladostnikom občutek varnosti, jih spodbuja k sodelovanju in jim pomaga premagovati morebitne težave pri učenju: Kitko dati delu in življenju vedrino in radost, odkod ju nenehno črpati —tudi v težjih dneh ? Nemara je to eno izmed tistih vprašanj, h katerim se pedagoški delavci zaradi svoje poklicne dejavnosti vračamo še pogosteje kot drugi. Nemara jih je prav med prosvetnimi delavci zelo veliko že našlo pravi odgovor, na to vprašanje, saj občudujemo pri njih zvrhano mero optimizma in dobre volje, ki ju izžarevajo. Povprašal sem nekatere od njih, v čem je skrivnost njihove delovne vedrine, v čem je skrita formula, ki jim pomaga ohranjati vedrino in zaupanje v jutrišnji dan. Takole so mi odgovorili: Predvsem moramo videti v svojem delu smisel in ga vrednotiti, tako kot zasluži. Oblikovanje mlade osebnosti, razvijanje njenih sposobnosti in darov, odpiranje sveta znanstvenih spoznanj in človeškega dela ter posredovanje znanja in vrednot človeku na pragu življenja — le kaj je lahko bolj smiselno, vrednejše in trajnejše? Zato ne smemo dopustiti, da bi kdo razvrednotil vzgojno-izobraževalno delo — še najmanj pa smemo to storiti sami, saj bi tako razvrednotili svoje delo in mu zmanjšali pomen. To pa bi načelo temelje delovne zavzetosti in optimizma. Dodajmo sonca našemu vsakdanjiku, saj je življenje sestavljeno predvsem iz vsakdanjosti. To je lahko sivina enoličnosti, lahko pa je pester dan, vtkan v razgiban tedenski ritem, ki ga vsak letni čas obarva po svoje. Življenje ni le delo —življenje je tudi naš prosti čas, čas sprostitve in razvedrila. Ni jih malo, zlasti med zrelejšim rodom, takih, ki ostajajo zvesti moralnemu imperativu polpretekle dobe: Življenje naj bo en sam delovni dan! Za sodobnega človeka, vklenjenega v nagli ritem življenja in dela, je prosti čas potreba in ne razkošje. V njem obnavljamo svoje moči, se sprostimo, si naberemo dobre volje, da jo lahko ponesemo med ljudi. Tistemu, ki dela z mladino, je vse to nenehno potrebno. Dodajmo svojim stikom z učenci in ljudmi več topline! Sodobna pedagogika terja od učitelja in vzgojitelja več zdrave čustvenosti. Delo z ljudmi zahteva dandanašnji neposrednost in vedrino. Mrkost in hlad nas odbijata, živčnost in nestrpnost pa razjedata dobro voljo cele skupine. Kadar je to otroška ali mladostna skupina, je tako moreče ozračje tembolj nenaravno. Še bi lahko pisali o teh stvareh. Vsak izmed nas išče in odkriva take čarobne formule, ki imajo včasih večjo, včasih manjšo moč. In vendarle nam pomagajo živeti, delati, prenašati težave. Če vam, dragi bralci, na začetku šolskega leta želimo, da bi našli v sebi, v svojem delu in okolju dovolj življenjske radosti in optimizma — za dolgo šolsko teto, je to predvsem zaradi vas samih, vašega zadovoljstva in vaše delovne uspešnosti. Hkrati pa Želimo to tudi zaradi d-setiisočev mladih, ki so se vrnili v učilnice in igralnice, zaradi študentov in odraslih, ki bodo napolnili predavalnice. JOŽE VALENTINČIČ Dosledno po začrtani poti (Nadaljevanje s 1. strani) membno prispeva k višji delovni storilnosti in gospodarski uspešnosti. Neustrezno nagrajevanje prosvetnih delavcev pa neugodno vpliva na njihovo delovno zavzetost. javnosti in da se bo zboljšal gmotni položaj šol in učiteljev, v skladu z družbenim pomenom vzgoje in izobraževanja. Kongresna resolucija je strnila ugotovitve in predloge v nekaj osrednjih stališč in halog, ki jih bo treba uresničiti v 'prihodnjem obdobju. Prednostna naloga na tem področju je vsekakor uresničevan je reforme in stališč, ki sta jih o njej sprejela 10. in 11. kongres ZKJ. Vzgoja in izobraževanje morata iti v korak z znanstvenim in družbenim razvojem in s potrebami našega gospodarstva. Izobraževanje zi\ delo in samoupravljanje; vsestransko razvijanje svobodne in ustvarjalne osebnosti, povezovanje učenja in dela in nenehno izobraževanje — to so glavne reformne naloge, ki zahtevajo načrtno in vztrajno delovanje, ob tem pa moramo rešitve sproti preverjati v praksi in jih izpopolnjevati. Osnovna šola se mora še bolje povezovati z okoljem, posebno s krajevno skupnostjo, V njej moramo okrepiti delovno in politehnično vzgojo, omogočiti učencem vsestranski razvoj in premagati enciklopedizem in druge napake stare šole. Po osnovni šoli naj se mladi usmerijo v pripravo za delo v posameznih strokah in dejavnostih. Izobraževanje in usposabljanje za prvi poklic naj obsega praviloma prve štiri stopnje strokovnosti. Skupno vzgojno-izobra-zbeno osnovo naj učenci obvladujejo vzporedno s stroko. Vsak program mora tako zagotoviti splošno, splošno-stro-kovno in ožje strokovno znanje, pri tem pa naj ima prednost širša strokovna izobrazba, za konkretna opravila in naloge pa naj se, mladi delavci usposobijo na delu. Na višjih in visokih šolah naj bi imeli prednost izobraževanje ob delu in izobraževanje iz dela, celotno visoko šolstvo pa je treba po vsebini in obsegu uskladiti s potrebami združenega dela in družbenega razvoja. Vse zavestne družbene sile naj se nenehno zavzemajo za to, da bo družbeno-gospodarski položaj prosvetnih delavcev izenačen s položajem delavcev drugih de- V neposrednem vzgojno-izo-braževalnem delu moramo okrepiti vzgojno vlogo vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraže-valnih organizacij na vseh ravneh. V ta namen moramo skrbeti za nenehno izpopolnjevanje programov in učiteljev, za idejno usmerjenost in marksistično za-snovanost vzgojno-izobraževal-nega dela. Posebnega družbenega pomena je temeljno strokovno, pedagoško in marksistično usposabljanje učiteljskega in vzgojiteljskega naraščaja, da bo lik prosvetnih delavcev tak, da jim bo zagotovil potreben pedagoški in družbeni ugled. Komunisti se morajo odločneje zavzemati, da bodo vsi vzgojni dejavniki izpolnjevali svoj del obveznosti do vzgoje mladih. Pri tem moramo nenehno negovati enakopravnost, bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti in jugoslovansko socialistično domoljubje. Svoj vzgojni vpliv na tem področju morajo okrepiti tudi vse družbene organizacije, ki delujejo z mladino. Z aktivno vlogo v samoupravljanju pa naj mladi uveljavljajo svojo ustvarjalnost in pobudo ter se vsestransko usposobijo za delo in samoupravljanje. Potreba po enotnosti in medsebojni povezanosti naših narodov in narodnosti zahteva še naprej medrepubliško in pokrajinsko sodelovanje, dogovarjanje in sporazumevanje. To naj usmerja posamezna in skupna prizadevanja k oblikovanju' enotnega vzgojno-izobraževalnega sistema na skupnih idejno-politič-nih in družbeno-gospodarskih temeljih v katerem bodo vzgoj-no-izobraževaini programi nastajali na enotnih načelih in skupnih vsebinskih jedrih. Stališča 12. kongresa ZKJ torej povedo, da bomo pri reformi šli naprej po začrtani poti ne glede na gospodarske težave, nasprotna stališča posameznikov in druge okoliščine. 12. kongres ZKJ je opredelil prednostne naloge in nakazal določene rešitve za izpopolnitev reformne dejavnosti, da bomo pri uresničevanju sprejete zasnove doslednejši in uspešnejši. Kritična beseda mladih Poimenovanja slovenskih šol I Na Tržaškem je bilo letos več poimenovanj slovenskih šol. Prvo slavnostno poimenovanje je bilo v Domju, kjer so poimenovali tamkajšnjo celodnevno osnovno šolo po učiteljici, pisateljici in borki Mari Samsi. Ta dan ni bil le praznik prebivalcev Domja, tamkajšnjih učencev, učiteljev in staršev, ampak kulturni dogodek, pomemben za vse tržaško zamejstvo. Velika množica domačinov, gostov iz drugih krajev tržaške pokrajine in iz mesta je napolnila obširno dvorišče pred šolo. Proslave so se udeležili predstavniki političnih in šolskih oblasti in kot gostje iz Slovenije Mitja Ribičič, dr. Joža Vilfan in drugi. Najprej je učitelj Boris Žafran na kratko orisal lik Mare Samse in zgodovino šole; sledil je govor didaktičnega ravnatelja S. Škrinjarja, ki je poudaril pomen slovenske šole za narodnostni in kulturni razvoj zamejskih Slovencev in priporočal učencem, naj posnemajo svetal lik pisateljice Mare Samse, ki je tudi začetnica in ustanoviteljica priljubljene mladinske revije Galeb. Sledil je bogat kulturni spored, v katerem so nastopali malčki iz otroškega vrtca in učenci osnovne šole v Domju skupno z vrstniki iz Ricmanj. Sodelovala sta še mešani zbor »Slovenec« iz Ricmanj in moški zbor »F. Venturini« iz Domja. Udeleženci proslave so si lahko ogledali tudi bogato razstavo o življenju in delu Mare Samse, ki je bila v šolskih prostorih. Drugo pomembno poimenovanje je bilo 2. maja v Mavhi-njah, kjer je bila poimenovana osnovna šola po pesniku Josipu Murnu Aleksandrovu. Tudi ob tej priložnosti se je zbralo veliko staršev otrok, učiteljev in drugih prijateljev šole in mladine. J retja tovrstna slovesnost je bila 8. maja, ko je bil poimenovan Poklicni zavod za obrt in industrijo po znanstveniku Jožefu Stefanu. Lepi uspehi tudi na Goriškem Tudi v goriški pokrajini so v minulem šolskem letu slovesno poiimenovali več slovenskih osnovnih šol. Vse srednje šole so že poimenovane, uradno poimenovani pa sta bili doslej le dve osnovni šoli in sicer osnovna šola v Doberdobu po Prežihovem Vorancu in osnovna šola v Štan-drežu po Franu Erjavcu. Ob koncu tega šolskega leta so slovesno poimenovali osnovne šole v Sovodnjah po domačinu pesniku in publicistu P. Butkovi- ču-Domnu, v Rupi po pisatelju Ivanu Preglju, v Gorici pa so poimenovali novo in moderno osnovno šolo v ulici Brolo po pesniku Otonu Župančiču. Ta šola je bila dograjena lani in ima poleg lepih in svetlih učilnic še veliko in lepo opremljeno telovadnico in športno igrišče; to j,e prav gotovo najlepša slovenska,, šola na Goriškem. Ob začetku prihodnjega šolskega’leta bodo slovesno poimenovali osnovni šoli v Dolu, vasi, ki spadir pod doberdobsko občino, in sicer po Srečku Kosovelu, in osnovno šolo v Jamljah po pesniku Igu Grudnu. Ob začetku ■ minulega šolskega leta je bila;'pr-oslava v Števerjanu ob poimenovanju tamkajšnje osnovne . šote ■' po Alojzu Gradniku. TaišoU. jČ edina slovenska osnovna šola s celodnevnim poukom, ki je bila dograjena prav letos1. - ' - Ijena je bila osnovna šola v R1] kah, kjer živi precej slovert družin. Za zdaj deluje prvi k ' zred osnovne šole, ki ga obisl ilo 13 otrok, upajo pa, da se h nit prihodnjih letih število razred^ povečalo. To bo nedvomno a| lika pridobitev za ta m kaj' Slovence, ki so že zelodejavit n(i kulturnem področju. Drugi , zveseljivi dogodek je odp1 J\ slovenskega otroškega vrtcH Krminu, ki ga obiskuje šestn' /"\ ♦ I r D •« s-i ^ t .. —I n. cfil 1 Za nami je torej, zelo'bogato: leto proslavljanj im predvsem praznik slovenske šole na Goriškem. Slovenska šola je za vsako; vas steber kulturnega delovanja; učenci sodelujejo na raznih prireditvah s šolskim zborom, z recitacijami ali s kratko igrico. -V zadnjih letih je slovenska šola-v goriški pokrajini dosegla veliko pomembnih uspehov: uštarfov- -otrok. Precej uspehov je dos£; nih tudi v srednjem šolstvu: t;l je bila v letošnjem šolskem I' ustanovljena sekcija tehničn1 ( Zavoda, ki je podružnica trj " skega tehničnega zavoda /-11 Zoisa iz ■Trsta. Veliko sc go''t tudi-o ustanovitvi srednje šol111 Doberdobu, saj bi tako razfT menili nižjo srednjo šolo 1'V Trinka,,v Gorici, ki je edina venska nižja srednja šola v gc 1 ški pokrajini in jo obiskujejo • jaki; iz. vse goriške pokraji c Z cli) koristno bi bilo, da bi odi1 novoO srednjo šolo čimprej. ško šolsko skrbništvo je d“ svoje privoljenje, treba je dot le primerne prostore in to je 1 Idga " *1 doberdobske obči1 Upajmt>,' da bo tudi ta ovira či1 prej odstranjena. MARKO PAULIN Za zdrav in vsestranski razvoj Jeseni območni posveti o celodnevni osnovni šoli Koordinacijski odbor za uvajanje celodnevne osnovne šole pri RK SZDL je svojo zadnjo sejo neposredno pred šolskimi počitnicami namenil razpravi o nekaterih gmotnih, pedagoških rn organizacijskih vprašanjih celodnevne osnovne šole in še posebej o prehrani učencev. Seja je bila hkrati priprava na območne posvete, ki jih bo koordinacijski odbor pripravil jeseni. Po Prosvetnem pregledu —J. V. Družbena prizadevanja za uveljavljanje celodnevne osnovne šole kot višje in bolj kakovostne oblike sodobne osnovne šole se nadaljujejo s prejšnjo vztrajnostjo, čeprav sedanje gospodarske razmere niso naklonjene visokim ciljem in zahtevnejšim načrtom. Omejitev denarja za vzgojo in izobraževanje ponekod ogroža predvideno prehajanje osnovnih šol v celodnevno obliko. Ob protiinflacijskih ukrepih so se ponekod pojavili celo pomisleki, ali ne bo treba za nove celodnevne osnovne šole odvzeti nekaj denarja drugim šolam, kar bi utegnilo prizadeti že tako skromne osebne dohodke učiteljev. Tam, kjer se odpirajo taka vprašanja, morajo koordinacijski odbori za celodnevno osnovno šolo skupaj z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi in drugimi dejavniki kar najbolj vestno preveriti ponujene rešitve in poiskati izhode glede na stvarne razmere. Pomladanski posveti z ravnatelji celodnevnih osnovnih šol, ki jih je pripravil Zavod SRS za šolstvo, so med drugim poudarili, da svobotJna menjava dela v vzgoji in izobraževanju še ni zaživela in da ostajamo še naprej v mejah starega proračunskega sistema. Gmotno stanje šolstva je po občinah različno, zato se dogaja, da je med mesečnimi osebnimi dohodki učiteljev iste vrste med občinami celo do 3000 dinarjev-ca-zlike. Komentar, ki smo ga slišali na seji o tem, zakaj se ne uveljavlja svobodna menjava dela hitre- je, je takle: Šole pravzaprav i rajo uresničevati program, kot ga predpisuje strokovni svet SRS; denar pa jim odmerjajo izobraževalne skupnosti, pač v skladu s stvarnimi možnostmi občin. Spodbudnejša merila za vrednotenje in nagrajevanje dela šole in učitelja pa se zelo počasi uveljavljajo. Nekateri pravijo, da pedagoško gibanje za notranji razvoj celodnevne osnovne šole začenja pojemati in da se čutijo delavci teh šol pri svojih prizadevanjih in težavah osamljeni, brez zadostnih zunanjih spodbud in pomoči. Marsikje tudi samo okolje ne daje šolam pričakovane podpo- re. Po drugi strani pa so očitna prizadevanja zavoda SRS za šolstvo, pedagoškega inštituta in tudi družbenopolitičnih organizacij, ki namenjajo v zadnjem času tem vprašanjem precej dela in skrbi. Moreta 50 vsi ti napori še premalo povezani in usklajeni ali pa ne sežejo do posameznih šol, ki so potrebne pomoči. Jesenski posveti bodo priložnost za razpravo tudi o teh vprašanjih. Pomembno pa bo, da jih ne bodo reševali samo prosvetni delavci, kot se ponekod dogaja. NŠ posvetih in tudi ob drugih priložnostih bo treba kritično obravnavati tudi šolsko prehrano. Izčrpne raziskave in podatki, ki jih imata na voljo zdravstvena in pedagoška služba, opozarjajo med drugim na to, da ima še vedno samo ena tretjina osnovnošolcev v šoli več kot en sam prehrambeni obrok. Tudi kakovost šolske prehrane se slabša. Obroki so drugačni, kot jih priporočajo normativi, njihova energetska in biološka vrednost ni zadovoljiva. Tudi splošne in higienske razmere, v katerih de- bli 0. iuje šolska prehrana, so marši! slabe, ugotavljajo na sister'. skih pregledih zavodi za zdf^ stveno varstvo. Vse kaže, da se na podtoU šolske prehrane in sploh P',rc! tirane mladih nabirajo nere^T* pereča vprašanja. Najslabšd vsekakor urejena prehrana srTl nješolske mladine. Že naveden pomanjkljivosti pri šolski pil) hrani pa niso značilne le za lodnevno osnovno šolo (mo1 je tii še najboljše), pač pa za lotno osnovno šolo. Zato naj' teh vprašanjih, še letos razpi Ijal svet za vzgojo in izobražtl nje pri RK SZDL, saj mora1 iskati med drugim tudi nove tj stemske rešitve. Zdrava rast mladih ima tu it 11 j 1 VJ 11 .11 i* ■ ■ J »• M M • ^ VZ.l » VZ ”no razkazali lepote Črnogorskega primorja, nas seznanili z ob- ipu o kulturnih spomenikov po potresu in nas popeljali na Cetinje in • •*V|^ Lovčena, kjer smo se poklonili spominu Petra Petroviča Njego-'Pesnika, kije svojemu narodu ostal vse do danes simbol in legenda. iS£: •i'1 Črnogorci so ponosni na svoj r| lv°jni razvoj in napredek. V 2 '"času so se gospodarske, kul-o' lrne in splošne življenjske ra-^olPere bistveno izboljšale. Indu-z^bka proizvodnja se je pove-Iv) la za štiridesetkrat, število zait 5 >s|enih za več kot trikrat. Še v g^ih povojnih letih se je ukvar-jo 'o s kmetijstvom blizu 80 od-aji^tkov prebivalstva, leta 1979 idple 27. Družbeni proizvod na Gt živalca se je v povojnih letih tl^večai za 4,5-krat. lotv ietv primerjavi s prvimi povoj-,čii '"i leti, ko je obiskovala čil 'tovno šolo komaj polovica šp-^veznih otrok in so imeli le ^aj srednjih sol, so sedanje ^nosti mladih za izobraževa-veliko boljše. Skoraj vši r°ci obiskujejo osemletno '''ovno šolo. Večji del tistih, ki Uspešno končajo, nadaljujejo f^raževanje v srednjih šolah, !so v vseh občinskih središčih. J11 visokošolskih organizaciji je danes vpisanih okoli 0000 študentov. :dr^d ni V prvimi liVj V Črni gori so uvedli nove P'r<'&ame usmerjenega izobra-p6' N%sja v šolskem letu 1976-77. iše sfi ‘^o sta že dva rodova 'učencev ;d dopolnjevali z razprav-.Olh vajami, seminarskimi re-bb in sprotnimi kolokviji, 'k problem je preobremenje-; Predavateljev, saj sosodelu-r;n k1 učitelji že polno obreme- ^ **lS npHuončLrimi nhvp^noctmi rip'ii n s pedagoškimi obveznostmi ®’raj matičnih oddelkov (za '•(Im dd e| S°giko in psihologijo). So-’1,1 'uh nie asistentov je spod- n' Pa najustreznejka reši- „e&|.Skupine so prevelike; tisti uT. študentov, ki se ne namerav a l^sliti ' šolstvu, ampak obi-Ue te predmete le »za vsak šol ‘fier«, pa premalo motiviran. iv>nje pedagoških predme-4,2® študente pedagoških smeri e Cii« na drugih fakultetah (ki d°Gi°msvoJih pr?davtateljeHin in ^‘jnnega števila studen-tudi ne bi bilo ekonomič- naf0). Uti'No .v in. im _ Sodelavci Centra preda- ( judi študentom Fakultete s°ciologijo, politične vede in novinarstvo. Biotehniške fakultete, Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, Ekonomske fakultete, Visoke šole za telesno kulturi, Akademije za glasbo in Akademije za likovno umetnost; delno se ti študentje vključujejo v naše (že tako prevelike) skupine, delno prirejamo predavanja in vaje (slednje npr. za FSPN) posebej. Samoupravno sporazumevanje s posameznimi visokošolskimi organizacijami še ni dosledno izpeljano; treba pa je ugotoviti, da so študentje, ki so se jasneje opredelili /a pc i.igo-ški poklic,-bolj zavzeti; nekateri, ki za to posebej prosijo prihajajo tudi iz fakultet, ki nimajo organiziranih pedagoških smeri (npr. fakulteta za strojništvo). Izvajanje programa za pridobitev pedagoško andragoške izobrazbe za učitelje v srednjih šolah, ki med študijem na raznih fakultetah te izobrazbe niso dobili. Poleg individualnih konzultacij in izpitov prirejamo v seme-stralnih počitnicah enotedenske seminarje, ki so dobro obiskani (v 1. 1980— 43 udeležencev, v 1. 1981 — 97, v 1. 1982 — 65). Na seminarjih se ob posameznih vprašanjih razvija živahna razprava saj udeleženci dobljena teoretična spoznanja sproti povezujejo s svojimi problemi in izkušnjami v razredu in obšolski dejavnosti z mladostniki. Ugotavljajo pa, da je enotedenski seminar premalo, da bi se lahko seznanili z glavnimi temami štirih predmetov. Finančno in kadrovsko je tudi ižvajanje tega programa, ki naj bi nadomestil pedagoške smeri študija na vrsti strokovnih področij. le zasilno urejeno. Lisklujunjc in razvijanje specialnih metodik (didaktik) ter stikov s hospitacijskimi šolami in učitelji mentorji. Na področju strokovnega in organizacijskega povezovanja učiteljev v specialnih metodik ob obravnavi skupnih problemov pedagoškega izobraževanja je zmogel Center doslej najmanj napraviti. Posamezne metodike se razvijajo v okviru matičnih strok, kar je edino ustrezno, problem pa je v tem, da so kazale stroke doslej zelo različno 'stopnjo zavzetosti za to področje — od tega, da so ustanavljale dobro opremljene katedre ali pa celo povsem spregledale tovrstne potrebe. V zadnjem času se je zavzetost marsikje povečala, a ker je zaposlovanje novih sodelavcev ob stabilizacijskih ukrepih praktično onemogočeno, tudi to ne pomaga. Poleg metodik za pouk splošnoizobraževalnih predmetov v srednjih šolah bi se morale pospešeno razvijati tudi metodike za pouk strokovnoteoretičnih predmetov; na tem področju pa ni narejenega skoraj nič. To občutijo predvsem udeleženci pedagoško andragoškega izobraževanja, npr. ekonomskih, strojnih in drugih predmetov (novi program vsebuje tudi specialno metodiko stroke), ki se nimajo kam obrniti. Upam lahko, da bo ta problem rešen ob snovanju novih vzgojno-izobraževalnih programov v visokem šolstvu. Pedagoško izpopolnjevanje visokošolskih učiteljev in asistentov. Doslej je Center priredil (delno v sodelovanju s Centrom za razvoj univerze in s komisijo za medicinsko didaktike pri medicinski fakulteti) serijo diskusijskih večerov in tri 45-urne tečaje, ki jih je uspešno končalo 76 udeležencev za tečaje se je zanimalo, sicer je bil večji, a velikost skupin načrtno omejujemo, da bi omogočili vsakomur čim aktivnejše sodelovanje; vodi nas načelo, da je treba sodobne metode in pristope demonstrirati, ne le o njih govoriti). Drugod v svetu, kjer so se pred dobrimi desetimi leti zavedli, da je trebit visokošolskim učiteljem načrtno pomagati pri obvladovanju njihove pedagoške in ne le raziskovalne vloge, imajo v ta namen specializirane inštitute in centre; pri nas pa skušamo (poleg Zagreba edini v Jugoslaviji) vsaj v minimalni meri držati korak s' potrebami. Sodelovanje s sorodnimi inštitucijami v Jugoslaviji in v svetu poteka v obliki medsebojnih strokovnih obiskov (zlasti s sorodnim centrom v Zagrebu) in prirejanja predavanj tujih strokovnjakov na teme pedagoškega izobraževanja (doslej iz Graza. Frankfurta, Londona). Poživiti pa nameravamo zlasti sodelovanje s celovško Univerzo za izobraževalne vede. Vemo za področje, kjer bi morali intenzivneje delovati, tako v permanentnem pedagoškem izobraževanju zlasti srednješolskih učiteljev, v razvijanju sistematičnih stikov z učitcTi mentorji in hospitacijskimi šolami oh organiziranju hospttacij, nastopov, pedagoške prakse in snovanju novih oblik povezovati ja teoretičnih in praktičnih izkušenj. Prizadevali si bomo. \ kolikor bomo imeli za to realne pogoje, s svoje strani pomagati učiteljem pri obvladovanju novih nalog, ki jih je prednje postavila reforma usmerjenega izobraževanja. B. M. P. Za večjo povezanost med časopisi sopisi lahko veliko pripomorejo k uresničevanju vseh teh nalog. Letna skupščina sekcije, ki je bila v Sutomoru. je povzela opravljeno delo v preteklem letu in ga kritično ocenila. Glede na to, da poteka reforma v vsaki republiki in pokrajini nekoliko drugače, hkrati pa oblikujemo v Jugoslaviji enoten sistem vzgoje in izobraževanja, je še bolj pomembno medsebojno obveščanje republik in pokrajin o posameznih prizadevanjih, uspehih in težavah. Reforma vzgoje in izobraževanja ima skupne temelje in cil je, je naša skupna naloga — tako kot tudi krepitev bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti ter vzgoja mladih k jugoslovanskemu socialističnemu domoljubju. Prosvetni ča- Med konkretnimi nalogami, ki jih je sekcija prosvetnih glasil prevzela za prihodnje šolsko leto, so med drugim: priprava posvetovanja o socialističnem domoljubju, povečana medsebojna izmenjava informacij in prispevkov o vzgoji in izobraževanju, skupna priprava gradiva za 40-letnico AVNOJ itd. Uredništva si bodo izmenjala izkušnje o urejanju glasil, oblikovanju informacij in o samoupravljanju v teh organizacijah, pa tudi o tem. kako vsako glasilo išče izhod iz sedanjih gmotnih težav, ki tarejo vso časopisno in založniško dejavnost. JOŽE VALENTINČIČ Jugoslovansko posvetovanje o pionirskem šahu________________________________________________ V organizaciji centrov za napredek šaha v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani in Pedagoške akademije v Mariboru bo 7. in 8. oktobra letos na Pedagoški akademiji v Mariboru prvo posvetovanje o problemih iri smernicah razvoja pionirskega šaha v Jugoslaviji. Težišče posvetovanja bo na vprašanjih kako organizirano uveljavljati šah v osnovnih šolah, o funkciji šaha pri razvoju mladih in na konkretizaciji načrta delti V osnovnih šolah (stro-kovno-organizacijski vidiki). Temeljno vodilo posvetovanja je vzgojna vrednost šaha pri oblikovanju vsestransko razvite mlade osebnosti. Za samo posvetovanje je v jugoslovanskem prostoru veliko zanimanje. Svoje prispevke je najavilo več uglednih šahistov. Organizatorji pričakujejo, da se bo dvodnevnega posvetovanja udeležilo več kot sto udeležencev iz vseh naših republik in pokrajin. Ker je posvetovanje v Mariboru, imajo mnogi mentorji iz naše republike priložnost sodelovati na posvetovanju, še posebno tisti iz severovzhodne Slovenije. Pedagoška akademija v Mariboru l\la Tržaškem zadovoljni z vpisom v slovenske šole in vrtce 30. junija se je končal vpis v prve rti/rede osnovnih šol, še ,pred tem. 19 'junija pa vpis v državne'otroške vrtce. S podatki o teh vpisih smo lahko zadovoljni, navdajajo nas z optimizmom. Na Tržaškem delujejo slovenski državni in občinski otroški vrtci. Državnih vrtcev je 18, občinskih pa 12, skupno torej 30. Letos je vpis nekoliko manjši od lanskega; na to pa je vplival demografski padec, ki je značilen za vso Italijo in tudi za slovensko manjšino. Manj vpisanih novincev imajo v devinsko-nabrežinski občini in tudi na kraški planoti, v okolici Trsta, precej več pa jih je v mestu, zlasti v svetoivanskem predelu. V šolskem letu 1982/83 bo obiskovalo slovenske vrtce 593 otrok. Veliko jih je iz mešanih zakonov; ko je tak otrok star šest let in ga je treba vpisati v L razred osnovne šole,'večkrat mati Slovenka dovoli, da oče Italijan vpiše sinil ali hčer v itahgaisko šolo. Zato se ob začetku šolskega leta slovenska kulturna društva. Sindikat slovenske šole in drugi trudijo prepričati starše mešanih zakonov, naj vpišejo otroke v slovensko šolo. kjer se bodo ti z lahkoto naučili obeh jezikov; to pa jim bo koristilo v nadaljnjem življenju na obmejnem območju. Letos je enotni šolski odbor, ki ga sestavljajo slovenski predstavniki KPL PSI in Slovenske skupnosti. torej političnih strank, ter predstavnik SKGZ, Slovenske prosvete in Sindikata slovenske šole, izdal lep letak, ki vabi slovenske starše, naj vpišejo otroke v slovensko šolo. Zal pa veliko staršev ni dovolj zavednih. Razveseljiv je podatek, da bo v tem šolskem letu v prvih razredih 63 otrok več kot lani. Vseh prvošolčkov bo 244 v Skednju 7 (lani 3). Barkovljah 6(1) in na območju Sv. Ivana 15 (lani 8). Vpis je precej večji kot lani v samem mestu. J ako se je v Rojanu vpisalo 13 otrok (lani 5). Precej manj otrok pa se je vpisalo v prve razrede v devinsko-nabrežinski občini, kjer bo obiskovalo jirve razrede na 1 I osnovnih šolah le 33 otrok. V devinsko-nabrežinski občini se že dve leti zmanjšuje število vpisanih v osnovno šolo in če se bo to nadaljevalo, bo treba nekatere šole zapreti. To velja za osnovne šole v Slivnem, Medji vtisi, Cerovljah in Briščikih. Ker pa vemo. kaj pomeni slovenska šola za slovensko manjšino, je treba to preprečiti. Toda pustimo pesimizem ob strani, saj je v osnovnih šolah s slovenskim jezikom vpisanih več otrok kot lani, to pa zagotavlja, da slovenska šola.v zamejstvu ne bo zamrla. Vseh otrok, ki bodo obiskovali slovensko osnovno šolo na Tržaškem, bo 1273. če tem dodamo še približno 1400 dijakov srednjih šol. bo vseh učencev na slovenskih šolah na tem območju v prihodnjem šolskem letu 2673. MARKO PAULIN pobude odmevi Težave ob vpisu in prestopu z ene šole na drugo O nedoslednosti v določilu zakona o osnovni šoli Že neštetokrat smo se sporazumeli, da je nujno ohranjati in razvijati osnovnošolska središča tudi na podeželju, kjer je najmanj šoloobveznih otrok. Razumljivo pa je, da ne bomo mogli vzdrževati šole tam, kjer je učencev tako malo, da bi to ogrožalo organizacijsko in strokovno raven vzgojno-izobraževalnega dela. Pojavlja pa se še drug problem. V zadnjih letih se rahlja šolska mreža tudi tam, kjer se število osnovnošolcev ne zmanjšuje. Veliko osnovnih šol ima težave z vpisovanjem in s prestopanjem učencev v šole, ki ne spadajo v njihov okoliš. Učenci, ki končajo četrti ali peti razred, pa se ponekod množično prijavljajo na osnovne šote v drugih občinah, čeprav imajo v svojem okolišu popolno organizirano šolo. Vse to dopušča tudi 76. člen zakona o osnovni šoli iz leta 1980, ki predpisuje kot edini pogoj to, da so razlogi za vpis ali prestop na drugo šolo »utemeljeni«. Razumljivo je, da najde vsakdo tudi kak razlog, vprašanje pa je, ali je ta razlog res utemeljen. Ali je to morda zaposlenost staršev v sosednjem večjem kraju? Ali boljše prometne zveze ? Ali višja organizacijska in kadrovska raven šole? Ali pa le nepojasnjene ambicije staršev? V tretjem odstavku omenjenega člena zakona o osnovni šoli preberemo, da o utemeljenosti razlogov odloča organ osnovne šole, na katero se želi učenec vpisati ali prestopiti. Vemo pa, da organ osnovne šole ne bo obravnaval le razlogov zaradi katerih prihajajo učenci iz drugega okoliša, temveč bo hkrati upošteval tudi svoje prostorske in kadrovske možnosti in pred odločitvijo še posebej pretehtal organizacijo pouka, številčnost oddelkov in druga vprašanja, ki se pojavljajo ob tako povečanem številu učencev. Skratka: organ šole bo ob tem zastopal ne le želje učencev iz drugega okoliša, temveč tudi ali pa predvsem svoje možnosti. Prav zaradi tega so utemeljeni razlogi velikokrat zelo relativni. Ce potrebuje šola npr. več učencev, bo gotovo upravičila vsak razlog za vpis učencev iz drugega okoliša. Pri tem ostane osnovna šola, od koder so prišli učenci, nemočna. V zakonu o osnovni šoli iz leta 1974 je bilo v 46. členu zapisano vsaj skromno določilo, da morajo »o prestopu na drugo šolo starši obvestiti ravnatelja šole, na kateri se je učenec dotlej šolal.« Novi zakon pa ne uveljavlja niti tega določila (o prestopu učencev). Tako lahko nekateri starši prosto izbirajo celo med več šolami zunaj svojega šolskega okoliša. V začetku šolskega leta pa so številne šole pred vprašanjem, kako organizirati pouk ob tako zmanjšanem številu učencev. In kako razmestiti šole v občini? Še več: ob koncu koledarskega leta zahteva »sosednja« izobraževalna skupnost denar za poravnavo stroškov šolanja za tiste učence, ki so se všolali na njeno območje. In odgovor: »Učenci so naši, nismo krivi, če ste jih sprejeli.« In opomin: »Plačajte račun, sicer bomo tožili!« Ker pa se tožiti ni častno, je treba račun poravnati. Vem, da zakon o osnovni šoli ne more rešiti vseh podrobnosti. Vendarle pa je v določilu, ki zadeva" to vprašanje, nekaj nejasnosti. Določilo bi moralo uveljaviti predvsem soglasje o vpisu ali prestopu obeh šol, ne pa pristanek le tiste šole, na katero se učenec želi vpisati ali nanjo prestopiti. V primerih, ko gre za reševanje teh odnosov med dvema izobraževalnima skupnostima, pa bi morali to rešiti z obojestranskim dogovorom. Problem namreč zadeva materialni, kadrovski in organizacijski razvoj osnovnega šolstva v občini. Vsaka osnovna šola naj bi imela tudi v samoupravnih aktih zapisano, v katerih primerih se lahko učenci vpišejo in prestopijo na šole v drugih okoliših, in ne le določila o »utemeljenosti razlogov« za sprejemanje otrok iz drugih okolišev. In nazadnje: v omenjenem členu zakona o osnovni šoli je zapisano, da »se učenec praviloma vpiše v osnovno šolo v šolskem okolišu, kjer stanuje.« Povsem razumem pomen demokratične pravice staršev in učencev do upravičenosti pri vpisovanju in prestopanju na druge šole, vendar ne bi smeli tega uveljavljati tako, da bi prizadelo načrtnost pri razvijanju šolske mreže. Gotovo pa je treba ravnati tako, kot je za družbo najbolj prav. LUDVIK BRUMEC Dvajsetletnico mature so nekdanji dijaki ljubljanskega učiteljišča proslav ili na Dolenjskem. Da bi spoznali kulturno in zgodovinsko preteklost vinorodne pokrajine pod Gorjanci, so si ogledali pletersko kartuzijo in Javorov ico, kjer je padlo 146 borcev četrtega bataljona Cankarjeve brigade. Na srečanju so učitelji izmenjali izkušnje, ki so si jih pridobili v dvajsetletni delovni praksi (Foto in besedilo: F. Brus) Za veliko denarja malo dobrega H Zakaj tolikšen prispevek k stroškom za organizacijo seminarjev? Ob vsestranskem prizadevanju za varčevanje in ob vedno novih zahtevah po izobraževanju ob delu in iz dela je skorajda neverjetno, da se lahko tudi v tem času in ob taki dejavnosti, kakršna je strokovno ispopolnjeva-nje, pojavi dobičkarstvo. Kako naj bi sicer imenovali to, kar se dogaja zadnje čase na šolah: pred koncem šolskega leta smo dobili program izobraževanja prosvetnih delavcev V poletnih počitnicah. Pripravili sta ga naši matični šoli — filozofska fakulteta in pedagoška akademija v Ljubljani, kjer smo se izobraževali in diplomirali. V zakonu o usmerjenem izobraževanju piše, da morajo matične šole svoje diplomate sproti izobraževati, saj je znano, da v današnjih dneh znanje naglo zastari, in če kdo, potem ga morajo nenehno dopolnjevati tisti, ki izobražujejo mlade rodove. proza, Vplivi srbohrvaščine na slovenski jezik (organizirano po območjih — 2 dni), kotizacija 1500 din; Velika in mala črka v srbohrvaškem jeziku (5 ur), kotizacija 800 din; Prepoznavanje in obravnava razvojno motenega otroka (2 dni), kotizacija 1500 din. To je del programa Pedagoške akademije v Ljubljani. Za srednješolske učitelje pripravlja podobne seminarje, za katere je treba prispevati kar precej denarja, filozofska fakulteta. Izračunajmo torej, koliko bi letos stalo izobraževanje učiteljev na srednje veliki osnovni šoli, kjer poučuje približno 50 ljudi. Verjemite ali ne: 70.000 dinarjev (sedem starih milijonov). saj jim ga matične ustanove ne dajejo dovolj. Starejši učitelji bi radi spoznali novosti v stroki. In še nekaj nas moti: zastarele oblike dela. Redkokdaj se zgodi, da bi presegle frontalno obliko. Na seminarjih poslušamo predavanja, ki ostanejo zaradi togega podajanja največkrat brez odmeva pri poslušalcih. Želimo pa si pestrejše metode dela — take, ki ne pripomorejo, da se tudi starejši slušatelji živahneje odzivajo. V S resi Udeleženci seminarja bi rali vnaprej dobiti teze pred8’ nja, na seminarju pa študij* gradivo (npr. predavanje, ‘‘V" pripravo, skice, seznam s'v.^ kovne literature...). te,,, n 2fel Pri strokovnem izpopolnjevanju učiteljev naj bi uporabljali tudi sodobna učna sredstva, kot grafoskop, kinoptojektor s Povejmo še to, da prip Zveza kulturnih organizacij' venije vsako leto zelo kal vostne seminarje iz filmsKeg8' terarnega in gledališkega P dročja — brez kotizacije. Tl Zavod SRS za šolstvo je i*! letos organiziral več kot 300H izobraževanja za učitelje, ne bi bilo treba prispevati denal Sl !en •caj. npr.: filmi ipd., delo pa naj bi potekalo v laboratoriju. MARICA NAKRST Tega se učitelji in vzgojitelji dobro zavedajo, zato je v vsakoletnem programu dela vzgojno-izobraževalnih organizacij tudi izobraževanje pedagoških delavcev. V ta namen je predviden tudi denar v finančnem načrtu. Vse lepo in prav. Drugačno podobo pa dobi vsa ta koristna zadeva tedaj, ko postavijo »svojo ceno« organizatorji izobraževanja. Naj opišem zadevo nekoliko natančneje. Pedagoška akademija v Ljubljani organizira med drugim tudi tele seminarje: Povezava glasbenega pouka v razredu z delom zbora v osnovni šoli (18. 6. od 8. do 17. ure), kotizacija 800 din; Nadpovprečni, zelo bistri učerici na razredni stopnji (namenjen razrednim učiteljem — 3 do 4 ure), kotizacija 600 din; Sodobna pravljica na Slovenskem (4 ure), kotizacija 600 din; Upovedovanje — slovenska kratka pripovedna Veliko cenejše in za učitelje boljše je, če šola sama organizira strokovno izobraževanje. Če ima npr. 25 razrednih učiteljev, lahko povabi strokovnjaka iz matične šole in v svojih prostorih brez potnih stroškov, dnevnic za učitelje in prispevka za organizacijo (kotizacije) smotre nenehnega izobraževanja. Za predmetno stopnjo pa bi taka predavanja potekala po strokovnih aktivih v občinskih središčih. los Tee Pra •etn Pre Upe 1 ka, ško 8os les. Morda še nekaj v premislek ob letošnjem razpisu strokovnega izpopolnjevanja na pedagoški akademiji v Ljubljani: vnaprej seveda ni mogoče kritično ocenjevati kakovosti izbranih predavanj, izkušnje iz prejšnjih let pa kažejo, da se le-ta ne skladajo s ceno. Naj utemeljim: na teh seminarjih je preveč slušateljev v prostorih. Komunikacija ni mogoča. Pri izbiri tem niso upoštevane želje in potrebe pedagoških delavcev. Skupine slušateljev so mešane. V njih so starejši in mlajši, izkušeni in neizkušeni. Prav gotovo potrebujejo mlajši veliko izobraževanja v metodiki. Ob koncu šolskega leta so na Osnovni šoli Zbora odposlancev v čevju slovesno proslavili dan šole. Učenci so pripravili pester kisli11 • Klil'1' O spored, ki je navdušil goste iz Doline pri Trstu, italijanske uči1*' ^ goste iz Škofje Loke in iz Križa na Hrvaškem. Slovesnost je dopo'* j 1 zanimiva razprava o življenju in delu na posameznih šolah (F'oto ii1 a' sedilo: F. Brus) Demokracija in njena navidezna podoit ■'ek 'sal ved. ^OSi Pogovor z vodjem seminarja za učinkovitejše učiteljevo delo, psihologom Janezom Bečajem Nič novega ne povemo, če rečemo, da današnja šola na vseh ravneh premalo uvršča v svoj program učenje za zdravo življenje in skladne medsebojne odnose. Potrebe po dodatnem znanju pa že rojevajo domeve. Kakovostnim seminarjem, ki sta jih pripravila Zveza pedagoških društev in Svetovalni center, se je pridružil v minulem šolskem letu tudi seminar za učinkovitejše učiteljevo delo. Vodil ga je psiholog Janez Bečaj. Vsem udeleženkam se je zdel ta seminar izredno zanimiv in koristen. Takole menijo o njem: Magda, učiteljica slovenskega jezika: Zdaj drugače gledam na mlade in njihovo vedenje, zlasti kadar je motoče. V razredu sem bolj umirjena, sproščena, bolj iskrena do učencev in sebe. Škoda, da na takih seminarjih ne srečujemo ljudi, ki so zmeraj zagrenjeni, ker ostaja med njimi in učenci marsikaj nerešenega, spornega. Darja, psihologinja: Delam v podaljšanem bivanju. Pogosto opažam, da klasične avtoritativne metode odpovedo, še posebno pri vedenjsko motenih učencih. Zato so nujne take oblike izobraževanja, s katerimi dobimo napotke za uspešnejše vzgojno delo, izmenjamo izkušnje in kritično razčlenimo posamezne vzgojne postopke. Tovarišice iz Vzgojnega zavoda Janeza Levca: Vesele smo, da smo prišle do spoznanj, ki podirajo stare pedagoške norme, saj so nas obremenjevale vsa dolga leta učiteljevanja. Ker so nas učili, da mora učitelj pustiti svoje skrbi pred vrati razreda, smo se zdaj sprostile ob spoznanju, da sme biti učitelj človek s čustvi, z dobro in slabo voljo, ki jo lahko tudi pokaže. Tudi popolne odgovornosti za otrokov učni uspeh smo se razbremenile ob spoznanju, da se moramo le kar najbolj potruditi. Žal pa nam je, da se tega nismo učile kot študentke, ker je težko spreminjati ustaljene navade. Med skupinskim delom smo spet odkrile dve vrednosti dobre, zdrave skupine: veča se želja, da s strpnostjo, pozornim poslušanjem, jasnim, jedrnatim sporočanjem svojih izkušenj pomagaš drugim;,učiš se iskrenosti, ki ni zmeraj prijetnaje pa nujna. Več o tem seminarju je v pogovoru povedal psiholog Janez Bečaj. Takole smo ga spraševali: • Kako je nastal ta seminar? Do zdaj smo imeli na Svetovalnem centru poleg individualnega svetovanja dve obliki dela: predavanja tu in na šolah, pripravljali pa smo tudi seminarje z različnimi temami. Pokazala pa se je pomanjkljivost; učitelju smo dali informacijo in navodila za delo, nismo pa dobili povratnih informacij. Nismo zvedeli, če sploh dela ali kakšni so rezultati. Iskali smo novo možnost. Začela je Vida Strletova s šolo za starše, jaz pa vodim zdaj seminar za učinkovitejše učiteljevo delo. Delo je skupinsko, razdeljeno na deset sestankov. Poteka tako, da je na seji podano teoretično gradivo, v tednu dni pa ga učitelji preskusijo v praksi in naslednjič poročajo. V združevanju teorije in prakse vidim novo vrednost. • Kaj ste spoznali na tem seminarju? Pokazalo se je, da večina učiteljev ni vajena sproščeno, odkrito sodelovati v majhni skupini, zato je treba porabiti kar precej časa, da lahko bolj odkrito govorimo o problemih v njihovi praksi. In še nekaj: ponavadi imajo učitelji vsaj to, kar se dogaja okrog njih, za »svoj« problem. Nenehno se jim zdi, da morajo nekaj storiti, preprečiti, spremeniti, popraviti ipd. Če tega ne bi delali, bi imeli prehude občutke krivde. Šolski sistem sam po sebi tako gledanje podpira, na našem seminarju pa smo skušali obravnavati problem učiteljeve odgovornosti bolj stvarno in učitelja tako ustrezno razbremeniti. Učitelji so v pogovoru na seminarju povedali, da se čutijo preobremenjene, nemočne, težko prepoznavajo v sebi, kaj v resnici občutijo do učencev in to tudi težko izrazijo. • To je zdaj že vaš peti seminar. Ali boste to obliko izobraževanja obdržali? Nekatere stvari bomo poskušali spremeniti. Radi bi seminar zdužili s senzitivnim treningom in tako omogočili udeležencem še boljši vpogled v zakonitosti medsebojnih odnosov. • Delali ste v vzgojnem zavodu v Logatcu, na šoli v Polju, tu ambulantno z vedenjsko motenimi otroki. Katera so vaša bistvena spoznanja o učencu in učitelju? Učenci so sposobni veliko narediti sami in se tudi pametno odločati, vendar samo v resnično demokratičnem okolju. Tega pa ni mogoče ponarediti, kot ni mogoče ponarediti pristnih, odkritih odnosov. Zato je toliko »demokratičnih oblik dela« neuspeš- ;ion !em fea, D ^ICi :ual l'«Zu nih; oblika se sicer spreminja snična vsebina medsebojnih nosov pa ostaja bolj ali h , enaka. In dokler je tako, ost8 ^ nezadovoljna oba, učitelj in nec, učinkovito sodelovanje njima ni mogoče. Pri te sploh ne gre za to, da edefl drugi ne bi želel sodelovati 3' da bi se njune potrebe in m1 preveč razlikovali. Prav prc( sto — ne znata priti skupaj-govor na vprašanje, kako se m ‘ain ho , il ’ra2 i< ,;|ln U 'OZt al j 'sen >rez 'čer l (1 v 1.71 11 c» vpiaocuijv, rv nrv vz ~ , ... odnos ustvari, poskuša da1 h’1' seminar. • Ali je mogoče dobiti gradiva o tem seminarju? Delamo po knjigi Teachet fectiveness Training Thof Gordona. Imamo širši povze ^ čakamo pa na avtorjevo Ijenje za prevod. I [j • Današnji človek živi v n|labi tifi.’rila la <1 L' Č- Ort ■£» ^ 1* gib stiskah. Kakšen je njego’|]en nos do svetovanja? rcer Načrtujemo raziskavo o stfraž čih ljudi do svetovanja. Tu^pon zanima, kaj mislijo tisti, ^ed pridejo k nam. Tisti, kkprijpjo nimajo odklonilnega stališ1'"1^! dobro sodelujejo. Nž • Videti je, da imate delo radi. Kdaj ste najbolj n.0! voljni? L°s Na teh seminarjih takra'1 P postane skupina toliko dejT.i da si zna sama postavljati inl : viti m c f o m vati probleme in ostanem s81 moderator. Ob takih pri^L'1 stih pridejo na dan resničn:>( ' stih pridejo na dan resmcflJk lišča, tudi nasprotovanja. ,( pa je pogoj za to, da bo kojk^ rešitev določenega probleiff. dobra. Nisem pa zadovoljuj) 1 se vsi z vsem strinjajo in g upajo dvomiti. DANICA CEDILNIK k1 fese bitii novinci v osnovni šoli Več pozornosti pri vpisovanju prvošolcev 3'j Spregovoriti želim o dovolj resr>i problematiki, ki se pojavlja iičj?® vstopu mlajših novincev v 4.0 °' O otrokovi zrelosti za vstop solo vemo učitelji dovolj, kljub emu pa bom zaradi primerjanja: ,((2teli—nezreli, nekatera dejstva Sl !endarle osvetlila. O njej* odlogi Cajo trije vidiki: telesna, oseb-' lastna in funkcionalna zrelost. , eoretično jih je mogoče ločiti, v ji Pfaksi pa je to precej bolj zapleni er|o, saj se v otrokovi osebnosti |0 Opletajo. Kljub temu skušajmo '•Poštevati določeno zaporedje. , Telesna zrelost omogoča otro-.T da obiskovanje pouka ne skoduje njegovemu zdravju. Pogosto nas zavede lep otrokov te-esm razvoj, ki je Značilen za našo mladino. Izkušnje pa kažejo, da telesno razvitost vse pre-radi povezujemo s telesno in duševno zrelostjo. Otroci morajo sedeti v šoli vsak dan po nekaj ur — to pa je zanje zelo težko. Pri pouku naj bi pazljivo in mirno sedeli in zbrano poslušali, sicer naše delo ne bo uspešno. Vsak dan pišejo domače .naloge. Normalno zrel učenec bo naredil tako nalogo samostojno in precej hitro — brez večjih težav, mlajši učenec pa bo pri tem počasnejši. Ob množici učnih pripomočkov Se otroci težko znajdejo in potrebujejo pomoč staršev. Ker pa! se mnogi starši za to delo ne čutijo dovolj strokovno sposob- Vsak otrok e drugačen Odobna šola zahteva spremenjen odnos do učencev S tem ko postane učenec sub-^kt vzgojno-izobraževalnega 'locesa, začuti potrebo, da šola 'legove individualne značilnosti .Pošteva in mu jih pomaga razyi-ati- Želi sicer živeti in delati v tolektivu, vendar pa, ima tudi ^vojo enkratnost, individualnost, ,ato ga moramo pojmovati dia-pktično. Individualizirani pouk je pripojen učenčevim sposobno-'t,rn, spodbuja učenčev razvoj, ,()di njegovo učenje in mišljenje a odpravlja neutemeljene razli-,.e> ki jih povzročajo vplivi oko-“>• Ta načela individualizacije so rlLoaši šoli premalo upoštevana, lili' S je v razredih preveč učencev, Mif 50 u^'te'ji slnbo usposobljeni imajo premalo vzgojno-izo-iiit ”raževalnega gradiva; zato se adi preveč zatekajo k frontal-"ernu pouku. Tri individualizaciji ne smemo Požreti socialne strani člove-ote osebnosti. Vsakemu člo-eku je bolj ali manj potrebno da TOzivlja uspehe. Zato mora šola l Sakemu učencu omogočiti, se-^ po njegovih zmožnostih, da .°seže dobre uspehe. Tudi ra-:lonalizacijo pouka lahko dose-pHo samo z njegovo individua-'zacijo. Planeš opuščamo tezo, da jaj^ra učenec najprej intelek-h 'alno dozoreti in ga šele potem it ?°bražujemo. Vse bolj poudar-taari>o, da razvitost mentalnih i1 |r,|ktur ni le pogoj, ampak tudi ;i eZultat učne dejavnosti. Če ča-m |amo, da se bo učenec sam razvil 5ii 0 neke stopnje, zaviramo izo-al raževalni napredek in funkcio-n' a rii duševni razvoj. c| Učitelj svoje učence slabo ■1 ^na, ne ve, kako bi jih spodbu-;ea in dosegel čim boljši stik z at Tmi. Ker v glavnem ravna z |Semi enako, so odnosi, hladni, [j posebni, to pa slabo vpliva na ncnce, na njihovo motiviranost delo. Ni zmeraj kriva preza-rtf j evn°st snovi, kadar je učenci ič ^ ..Obvladajo, vzrok je lahko jc v tem, če učitelj ne upošteva P,love različne dojemljivosti. V "aši. šoli so sicer 0 pnpravljem na spreme- 1 . lene odnose, težko sprejemajo ePCa kot subjekt vzgojno-izo-j|'4evalnega procesa, kljub ,,IP!U Pa premiki že nastajajo v • i«a.dSebojnih odnosih, ki posta-P.jP’ humanejši in demokratič-' L P1’ to pa daje učencem več j.a°2n9sti za svoboden in celosten ly°j: Večji pomen dobiva ra-ZC°I človekovih funkcionalnih l osebnosti in spretnosti, kjer so lij. Prvem mestu abstraktno miš-j:1|pnie. prožnost, kritičnost in 'V ?°t nost za permanentno izo- ;TMevanje- °L e samo pri nas, temveč tudi :V?Včtu že nekaj let iščejo boljše ' Kat°^e uSP0sabljanja učiteljev. 0k^°VOSt Pouka ie namreč I,:k^Cn° odvisna od izkušenj in -^/Tnmja« učiteljev. Ti že ^a8CI niso več, glavni vir infor-bi(jC'T amapk morajo znati izra-he. .Ucii znanje, ki ga otroci pri-1° v šolo, spodbujati jih mo- rajo k samoiniciativnosti, kritičnosti in ustvarjalnosti. Idejnost pouka se bo izboljšala z višjo kognitivno ravnjo učenja, zato morajo učenci snov razumeti in jo znati uporabljati v novih okoliščinah. Od hierarhičnih odnosov in frontalnega pouka moramo preiti k novim odnosom in metodam dela. Sedanji način izobraževanja učiteljev je pomanjkljiv, ker jih ne pripravi na nove odnose v razredu. zato se jim kasneje težko in počasi privajajo. Da bi to delo učitelju olajšali, so se v zadnjih desetih letih razvile nove metode in oblike, s katerimi: — učitelje uvajajo v sistematično opazovanje, ocenjevanje in analizo raznih vidikov razrednega dogajanja; — učne nastope dopolnjujejo z mikropoučevanjem. Mi-kropoučevanje pripravlja kandidate na odgovornosti, ki jih bodo prevzeli v šoli. Študentovo poučevanje posnemajo, da kasneje učitelj sam ali v skupini analizira svojetielo. To je neke vrste vadba prihodnjih učiteljev, pridobljena v skrčeni učni situaciji, saj so tuje raziskave pokazale, da učiteljeve izkušnje močno vplivajo na kakovost dela. Čeprav mora osnovna šola zagotoviti vsem učencem najnujnejše znanje, ne smemo pozabiti, da se učenci zelo razlikujejo po Sposobnostih. Učitelj naj bi znal odkrivati raven in vrste pomanjkanja otrokovih izkušenj in z večjo individualizacijo pouka, s prilagajanjem programov, upoštevanjem otrokovih sposobnosti, interesov, aspiracij, dvigniti 'otrokovo samozavest in ublažiti šolski neuspeh. Ponavadi pa so , učiteljeve- pozornosti bolj deležni učenci, ki pokažejo boljšo motiviranost in večje sposobnosti,za-delo. Od otrok s slabšim učnim uspehom, manjšo motiviranostjo in nižjimi sposobnostmi pričakujejo starši in učitelji manj, jih manj spodbujajo in s tem pa se vpliv manjših pričakovanj še poglablja. Čeprav je različno učiteljevo ravnanje z učenci pogosto podzavestno, ga lahko z nekaj potrpežljivosti spremenimo. Učitelj naj bi s postavljanjem različnih učnih zahtev poskrbel za najboljše učno ozračje v razredu. Individualizirati bi moral učne metode dela pri rednem pouku glede na sposobnosti, prav tako pa tudi pri dopolnilnem in dodatnem pouku. Slabi učenci imajo zaradi pogostih neuspehov o sebi skromno predstavo in si postavljajo nerealne cilje, zato mora učitelj s primernim spodbujanjem to predstavo postaviti na stvarna tla. Njegovo spodbujanje mora biti naravno, realistično in tovariško, zmanjšati pa mora tudi čustveno obremenitev ob neuspehu in se spodbudno odzvati na vsak, še tako majhen učencev napredek. JANA BOŽIČ-ŠIRAJ ne, radi svojega prvošqlca vključijo v oddelek podaljšanega bivanja. Ciciban je zdaj še bolj obremenjen: všolijeodS. ure pa do 16.30. Naj bo vse še tako lepo organizirano — to je zanj — naporno posebno takrat, ko je pouk popoldan. Učenci se »mečejo« po klopeh, stegujejo, sučejo, padejo s stola — samo da bi zadostili svoji naravni potrebi po gibanju. Starejši učenci lažje premagujejo te težave. Tudi dosedanji dve uri telesne vzgoje sta na tej stopnji premalo. Če potrebuje kdo zelo veliko gibanja, potem so to pet — šest — in sedemletni otroci, ki so se še pred nedavnim tako sproščeno gibali v vrtcu. Učenci morajo sami hoditi v šolo in domov. Tudi tu nastanejo pri mlajših težave. Otroci hočejo, da jih spremljajo starši. Vendar je to za starše dodatna obremenitev, ki traja skorj vse leto. In kaj menijo o telesni zrelosti pediatri? Ti nasprotujejo zgodnjemu vključevanju otrok v šolo. Sistematični pregledi opozarjajo na deformcije okostja (le-to je v tem obdobju dokaj občutljivo) ki so posledica sedenja v šoli. Trd stolček, mizica, določen prostor, enolično pohištvo, pisanje in branje — vse to utruja. Nemalokrat si zaželim, da bi se učenci posedli v kot učilnice, na udobnejše mehkejše stolčke, da bi lahko legli na tapisom, se tam učili pesmice, brali in se bolj sproščeno pogovarjali. Ker se premalo gibljejo na svežem zraku, postanejo otroci tudi manj odporni. Težave mlajših otrok Pod pojmom osebnostna zrelost razumemo otrokova čustva, stopnjo socializacije in njegovo samostojnost. Kako je s tem? Zreli učenci se zanimajo za vrstnike in čutijo svojo pripadnost skupnosti. Mlajši pa so izrazito egocentrični. Če znajo ali ne, če zmorejo ali ne, neprestano dvigajo roko. Ko takega učenca pokličem, nemalokrat ugotovim, da preprosto ne ve, za kaj gre. Ne zmore presoditi svojih sposobnosti. Tudi s sošolci težje sodelujejo, ti jih nekoliko odklanjajo, saj so nestrpni, ker se mlajši učenci prepočasi odzivajo. Želja po učenju še ne prekaša želje po igri. Zbranost, zavzetost za delo traja pri zrelih učencih 20 minut, pri mlajših pa 1U. Učitelji sami sicer po svoji uvidevnosti prilagajamo delo, menjavamo dejavnosti, da se učenci preveč ne utrudijo, toda še vedno moramo upoštevati urnik, učne načrte, ki imajo svoje smotre in jih lahko uresničimo le z resnim delom. Učni program prvega razreda je precej zahteven; zmanjšati, olajšati ali kakorkoli samovoljno spreminjati ga ne smemo, mlajšim otrokom pa ga nismo prilagodili. Prej lahko rečemo, da je prilagojen boljšemu povprečju sedemletnih šolarjev kot pa povprečnim šest — in petletnim otrokom. Mlajši učenci odpovedo, če je učne snovi preveč. Ko starejši napiše šest ali sedem povedi — obstane mlajši pri tretji. Kar opravi starejši v sedmih minutah (testi MA), ne zmore / mlajši niti v dvajsetih. Mlajši otrok težje sprejema nove naloge. Če se še tako trudim, da bi učence motivirala, se mi ne posreči. V njih naravno prevlada želja po igri. Uspešno opravljajo le tista dela, ki jim ugajajo in ne zahtevajo preveč miselnega napora. Odpovedujejo pri branju, ker nimajo dovolj vztrajnosti. Tudi predpisov o šolskem redu ne spoštujejo dosledno. Dogovorov ali pravil igre ne razumejo in ravnajo pač tako. kot jim je všeč, so manj obrzdani. Na področju osebnostne zrelosti bi nam starši in vzgojitelji male šole lahko veliko pomagali. Na naši šoli smo se že povezali z vzgojno-varstveno organizacijo, se pogovarjali o prezgodnjem vključevanju otrok v osnovno šolo in problemih, ki pri tem na- stajajo. Natančneje o vsakem otroku posebej, pa smo se pogovorili še pred koncem male šole. K takim pogovorom je treba pritegniti še starše. Zanimivo je tudi da starši mlajših otrok niso bili navdušeni nad tem, da bi vključili svojega otroka v šolo, izražali so zaskrbljenost, bojazen, predvidevali so težave. Upravičeno. Čeprav zakon dopušča, da učenec zaradi neuspešnosti po prvih mesecih šolanja zapusti šolo, se v praksi to ne zgodi, saj iz meseca v mesec upamo, da bo boljše. Funkcionalna zrelost naj bi se kazala v otrokovem dojemanju in odnosu do življenja. Otrok mora spoznati, da imajo predmeti svoj določen namen, dogajanja svoj vzrok in posledico. Preusmerjanje v logično gledanje in dojemanje je počasnejše. Ne upoštevajo lastnosti predmetov. Otrok slabše pazi na šolske potrebščine. Slabši je prenos znanja z enega zgleda na drugega, iz ene ure v drugo, z enega področja na drugo. Ti učenci so prikrajšani tudi pri vključevanju v svobodne dejavnosti, ker so pri šolskem delu počasni, zmorejo komaj opraviti najnujnejše delo. Neprilagojeni programi Če pomislimo še na to, da je ves razvoj duševnosti odvisen od razvoja osrednjega živčnega sistema in njegove dejavnosti, ki ima svoje naravne zakonitosti — teh pa ni mogoče prehitevati — nam mora biti jasno, zakaj večina mlajših otrok v šoli ne uspeva ob zdajšnjih, njim neprilagojenih učnih programih za prvi razred. Izjeme sicer so, toda teh je malo. Od mojih osmih prvošolcev, sta zmogla zahteve učnih programov le dva; deklica je imela težave pri matematiki, deček pri slovenščini, pri vseh otrocih pa sem opazila slabšo koordinacijo gibov, zato je njihova pisava okorna. Tudi učni program matematike je precej zahteven, predvsem nekatera poglavja, kot so: presek, iskanje 3,4 razlik, pripadajoče enačbe, saj težjih problemov otroci ne razumejo. Dosegli so oceno zadostno ali dobro. Toda dognano je, da zaradi takega znanja nastajajo učne težave, ki se kažejo do osmega razreda. Tudi prostorska orientacija dela učencem težave. To opazimo pri risanju na risalni list, saj otrok ne zna izrabiti prostora in riše miniaturno v kot večine lista .pa si ne upa izrabiti. Otrok pogosto spušča strani v zvezku, napiše v eno vrstico le dve besedi ali pa obrne zvezek narobe. Ko se tak nezrel učenec znajde z zrelimi vrstniki pred istim problemom, ki mu pa ni kos, pomeni to zanj hude duševne stiske, ki izkrivljajo njegovo mlado osebnost. Tak otrok sprevrača svojo neuspešnost v agresivnost, skriva svoje izdelke pred sošolci, pred starsi, njegova volja je šibkejša, do šole ima odpor. Skušala sem opozoriti na probleme, ki tarejo mlajše prvošolce. Za večino le-teh imajo usodne posledice. Takšni učenci se bodo morali že pri štirinajstih letih odločiti, kam v usmerjeno izobraževanje. Njihovo odločitev bo precej omejilo pomanjkljivo znanje iz osnovne šole, ki bo razvidno iz slabega uspeha. Pri vključevanju mlajših otrok v osnovno šolo bi morali biti torej pozornejši, posebno še, če ti učenci niso obiskovali vrtca in so se udeležili le IŽO-i.mega programa male šole, če so njihovi dosežki na TŠN nadpovprečni ali se ie »približujejo« povprečju ali če lahko že vnaprej pričakujemo težave. Vzgojitelji starši in učitelji prvih razredov bi morali bolj sodelovati, tako da bo otrok z go-tovejšimi koraki vstopil v osnovno šolo — pa čeprav leto kasneje. M. Š. razpravljamo S počitnic v šolo Otroci preživljajo brezskrbne, srečne dni med počitnicami Poglejmo, kaj so nam pripravili v trgovinah za novo šolsko leto! Takšna torba ni samo za eno šolsko leto! (Foto in besedilo: A.Papot-nik) Matični list — učenčeva osebna izkaznica Matični list je uradni dokument, ki spremlja učenca v vseh razredih osnovne šole. V njem so zabeleženi splošni osebni podatki. učne ocene, uspeh in učenčeva osebnostna karakteristika. Namenjen je predvsem učiteljem — vzgojiteljem kot pomočnik, vodnik in informator o učencu, o bioloških, socialnih, intelektualnih, emocionalnih in moralnih komponentah njegove osebnosti. Izpolnjevanje rubrik v matičnem listu je zelo odgovorno delo zaradi mlade osebnosti, ki raste in se razvija v različnih okoljih. Podatki v matičnem listu morajo biti zanesljivi. Do objektivnih ugotovitev pride učitelj le na podlagi trajnejšega pedagoško-psihološkega opazovanja (s pomočjo anekdotskih zapisov, vodenja dnevnikov, ipd.) in s krb tičnim razmišljanjem, iskanjem vzrokov in posledic pozitivnih in negativnih učno-vzgojnih odklonov. Zgodi se, da zasledimo v matičnih listih splošne ugotovitve o učenčevih osebnostnih potezah, ki zadostijo le učiteljevemu formalnemu delu, niso pa to otrokove značilne posebnosti, po katerih bi ga učitelj lahko bolje spoznal, ga razumel in mu pomagal, da bi čimbolj razvil svoje sposobnosti. Zavedati se moramo, da je pri zapisovanju v matični list pomembno tudi jezikovno izražanje. Jasno in enoz- načno pedagoško-psihološko izrazje kaže učiteljevo strokovno usposobljenost in njegovo poglobljeno delo. Zelo pazljivi moramo biti pri označevanju učenčevih negativnih lastnosti (agresivnost, kraja, zahrbtnost). Če učitelj te odklone opaža dalj časa in če se ponavljajo, jih seveda mora zabeležiti, vendar ne tako, da bo otrok zaznamovan, npr. kot kradljivec, pretepač itn. Učitelj naj poskuša najti pot do takega učenca, zaupa naj mu in išče metode, s katerimi bo zatrl te družbeno nesprejemljive pojave. Dosežke, uspešne metode dela naj zabeleži in jih zaupa kolegu, ki mu bodo v novem šolskem letu koristile, tako da bo vzgojno delo nemoteno potekalo. Učenec mora ob tako skrbnem individualnem obravnavanju napredovati! Zelo uspešno je kolegialno teamsko delo, sodelovanje učiteljev pri izpolnjevanju in predstavitvi matičnih listov. Na razredni stopnji se učitelji »predhodniki« pomenijo s kolegi,»nasledniki« o globalni oceni razreda, o posebnostih posameznih učencev. Na predmetni stopnji bi morali pri pisanju matičnih listov sodelovati s pripombami in opažanji vsi učitelji, ki poučujejo v posameznih oddelkih. Le tako bo matični list izpolnil pomembno vlogo v pedagoškem procesu. MARJA INTIHAR Srečanje pionirjev zgodovinarjev in likovnikov v Sevnici Mentorji zgodovinskih in likovnih krožkov na naših osnovnih šolah prav gotovo dobro poznajo tradicionalna srečanja pionirjev zgodovinarjev in likovnikov, saj je bilo letošnje srečanje, 14. in 15. maja v Sevnici, že trinajsto po vrsti. Potekalo je po usjaljenem sporedu, pripravili pa sta ga Zveza prijateljev mladine Slovenije in tokratna gostiteljica Občinska zveza prijateljev mladine iz Sevnice v sodelovanju z mladinsko poljudnoznanstveno revijo Pionir. Srečanja so zasnovana na natančno določenih temah iz zgodovine NOB, ki so vsako leto drugačne. Letošnja tema je bila Otroci med NOB. Mladi zgodovinarji so v svojih raziskovalnih nalogah zbrali in zabeležili podatke o delovanju otrok med narodnoosvobodilno vojno v svojih krajih, hkrati pa preučevali ustrezno literaturo. Na samem kraju srečanja so mladi likovniki, ki so bili letos predvsem zaradi pomanjkanja denarja le iz sevni-ške občine, ustvarjali - likovna dela, uglašena na isto temo. Mladi zgodovinarji so pred tekmovanjem pripravili kakih štirideset raziskovalnih nalog. Večina izmed njih je bila na dokaj visoki ravni. Podatke so zbirali povsod: pri starših, sorodnikih in znancih in jih pogosto na podlagi vnaprej pripravljenih vprašalnikov temeljito izprašali o njihovem življenju in delovanju med NOB. Presenetljivo, po drugi strani pa značilno za prizadevnost mladih zgodovinarjev je to, da so štirideset let po vojni odkrili tudi nekaj podatkov in dokumentov, ki jih strokovnjaki za obdobje NOB še niso poznali. Pohvalimo naj tudi iznajdljivost članov zgodovinskih krožkov iz osnovnih šol, »na zeleni trati« nastalih novih naselij, ki jih seveda pred štiridesetimi leti ni bilo. Njihove raziskovalne naloge zajemajo spomine na vojna dogajanja v mnogih slovenskih in ne samo slovenskih krajih. Strokovna komisija je razi- skovalne naloge glede na količino vloženega dela in truda in na urejenost prikazanih ugotovitev razdelila na tri kategorije: na zlate, srebrne in na bronaste. V vse tri kategorije je bilo uvrščeno približno enako nalog. Posebno so še odlikovale naloge ljubljanskih šol Valentina Vodnika in Toneta Čufarja in osnovnih šol iz Stranj in iz Postojne. Čeprav je delež raziskovalnih nalog v srečanjih pionirjev zgodovinarjev nedvomno pomembnejši od tekmovalnega dela, pa ta slednji ponavadi še zmeraj zbuja večje zanimanje in pogosto tudi nekaj vroče krvi. Velika večina ekip je v izločilnem tekmovanju, v katerem se je na podlagi testnih vprašanj šest najboljših ekip uvrstilo v finale, pokazala visoko stopnjo znanja. Od mogočih 53 točk sta jih dve ekipi osvojili 49, »magična meja« za vstop v končno tekmovanje pa je bilo 44 točk. Kot že več'let doslej je šlo tudi tokrat pogosto »za las«. Komisija, v kateri so bili prvič tudi predstavniki mentorjev, je izredno natančno in temeljito pregledala vse teste, in to tako, da je hkrati pregledala in ocenila vse odgovore na posamezna vprašanja. Pregledovanje je bilo zato zelo zamudno in dolgotrajno, število točk posameznih ekip pa zaradi tega kar se da objektivno in natančno določeno. Ker so dobile vse ekipe enaka vprašanja in imele pri odgovorih nanje enake možnosti, lahko ugotovimo, da so bili rezultati testa nedvomno stvarnejši od rezultatov končnega tekmovanja, kjer so dobivale ekipe "različna vprašanja in je imela sreča večjo vlogo. Mogoče bi na prihodnjih srečanjih kazalo opustiti končno tekmovanje in ostati le pri testnih vprašanjih. Sevniški gostitelji so pionirje in njihove mentorje sprejeli izredno pozorno in jim pripravili dva res nepozabna dneva. 7a svojo požrtvovalnost zaslužijo vse priznanje. ANDREJ VOVKO V športni dvorani Osnovne šole Planina se je začelo VI. srečanje mladih tehnikov Slovenije. Slovesne besede je spregovorila izvršna sekretarka CK ZKS za vzgojo in izobraževanje dr. Katja Vadnal Trden most za razumevanje med narodi sr sr s Republiško tekmovanje v znanju tujih jezikov Tudi v letošnjem šolskem letu so srednješolci iz vseh krajev Slovenije tekmovali v znanju iz tujih jezikov. Kakor že vsa leta doslej je tudi to tekmovanje odlično organiziralo in vodilo Društvo za tuje jezike in književnosti SR Slovenije. Srednješolci so tekmovali iz znanja angleškega in nemškega jezika (tuji jezik I: učenci drugih letnikov in tuji jezik II: učenci tretjih letnikov), francoskega, italijanskega, latinskega in ruskega jezika (tuji jezik 11). Najboljši tekmovalci so dobili priznanja, lepe knjižne nagrade, pa tudi potovalne, ki so jih prispevala konzularna predstavništva v naši državi. Vsa ta priznanja so bila podeljena na sklepni prireditvi v Ljubljani, 22. maja 1982. Prireditve so se udeležili vsi nagrajenci s svojimi profesorji, dekan Filozofske fakultete v Ljubljani prof. dr. Mirko Jurak, predstavniki Društva za antične in humanistične študije, predstavniki Zavoda SR Slovenije za šolstvo in tuji predstavniki: generalni konzul g. dr. Weiss za republiko Avstrijo, direktor Francoskega kulturnega centra v Ljubljani, g. Cancel za republiko Francijo, lektorica g. Patricia Raveggi za ambasado republike Italije, konzul g. Schindler za Nemško demokratično republiko, predstavnica Doma sovjetske kulture tov. Irinarhova, predstavnik Britanskega sveta za kulturne zveze g. Stimson, g. En-gelek za Kulturni in informativni center Zvezne republike Nemčije. Udeležence je pozdravila prof. Doris Debenjak, predsednica Društva za tuje jezike in književnosti SR Slovenije in takoj po nagovoru podelila priznanja in nagrade. • V skupini angleški jezik — tuji jezik I je tekmovalo 110 srednješolcev. Prva mesta pa so zasedli: Darja Grah, Srednja šola tehni-ško-naravoslovne in pedagoške usmeritve, Ravne na Koroškem, Daša Lipovšek, Srednja naravoslovna šola, Ljubljana, Marija Šoštarič, Srednja družboslovna šola Vide Janežič, Ljubljana. Nagrajenih je bilo 30 tekmovalcev, tisti, ki se je uvrstil na prvo mesto pa je dobil nagrado Britanskega sveta za kulturne zveze: dvotedensko bivanje in tečaj angleškega jezika v Veliki Britani- V znanju iz angleškega jezika kot tujega jezika II je tekmovalo le pet srednješolcev, nagrado za prvo mesto pa je prejel Stojan Bavdek, gimnazija Kočevje. V znanju iz nemškega jezika kot tujega jezika I so se najbolj izkazali: Alenka Lapoši, SŠC tehniško-pedagoške usmeritve, Murska Sobota, Karmen Fošna-rič, Pedagoška šola, Maribor, Miran Pustoslemšek, Srednja družboslovna šola Vide Janežič, Ljubljana. Od osemnajstih tekmovalcev je bilo kar trinajst nagrajenih, med nagradami pa sta bili tudi potovalna nagrada v Zvezno republiko Nemčijo in obisk Dunaja ob koncu tedna. Miran Pustoslemšek pa je za doseženo drugo mesto na zveznem tekmovanju iz znanja tujih jezikov preje! še posebno nagrado: obisk tečaja nemškega jezika v Nemški demokratični republiki. Srednješolci tehniških šol so tekmovali v svoji posebni skupini, vendar to tekmovanje v okviru tehniških šol še ni zaživelo. Tekmovanja iz znanja nemškega jezika se je udeležilo le pet tekmovalcev, nagrado pa je preje! Miro Munda, Tehniška kmetijska šola, Maribor. Štirideset tekmovalcev se je pomerilo v znanju nemškega jezika kot tujega jezika II. Tudi tu je prejel prvo nagrado Mariborčan Rihard Petek s prve gimnazije. Drugo mesto je zasedla Valerija Jerman, Gimnazija splošne in pedagoške smeri D. Kveder, Ptuj, tretje pa Breda Siegl, Sred- Mladi fiziki se navdušujejo za tehniko Šolske ekipe so predstavile izredno domiselne gradnje Fischer, ki so prikazale, kako pomembno je konstruiranje za razvoj tehniškega mišljenja, pri spoznavanju tehnike in za razvijanje ustvarjalnosti (Foto in besedilo: Papotnik) Tudi letos so na pobudo katedre za fiziko Pedagoške akademije v Mariboru in delovne organizacije Iskra Kranj, ki sta lani ponovno 'obudili tekmovanje mladih fizikov, tekmovali učenci osnovnih šol v uporabi fizike v tehniki. Tekmovanje je potekalo v sklopu VI. srečanja mladih tehnikov Slovenije in to v Kranju. 15. maja 1982. Namen tekmovanja mladih fizikov je bil predvsem povečati zanimanje za fiziko in še tesneje povezati fiziko s tehniko, tako v vzgojno-izobraževalnem programu kot tudi v dejavnostih prostega časa. Le malo je slovenskih šol, ki načrtno goje in spodbujajo ustanavljanje fizikalnih krožkov, na katerih učenci pridobivajo nova ali poglobljena fizikalna spoznanja in si tako poglabljajo zanimanje .za ustvarjalno in teamsko delo. Težava pa ni v tem, da bi imeli učenci premalo zanimanja, temveč v učite-Ijih-mentorjih, ki jim je na žalost to delo dodatna obremenitev. Takšne miselnosti pa ne bi smelo biti med učitelji fizike, saj so se odločili za predmet in področje, ki zahteva že samo po sebi veliko zavzetosti tako pri organizacij-sko-tehničnem pripravljanju, pa tudi pri ustreznem strokovno-metodičnem delu. Mnogim bi morale biti zgled besede učitelja za fiziko tovariša Brodarja iz osnovne šole Antona Ukmarja iz Kopra, ki je v uvodu biltena kluba mladih fizikov (ki ga vodi)-zapisal: »Zakaj klub mladih fizikov? Smotri naloge fizike kot znanosti in učnega predmeta so, da učencem posreduje nekatere pomembne fizikalne pojme, da jim omogoča spoznanje nekaterih naravnih noiavov in fizikal- nih zakonov,, razvije-sposobnosti za opazovanje in logično mišljenje, da se seznanijo s pomenom fizike za razvoj drugih znanosti in gospodarstva, da spoznajo človekovo aktivno vlogo pri spreminjanju narave in oblikujejo materialistični in dialektični pogled na svet. Učenci pridobivajo pbdlago za razumevanje fizikalnih procesov in delovanja tehničnih naprav iz sodobnega življenja, uče se reševati najpreprostejše probleme ter spoznavajo, kako je z uporabo fizikalnega, znanja mogoče izboljšati življenjske razmere dn vplivati na družbeni razvoj in na varovanje človekovega okolja. Zaradi vsega tega in zaradi zanimanja učencev naše šole. smo se odločili, da borno ustanovili krožek, v katerem bi lahko posamezniki razširili svoje znanje in spoznali tudi praktično stran fizike kot znanosti. Seveda vsi interesi ne morejo dobiti »zelene luči«, toda poskusili bomo delo usmeriti na čim več področij. Danes so to: sončna energija, meteorologija in astronomija, jutri pa bomo še videli!« Takšne učitelje potrebujemo, pa bo zasnovanost pouka fizike dobila svoje pravo mesto tudi v osnovni šoli. Upam in želim si, da je še veliko takšnih učiteljev, za katere bomo zvedeli na vseh drugih tekmovanjih mladih fizikov, za katera se moramo truditi vsi, da bodo živela dalje. Naj bo naloga vsakega učitelja fizike, da svojim učencem omogoči dodatno aplikativno fizikalno znanje, pozneje pa tudi preskus tega znanja in eksperimentalno-kon-struktorskih zmožnosti, obenem pa občutek, da lahko na tekmo-vaniih zaslona »barve« svoie nja družboslovna šola Vide Janežič, Ljubljana. V skupini francoski jezik je 26 tekmovalcev od 51 prejelo nagrade in priznanja. Prvo in drugo mesto sta zasedla učenca Srednje naravoslovne šole, Ljubljana, Robert Bakuta in Marko Gričar, tretje mesto pa Olga Mayer, Gimnazija Celje. Tudi najboljša v tej skupini sta prejela potovalni nagradi. Najmanj tekmovalcev j bilo v skupini italijanski jezik. Tekmovali so le štirje učenci, vsi so bili nagrajeni, prvo mesto pa je zasedla Ester Nussdorfer s Šolskega centra za blagovni promet,' Nova Gorica. the Language Laboratory« izvedbi učencev Srednje šol tehniško-naravoslovne in ped® goske usmeritve, Ravne na K® roškem. Učenec Kmetijske šol® Maribor je recitiral nen# ljudsko pesem »LiebesproU' Tudi latinščina ima še vedno prave »mojstre« v vrstah srednješolcev. 20 učencev je tekmovalo v znanju tega koristnega klasičnega jezika, 9 je bilo nagrajenih, najbolj pa so se izkazali Damjan Gantar, Srednja šola Ivan Cankar za splošno kulturo in elekroenergetiko, Sonja Hafner, Srednja ekonomska in družboslovna šola, Koper in Helena Zabukovec, Srednja zdravstvena šola, Ljubljana. prav tako v nemškem jeziku P se je predstavil zborček Sredtif družboslovne šole Vide Janežič pesmijo »Ein Vogel wollJ Hochzeit machen«. Lep frand ski jezik smo slišali v recitaciji/ so jo izvedli učenci Srednje nat® voslovne šole, Ljubljana. Učef, Srednje družboslovne šole Vič Janežič so svoje izvrstno je21 kovno znanje in odlične dramsk ter pevske sposobnosti pokaz® še s petjem ruskih pesmi, s sol stično izvedbo italijanske pesi'1 1 ter v kratkem prizoru v angl' llri škem jeziku »The DrapeS'1 Kako zveni naš Fran Levstik v iKf tinščini so pokazali učenci SreW< nje šole Ivan Cankar, novogo^r ški srednješolci pa so nam predlo stavili v italijanskem jeziku pis^a telja Fulvia Tomizza. Prav iz sffe smo se nasmejali prizoru »Df1/ Gauner«, ki so ga zaigrali kopr° ski srednješolci. Doživeto - r V skupini, ki je tekmovala iz znanja ruskega jezikanje bilo 19 učencev, 10 učencev je prejelo nagrade, prvo nagrado, enomesečno potovanje po Sovjetski zvezi dobila Ireni Drevenšek, Gimnazija Miloša Zidanška Maribor. Vesna Periček, Srednja naravoslovna šola, Ljubljana in učenka Gimnazije Miloša Zidanška pa sta prejeli drugo in tretjo nagrado. Koprčani zapeli tudi nekaj ajl|' gleških pesmi. Ves sproščen, p! srčen spored so zaključili učef1' v Srednje družboslovne šole Vij ^ Janežič, Ljubljana, s pesmi16 »Ein bischen Frieden«. Iril Slovesni podelitvi nagrad je sledil spored, ki so ga pripravili in izvajali učenci srednjih šol iz različnih krajev Slovenije v jezikih tekmovanja. Učenci Srednje šole za-računalništvo, Ljubljana so zapeli, ob spremljavi kitare, dve pesmi v angleščini, sledil je kratek zabavni prizor »The Joys of Vsi vabljeni gostje so se kratkem nagovoru zahvali Društvu za tuje jezike in kaj r°< ževnosti za izredno uspelo movanje in sklepno priredil' ^ Čestitali so tudi vsem tekmah'' i,r< cem, ne samo nagrajenci W Jedro, okoli katerega so se spij (lr< tale besede vseh govornikov, t je bila misel, da. nas znanje tuj1]6®! jezikov zbližuje, da prav to za|ra/ nje podira meje med narodi in rij ■ trden most razumevanja in spoJV|l navanja tujih dežel in narodo'rv|: NEVENKA SELIŠKAR Mladi fiziki se radi ukvarjajo s tehniko šole. tudi na področju fizike. 7 daj pa še nekaj o pravilih za tekmovanje mladih fizikov v sklopu VI. srečanja mladih tehnikov Slovenije. Razpisani sta bili dve temi, in sicer: ^ Zanimiva fizika: v okviru predlagane teme izdela dvočlanski team napravo za prikaz zanimivega in mikavnega poskusa. Pri tem je bil poudarek na učinkovitem poteku poskusa, kar je posle8ica dobro izbranih in izvedenih tehničnih rešitev na- prav. — Uporaba fizike v tehniki: v okviru predlagane leme izdela dvočlanski team tehnično napravo, ki mora rabiti svojemu namenu. Pri tem je bil poudarek na izvirnosti tehnične izvedbe, na razumevanju fizikalnih zakonitosti in na razumljivem, znanstveno neoporečnem tolmačenju delovanja naprave. Večina tekmovalcev se je odločila za drugo temo in lahko trdim, da so učenci povečini izdelali izredno zanimive naprave, ki so jih tudi na dokaj visoki ravni razlagali. Tekmovanja se je udeležilo 17 ekip, med katerimi so prvih pet, nagrajenih mesi zasedle tele dvojice: Dušan Kavos in Tadej Vobovnij Osnovna šola Danila Kuni Ljubljana Bežigrad (izdela .elektronski termostat); Mar I Kozlovič in Branko ŠertoV Osnovna šola Anton Ukm Koper (izdelek: solarimete Uroš Vižintin in Drago Peteli š-ek. Osnovna šola Poljčane (i delek: naprava za prikaz Bro novega gibanja); Marko Poli žer in Žarko Močnik, Osnov šola Bratov Polančič Marii1 1 (izdelek: indikator nivoja vodji Miloš Majaron in Maja GerkŠ | Osnovna šola Zvonka Rut1 Ljubljana Šiška (zanimiva ft j ka: paradoksni stožci). Za izredno lepe nagia šolam, učencem in mentorje naštetih ekip je poskrbela M varna Iskra Kranj, ki je tudi koletna pokroviteljica tekil1, vanja mladih fizikov. Delavci delovne organizacije nenel'1 skrbijo za takšna in podot1 tekmovanja, saj se zavedajc tako spodbujajo in pripravljJ mlade fizike in tehnike za p hodnje konstruktorje, ino' torje itd., ki so našemu gosp -darstvu tako zelo potrebni. I H IVAN GERLIČ Ječanje jugoslovanskih osnovnih šol 8Ratstvo-enotnost v dubravah Slovesnost pod Kozaro ds (c sli i£'; \ i m-. i, ut :0 a .sl za ol si'1 Letošnje, štirinajsto srečanje gltUcencev in učiteljev osnovnih šol vseh republik in pokrajin, z /IpSenom Bratstvo in enotnost, je ■ed^ilo v Dubravah pri Bosanski oflLradiški. Srečanje je bilo prava edpovesnost, saj so prebivalci tega isa^alega kraja naredili vse, da bi jj-cjse gostje, učenci in učitelji, kar D^ajbolje počutili. Začelo se je s jptslovesnostjo pred Osnovno šolo ^“fatstvo-enotnost. Zbrane goste a1"11 krajane je pozdravil Milan pf ^džič, tajnik občinskega odbora »iKveze borcev Bosanska Gradi-/i^^a, ki je bila tudi pokroviteljica ni)!e manifestacije jugoslovanstva ln predanosti učitelju in vodji tovarišu Titu. Potem so učenci šole' gostiteljice izvedli kulturno '•metniški spored, posvečen nato) rodnoosvobodilnemu boju, in ga teDklenili s kozaraškim kolom. V tč iVku Bratstvo-enotnost so ^'Predstavniki vseh šol, ki so se ■ef beležile srečanja, zasadili 8cS pit dreves v s'pomin na tovariša Tita. ufjOb tej priložnosti so odprli tudi ttiltazstavo likovnih del in fotogra-n fij, mladi literati pa so predsta-50 * * * * vili svoje stvaritve na temo »Oj, lo' Požara!« Naslednji dan so položili vence k spomenikom narodnih Nnakov v Bosanski Gradiški in spomenik žrtvam taborišča v Nart Gradiški. Gosti so si ogle-, ^ali tudi 'razstavo v zloglasnem starogradiškem gradu, zvečer pa SQ,se udeležili predstave Jazbec Pred sodiščem v Domu kulture v 8°sanski Gradiški. Srečanje v dubravah se je nadaljevalo z dletom v Jasenovac, kjer so si udeleženci ogledali spominski Park, muzej, in film in položili venec k spomeniku žrtvam taborišča. Nato so obiskali Mrakovi-co, si ogledali spominski park, položili vence in se udeležili zgodovinske ure v narodnoosvobodilnem boju. Ob koncu srečanja so obiskali Gornje Podgradce, kjer so položili venec k spomeniku »13. skojevki«. Ob srečanju je bila tudi skupščina skupnosti osnovnih šol Bratstvo-enotnost. Na seji so se dogovorili, da bo prihodnje srečanje pripravila Osnovna šola Bratstvo-enotnost iz Som-bora, srečanje leta 1984 bo v Vinkovcih, leta 1985 pa v Sisku. Opozorimo naj še na akcijo Bratska solidarna pomoč, ki jo uresničuje skupnost že več let. Gre ?a to, da članice skupnosti, ki jih je zdaj 92, vsako leto namenijo pomoč tisti šoli, za katero skupnost na skupščini ugotovi, da je pomoči najbolj potrebna. V Dubravah so sklenili, da bo naslednje leto prejela tako pomoč Osnovna šola v Graboš-tanih (Hrvaška Kostajnica). Šolo obiskujejo otroci osmih krajevnih skupnosti, v katerih ni niti kioska. Ker šola nima knjižnice, so sklenili, da bodo zbrani denar namenili za gradnjo prostora za knjižnico in za nakup knjig. Do zdaj sta prejeli tako pomoč šoli v Titogradu in v Dugi Poljani (Srbija). Povejmo tudi to, da je akcija šele na začetku, saj ta dobra zamisel še ni zaživela tako, kot bi morala. Na skupščini so za predsednika v prihodnjem mandatnem obdobju izbrali Duška Stegiča, di- rektorja šole, ki je pripravila letošnje srečanje. Na srečanju smo se pogovarjali tudi z /dravkom Ritmajer-jem, direktorjem Osnovne šole Bratstvo in enotnost na Reki, dozdajšnjim predsednikom in večletnim podpredsednikom skupnosti. Povedal nam je, da se je zamisel o ustanovitvi te skupnosti porodila pred 15 leti na srečanju desetih šol z imenom Bratstvo in enotnost. Zdaj je v to skupnost včlanjenih 92 šol, ki imajo več kot 70.000 učencev. Meni pa, da je še več šol s takim imenom. Najpomembnejše je, da delo ni kampanjsko in da je vsakoletno srečanje v resnici zbir dejavnosti v vsem letu. Učenci so bili nenehno na delu, saj združuje zamisel o solidarnostni bratski pomoči tudi njihovo družbeno koristno delo. Vsak lahko pomaga po svojih močeh in na različne načine. Da je to res, smo se lahko prepričali na vsakem koraku tudi na srečanju šol Bratstva in enotnosti v Pod-kozarju. IVO KLARIČ Na 10. zboru Zveze pionirjev Jugoslavije Otroci iz Brankovine v Pradah______________________________________________ Osnovna šola Elvire Vatovec rihsoseseštajali.sevvečjihsku-iz Prad in Osnovna šola Miloša in pinah'pogovarjali in spoznavali. Branka Pavloviča iz Brankovine ln naenkrat ni bilo več pomenib-pri Valjevu sodelujeta že tri leta, no, od kod si. temveč kakšen si. odkar je bila slovesno podpisana Prihajali so tudi učenci, ki so listina o pobratenju. Tako učenci ostali brez gosta, ker je bilo le-osmih razredov iz Brankovine na teh premalo, ali pa ga kljub želji svojem končnem izletu po Jugo- niso mogli sprejeti. Taborniki so slavi ji všako leto obiščejo Koper jim priredili tudi taborpi ogenj in in prenočijo pfi svojih vrstnikih; tako je sedem dni minilo prej, učencih Osnovne šgle Elvire Va- - kot so si to želeli. Ko je bilo naj-tovec Prade. . lepše, je bilo treba na pot. Izme- njali so si naslove in si obljubili. Tudi učitelji obeh šol sodelu- -da si bodo pisali. In že tisti teden jejo med seboj. Že večkrat so je marsikatero pismo poromalo izmenjali krajše' obiske, kot npr. iz Kopra v Brankovine in od tod ob 150-!etnici šole v Brankovini, v Slovenijo. Obljubili so si, da se ko so se srečali tudi z Desanko bodo, če ne prej, videli spet na-Maksimovič in drugimi znanimi slednje leto, ko bodo učenci iz osebnostmi, nekdanjimi učenci Prad odpotovati na počitnice v te šole. Lani so bili v Pradah na Srbijo, strokovni ekskurziji učitelji iz Brankovine, srečali pa se bodo Šele ob slovesu so se zavedli, tudi to šolsko leto. da so si v tem tednu pridobili pri- jatelje in koliko jim to novo pri- Letos so letovali srbski otroci v jateljstvo pomeni. Posebno ve-Kopru. Trideset družin iz Prad, liko pa pomeni to za utrjevanje Pobegov, Čežarjev, Pridvora, bratstva in enotnosti med našimi Škocjana, Sermina in drugih za- narodi in narodnostmi; resnično, selkov je sprejelo na svoje do- živo vez med dvema krajema na move 30 učencev osnovne šole iz različnih območjih Jugoslavije, Brankovine. Ta teden so preži- med dvema skupnostima, med veli različno, v glavnem pa so se dvema narodoma, hodili kopat, saj jih je bila večina tokrat prvič na morju. Ob veče- BREDA CILENŠEK ________ srečanja 10. ZBOR PIONIRJEV JUGOSLAVIJE Za srečno otroštvo V Jastrebarskem pri /agrebu je bil od 4. do (>. junija 10. jubilejni zbor pionirjev Jugoslavije pod geslom »Nikoli ne bom pozabil«. /bor je bil prirejen v počastitev spomina na nesrečene otroke taboriščnikov, ki so bili pregnani iz svojih domov na Ko-zari, Banji, Kordunu in iz drugih krajev naše domovine. Te otroke so poslali ustaši leta 1942' v posebno otroško taborišče v Jastre-barsko. Tam, kjer je bilo nekdaj taborišče, je zdaj spominski park z grobnico otrok, umrlih v taborišču, in stavba Pionirskega centra »Bratstvo in enotnost«. Center je organiziral tudi letošnjo manifestacijo in gostil številne obiskovalce, ki med letom" obiščejo ta kraj. Letos so se v Jastrebarskem zbrali pionirji in učitelji osnovnih šol iz Novega Sada, Velike Pisanice, Mosta pri Ljubljani, Kragujevca, Petrovca na moru. Kosovske Kamenice, Šabca, Bojnika, Okučana, Reke, Karlovca, Čakovca, Siska, Višegrada in Zagreba in pionirji iz občine Jastre-barsko, ki so sprejeli v svoje domove vrstnike iz drugih republik in pokrajin. Pionirji so ustanovili pionirski odred Bratstvo in enotnost in v povorki obšli mesto. Ob tej priložnosti so v domu JLA odprli razstavo otroških skupnih del; v dvorani Pionirskega centra pa so pripravili zgodovinske ure. Zvrstili so se številni pogovori s predstavniki družbeno-politič-nega življenja, jugoslovanske armade, z borci in s preživelimi taboriščniki z učitelji in s prireditelji zbora. Osrednja prireditev je bila 5. junija; takrat so pionirji položili venec na spominsko žaro umrlih otrok in na Spomenik narodnemu junaku Slavku Klobučar-ju-Čortu, vsaka delegacija pa je zasadila drevesce v spominskem parku. Sledil je velik pionirski zbor, ki ga je odprl predsednik skupščine Pionirskega centra, prvoborec in ugleden družbe-no-po!itični delavec kraja Josip Tomc. V svojem govoru je poudaril posebni pomen letošnjega pionirskega zbora v Jastrebarskem, ki je posvečen 40-letnici osvoboditve otroškega taborišča, 40-letnici ZMJ in Zveze pionirjev Jugoslavije in 90-letnici rojstva tovariša Tita. Spomin je med drugim na slavne dni narodnoosvobodilnega boja v teh krajih, kjer so žumberški in drugi partizani obdržali velik del osvobojenega ozemlja. Pionirjem je spregovoril član predsedstva CK ZK Hrvaške Mika Špiljak, ki je med drugim dejalf »Živimo v času velike vojne nevarnosti, ki je hkrati čas nenehnega boja za mir v svetu, da se ne bi nikoli več ponovila vojna grozodejstva. Današnji pionirji živijo v miru in svobodi zato morajo sedanji in prihodnji rodovi poskrbeti, da se ta mir ohrani za srečno otroštvo mladega rodu. Takšna prizadevanja so tudi ena izmed temeljnih pridobitev narodnoosvobodilnega boja.« •Slovesnost je sklenil kulturni spored, v katerenTso sodelovali znana operna pevka Gertruda Munitič in pionirji osnovne šole Franja Ogulinca-Selje iz bližnje vasi Klinča-Sela. S slovesnosti so pionirji poslali pozdravni brzo-jav predsedstvoma ČK Zveze komunistov Jugoslavije in SFR Jugoslavije. Ob tej priložnosti sq mladi in enote JLA v Jastrebarskem prikazali napad na. mesto; skupno partizansko kosilo pa je združilo vse udeležence v mestni vojašnici. Na zadnji dan zbora so pionirji obiskali Žumberak. Okic in Pokupi je in odšli na grob staršev tovariša Tita v Kupincu. V M E BEŽEN > .•v-,. Po poteh tovarištva in čiste narave V. tabor slovenskih pionirjev ribičev Lani je bil IV. tabor slovenskih pionirjev ribičev v Primoštenu na Dolenjskem, letos pa so se zbrali mladi ribiči iz vse Slovenije v Limbušu pri Rušah. Tabor je bil od L do 7. julija v prijetnem gozdičku ob Dravi. To edinstveno tovrstno srečanje naših najmlajših ribičev je pripravila mladinska sekcija pri Zvezi ribiških družin Slovenije, pokroviteljica — ribiška družina Ruše pa je pokazala veliko pripravljenost, da sprejme mlade ribiče. Za taborjenje je vsako leto več zanimanja. Letos se je prijavilo več kot 80 mladincev iz vse Slovenije, tabora pa so se udeležile tudi delegacije ribičev iz Koroške in Slovenske Benečije in Furlanije. Prišli so tudi gostje iz drugih naših republik. Tako se je kovalo v taboru tovarištvo, še posebno pa bratstvo naših narodov. Organizator je poskrbel za pester spored. Naši najmlajši so se seznanili s samoupravo na področju ribištva, z ribiško opremo, ribiškimi veščinami in posebno s tem, kako je treba skrbeti za varstvo okolja. Obujali so spomine na poti, po katerih so se pomi- kale naše partizanske enote na Štajerskem. Ogledali so si Muzej ljudske revolucije v Mariboru in druge zgodovinske pomnike iz NOB v mestu. Še posebno doživetje je bil zanje ogled spomenika pri Treh želrljih na Osanka-rici, kjer je 8. januarja 1943 izkrvavel slavni Pohorski bataljon. Da bi se srečali z borci iz NOB, so pripravili tudi pogovor z. znanim prvoborcem na Štajerskem Tonetom Urlihom. Mladinci so si ogledali tudi hi-drocentralo Mariborski otok in spoznali bližnjo okolico. Organizator je pripravil tudi tekmovanje v lovu rib s plovcem in tekmovanja iz drugih športnih veščin. Posebno doživetje pa je bil ogled ribogojnice. Najboljši ribiči so dobilfpriznanja. Doživetja »Po poteh tovarištva in čiste narave«, ki so si jih udeleženci sproti zapisovali, bodo izšla v posebni publikaciji. Organizacija tako pomembnega tabora ima zelo pomembno vzgojno in idejno vlogo, zato zaslužijo organizatorji priznanje. DRAGO NOVAK doma drugod Nemška znanstvena združenja opozarjajo Rešite naravoslovno-matematično izobrazbo! Kakovost vseh zaključnih izpitov, posebno mature, se zmanjšuje, Veliko skrb zbuja usihanje znanja in usposobljenosti v matematiki, naravoslovju in tehniki. Na visokih šolah ugotavljajo, da se zmanjšuje kakovost znanja pri študentih začetnikih, v podjetjih pa opažajo ta- pojav pri učencih v proizvodnji. To potrjuje tudi dolgoletno spremljanje študijskih uspehov: na mnogih visokih šolah. Ker. se to vnanje slabša, se zmanjšujeta tudi študijska in poklicna zmogljivost, primanjkuje pa tudi naraščaja v tehničnih poklicih. Več znanstvenih združenj je izdelalo predloge za izboljšanje kakovosti in obsega matematičnega in naravoslovnega izobraževanja. Kljub temu se položaj ni izboljšal. Vzroki Za to upadanje znanja je,yeč vzrokov. Navedimo samo.nefca- tere: — Večina učencev konča sedanje izobraževanje z najmanjšim mogočim .obsegom ,obveznega pouka iz matematike in naravoslovja. — - Ker jih je veliko slabo pripravljenih za sodelovanje, je delo pri obveznih predmetih, ki naj bi zagotavljali skupno temeljno izobrdžbo, oteženo. biti s posebnimi matematičnimi in naravoslovnimi miselnimi in spoznavnimi metodami. K tem metodam spadajo: nezaupanje do špekulacij, samokritičnost do lastnih odločitev, kritično primerjanje ugotovitev z izkušnjami. Namesto sposobnosti za razpravljanje in ravnanje, ki si jo morajo pridobiti z znanjem tudi nestrokovnjaki, se v našem visoko stehniziranem svetu pojavlja občutek nemoči, s tem pa ugodna tla za manipuliranje, odvisnost od strokovnjakov in negotovost. Življenje v sodobnem svetu zahteva izobražene ljudi, take, ki imajo matematično-naravoslov-no-tehnično znanje in so se naučili to znanje tudi uporabljati. Samo tako lahko razumejo tehnološki razvoj, ga ovrednotijo, preverjajo uporabo naravoslovja in tehnike in pravočasno spoznajo zlorabo. Podpisana združenja pozivajo vse odgovorne v javnosti in v izobraževanju, da se uprejo in ..zaustavijo usihanje matematič-no-naravoslovne izobrazbe. Zato morajo: -znanstveniki s področja '' naravoslovja in tehnike približati vsebino tega izobraževanja prebivalstvu in ga predstaviti bolj pregledno in razumljivo kot doslej; — Odpor do tehnike, ki se vedno pogosteje kaže v javnosti, še bolj odvrača učence od naravoslovja. — Učni načrti za te predmete so delno preveč specializirani in preveč teoretični, delno prenatrpani. Tako sta premalo upoštevana nujno, potrebno temeljno znanje in uporaba le-tegat posebno v tehniki. — politiki in pisci nenehno opozarjati javnost na humani pomen te izobrazbe, na njeno vrednost in pomen za našo teh-nično-gospodarsko učinkovitost; . — v šolah znatno povečati obseg matematično-naravo-slovno-tehničnega pouka, izboljšati njegovo vsebino in metode; Nemčija, VValter Vogel — s svetovne razstave umetniške fotografije Posledice Vedno več študentov začetnikov v matematičnih, naravoslovnih in tehniških strokah nima za ta študij zadovoljive poprejšnje izobrazbe. Toda tudi v nekaterih drugih strokah, na primer medicini in ekonomiji, v katerih je potrebno temeljno matematično in naravoslovno znanje, manjkajo osnove. Na mnogih visokih šolah uvajajo tečaje, na katerih naj bi si študenti pridobili manjkajoče znanje. S tem se izgublja dragoceni čas, študij pa se po nepotrebnem podaljšuje. Pomanjkanje matematično-naravoslovno-tehnične izobrazbe se čuti posebno pri tistih absolventih, ki se kasneje v poklicu ne ukvarjajo več s temi področji. Ker se zmanjšuje tovrstno znanje prebivalstva, izginja tudi sposobnost, ki jo je mogoče prido- — povečati zahtevo po ma-tematično-naravoslovno-teh-ničnih vsebinah v poklicnem, dopolnilnem in nenehnem izobraževanju, pa tudi v izobraževanju odraslih. Poziv je bi! objavljen v nemškem časopisju, podpisala pa so ga nemška društva matematikov, fizikov, kemikov, biologov in združenje za pospeševanje matematično-naravoslovnega izobraževanja. Njihove ugotovitve, zahteve in predlogi so prav gotovo zanimivi tudi za nas in lahko pomenijo vsaj pobudo pri oblikovanju, spreminjanju in dopolnjevanju učnih načrtov. (Spektrum der Wissenschaft, marec 1982) JOŽE URBANIJA Težave slovenskih celodnevnih šol na Tržaškem Okrog leta 1970 so se na Tržaškem začele odpirati slovenske celodnevne šole. Povod za to je dal zakon 820 iz leta 1971, ki predvideva učne moči za dodatne in posebne dejavnosti. To pomeni, da so lahko imenovani učitelji, ki naj bi dopolnjevali delo razrednega učitelja in razvijali nekatere dejavnosti, ki niso zapisane v »ministrskem« šolskem programu. V tem obdobju je tudi dežela Furlanija -^- Julijska krajina dala denar za razvoj celodnevnih šol. Na slovenskih šolah je veliko združenih razredov, pa tudi v posameznih šolah je še zdaj zelo malo učencev. petje, fotografski krožek, likovna vzgoja, folklora, deško in dekliško ročno delo, vrtnarstvo, gledališka dejavnost. Učenci se tako ukvarjajo tudi z dejavnostmi, ki razvijajo njihov estetski čut in se privajajo na delovne navade. valna sredstva itd. Vse to objavijo v časopisu. Iz vsakega razreda izberejo nekaj člankov, spisov, anket za šolski časopis. Uspešnost takih pobud na celodnevnih šolah je nedvomno odvisna od zavzetosti delavcev na za učence je celodnevna šola zf koristna. Otroci so v šoli osen1 (od 8.30 do 16.30) in ne noš nalog domov. Vzgojno-izofr ževalni proces poteka v glavrf v šoli. V njem se prepleta del« življenje v skupnosti, strpnost' so učencev, sproščenost, uvaja" v samostojnost in odgovorne Zmeraj več je bilo družin, v katerih sta bila zaposlena oba starša. Vse to je pospešilo razvoj slovenskih celodnevnih šol. Take šole so: Salež in Zgonik, Ricma-nje in Domio, Žavlje in Korošci, ki imata svoj sedež v Miljah, Šempolaj in Slivno in samostojna celodnevna šola v Boljuncu. Na vseh celodnevnih šolah dela 20 učiteljev. Ti so zaposleni dopoldan in popoldan in so enakovredni: med »jutranjim« in »popoldanskim« učiteljem ni razlik. Za dober potek dela na celo nevnih šolah pa ne zadošča samo dobro strokovno usposo Ijeni in delavni učitelji; potreb je Judi'tesno sodelovanje m‘ njitpi, potrebni so primerni pr stori in denar. Vsaka celodneV šola mora imeti dovolj učilnic posebne dejavnosti: fotograf* in slikarski laboratorij, prime« opremljeno delavnico za ročna druga fizična dela, telovadnic harmonij ali klavir za zborovsj ši petje in folkloro, telovadnico I p tudi športna igrišča. Naše celej p, nevne šole vsega tega nimajo^ J, pa imajo tega premalo. PotreH st sta tudi dobra volja in vztrajnof ir da bomo dosegli - zadovolji' T raven pouka na teh šolah, ki" gi (Foto: A. Papotnik) Prvošolci smejo biti le »parkirišče« Vsak učitelj sprejme nekaj obveznih predmetov in nekaj dodatnih dejavnosti. Skupno izdelajo program za vso šolo in za posamezne razrede. Učitelja, ki poučujeta isti razred, skupaj sestavita tedenski načrt. Na celodnevnih šolah so razširjene predvsem tele dejavnosti: zborovsko Učenci celodnevne Osnovne šole Mare Samse v Dominu in učenci celodnevne šole Ivana Zamejskega v Ricmanjih, skupaj pripravljajo in izdajajo časopis Hoo-ruk. Vsako leto obravnavajo tele teme: Delo v naši občini, Prometne zveze odpirajo pot v svet. Energetski viri, Obvešče- šoli. Zaželeno je, da bi na celodnevnih šolah poučevali učitelji, ki jih tako delo veseli in so pripravljeni tesno sodelovati v kolektivu. Na mnogih šolah so učitelji strokovno precej slabo povezani. Skupno načrtovanje dela in skupno sodelovanje v stroki pa sta pogoj za uspešno delo. Tudi otroke ampak zaposlenih starše' p vzgojno-izobraževaM g središča, kjer se otroci različni n starosti in različnih družbeni k plasti skupaj vzgajajo in skupj b delajo. I p k' b MARKO PAULIN Nesorazmerja ; S; Gmotni položaj šolstva v Črni Gori V prejšnjem načrtovalnem obdobju, od leta 1976 do 1980, sta vzgoja in ^izobraževanje v Črni gori —od predšolske vzgoje pa do visokega šolstva — zelo napredovali. Število otrok v predšolskih ustanovah se je povečalo v petih letih od 4.139 na 5.298 ali za 28 odstotkov. V osnovnih šolah se število učencev sicer nekoliko zmanjšuje, povečal pa se je odstotek vseh šoloobveznih otrok v osnovni šoli, in sicer s 96 na 98 odstotkov, več pa je tudi oddelkov. Odprtih je na desetine novih osemletk, posebno pa se je zvečala strokovnost učiteljev ali kvalifikacijska sestava delavcev v tej dejavnosti. Učiteljev je sicer za 7 odstotkov manj, za 9 odstotkov se je povečalo število pedmetnih učiteljev, število profesorjev v osnovnih šolah pa je ostalo skoraj nespremenjeno. Z odpiranjem novih osemletk in z graditvijo novih objektov so lahko skoraj v vseh občinah ukinili pouk v tretji izmeni. V preteklem obdobju se je razvilo zlasti srednje usmerjeno izobraževanje. Za pospešeni razvoj tega izobraževanja je značilno dvoje. Prvič: Črna gora je prva izmed republik začela uresničevati stališča resolucije 10. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, se pravi reformo usmerjenega izobraževanja. V ta namen so v tej republiki reorganizirali mrežo srednjih šol, ukinjene so bile gimnazije, ustanovljena šolska središča, v vsaki občini pa so odprli šole srednjega usmerjenega izobraževanja. Tako je srednja šola, vsaj kar zadeva skupno vzgojno-izobra-zbeno osnovo, postala ljudska šola ali šola za vse. Druga pomembna značilnost pospešenega razvoja usmerjenega srednjega izobraževanja je povečanje števila učencev in utrjevanje gmotne podlage dela. Leta 1976 je bilo v srednjem usmerjenem izobraževanju 27.669 učencev, na koncu leta 1980 pa jih je bilo 31.551 ali za 14 odstotkov več. V Črni gori se skoraj vsi učenci, ki so končali osnovno šolo, vpišejo v srednjo šolo. V preteklem šolskem letu je končalo osnovno šolo 9.943 učencev, v prvi razred skupne vzgojno-izobrazbene osnove pa se je vpisalo 9.662 učencev — brez ponavljalcev <— to je okrog 97 odstotkov. Tudi visoko šolstvo se je pospešeno razvijalo, morda celo hitreje kot vse druge stopnje izobraževanja. Od leta 1976 do 1980 so odprli v Črni gori šest novih fakultet, tako da jih je zdaj 13. V njih dela 541 pedagoško-znanstvenih in raziskovalnih delavcev in sodelavcev. Od teh jih je 368 stalnih in 173 honorarnih. Doktorat ima 171 delavcev, magisterij pa 120. Čedalje več študentov Hkrati z naglim ustanavljanjem fakultet pa se ni ustrezno povečevalo število študentov. Veliko študentov imata ekonomska in pravna fakulteta, še več pa bi jih bilo, če ne bi bil vpis omejen. Na fakultetah, na katerih je zelo malo študentov, pa je šolanje dražje. Zanimivo je, da navajajo v Črni gori različne podatke o številu študentov, pač tako, kot je komu bolj prav. Tisti, ki dobivajo denar po številu študentov, trde, da je v Črni gori več kot 17.000 rednih in izrednih študentov. Res pa je, da lahko zaupamo samo statistiki, ki pravi, da je bilo leta 1976 v tej republiki 4.938 rednih in 2.413 študentov ob delu. Leta 1980 je bilo 3.782 rednih in 3.633 študentov ob delu. Čeprav so se osebni dohodki delavcev v osnovnem izobraževanju v letih od 1976 do 1980 v Črni gori zvišali za več kot 2,19-krat, so v primerjavi z osebnimi dohodki delavcev v drugih družbenih dejavnostih na zadnjem mestu, v primerjavi z jugoslovanskimi republikami in pokrajinami pa imajo nižje osebne dohodke samo še pro- svetni delavci na Kosovu in v Makedoniji. Osebni dohodki delavcev osnovnega izobraževanja v Črni gori so zaostajali v primerjavi z osebnimi dohodki delavcev te dejavnosti v Sloveniji leta 1976 za 32 odstotkov, leta 1980 za 48 odstotkov, v primerjavi z dohodki v srednjem izobraževanju pa so zaostajali v Črni gori leta 1976 za 31 %, leta 1980 pa za 23%. Povprečni osebni dohodki delavcev v osnovnem izobraževanju so bili leta 1980 (6.724 din) skoraj na ravni povprečja v gospodarstvu, čeprav je bila kvalifikacijska sestava delavcev osnovnega izobraževanja boljša. Osebni dohodki v osnovnem izobraževanju na pogojno nekvalificiranega delavca zaostajajo v primerjavi z gospodarstvom za 20 do 30 odstotkov. Financiranje osnovnega izobraževanja poteka v samoupravnih interesnih skupnostih in po njih. Te skupnosti so ustanovljene v vseh občinah in na republiški ravni, prihodki pa še zbirajo iz prispevka na osebne dohodke. Osnovno izobraževanje v nerazvitih občinah se financira do ravni tako imenovanega minimalnega standarda, zato da bi bile možnosti čimbolj izenačene. Iz skupnih prihodkov se odde-ljuje’precejšen de! za naložbe, ki so tudi nekoliko poslabšale osebno življenjsko raven delavcev te dejavnosti, saj so sredstva za naložbe bremenila skupna sredstva za izobraževanje v nekaterih občinah tudi za več kot 20 odstotkov na leto. Črna gora, ki je nerazvita republika, ima velikanske izdatke za osnovno izobraževanje, ki je bilo premalo razvito-pa tudi zaradi nesmotrne mreže osnovnih šol. Na primer: v tej republiki je več kot 200 učnih oddelkov, v katerih je število učencev pod ravnijo, predpisano z zakonom (manj kot 10). Odstotek udeležbe sredstev za financiranje usmerjenega izobraževanja v družbenem proizvodu in narodnem dohodku se zmanjšuje. Leta 1976 so znaš* sredstva za financiranje ustne jenega izobraževanja v družb nem proizvodu 2,86 odstotka' narodnem dohodku pa 3^ Leta 1980 so se sredstva usmerjeno izobraževanje družbenem proizvodu zmanjš* na 2,59 odstotka, v narodne dohodku pa na 2,93 odstotka' Izobraževanje v Črni gori financira torej v razmerah limir rane porabe, že to pa pove, vzgojno-izobraževalne orgaf zaeije ne dobivajo dohodka obsegu nalog in delovnih dose kih. Razumljivo je, da ni mogb govoriti o kaki ekonomski ali) družbeno dogovorjeni ceni sto' tev. V takih razmerah tudi mogoče opredeliti nekih mil malnih standardov v izobraže' nju, ker se izobraževanje pril gaja denarju, s katerim razp laga ali povedano bolj določi — tistemu, ki mu ga dodeljuje) V takih razmerah in ob ofl1 jenih sredstvih mora izobraže' nje seveda varčevati in upošt vati ukrepe za izboljšanje spodarskih razmer. Vse to potrjuje, kako slabi gmotni položaj izobraževanja tej republiki, zlasti osnovne?; pa tudi to, kako nujno in dr« beno upravičeno je, da se izob kujejo Stvarne postavke in m« nosti, da se uskladijo potrel izobraževanja z gmotnimi rr\0 nostmi družbe in da tudi v i« braževanju zažive dohodko'1 odnosi, tj. pridobivanje doho^ glede na delovne dosežke. Op1 stiti moramo dozdajšnji načini nanciranja ali določanja in doč‘ Ijevanja sredstev izobraževani in določiti ekonomsko ceno $ braževalno-vzgojnih storitev f temelju opredeljenih pedal* ških in materialno-tehničrf standardov in možnosti zdruŽ1 nega dela in vse družbe. Vsi1 ukrepi naj bi pomagali uresniči ustavno določilo o izenačevanj gmotnega položaja delavcev vseh dejavnostih, sorazmerno njihovim delom in prispevkoi« povečanju celotnega dohodka PETER T. RAKOČEVIČ J0SIP BROZ TITO Zbrana dela - 7. in 8. knjiga ^ovenska izdaja: ČZDO Komunist, TOZD Komunist in Založba Borec, Ljubljana, 1981— 1982 Potem ko smo v Zbranih delih "Osipa Broza Tita že lani dobili ?e\'eto in deseto knjigo, letos pa sedmo in osmo, je sloven-s*emu bralcu zdaj dostopnih Prvih deset knjig iz te zbirke, s ,er|i pa seveda tudi kar pomem-?5n de! življenja in dela tovariša ‘ita. Osvežimo si zaradi boljšega Poznavanja najprej nekaj dej->lo*Stev’ Povezanih z odločitvijo, da ;-a 5^ začne pripravljati izdajanje ’ ^branihde! Josipa Broza v znan-^ stveno kritični obliki. Omenjeni ' ^lep je sprejelo ob Titovi osem-desetletnici predsedstvo ZKJ na P svoji seji, 12. maja 1972. Šlo je e\ to, da se številna Titova dela, 1 *ci so nastajala v zelo različnih ra-?1Tierah njegove življenjske poti, zberejo, dopolnijo in kronološko .c °bdelajo in da se, prirejena po j znanstvenih načelih, predstavijo ' Širši javnosti. Tako je nastajala v Pričujoča izdaja Titovih zbranih del, in sicer v treh različnih obdobjih razvoda jugoslovanskega delavskega 'gibanja in socialistične revolucije, ki hkrati po-trtenijo tudi tri glavna obdobja Titove življenjske poti in nje-, Sove revolucionarne ustvarjal-7 j n°sti. Prvo obdobje zajema pri-rS|i) l)rav° socialistične revolucije in Sraditev marksistično revolucio-icr narne partije, ki se je krepila in kalila v razrednih spopadih in up bojih za dmžbeni napredek v kapitalistični Jugoslaviji. Tito je ! k°t eden najbolj odločnih in najbolj vztrajnih borcev za enotnost Komunistične partije Jugoslavije ln za njeno graditev na novih te-tOeljih pred štiridesetimi leti ?revzel njeno vodstvo in imel odločilno vlogo pri njenem usposabljanju kot avantgarde v revolucionarnem in protifašističnem boju. Drugo obdobje pa je čas na-fodnoosvobodilne vojne, socialistične revolucije in zmage, ki so 1° v težkih in zapletenih razme-rah druge svetovne vojne naši tarodi izbojevali nad fašističnim °kupatorjem in domačo izdajalsko buržoazijo. V tem obdobju Se Tito ni uveljavil samo kot prva ustvarjalna osebnost Komuni- stične partije, temveč tudi kot strateg zmagovite osvobodilne vojne in revolucije in kot uresničevalec koncepta o narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije. Tretje obdobje pa je povojna graditev socialistične družbe na podlagi samoupravljanja delavskega razreda in delovnih ljudi na vseh področjih družbenega življenja in utrjevanje jugoslovanske državne in družbene skupnosti na temeljih bratstva in enotnosti in enakopravnosti njenih narodov in narodnosti. To je najdaljše in po dogodkih zelo bogato obdobje Titove dejavnosti na notranjem in mednarodnem področju. Skratka, pisana beseda v Zbranih delih Josipa Broza Tita ima pečat časa, v katerem je nastala, in kaže naravo Titove dejavnosti. Njen temeljni del se je oblikoval v Titovi politični, vojaški in državniški dejavnosti, zato povečini vsebuje njegova pojmovanja posameznih pojavov in problemov in njegove poglede na njihovo reševanje. V letih od 1978 do 1982 je tako izšlo deset knjig, ki zajemajo čas od prvih začetkov Titovega delovanja — proslave 1. maja 1926, do poročila izvršnemu komiteju komunistične Internacionale o delovanju naših partizanskih enot na območju Durmitorja, 3. junija 1942. Sedma knjiga, ki je prišla na založniške police kot zadnja iz prve deseterice knjig, zajema spise, ki so nastajali v obdobju od majado novembra 1941,se pravi v času, ko je stopila KPJ na zgodovinsko prizorišče, da bi vzela usodo jugoslovanskih narodov v svoje roke. V tej knjigi je zbranih 79 člankov, razglasov, navodil, ukazov, pohval, sporočil generalnega sekretarja KPJ in komandanta glavnega štaba NOVJ oziroma vrhovnega komandanta NOVJ. Bralec lahko od strani do strani sledi glavnemu toku vstaje, spremlja dejavno osvobodilno misel in prakso njenega pobudnika in voditelja in voditelja KPJ, ob tem pa jasno razpoznava in spoznava Titovo vlogo. Titova pisana beseda v tej knjigi se začenja v trenutkih najbolj temne pomladi jugoslovanskih narodov. Knjiga se začenja s stranmi, na katerih Tito razčlenjuje vzroke aprilskega zloma, imenuje družbene sile, ki so krive za ta poraz in so brez strahu prepustile deželo tujim osvajalcem. Na zadnji strani Titovega besedila v tej knjigi, v depeši Kominterni, pa je znova govor o aprilskih kapitulantih, ki so se zdaj spremenili v četnike, segajo po orožju, vendar ne proti okupatorju, ampak proti narodnoosvobodilnim partizanskim odredom. Spisi iz te knjige so shranjeni v arhivu centralnega komiteja KPJ, vrhovnega štaba NOV in POJ, objavljeni pa so bili v Biltenu vrhovnega štaba NOVJ, Borbi, Proleteru in v Srpu in če-kiču. Osma knjiga Zbranih del Josipa Broza Tita pa zajema čas od 29. novembra 1941 do 17. februarja 1942, se pravi dela, ki so nastala v kratkem, vendar zelo zapletenem in v marsičem pomembnem obdobju narodnoosvobodilne vojne in revolucije. Gre le za dva meseca in pol ob koncu prvega in na začetku drugega leta vojne, za čas, ko je moralo narodnoosvobodilno gibanje reševati številna vprašanja vojaške in politične narave, ki so se porajale zavoljo okrepljenih represivnih ukrepov okupatorjev in kvislingov in zaradi angažiranja njihovih precejšnjih oboroženih sil v operacijah proti partizanskim enotam v večjem delu države. Vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja se je v tem obdobju znašlo v središču teh dogajanj in v njih izredno zavzeto sodelovalo. Zato je tudi razumljivo, da je Tito kot vrhovni poveljnik in sekretar CK KPJ moral osredotočiti največji del 1 Slovenski miti Pri Mladinski knjigi v Ljubljani je pred kratkim izšla knjiga MARINA ROŽANCA, IZ KRVI IN MESA. V njej pisec kritično in Kvirno razkriva značilne mite vzvišene predstave in iluzije Sloven-^ew> za katerimi pa se skrivajo vedno ljudje, taki kot so v resnici —iz n’i [n mesa. Kot zanimivo branje povzemamo iz knjige poglavje o naši sPlošni zavesti. Slovenci smo res nesrečno, za-,r,° ljudstvo. Vendar te naše zatreti niso krivi samo nemški fev-valci, polatinjeni slovenski škofje ‘n a vstrijski jožeftnizem, ki so sto-jfja sistematično zatirali v naših ladeh vsakršno radoživost; ta ji naja nesreča, ki nam še dandanašnji ne dovoli, da bi sproščeno h J bivali v sebi samih in drug v dru-ja kem, tiči tudi globoko v nas efl Sa,nih, v naši prevladujoči splošni Zavesti. Nesreča te naše splošne zavesti ni l' ostankih klerikalizma, ki so nam ga vsilili kot edini dovoljeni ‘lvljenjski model, pa tudi ne v ^ Pomanjkljivostih marksizma, ki ,v nas usmerja v preveč enostranski iJ| kključno materialistični po-J kleti na svet. Klerikalizem je le se-pi s,avn> de! te splošne zavesti, l£|i] ,n zgodovino na šolah. snovno informacijo o pouku 4(,, J0d°vine NOB sta podala prof. jjlL^naž Weber (pouk zgodovine žiiif v osnovn' Šoli) in prof. Šte-^r°jar (pouk zgodovine pl n.°B v usmerjenem izobraževati ^*an' sveta s0 v razpravi pou-dd sc mladina na šolah zelo 5jj ^'ma za zgodovino NOB. Snov i^cl ^ s‘cer vPletena tudi v n-j ruge predmete: samoupravlja-, R s temelji marksizma, družbe-odIj!T10raln9 vzgojo, spoznavanje ^be in v pouk slovenskega je-| ia> res pa je tudi to, da je na ah to delo včasih premalo us- j kako je z učitelji za zgodo-^no> Dovolj jih je, žal pa se ,n°gi diplomanti raje zaposlijo ^rngod, v inštitutih, muzejih ipd. občinah bi si morali bolj priza-®Vati, da bi se za študij zgodo-'ne odločali tudi boljši učenci. "Laično so ugotavljali, da so pe-j dg°ški delavci na šolah za svoje tjLfPorno in odgovorno delo pre-ln'a ° nagrajeni in da bi morali i arediti na tem področju več. b«1 / h J 4a strokovno izpopolnjevanje pedagoških delavčev je sicer poskrbljeno, toda zavzemali so se, da bi ponovno morali oživiti aktive zgodovinarjev, ki so bili včasih zelo koristni, saj so si učitelji izmenjavali mnenja in delovali bolj usklajeno. Veliko so razpravljali o učbenikih. Ugotavljali so, da imamo teh sicer dovolj, žal pa so nekateri pretežki in ponekod preveč faktografski. Zavzemali so se za izdajo skupnega zgodovinskega berila za pouk zgodovine NOB, ki bi lahko veliko pripomoglo k poglobljenemu poznavanju novejše zgodovine. Zelo koristna bi bila tudi metodika poučevanja zgodovine NOB. Ko so razpravljali o drugih didaktičnih pripomočkih za pouk zgodovine NOB, so ugotavljali, da so se ti sicer izboljšali, vendar bi jih morali še izpopolniti. Potrebovali bi tudi kasetne zapise pričevanj borcev, ki zelo popestrijo pouk. Dobro so ocenili radijske šolske ure, posebno oddajo Še pomnite tovariši? Tuui te oddaje bi kazalo posneti na kasete. Zelo koristen bi bil.ozkometražni film o NOB v Sloveniji. Z zadovoljstvom so ugotavljali, da imamo že precej lokalnih monografij, ki osvetljujejo dogodke iz naše ljudske revolucije, tam, kjer monografij še ni, pa bi jih morali čimprej napisati. Take monografije so dragocen pripomoček, posebno učiteljem ra- zrednega pouka. Tudi pri samem pouku naj bi še bolj kot doslej sodelovali nekdanji borci, ki s svojimi bogatimi pričevanji popestrijo pouk zgodovine NOB. Ko so razpravljali o povezavi med šolo in krajani, so člani sveta poudarili, da mnoge vzgojno-izobraževalne organizacije zelo dobro sodelujejo s krajevno skupnostjo in da je s to tradicijo treba nadaljevati. Veliko 'šol skrbi za pomnike NOB, grobišča in partizanske grobove. Mladi množično sodelujejo v obšolskih dejavnostih na področju ohranjanja in negovanja revolucionarnih tradicij NOB, saj skoraj ni šole, ki ne bi organizirala raznih pohodov, tekmovanj, razstav Obvestilo in zbiranja zgodovinskega gradiva iz. NOB. Veliko šolskih glasil namenja pozornost tradicijam NOB. Več pa bi bilo treba storiti za nagrajevanje mentorjev, ki porabijo veliko časa za delo z mladino, vendar za to ne dobijo priznanj. Člani sveta so menili, da je treba razmisliti o tem, da bi izdali posebna priznanja za tiste mentorje in šole, ki se pri svojem delu posebno odlikujejo. Taka priznanja naj bi podeljeval svet za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij in spomeniško varstvo pri RK SZDL v sodelovanju z Zavodom SRS za šolstvo, RK ZSMS in Zvezo prijateljev mladine Slovenije. DRAGO NOVAK Rdeči križ Slovenije vabi vse občane in delovne ljudi, da se v čim večjem številu udeleže krvodajalske akcije. Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist RK, odgovoren za krvodajalstvo. Dajanje krvi je dokaz humanosti in solidarnosti, zato pričakujemo na krvodajalski akciji vse zdrave občane in delovne ljudi. SEPTEMBER 1982 HRPELJE •SENOŽEČE SEŽANA KOMEN SLOVENSKE KONJICE SLOVENSKA BISTRICA VRHNIKA 14. 14. 15., 16. 17. 21., 22., 23., 24. 28., 29. 30. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE obramba zaščita Fone Svetina med učitelji v Poljčah lahko pridobil še več izkušenj za delo in jih prenašal na mladi rod. Kajti interesne dejavnosti za mlade v usmerjenem izobraževanju je treba obogatiti tudi z obrambnimi vsebinami, ob tem pa ni nič manj pomembno vključevanje obrambnih vsebin v vsak predmet v usmerjenem izobraževanju. Le-to pa bo uspešno, če bo teorija povezana s praktičnimm delom vsakega posameznika in skupine. Učitelj obrambe in zaščite si lahko pridobi precej izkušenj tudi pri interesnih dejavnostih ob vsakoletnem rednem dopolnilnem usposabljanju. Da je to res, je potrdil pogovor, ob koncu seminarja, ki se ga je udeležil direktor Zavoda za šolstvo SR Slovenije mag. Janez Sušnik. Ob tem pa je bilo potrjeno tudi to, da je na šolah izredno pomembno, da sodeluje učitelj obrambe in zaščite, pri dopolnjevanju načrtov za divjino zaščito in še posebno ob spremembah le-teh (tema Ivana Turka Obdelava ukrepov za pripravljenost), pa tudi pri pripravi učencev za vsakoletno tekmovanje mladih v poznavanju teo- rije in veščin, pomembnih za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Ta tekmovanja privabijo vsako leto več mladih, to pa ni nič manj pomembno kot usmerjanje mladega rodu v vojaške šole (tema Braneta Kromarja Vojaški in obrambni poklici). Pri tem v Sloveniji deloma zaostajamo, čeprav se mladi zmeraj bolj zanimajo tudi za srednjo šolo usmerjenega izobraževanja Franca Rozmana-Staneta v Ljubljani. Morda pa bo treba razmisliti še o ustanovitvi kakšne vojaške srednje šole tehniške usmeritve v naši republiki. Za učitelje predmeta obramba in zaščita v srednjem usmerjenem izobraževanju torej ne manjka nalog in tokratno dopolnilno usposabljanje bo vsekakor dobra podlaga za še boljše in bolj poglobljeno strokovno delo pri pouku kakor tudi pri interesnih dejavnostih učencev in pri vključevanju vsakega predavatelja v podružbljanje SLO v svojem delovnem in življenjskem okolju. Besedilo in fotografiji: FILIP MATKO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ŠMARJE PRI JELŠAH razpisuje na podlagi sklepov pristojnih samoupravnih organov TOZD naslednja prosta dela in naloge: ZA TOZD OSNOVNA ŠOLA EDVARDA KARDELJA ROGATEC — pomočnika ravnatelja s polovično delovno obveznostjo in s polovično učno obveznostjo za 4-letno mandatno dobo . Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba pedagoške smeri, opravljen strokovni izpit, ustrezne moralnopolitične lastnosti in organizacijske sposobnosti. — učitelja telesne vzgoje, PRU, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Pogoj: ustrezna strokovna izobrazba pedagoške smeri. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi in izpolnjevanju drugih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za delovna razmerja TOZD Osnovne šole Edvarda Kardelja Rogatec. Šola nima stanovanj. ZA TOZD CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA MARIJE BROZ, BISTRICA OB SOTLI — učitelja razrednega pouka, PRU — za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba pedagoške smeri, sposobnosti za vodenje interesnih dejavnosti. Šola ima stanovanje. Kandidati naj pošljejo j)rijave z dokazili o izobrazbi in izpolnjevanju drugih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: COŠ Marije Broz, Bistrica obSotli. Tridesetletnica mature IV. b ljubljanskega učiteljišča — razred prof. Berdenove iz leta 1952 proslavlja tridesetletnico mature 25. septembra 1982. Zbrali se bomo v Ljubljani, v gostišču Pri Mraku ob 15. uri. Obveščajte se med seboj! Marja Boršnik kolegom v slovo Franček Korenjak Onemeli smo, ko smo zvedeli, da je cesta zahtevala spet novo žrtev, tokrat med našimi sodelavci. 25. julija se je smrtno ponesrečil naš sodelavec, dober tovariš in marljiv delavec Franc Korenjak. Novica je boleče odjeknila med delavci Zavoda SRS za šolstvo. Omahnil je prav takrat, ko se je pripravljal na dopust, da bi si po napornem delu vsaj malo odpočil in si nabral novih moči za nadaljnje ustvarjalno delo. Njegova življenjska pot ni bila lahka. Rojen je bil leta 1929 v vasici Rečica pri Ljubnem. Kot sin malega kmeta in gozdnega delavca je večkrat trpel pomanjkanje. Vsa družina je garala na krpici zemlje od ranega jutra do poznega večera. To težaško delo se je vklesalo tudi v Frančkov značaj. Na domači grudi ni bilo dovolj kruha za devet lačnih ust, zato si je izbral drugo pot. Želel je postati pedagog. Vpisal se je v klasično gimnazijo. Kaj kmalu se je pokazalo, kako zelo je nadarjen in-sposoben, saj je bi! ves čas najboljši učenec v razredu. Med ijudsjco revolucijo še je tudi njegova družina pridružila, bojevnikom za^vobodo. Čeprav je bil.tajcfapšefmajhen, je po svojih nsoclTi sodeloval v tem velikem osvobodilnem boju slovenskega ljudstva. Po osvoboditvi se je odzval klicu, da je treba domovino obnoviti in zgraditi za lepši jutrišnji dan. Uvrstil se je med številne brigadirje, ki so dobili naziv udarnik. Po končani gimnaziji se je vpisal na univerzo med klasične filologe. Skromna štipendija ni zadoščala za vsakdanje življenje, zato si je pomagal z inštrukcija-mi. Študij na univerzi je končal v rednem roku. Njegovo prvo delovno mesto je bilo na gimnaziji v Celju. Vleklo ga je nazaj v domače kraje, med svoje ljudi, v lepo Savinjsko dolino ki jo je tako zelo ljubil. Kmalu zatem se je preselil v Trbovlje, kjer si je ustvaril dom in družino. Z vso vnemo je v tem kraju sodeloval v družbeno-poli-tičnem delu, bil ravnatelj osnovne šole in ekonomske srednje šole. Nato je odšel v Ljubljano, kjer je opravljal mo loge pomočnika ravnatelja Gostinskega šolskega centra. Povsod, kjerkoli je deloval, je bil priljubljen, znal je prisluhniti utripu sodobnega časa, oblikovati kolektivno življenje in s svojimi bogatimi izkušnjami pomagati pri ustvarjalnem pedagoškem delu na šoli. Leta 1979 je postal član delovnega kolektiva Zavoda SRS za šolstvo. S svojimi bogatimi pedagoškimi izkušnjami in obsežnim znanjem je pomagal oblikovati vzgojno-izobraže-valne programe za usmerjeno izobraževanje; organiziral in vodil je strokovno delo za družbeno in ekonoijisko usmeritev. Imel je lep odnos do sodelavcev. Zmeraj je bil pripravljen prevzeti odgovorne naloge, pomagati in svetovati, zato je bi! v kolektivu zelopriljubljen. Ves čas je bil dejaven družbe-no-politični delavec. Njegovo delo se je zrcalilo v zvezi komunistov, SZDL in sindikatu. Za marljivo delo je dobil več priznanj in nagrad. Delavci Zavoda SRS za šolstvo smo izgubili delavnega in skromnega sodelavca. V uteho nam bo ostalo fo, da njegove zamisli že rodijo • sadove. Z njegovo smrtjo . nastala vrzel, ki jo bomo še dplgo čutili. DRAGO NOVAK Kdor je imel priložnost, da se je v letošnjih poletnih dneh pogovarjal s prof. Marjo Boršniko-vo, je moral občudovati njeno življenjsko zavezanost stroki; zagotovo pa je bil deležen tistega ljubeznivega nagovora in spodbude k ustvarjalnosti, ki jo je samodejno vlivala svojim nekdanjim študentom. Morebiti je bilo julijsko srečanje rahlo obarvano z umirjenostjo njenega temperamenta, vendar daleč od slutnje je ne bo več med nami. Marja Boršnik se je rodila leta 1906 v Borovnici, diplomirala na ljubljanski univerzi in si »dopolnila Prijateljevo širokopotez-nost s Kidričevo temeljitostjo«. Željna znanja je po diplomi obiskala češko in nemško univerzo, toda denarne težave so ji onemogočile izpopolnjevanje. Kot profesorica je med leti 1930—1942 službovala na srednjih šolah v Sloveniji in Srbiji. Toda ob vsem, kar jo je oviralo pri njeni usmerjenosti k znanstvenemu delu, ni opustila svoje - življenjske težnje in je brez knjižnic in virov delala kolikor je pač mogla. Zgodaj si je izoblikovala odločnost, bojeviti vitalizem in nezlomljivo voljo do ustvarjalnosti — te poteze so jo spremljale vse življenje. Iz obsežnega gradiva je za doktorsko disertacijo leta 1938 pripravila razvoj in pomen Aškerčeve socialne miselnosti in socialne pesmi. Leto zatem je izšla monografija Anton Aškerc, Življenje in delo. Besedilo- je ostalo vse do zdaj nedoseženo. Ni naključje, da se je dr. Boršni-kova zavzeto lotila proučevanja družbenega položaja žensk — književnic (Vide Jerajeve, Zofke Kvedrove) tudi tedaj, ko je obravnavala tržaško glasilo Slovenka. Med vojno jo je okupator obsodil na težko ječo, ker je sodelovala z OF. Po vojni se je z novimi močmi posvetila slovenistiki. Kratek pregled slovenskega slovstva, ki je izšel leta 1948, je doživljala kot neuspeh, čeprav se je širil mimo skript-nega natisa s prepisovanjem; kritika ji ni mogla odvzeti poguma. ;Vse očitneje je postajalo, da je po vojni biografsko-pozitivi-stično metodo dopolnila s sociološkimi in družbenimi vidiki. S pomembno monografijo Fran Celestin (1951) je osvetlila tudi Celesfinova načela realizma. V tej monografiji govori o dinamičnem, a trezno zadržanem razmerju do novih metod v literarni vedi. Presenetila je s Pogovori s pesnikom Gradnikom (1954) in obogatila spoznanja.o Gradniku človeku in pesniku. Njeno študijo o Prežihovem Vo-rancu je treba povezati z organizacijo, mentorstvom in ureditvijo Prežihovega zbornika (1957), s čimer je konkretno odprla pot k skupinskemu delu. Studijski prijem v Izbranem delu I, II Stanka Majcna je le del njene razvejene raziskovalne dejavnosti. Strokovno delo pri Aškerčevem in Tavčarjevem Zbranem delu govori o zahtevnih literarnih problemih, ki se jim je avtorica posvetila z vso natančnostjo in širino. Dragocena je faksimilirana izdaja pisem slovenskih modernistov s spremno študijo. V knjigo Študije in fragmenti je prof. Boršnikova strnila tipična in pomembna dela, še zdaleč pa ne vsega, kar je ostalo raztreseno v številnih strokovnih in poljudnih revijah. Naključje je hotelo, da je svoje izdano delo sklenila s pesnikom, s katerim si je izbojevala vstop med znanstvene delavce: pred kratkim je v zbirki Znameniti Slovenci izšel Anton Aškerc, v primerjavi s prvo izdajo prirejen in dopolnjen. Posebej je treba omeniti njeno pedagoško delo. Njeno nastopno predavanje na ljubljanski univerzi je pomenilo velik obet, ki so ga študenti živo sprejeli. Poleg predavanj je našla čas za pogovor in organizacijske načrte. Imela je posluh za človeka, ni pa priznavala fraz in polresnic. Ustvarjalno je hotela vplivati na skupnost in posameznika. Delo kot vrednota — to zanjo ni bila fraza, ampak življenjska nuja in torišče boja za pozitivne vrednote. Konferenca mladih, sposobnih, utirjenih v strokovno delo — to je bila njena nenehna skrb. Z zavestjo, koliko je mogoče doseči s skupinskim delom, se je povezala misel, da skupni ustvarjalni napori ne smejo rabiti prestižu, ampak obogatitvi stroke. Prav gotovo ni prispevala le k udejanjanju in napredku naše povojne slovenistike, temveč tudi k organizaciji študija, pedagoškega dela in k prebujanju Zavzetosti za kulturo. IGOR GEDRIH Vida Peternelj Sredi vročega poletja smo se poslovili od naše upokojene kolegice Vide Peternelj iz Cerknega. Vse svoje življenje je posvetila šoli in otrokom. Zrasla je v težkih življenjskih razmerah na Primorskem, ki jo je zatiral in raznarodoval tujec. Videla je, kako si je oče, nadarjen fotograf, brez uspeha prizadeval, da bi sebi in družini izboljšal življenje. Zaman je želela, da bi nadaljevala študij in postala učiteljica. Oče ji je vcepljal narodno zavest, zato je že leta 1942, ko je narodnoosvobodilno gibanje seglo na Cerkljansko, začela sodelovati v njem in postala aktivistka osvobodilne fronte. Po kapitulaciji Italije je delovala na terenu kot članica in sekretarka okrajnega odbora LMS in SKOJ: zbirala je pomoč, organizirala mlade in sodelovala pri mobilizaciji. Ker je bilo njeno delo uspešno, so jo že oktobra 1943 sprejeli v KPJ, kjer je delovala do konc"a življenja. Leta 1944 se je končno, čeravno še zmeraj v težkih razmerah, uresničila njena davna želja: v začetku oktobra je začela poučevati na Cerkljanskem vrhu. Svoje delo je opravljala z ljubeznijo in z njo nadomestila pomanjkljivo pedagoško poprejšnje znanje. Po vojni je doštudirala ob delu kljub temu, da je učila v težkih delovnih razmerah: na potovalni šoli Cerkljanski vrh — Podlanišče, v Plužnjah, na Bukovem. Od leta 1952 je službovala v Cerknem, kjer je bila do reorganizacije tudi upraviteljica osnovne šole. Ko je bila leta 1972 upokojena, je še nadalje delovala v organizacijah in društvih, od zveze komunistov do planinskega društva. Rada se je vračala v šolo, med otroke in jim pripovedovala o delu in doživetjih mlade partizanske učiteljice. Zaradi veselja, ki ga je imela do učiteljevanja, ji ni bilo to delo nikoli težko. Njeni posebni odliki sta bili velika ljubezen do domovine in čut socialne pravičnosti. S svojim odkritosrčnim in doslednim prijemom ju je znala vcepljati tudi svojim učencem. Ostala nam bo zgled delavnosti, skromnosti in dobrote. MAKS PAGON Jožica Stankovič Sredi počitnic smo za vedno izgubili dobro sodelavko, vestno in sposobno učiteljico, plemenito, ustvarjalno in razgledano družbeno-politično delavko iz Osnovne šole Maksa Durjave v Mariboru Jožico Stankovič. Pred šestnajstimi leti se je polna mladostnega poleta, pedagoškega znanja in ustvarjalnih navdihov posvetila prvošolčkom in z materinskim čutom in neizmerno ljubeznijo do svojega dela ustvarjala pri učencih trdne temelje za kasnejše pridobivanje spoznanj o naravi in zakonitostih v družbi, budila in negovala v njih srčno dobroto, ki jo je izžarevala tudi sama, uspešno vzgajala učence v naprednem socialističnem duhu. V šestnajtih letih smo imeli zelo veliko delovnih sestankov. Brez njene ustvarjalne in odločne, pretehtane misli ni minil niti eden. Uspešno je predsedovala zdaj temu zdaj onemu samoupravnemu organu, zmeraj prepričana, da je mogoče še to in ono narediti, izboljšati. Zavzeto je delovala tudi v krajevni skupnosti. Bolezen jo je presenetila, čeprav jo je opozarjala že dalj časa. Decembrsko sporočilo iz mariborske bolnišnice, da je neozdravljivo bolna, je zadelo tudi nas. Kmalu se je vrnila k družini z resnico o bolezni. Pogosto smo jo obiskovali. Vsakega sodelavca se je razveselila in v vsakem obiskovalcu sta ostali živi njena volja in veliko upanje, da bo še dglgo kljubovala bolezni, saj je bila stara komaj osemintrideset let. Bolezen jo je jemala, ni pa vzela njenega upanja, njene življenjske vedrine, ki nas je razveseljevala vsa leta. Smrt je v trenutku uničila vse upe/Vse načrte. Z molkom — najdostojan-stvenejšim priznanjem njenemu delu, njeni človeški in pedagoški osebnosti — ob grobu, zasutim s cvetjem, smo se razšli z mislimi na našo drago kolegico. NJENI SODELAVCI Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: Metka Rečnik, pred- sednica, Tea Dominko, Miianka Dragar, Tone Ferenc, Leopold Kejžar, Marjana Kunej, Vida Nered, Marija Skalar, Janez Sušnik, Zdravko Terpin, Jože Valentinčič, Boštjan Zgonc. Uredniški odbor: Geza Cahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104 Vida Blažko Človekovo življenje je vredno toliko, kolikor ga napolniš z delom. Z njim se vključuješ v okolje in ustvarjaš svojo srečo. Kakšna sreča je bilo delati z zagnano prosvetno delavko Vido Blažko! Izžarevala je ogenj, s katerim je ogrela vse okrog sebe — en sam snujoč nemir, s katerim je bil prežet vsak korak njenega življenja. Prav zato smo se sodelavci večkrat spraševali, kako vse zmore — in jo občudovali. Kaj vse je bila! Najprej organizatorica partizanske šole po kapitulaciji Italije — čeprav ji je bilo šele 17 let; po vojni je poučevala slovenski jezik v oddaljenih primorskih vaseh. V Ljubljani se je ob študiju razdajala na hospita-cijski šoli Ledina in vzgajala tudi prihodnje učitelje. V Mirnu pri Novi Gorici se je poglobila v svet poučevanja in bila soavtorica delovnega zvezka za spoznavanje narave in družbe. Predavala je na oddelku Pedagoške akademije v Novi Gorici. S svojimi izkušnjami se je razdajala vsem prosvetnim delavcem, svoje misli pa posredovala tudi drugim v številnih revijah in časopisih. Lani je organizirala partizanske učitelje na Primorskem, zbirala gradivo za zgodovino partizanskega šolstva in se zavzemala za postavitev spomenika partizanskim učiteljem. Delala je v številnih organizacijah in društvih, bila je aktivna v delegatskem sistemu... Kako je vse to mogoče združiti v eni sami osebi v tako kratkem življenju?! Njena velika zagretost je bila vera v moč dobre knjige, slovenske besede. Ko se je predvsem z njeno pomočjo posrečilo navdušiti mladi rod na Goriškem za tekmovanje za bralno značko, ni bil 30. maj 1981 samo praznik slovenske besede, pač pa tudi sad njenega dela. In ko je tako premagovala čas, se je človeku zazdelo, da bo Lojzka Princez Spadala je v tisti rod primorske mladine, ki so ji v otroštvu prepovedali govoriti v slovenskem jeziku, a je to vrednoto ohranila zaradi zavednih staršev. Odraščala je v času, ko na Primorskem mlademu človeku proletarskega porekla nadarjenost ni pomenila možnosti za nadaljnje šolanje. S politično svobodo je dobil ta rod po vojni eno temeljnih človeških pravic: svoje sposobnosti je lahko razvijal s šolanjem v materinščini in z ustvarjalnim delom. Čeprav ni imale niti dvanajst let — bila je peti otrok zgodaj ovdovele matere — je med vojno pogumno pomagala starejši sestri prenašati sporočila za partizane. Tudi pri izbiri poklica se je odločila za težjo pot, saj je spadala med tisto mladino povojnega rodu, ki je dosledno uresničevala geslo »Junakom boja naj sledijo junaki dela!« in je bila pripravljena veliko delati za malo denarja. Izbrala je pedagoški poklic, do katerega je čutila resnično nagnjenje. Takrat je pomenilo to pot v hribe, v zakotne vasi, kjer je mlade učitelje začetnike čakalo delo v šoli in zunaj nje, v nemogočih gmotnih razmerah. To so bili časi, ko so v delovno obveznost prosvetnega delavca šteli